Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IlEnderson 3889) J (NEW ERA) I URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše umnosti. «TEV. 23 ^red as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Tost Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postape, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNEfgTH 1932 — SREDA, 8. JUNIJA 1932 M VOL. VIII. LETNIK VIII. j.' Piknik, katerega čisti ijj' namenjen v podporo j . ki vsled brezposelnosti ^ zmagovati svojih !i2fien^°V’ Se *30 v nec*e' lriik jun‘ia v Syganu, Pa. Ta t aranž'ra^e skupaj p ’^Kj društev za zapad- fe ^ylvanijo in Federaciji W za 'sto okrožje. fjjlj Se bo porabil v podpo- 0v vseh treh organizacij. k. * redna konvencija Slo-Vobodomiselne Podpor-Hfj6.2.6 ie pričela zborovati v it|Ve*c Junija v Sloven ;o CU.V Pittsburghu, Pa. c St,)ri m predseduje del. j, Podpredsednika pa i 'iofen ^el angleško poit. ^ruštva in John Kvar-o, ^ °nvenčni tajnik je' John u. * ‘‘'I ihZL?‘Snikar-ia Pa Vatro J. o '% . ‘raz™ Gorshe. Za seji- V IZ^'^0V zapisnika in " 'i(H c V an£leščino je bil iz-*1), Jdolph Lisch. ^ ' C’hi * ^ ^ lca£u je preminil dobro H ^Jak Mr. Martin Lau-| d> bro razpoloženje je Prireditvi angleško društva George • St. 180 JSKJ v ki se je vršila na 'i.ia in ki je bila ne-■>binacija društvene e in medsebojnega a med člani angle-nsko poslujočih društev je bila zelo do-a od članov lokalnih ^ zunanjih društev. /0 Happy-Go-Lucky, v Barbertonu je zastopano. Kl Je bil prirejen o Snovanja 21-letnice * doma v Pitts-l,» na dan 30. maja, ostal vsem posetni-žrn spominu. Celo v kjer smo precej k* govorili o takem ’ Primernim rešpek-1 si včasi domišljajo vse najboljše. Pevski zbor “Preše-^.jhen po številu, je . Vstopi pokazal, da 'ri_ voljo držati svojo i11 delati čast pitts-JJ* naselbini. ^ 0 se je izkazalo hr-'sko društvo “Javor,” ?°.Po številu, bogato i11 kateremu se po-3krbna vežba. Občin-1111 izbornemu pevske-, bajalo živahno pri-0 2 aplavzom kot v ^govorih. ie «a 4. strani) B — IN DRUGE ^OVENSKE VESTI PRECEJ MOČAN POTRES je v zgodnjih jutranjih urah 6. junija povzročil paniko v mestecu Eureka, California, in .okoliških naselbinah. Več poslopij je bilo porušenih ali pa znatno poškodovanih. Ena ženska je bila ubita, več oseb pa ranjenih. Mesto Eureka se nahaja v Humboldt countyju v severnem delu Californije. Potres se je čutil tudi v sosednem Del Norte countyju, ki meji že na državo Oregon. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA NOVI ZVEZNI DAVKI, za katere se je končno zedinil zvezni kongres in ki bodo prizadeli direktno ali indirektno vsakega prebivalca te dežele, bodo stopili v kratkem v veljavo. Eksperti sodijo, da bodo prinesli zvezni davki okoli tisoč milijonov dolarjev letno. S tem upa vlada odpraviti vedno naraščajoči deficit. Dohodninski davek se bo odmerjal v isti višini kotleta 1922, to je, da davka prostih bo le $1,000 letnega zaslužka pri samcih in $2,500 pri oženjenih. Od višjih dohodkov se bo plačevalo po 4(/ do prvih štirih tisoč, 8'; pri nadaljnih dohodkih do šest tisoč, nakar se bo davek zviševal da bo dosegel 55'v pri vseh dohodkih nad milijon dolarjev. Zvezni davki bodo dalje naloženi na lubrikacijsko olje, na gasolin, avtomobile in avtomobilske potrebščine, sla37 hifielj, lepotična sredstva, zlatnino, kožuhovino, razne športne predmete, streljivo in strelno orožje, vžigalice, sladkarije, mehke pijače, električno silo, radio in gramofone, telefon, bančne čeke itd. Davek na gasolin bo znašal en cent od galone. Davek na vstopnice k raznim zabavam bo znašal 10 procentov pri vseh vstopnicah, katerih cena bo nad 10 centov. Zvišana bo tudi poštnina za pisma od dveh centov na tri. TO JE TISTA MUHA! To je tista muha, muha brez trebuha, pravi neka popevka, ki pa je čisto brez podlage, ker muhe brez trebuha sploh ni. Prav za prav ima muha zelo velik trebuh, ker pri enem samem kosilu použije hrane za polovico svoje lastne teže, to je toliko, kot bi povprečen človek použil za kosilo 70 do 100 funtov hrane. Pa ta požrešnost bi se muhi še lahko odpustila, ker se itak pase po večini na najrazličnejših odpadkih, če ne bi bila tako silno nevarna našemu zdravju. Muha obleze vse najnesnažnej-še kraje in od tam prinese človeku na obraz ali na hrano najrazličnejše bolezenske bakterije. Na svojih kosmatih nogah lahko ena sama muha nosi do šest milijonov bolezenskih klic. Dokazano je, da muha prenaša bacile tifusa, tuberkuloze, driske, kolere, otroške paralize in mnogih drugih bolezni. Širjenje 30 različnih bolezni pripisujejo zdravniške avtoritete muham na rovaš. Rex raziskovalna ustanova v Chicagu izjavlja, da bolezni, katere prenašajo razni mrčesi, posebno muhe in komarji, poberejo v Zedinjenih državah več ljudi, kot vse avtomobilske nesreče, nesreče v industriji,! uboji, samomori, potniške nesreče in vse druge nesreče skupaj. Petdeset tisoč otrok umrje v Zedinjenih državah vsako poletje radi otroške driske. Dolgo m mislili, da je glavni vzrok tej bolezni vročina, danes pa vedo, da to bolezen širijo muhe, ki v vročem vremenu uspevajo in se silno hitro množijo. En sam par muh producira tekom enega poletja mnogo milijard potomcev, ker se nova generacija razvije vsaka dva tedna. Znanstveniki so danes prepričani, da so v zgodovini človeštva pobrale v.eč ljudi bolezni, ki jih razširjajo muhe, kot vse vojne, divje zverine, potresi, povodnji in požari skupaj. Muha se rodi v nesnagi, živi v nesnagi in od tam prinaša klice najrazličnejših bolezni na človeško hrano. Znanstveniki so preiskovali jestvine, preko katerih so lazile muhe, ter so našli povsod za njimi sled raznih bolezenskih bacilov. Tekom nekaj ur se te bakterije razmnožijo, da tvorijo veliko kolonijo in predstavljajo resno nevarnost za vsakega, ki uživa tako okuženo hrano. Ce je telesna odporna sila človeka dovolj velika pač premaga taka okuženja, toda mnogokrat je okuženje močnejše od odporne sile. Posebno v mleku ali mleč-! ni hrani se od muh prinešene bolezenske bakterije silno hitro razmnožujejo. Velike važnosti je torej za naše zdravje, da zatiramo muhe, kar najbolj mogoče. Niti v hiši niti okoli stanovanj ne bi smeli trpeti nepokritih odpadkov, na katerih bi se pasle in množile muhe. Prav posebno pa bi morali paziti, da ne bi muhe lazile po hrani, ki je pripravljena ljudem. Ce bi niti ne verjeli v raznašanje bolezenskih klic, bi se morali vedno spominjati, kako gnusne kraje in predmete je oblezla muha, ki hoče potem sesti na našo hrano. ------o-------- MOČAN DROBNOGLED Najmočnejši drobnogled na svetu je izumil in izgotovil R. R. Rife, po poklicu šofer, v San Diegu, Cal. Pod tem mikroskopom je videti glavica navadne igle več kot pet čevljev v primeru. GLEDE DEPORTACIJE INOZEltjCEV Ne gre pravzaprav za deportacijo revnih priseljencev, marveč le onih, ki sofpadli na breme javnega dobrcljelstva, ki so —kakor se pravi-ipostali “public charges.” V sfdanji strašni nezaposlenosti, ko|ge toliko družin prisiljenih zankati se kam za odpomoč, mnogi vprašujejo, kaki nevarnosti & izpostavlja inozemec, ki zaprSsi in dobiva javno podporo. Priseljeniški zakon določa, da inozemec, ki je bil deležen kake javne podporejv tej ali oni obliki, je ob danim pogojih podvržen deportacijiJ? Ali vse to vprašanje ni bilo* nikdar prav objašnjeno in se j|aje še vedno I tolmačiti na razn® načine. Res je, da je priseljeniška oblast izjavila, da inozer jec ni podvr-jžen deportaciji, a, [6 je sedanja nezaposlenost edij i vzrok, zakaj je začasno padel na breme javnega dobrodelsgva. Na drugi strani pa se zalon daje jako na široko interpretirati in znani so slučaji, ko Wr> ravno taki inozemci bili depilirani. Ako pa se preiskuje vsjtk tak slučaj, najde se, da so b li vmes “dodatni vzroki,” ki s privedli do deportacije. I V splošnem se I ihko reče, da glede tujerodcey,; f?ki dobivajo i javno podporo, velja sledeče: | 1. Tujerodec, 'jlj je postal ameriški državlja® sme zaprositi in dobivati podporo iz javnih skladoj/ ravjho£tako kot tukaj rojeni Arnenkahec. v j 2. Inozemec, katerega zadnji prihod v Zedinjene države je bil pred petimi leti ali še več, sme v splošnem tudi sprejemati javno podporo, ne da bi se izpostavil kaki nevarnosti. Mo-igoče pa je, da se pri njem pri-I javijo taki “dodatni razlogi,” ki sami dovedejo do deportacije. Na primer: Daši i j e inozemec tukaj več kot pet let, utegne priti | na dan, da je prišel nezakonito ,po 1. juliju 1924. Ali pa da spada v vrsto onih kriminalcev, i ki so vedno podvrženi deportaciji. Ali pa da je anarhist, da spada med one, ki zagovarjajo prisilno spremembo ameriškega vladnega sistema. V takem slučaju bi bil on deportiran radi teh vzrokov. Ali ravno okolšči-na, da je zaprosil za javno odpomoč, bi spravila to na dan. Ob tej priliki je treba tu poudariti, in to z največjim poudarkom, da deportacij ska doba petih let začenja od dne zadnjega prihoda. Ako inozemec živi v Zedinjenih državah še toliko let, pa je bil tekom zadnjih petih let na obisku v sta-irem kraju, on je podvržen iz tega vzroka deportaciji za vseh pet let po svojem povratku. 3. Inozemec, ki je zadnjič prišel v Zedinjene države pred manj kot petimi leti, je podvržen deportaciji, ako postane “public charge.” “Public charge” je vsakdo, ki dobiva podporo od kakega sklada ali zavoda, h kateremu prispeva občina, county ali država. Ta podpora je lahko v obliki denarja, hrane, bolniške oskrbe itd. Kdor je p o s t a 1 “public charge” tekom pletih let po prihodu, je podvržen deportaciji, razun ako on—inozemec—more dokazati, da vzrok, zakaj je on postal “javno breme,” ni obstajal za časa njegovega prihoda, marveč je nastal < po njegovem prihodu. V tem smislu se daje nezaposlenost interpretirati kot razlog, ki je nastal po prihodu. Ali inozemec mora dokazati, da (Dalj« na 8. strani). LJUDSKI PREDSODKI SENATNI ODSEK je odgla-soval, da naj vlada Zedinjenih držav izda eno milijardo novega papirnega denarja ria podlagi zveznih bondov. Ce dotična predloga postane zakon, bo finančna kriza znatno omiljena. STAROSTNO PENZIJO ima dosedaj vpeljano že 13 držav naše Unije. Vsega skupaj prejema zdaj starostno penzijo 82,-000 oseb, od teh nad 50,000 v državi New York, 13,000 v državi Massachusetts, 10,300 v Californiji; ostali se razdelijo po državah Delaware, Montana, Wisconsin, Maryland, Minnesota, Wyoming, Utah, Colorado. New Hampshire in Idaho. RAZNE DELNICE, označene na newyorski borzi leta 1929 za vsoto $75,000,000,000 (75 tisoč milijonov), so do danes padle v vrednosti na 20 tisoč milijonov dolarjev. Skupna vsota raznih bondov v deželi, ki je leta 1929 predstavljala vrednost nad sto tisoč milijonov dolarjev, je padla v vrednosti na okro*lo 84 tisoč milijonov. To so tako grom-ne vsote izgub, da si jih je težko predstavljati, in zakrivili so jih borzni špekulanti, ki si niso zaslužili niti dolarja s faktičnim in produktivnim delom. Če je kje potrebna stroga federalna regulacija, je gotovo potrebna pri borznih manipulacijah. V POSLANSKI ZBORNICI zveznega kongresa je bila spre-(Dalje na 8. strani). Med ljudstvom je mnogo smešnih predsodkov, ki se trdovratno vzdržujejo, kljub naši slavni civilizaciji. Zanimivo je, da so gotovi predsodki prav tako razširjeni med izobraženimi ljudmi, kot med pri prostim ljudstvom. Posebno razširjena je vera, oziroma vraža, da je 13 nesrečna številka. Mnoge dame takozva-ne boljše družbe v Washingtonu se branijo prisostovati družabnim aferam, če bi imelo biti navzočih 13 oseb ali če bi bile na kak drug način v zvezi z omenjeno številko. Prav tako sovražijo to številko uniformirane strežnice v znanih Childs-restavracijah, ki so označene s številkami. Odpor proti tej številki je tak, da je vodstvo p o d j e t j a označbo 13 sploh odpravilo. Radi tega predsodka proti številki 13 mnoga pisarniška poslopja nimajo trinajstega nadstropja tako označenega in mnogi hoteli nimajo sob številke trinajst; mesto tega se včasi poslužujejo označbe 12-A. Uprave železnic in perniških družb vedo, da 13. v mesecu potuje najmanj ljudi. V Parizu ni nobena hiša označena s številko 13, na Angleškem je ta številka izpuščena z avtomobilskih licenčnih tablic in v Italiji je nimajo v loteriji. Za bivšega španskega diktatorja Primo de Rivera je bila baje številka 13 usodna Njegovo ime je vsebovalo 13 črk, diktator je postal 13. septembra, da bi rešil vlado Afonza XIII., imenoval Je 13 ministrov in je umrl na posledicah trine,istih različnih nezgod. V Parizu si gotovi izobraženi ljudje delajo življenje kot “štirinajstniki”; kličejo jih namreč v zadnji minuti h kosilom, kjer bi sicer moralo sedeti pri mizi 13 oseb, da rešijo situacijo. Odkod izhaja predsodek do številke 13, se ne more z gotovostjo rsči. Nekateri sodijo, da izhaja iz števila oseb pri “zpdnji večerji,” toda to ne drži v vseh slučajih, ker so že stari Indijci sovražili to številko in tudi divjaki v Centralni Ameriki ne marajo za njo. So pa zopet ljudje, ki smatrajo številko 13 za srečno. V ne* katerih latinskih deželah je še zdaj navada, da obdarujejo nevesto s 13 zlatniki. Francoski kralj Louis XIII. se je pri vsaki možni priliki posluževal te številke. Richard Wagner, katerega ime je vsebovalo 13 črk in je bil rojen leta 1813, je najbolj ljubil to številko. General Pershing je bil rojen 13. v mesecu in je dospel v Francijo 13. dan v mesecu. Republika Zedinjenih držav se je pričela s trinajstimi državami in njena prva zastava je imela 13 prog in 13 zvezd. Ameriško narodno geslo ima 13 črk in državni pečatnik tudi. Ameriški državni orel ima v repu 13 peres in istotako po 13 peres v vsaki peruti, 13 puščic v enem kremplju in 13-peresno vejico v drugem; na grbu je 13 zvezd. Nikdar se tudi še ni slišalo, da bi bil kdo v izmenjavi zavrnil drobiž 13 centov ali 13 dolarjev in nihče se še ni branil zvišanja plače v znesku 13 ali 1,300 dolarjev, četudi mu je bilo ponujeno 13. v mesecu in še v petek povrhu. -------o-------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Posebna komisija, .ki sta jo sestavili ministrstvo za socijal-no politiko in ministrstvo za javna dela, je pregledala vse po zadnji povodnji prizadeto Posavje od Beograda do Slavonskega broda. Ugotovljeno je bilo, da je bila najhujše prizadeta vas Rača, katero bo treba premestiti. Leži namreč pod redno gladino Save in je bila že po treh prejšnih povodnjih opustošena. Za Rašo je bilo najhu.jše prizadeto Orašje, vas na desnem savskem bregu, kjer je porušenih kakih dvesto hiš. Od Beograda pa do Slavonskega broda je povodenj' porušila okoli 800 hiš in hišic, katerih vrednost se ceni približno na osem milijonov dinarjev. Kolika je škoda na poljih, nasadih in travnikih, še ni precenjeno. Nujno potrebni so ukrepi v javno zdravstvenem oziru. Vodnjaki so večinoma zasuti in voda je nanesla marsikaj, kar bi moglo povzročiti razno nalezljive bolezni. V ljubljanski bolnici je v starosti 58 let umrl znani slovenski akademski kipar Fran Berneker, kontraktualni profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Za Vido Jerajevo in Jožetom Gorjupom je Slovenija v kratkem razdobju izgubila že tretjega umetnika. Berneker je bil samonikel umetnik, ki se je od skromnega p o d o barskega pomočnika povzpel do odličnega mesta v slovenski umetnosti. Rojen je bil leta 1874 v Lehnu pri Slovenjgradcu, končal pa je trnjevo pot slovenskega umetnika v ljubljanski bolnici. VSAK PO SVOJE DOBRA KUPČIJA Filmska igralka Rita LeRoy v Los Angelesu je nedavno kupila ruskega volčjaka za $3.00. Kmalu nato je z istim psom nastopala pri izdelavi nekega filma in je zaslužila $25.00 dnevno. Prvi slovenski glasbeni festival. Festivalske svečanosti v Ljubljani, ki so se vršile ob priliki 601etnice ljubljanske Glasbene Matice, so se pričele v soboto 14. maja dopoldne s svečano otvoritvijo velike glasbene razstave v Narodnem domu, na kateri so bile zastopane vse panoge slovenskega glasbenega življenja. Svečanosti na binkoštno nedeljo in pondeljek sta se ude ležila pevska zbora “Hlahol” iz Prage in “Lisinski” iz Zagreba, številni slovenski pevski zbori, divizijonar general Ilic kot zastopnik kralja, minister Ivan Pucelj, zastopnik ministra prosvete g. Gjorgjevič, ban dr. Ma rušič, predsednik Vseslovanske pevske zveze dr. Leon Surszyn-ski, predsednik in podpredsednik Češkoslovaške pevske zveze gg. Jerabek in Matoušek, mnogi drugi odličniki ter številni gostje iz rp,znih krajev države. V soboto zvečer se je vršil v “Unionu” simfonični koncert. Na binkošt-no nedeljo se je vršil v Hubadovi dvorani Glasbene Matice kongres Južnoslovenske pevske zveze. Ob pol 11. dopoldne se je vršil v frančiškanski cerkvi cerkven koncert pod vodstvom p. Hugolina Sattnerja, v Filharmonični dvorani Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene Matice, v operi pa pevski koncert zborov ljubljanskih srednjih šol. Ob 15:30 je sledil na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo ob prisotnosti okrog 4,000 poslušalcev velik slovanski pevski koncert praškega “Hlahola,” zagrebškega “Lisinskega” in učiteljskega zbora JUU za dravsko banovino. Zvečer so uprizorili v ljubljanski operi Bravničarjevo opero “Pohujšanje v dolini šentflorjanski,” v dvorani Trgovskega doma pa se je vršil komerz na čast gostom. Na binkoštni pondeljek ob 9. dopoldne se je (Dalje na 4. strani). Prerokovanje je v teh časih riskirana reč, kljub temu pa si upam trditi, da sta poletje in gorko vreme že za bližnjim vogalom. Ko so v Sloveniji zorele prve črešnje te sezone, so v Beogradu dozorele prve bombe. Letina mora biti dobra, ker se je neki Jugoslovan izrazil, da je našel prijazno bombo kar na tleh pred danskim poslaništvom ter jo pobral, ker se mu je dopadla. ❖ Ženske lahko imitirajo moške v vseh ozirih, toda končno le ne morejo zatajiti svoje ženske narave. Ko je Amelia Er-hart Putnam iz Bostona uspešno preletela Atlantik in pristala v Evropi, je bila njena prva pritožba, da nima kaj obleči in da je pri koncu z denarjem. Kakor vse ženske! ❖ V Zedinjenih državah pride na vsakih 800 oseb po en zdravnik. Z ozirom na število prebivalstva imamo več zdravnikov kot katerakoli druga dežela na svetu. Pa jih tudi potrebujemo, kajti pri nas imamo prohibicijo. s> Neki ameriški list opisuje moderno evolucijo sledeče: Za telefonom je prišel gramofon, za gramofonom so prišle premične slike, premičnim slikam je sledil radio, radio aparatu pa sledi kolektor. * Brezposelnost mora biti občutna tudi v Minnesoti, kajti za devet sedežev v državni le-gislaturi se poganja kar 89 kandidatov. Koliko izmed te armade jih bo šlo po gobe, lahko vsak izračuna. * * V Holt countyju v državi Nebraska dobijo farmerji za ducat vranjih jajec 60 centov, medtem ko dobe za ducat poštenih kokošjih jajec le osem centov. Ce imajo možaki kaj pameti, bodo začeli gojiti vrane. ❖ Na novi Shakespearejevi spominski knjižnici v Washingtonu, stoji kip, ki gleda proti ka-pitolu in ki nosi napis: “O Bog. kakšni bedaki so ti smrtniki!” * Neki angleški evolucijonist trdi, da more zasledovati prednike. človeka do morskih kumar, kar bi se reklo z drugimi besedami, da smo se razvili iz morskih kumar. Ni torej nič čudnega, da smo taki! n« V New Yorku živi 27-letni Dullo Cacasina, ki ima necivilizirano navado, da se izprehaja v spanju. Neko noč se je napravil na izprehod naravnost skozi odprto okno prvega nadstropja in je pri tem nekoliko nerodno “stopil” na dvorišče, kar ga pa ni dosti ženiralo, ker se je mirno pobral in zopet odšel v sobo na svojo postelj, ne da bi se bil zbudil. To se pravi imeti mirno vest! Neki chicaški učenjak je odkril, da je alkohol poln muzikaličnega valovenja. To je verjetno, ker človek, ki je poln alkohola, postane vsestransko muzikaličen in mnogokrat “valovi” po cestah, kot bi oponašal morje Adrijansko. ♦ V Dane countyju, Wisconsin, imajo postavo, katera prepoveduje dekletom objemati fanta, ki vozi avtomobil. To je nerodno posebno letos, ko je prestopno leto. (Daljo p« i. strani). Iz urada odbora za provizorična pravila Ker je odbor za pravila, posebno kar se tiče uvrstitve posameznih točk pravil naredil po nekod precej radikalne spremembe, je nevarnost, da se je izpustilo kaj, ko se je iste prepisovalo, kar je dobro in potrebno. l%di tiskarskega škrata ne bo manjkalo, kateri včasih naredi s samo eno besedo ali celo s samo eno črko zmešnjavo. Vkljub vsej pazljivosti se včasih kaj prezre. Tako naprimer je “inteligenca” odbora za pravila pozabila uvrstiti v dnevni red konvencije urednika-upravnika in volitev finančnega odseka. Tistemu, ki m pri delu soudeležen, je lažje delo kritizirati in lažje najti pomote in pomanjkljivost. Odbor za pravila zelo potrebuje kritike, katera pa naj bo ustvarjalna (konstruktivna). Ni zadosti, da se pove, da je nepravilno ali nedostat-« no, ampak kako naj bo, je potreba povedati. Tudi ni sedaj čas, ko opazimo napake, se ravnati po: “Oh, boy! Now is my chance to get even with those d— smarties. Let me get at them.” Ohranimo tako za druge prilike. Varujmo se tudi voditi po simpatijah do tega ali drugega, posebno ko se določuje o plači ali kakih naredbah. Jed-nota bi potrebovala to in ono, pa je z ozirom na potrebno varčevanje nepriporočljivo. Potrebno pa se mi zdi omeniti, da ako hočemo imeti dobre glavne odbornike, posebno se to tiče glavnega tajnika in urednika-upravnika, jih bo treba primerno plačati. Znano mi je iz izkušenj kot repku glavnega odbora, da nemarnost ali nezmožnost glavnega odbornika ali celo samo netočnost, lahko povzroči jednoti nepotrebne stroške, ne samo morda par dolarjev, ampak stotake in tudi tisočake, in je potem jednota v takih slučajih bolj na škodi, kot bi pa bila, ako imajo tisti, na katerih ramah je največ odgovornosti pri poslovanju jednote, zmožnost in marljivost, katero pa je treba primerno plačati. Anton Okolish, tajnik odbora za provizorična pravila. PROVIZORIČNA PRAVILA (NADALJEVANJE) Glavni tajnik. 90. Glavni tajnik vodi knjigovodstvo in korespondenco jednote. On je arhivar jednotinih rekordov. Hrani jednotin pečat. Sprejema vse prispevke razpisanega asesmenta ter vse druge prejemke in dohodke jednote. Društvom preskrbi, sporazumno s predsednikom nadzornega odseka, vse potrebne tiskovine in knjige. Če naročilo takih knjig ali tiskovin v posameznem slučaju ne presega vsote $50.00, lahko take knjige ali tiskovine naroči sam. 91. Glavni tajnik mora dnevno vlagati na banko ves denar, katerega prejme od društev za mesečne asesmente. Vse take vloge morajo biti na ime: “Collection Account of J. S. K. J.’-Blagajniku jednote pa mora oddati, najmanj enkrat na teden, ves denar skupno s poročilom vred, koliko je vsako posamezno društvo vplačalo asesmenta. 92. fzpolnuje in podpisuje vse denarne nakaznice jednote. Denarne nakaznice mora narediti v duplikatu, ter na imena upravičenih oseb. Duplikat hrani v glavnem uradu. Kadar izpolni denarno nakaznico, jo odda glavnemu blagajniku v podpis in vknjižbo. Nakaznice za bolniške in operacijske podpore pošilja naravnost na društvene tajnike. Druge nakaznice,.katere zahtevajo podpis glavnega predsednika, pošilja predsedniku v podpis. 93. Podpisuje v imenu jednote vse uradne listine, katere zahtevajo njegov podpis. Vsako leto pregleda imenik članstva krajevnih društev. 94. Razpisuje mesečni izkaz ases-mentov na krajevna društva. Izkaz asesmenta naredi v triplikatu. Original ostane v glavnem uradu, duplikat in triplikat pa pošlje krajevnim društvom. 95. Priobčuje v glasilu enkrat na mesec vse spremembe v članstvu pri krajevnih društvih in enkrat na vsake tri mesece imena društev, imena in naslove društvenih odbornikov, organizatorjev in zdravnikov, ter kraj in čas društvenih sej. Priobčuje v glasilu mesečne in šestmesečne račune med društvi in jednoto in šestmesečne in letne račune jednote. Enkrat na mesec objavi v glasilu imena vseh bolnikov in vsote plačane podpore vsakemu posameznemu bolniku. Sestavlja Statistiko in račune na države, kjer posluje jed nota. Pri sestavi računov in statistike na države sme v slučaju potrebe najeti začasno izredno pomoč. Za tako iz redno pomoč plača jednota, toda vsota take plače za izredno pomoč pa ne sme presegati $-------na leto. 96. Glavni tajnik določi delo v glav nem uradu pomočnikom in pomožnemu tajniku. Za delo pomočnikov je sam odgovoren. Za slučaj, da pomočnik ni zmožen ali ne pokaže pravega zanimanja za določeno mu delo, ima pravico zahtevati od glavnega odbora, da odslovi tako pomoč ter dobi novega pomočnika. Pomožnemu tajniku mora določevati taka dela, katera je ta zmožen opravljati in pojasnjevati mu mora tudi vse drugo delo, spadajoče v področje glavnega tajnika. 97. Glavni tajnik ne sme biti zaposlen v nobeni drugi službi ali trgovini, direktno ali indirektno, kot pri jedno-tinem delu. Za njegovo slučajno čez-urno delo v glavnem uradu ne sme zahtevati še posebej plače. 98. Če so denarne nakaznice izpolnjene vsled izrednih stroškov, mora tozadevni račun priložiti k duplikatu nakaznice. Predno podpiše , denarno nakaznico, se mora prepričati ako je izplačilo upravičeno. 99. Pregledati mora poroštva društvenih odbornikov. Če so ista v redu. jih mora varno shraniti. 100. Voditi mora knjige tako, da je iz njih razvidno vsak čas vse premože- nje jednote v posameznih skladih in stanje krajevnih društev in njih članov. 101. Nakazovati mora posmrtnine, odškodnine in bolniške podpore, kakor hitro se prepriča, da so listine, potom katerih se zahteva izplačilo, pravilno ir v smislu pravil narejene. 102. Zavaruje vse jednotino pohištvo in drugo imetje, katero se hrani v glavnem uradu. Vsoto zavarovalnine določi glavni odbor. Zavarovalno polico hrani v varnostni shrambi na banki. 103. Glavni tajnik upravlja še vse druge posle, ki mu jih nalaga ustava in pravila, splošno glasovanje in glavni odbor. Konvenciji mora predložiti pismeno poročilo o vsem svojem uradnem poslovanju od zadnje konvencije. Glavni pomožni tajnik. 104. Pomožni tajnik opravlja vsa tista dela v glavnem uradu, ki mu jih določi glavni tajnik. 105. Pomožni tajnik nadomešča glavnega tajnika, če ta vsled njegove začasne bolezni ne more opravljati njegovega uradnega dela. V slučaju smrti, odstopa ali odstavljenja glavnega tajnika, prevzame pomožni tajnik mesto glavnega tajnika in ga obdrži do konca službene dobe. 106. Pomožni tajnik ne sme biti zaposlen v nobeni drugi službi ali trgovini, direktno ali indirektno, kot pri jednotinem delu. 107. O svojem poslovanju poroča glavnemu odboru na polletnih in letnib sejah in na konvenciji. Glavni blagajnik. 108. Glavni blagajnik prejema tedensko denar od glavnega tajnika, ob enem s tozadevnim poročilom, ki kaže natančno odkod je prišel denar in kolike so bile posamezne vsote prejetega denarja. Za ves tako prejeti denar mora dati glavnemu tajniku pobotnico. Denar mora naložiti v banko, v kateri ima jednota svoj čekovni račun. 109. Podpisuje vse denarne nakaznice (čeke), izdane za izplačila jednotinih izdatkov, kakor tudi denarne nakaznice, izdane za nakup bondov ali za prenos jednotinega denarja iz ene banke v drugo banko. 110. Vodi knjige, v katere vknjižuje vse dohodke in izdatke. Hrani hranilne knjižice od vlog. Vrednostne listine in bonde (obveznice) pa mora hraniti v varnostni shrambi na banki, za kar mora od banke dobiti pobotnice. Blagajnik sam brez spremstva glavnega predsednika in predsednika nadzornega odseka, ne sme imeti dohoda do vrednostnih listin in bondov. Glede tega se mora narediti z banko pogodbo, da morejo do bondov in vrednostnih listin tudi njim postavno izvoljehi namestniki, in ravno tako da more do vrednostnih listin in bondov v spremstvu teh omenjenih tudi državni nadzornik. 111. Blagajnik mora odrezati kupone od vseh bondov, vedno šest mesecev vnaprej. Kupone shrani v varnostni shrambi (Safety deposit box) na banki, dokler ne pride čas za vnovče-nje istih. 112. V slučaju da ni denarja v skladu, iz katerega bi moral glasom denarne nakaznice izplačati obveznost, si sme izposoditi iz drugega sklada, iz-vzemši iz posmrtninskega in rezervnega sklada. Tako izposojene vsote pa morajo biti vrnjene v dotični sklad v teku dveh mesecev ako drugače ne odloči glavni odbor. 113. Paziti mora, da so vsi šestmesečni in letni računi pravilno sestavljeni in da se strinjajo z računi glavnega tajnika, predno jih podpiše in predloži v pregled nadzornemu odseku. 114. Blagajnik mora vlagati denar v banko na ime jednote. Denar sme nalagati samo v take banke, katere določi glavni odbor. Denar mora biti naložen pod pogojem, da se ga lahko dvigne vsak čas s podpisi glavnega predsednika, glavnega tajnika in glavnega blagajnika, ali njih postavnih namestnikov. 115. Vse imetje in premoženje jednote mora imeti v takem stanju, da Isto lahko odda vsak čas svojemu namestniku ali nasledniku. 116. Brez dovoljenja in vednosti iz-vrševalnega in nadzornega odseka, ne sme prenesti denarja iz ene banke v drugo. 117. Blagajnik tudi hrani denar neizplačanih posmrtnin. V to svrho vodi posebno knjigo. Ako posmrtnina ni bila izplačana v teku šestih mesecev po smrti člana, se vsota take posmrtnine prenese v posebno knjigo. Jednota plača po dva odstotka obresti od dneva ko je bila vsota posmrtnine prenesena v omenjeno knjigo. Obresti se pripišejo glavnici. Za m&nj kot šest mesecev jednota ne plača obresti. Jednota tudi ne plača obresti od tako prenešene vsote posmrtnine dediču, ako je dedič polnoleten, in mladoletnemu dediču pa lc do časa ko isti postane polnoleten. 118. Blagajnik opravlja še vse druge posle, kakor to določa ustava in pravila, konvencija, splošno glasovanje in glavni odbor. 119. Na konvenciji mora predložiti spisano poročilo o svojem poslovanju od časa zadnje konvencije ali od časa ko je nastopil njegov urad pri jednoti. Glavni nadzorni odsek. 120. Nadzorni odsek sestoji iz petih članov, katere voli konvencija posamezno. Imenujejo sc: predsednik nadzornega odseka, prvi, drugi, tretji in četrti nadzornik. 121. Nadzorni odsek nadzoruje vse izvrševalne odbornike jednote in urednika-upravnika glasila. Skrbeti mora, da se s premoženjem jednote pravično in varčno gospodari in da je isto varno naloženo, na kolikor mogoče velike obresti, ter da banke, v katerih je naložen jednotin denar, dajo jednoti posebno poroštvo za vse take vloge. Taka poroštva mora predsednik nadzornega odbora hraniti v varnostni shrambi banke. Vloge ne smejo presegati izdanega poroštva. 122. Predsednik nadzornega odseka preskrbuje tiskovine, katere mu priporoča glavni tajnik. Glede cen se mora pogoditi z eno izmed slovanskih unij« skih tiskarn, katera je pripravljena izvršiti delo najceneje. Ako potrebno, sme pri večjem naročilu zahtevati posebno poroštvo od tiskarne. 123. Nadzorni odsek mora pregledati vse knjige in račune glavnega tajnika, glavnega blagajnika in urednika-upravnika glasila vsakih šest mesecev, Ako so našli vse knjige in račune v redu, jih podpiiejo in potrdijo. Pregledajo inventar jednotinega pohištva in opremo, isto ocenijo ter pripišejo k računom jednote kot nepriznano imovino. V letu konvencije se vrši pregledovanje računov teden dni pred konvencijo. 124. V slučaju, da se bi kateri izmed nadzornikov ne mogel udeležiti revizije in seje glavnega odbora, sme na svoje mesto imenovati kakega člana, ki živi v bližini glavnega urada jednote, ter ga pooblastiti, da njega zastopa. Tak pooblaščenec ima pravico do soudeležbe pregledovanja knjig in računov, nima pa pravice na sejah glavnega odbora staviti predloge ali voliti. Lahko pa je navzoč na seji glavnega odbora in daje nasvete. 125. Nadzorni odsek je najvišja merodajna moč. Pravico imajo pregledati vsak čas poslovanje glavnih odbornikov in urednika-upravnika glasita, ako imajo za to tehtne vzroke. V slučaju nerednosti ali nezmožnosti kakega glavnega odbornika ali urednika-upravnika glasila, morajo zahtevati njegovo odstavitev potom določb točk 72, 199F. 199G. 126. Pred vsako redno konvencijo jednote pregleda nadzorni odsek vse poslovanje, knjige in skupne račune vseh članov izvrševalnega odseka jednote in urednika-upravnika glasila, od časa zadnje lete seje in revizije ter naredi skupno 'poročilo o finančnem stanju jednote in o svojem poslovanju od zadnje redne konvencije ter isto predloži konvenciji po predsedniku nadzornega odseka. Glavni porotni odsek. 127. Glavni porotni odsek sestoji iz petih članov, katere izvoli konvencija posamezno. Imenujejo se: predsednik glavnega porotnega odseka, prvi, drugi, tretji in četrti porotnik. 128. Porotni odsek je vrhovno razsodišče jednote. Sprejema in rešuje vse od društev in članov predložene sporne zadeve, pritožbe in prizive, proti razsodbam društvenih porotnih odsekov. Razsodbe izvrši na podlagi dokazov, v smislu ustave in pravil, ter iste priobčuje v glasilu. O drugih zadevah gospodarskega značaja in o drugih važnih problemih, kar je bilo rešeno na redni ali izredni seji glavnega odbora, se ne more napraviti priziva na glavni porotni odsek. 129. Predsednik porotnega odseka prejema vse pritožbe, obtožbe in prizive ter vodi zapisnik vseh zadev, ki pridejo pred porotni odsek. V slučaju, da prizivi ali drugo ni jasno ali če manjka zapisnik društvene porotne razprave, mora zahtevati od 'prizivnika vse na-daljne potrebne podatke in pojasnila od vseh v prizivu, obtožbi ■g.ii pntuibi prizadetih. Če ne dob^ zahtevanih po datkov v 15. dneh od datuma njegove zahteve, in če ni tak zadržek vsled tehtnih razlogov, mora zadevo takoj izročiti ostalim porotnikom v razsodbo. 130. Predsednik porotnega odseka more zahtevati vse podatke in pojasnila od katerikoliga glavnega odbornika v prizivnih zadevah. Vsi prizivi, ki pridejo po tridesetih dneh od datuma društvene porotne razprave, se zavržejo, izvzemši tisti, ki se niso zakasnili po krivdi prizivnikov. 130A. Ako je porotni odsek z večino oddanih glasov pripoznal obtoženca krivim obdolženih prestopkov, mora predsednik porotnega odseka poslati prepis (kopijo) pravoreka (razsodbe) predsedniku jednote in tak prepis tudi obtožencu. Taka prepise mora poslati .omenjenim potom priporočenega pisnm. 131. V slučaju, da se ni društvena porota vršila pravilno, mora glavni porotni odsek vrniti vso zadevo društvu in zahtevati ponovno porotno razprave pri društvu. V slučaju, da se društvo noče ravnati po navodilu glavnega porotnega odseka, mora predsednik glavnega porotnega odseka ali drugi porotnik obiskali dotično društvo na iedr.o-tine stroške in osebne nadzorovati porotno razpravo, ter paziti, da se ista izvrši nepristransko in v smislu pravil. Taki obiski glavnih porotnikov pa morajo biti omejeni le na važne in težke zadeve. Vsak član porotnega odseka mora glasovati o predloženi zadevi in večina odločuje. V slučaju, da bi vsi člani porotnega odseka ne soglašali v predloženi jim zadevi, morajo člani manjšine izdati pismeno izjavo, ter tako izjavo objaviti v glasilu, pod objavo razsodbe večine porotnega odseka. V taki izjavi se mora natančno navesti, zakaj da se niso zamogli člani rpanjšine porotnega odseka strinjati z razsodbo večine porotnega odseka v dotični zadevi. 132. Ako je predsedniku porotnega odseka vsled upravičenega vzroka nemogoče začasno vršiti njegove dolžnosti, ga nadomesti prvi porotnik. V slučaju smrti, odstopa ali odstavitve, prevzame njegovo mesto prvi porotnik ter ga obdrži do prihodnje redne konvencije. 133. V slučaju, da je obtožen predsednik porotnega odseka, ali drugi član tega odseka, prevzame akcijo glavni predsednik jednote, kot mu to nalaga točka 72. 134. V slučaju, da je kateri izmed glavnih porotnikov obtožen in obsojen pri njegovem društvu, in če potem vloži priziv na glavni porotni odsek, nuna tak glavni porotnik pravice glasovati pri razpravi v takem šlučaju, niti se podpisati pod razsodbo. V takem slučaju ga nadomestuje namesUik tega odseka. 135. O poslovanju glavnega porotnega odseka sestavi poročilo predsednik tega odseka, ter ga predloži konvenciji. Vrhovni zdravnik. 136. Vrhovni zdravnik sprejema vse prošnje prosilcev za sprejem v jednoto, ter prošnje za zvišanje smrtnine in bolniške podpore. Vsa zdravniška in bolniška spričevala mora rešiti takoj .po prejemu istih, izvzemši v dvoulljivih slučajih. Iste mota odposlati na glavnega tajnika ip na vsaki označiti če jo je odobril ali zavrgel. Voditi mora natančen zapisnik vseh bolnikov ter v potrebi dajati glavnim odbornikom in krajevnim društvom potrebne zdravniške nasvete in pomoč. V glasilu jednote mora najmanj enkrat na mesec priobčiti članek o zdravstvu, brez da bi smel zafitevati za to še posebej plačilo. 137. Ako je po njegovem mnenju zdravje prosilcev za sprejem v jednoto, ali prosilcev za zvišanje zavarovalnine ali bolniške podpore nepovoljno, mora vse take prošnje odkloniti, iste poslati na glavnega tajnika s pojasnili, zakaj je vsako tako prošnjo odklonil. 138. Vrhovni zdravnik ima vrhovno zdravstveno nadzorstvo članov jednote. On lahko priporoča preiskovalne zdravnike krajevnim društvom in pazi, da krajevni zdravniki pravilno preiskujejo prosilce. V slučajih dvomljivih bolniških nakaznic, jih mora natančno preiskati in se prepričati ako so za odobriti. V slučaju, da je zadržal bolniško nakaznico radi preiskave, mora c tem obvestiti društvenega zdravnika. 139. Upravičen je do plače, kot je določeno v točki 143. Plačuje se mu mesečno, potem ko predloži natančen račun za njegovo uradno zdravniško delo. Povrnjene dobi vse izredne stroške, kateri nastanejo radi nujnih zadev jednote. Potovanja po jednotinih zdravniških zadevah pa ne sme nastopiti brez dovoljenja glavnega predsednika. 140. Vrhovni zdravnik ne sme biti ob enem tudi društveni zdravnik. 141. O svojem uradnem poslovanju mora podati spisano porodilo konven ciji. Plače glavnih odbornikov 142. Glavni odborniki jednote prejemajo sledeče pl&če, ako spolnujejo njih uradne dolžnosti v smislu pravil: Predsednik, mesečno..............$....... Podpredsednik, letno ............$....... Tajnik, mesečno ................$....,.. Pomožni tajnik, mesečno..........$....... Blagajnik, mesečno ..............$....... Predsednik nadzornega odseka, letno .........................$....... Drugi štirje nadzorniki, letno (vsak) .........M..............$....... Predsednik porotnega odseka, letno .........................$....... Drugi štirje porotniki, letno (vsak) ........»ff.............$....... 143. Vrhovni zdravnik je upravičen do 25c c od vsake prošnje prosilca za sprejem v jeanoto ali za zvišanje zavarovalnine in bolniške podpore, in do c od vsake bolniške nakaznice ali odškodninskega spričevala, katero mu je poslano v pregled. Dnevnice in vozni stroški glavnih odbornikov. 144. Glavni odborniki so poleg rednih plač upravičeni tudi do dnevnic in voznih stroškov, ki nastanejo vsled jednotinih uradnih poslov. Račun tako nastalih stroškov morajo predložiti glavnemu tajniku. I®evnice v takih slučajih so $7.00 na dan, izvzemši dnevnice tistih glavnih odbornikov, ki so stalno zaposleni v glavnem uradu jednote in urednika v uredništvu glasila. Ti zadnje imenovani so upravičeni le do polovice gori navedenih dnevnic. V slučaju, da ima take stroške glavni tajnik ali pomožni tajnik, se morajo taki računi s pobotnicami vred predložiti predsedniku nadzornega odseka za potrdilo, predno se sme izplačati. 145: Društva sama plačajo vozne stroške in dnevnice glavnim odbornikom, ako se isti na njih povabilo udeleže proslave ali veselice društva Glavni odborniki se naj vselej skušajo odzvati takim povabilom, ako so dru štva pripravljena plačati njih vozne stroške in dnevnice. Poroštva glavnih odbornikov. 146. Poroštva glavnih odbornikov jednote preskrbi glavni tajnik, spora zumno s glavnim nadzornim odsekom od kake družbe (Surety Company), ki ima poslovnico v državi Minnesota. 147. Poroštva glavnih jednotinih odbornikov so: Predsednik ........... $ 2,000 $....... Podpredsednik .............. 500 ........ Tajnik .................. 50,000 ....... Pomožni tajnik ........ Blagajnik ............... 50,000 ....... Predsednik nadzornega odseka ..................3,000 ,... Drugi štirje nadzorniki, vsak po............... 1,000 ....... Predsednik porotnega odseka .................. 500 ....... Drugi štirje porotniki, vsak f>o ................. 500 ....... Vrhovni zdravnik ......... 1,000 ....... 148. Vsa poroštva glavnih odborni kov jednote in urednika-upravnika glasila, izvzemši nadzornikov, hrani pred sednik nadzornega odseka. Poroštva vseh nadzornikov pa hrani glavni pred sednik. Poroštva vseh glavnih odbornikov in urednika-upravnika glasila morajo biti shranjena v varnostnih predalih (Safety Deposit Box) v zanesljivi banki. 149. 'Poroštva vseh glavnih odbornikov jednote in urednika-upravnika glasila morajo biti obnovljena najkasneje trideset (30) dni pred datumom ko jjoteče staro poroštvo. Glavni odborniki, kateri hranijo taka poroštva, morajo skrbeti, da so ista pravočasno plačana. 150. Vsa poroštva glavnih odbornikov in urednika-upravnika glasila morajo biti pregledana in potrjena od večine glavnega odbora in zmožnega odvetnika, predno se izroče glavnim od bornikom v varstvo. Seje glavneg« odbora. 151. Letne seje glavnega odbora se vrše meseca januarja in polletne seje pa meseca julija vsakega leta. Sledečih glavnih odbornikov dolžnost je, da se udeleže letne in polletne seje: predsednik, tajnik, pomožni tajnik, blagajnik in nadzorni odsek- Letne in pol-letne seje se 'udeleži tudi vrhovni zdravnik, predsednik porotnega odseka in urednik-upravnik glasila, ako je navzočnost katerega izmed teh potrebna. V takem slučaju jim pošlje poziv za vdeležiti se seje glavni predsednik. Glavno vodstvo pri sejah ima glavni predsednik. 152. V izredno važnih slučajih sme glavni predsednik pozvati na letno ali polletno sejo glavnega odbora vse glavne odbornike. Izreden važen slučaj bi bil le tedaj, ako je na dnevnem redu izključitev kakega glavnega odbornika ali urednika-upravnika glasila, ali če je jednota zapletena v kake neprilike, katere bi glavni predsednik sporazumno s predsednikom nadzornega odseka in glavnega tajnika ne mogel sam rešiti, ali ako se zadeva ne more rešiti pismenim potom. 153. Ako nanese potreba, sme v izredno važnih slučajih glavni predsednik sklicati izredno sejo vseh glavnih odbornikov, toda le tedaj, ako v to privolita dve tretjini glavnih odbornikov. Glavni predsednik mora tudi sklicati tako sejo na zahtevo dveh tretjin glavnih odbornikov. Zahtevo za tako sejo morajo glavni odborniki pismeno predložiti glavnemu predsedniku. 154. Glavni odborniki imajo polno moč reševati kočljive zadeve na sejah, imajo polno moč spremeniti ali črtati katerokoli točko v pravilih ali ustavi (izvzemši točk tikajočih se asesmenta in podpor), ako taka točka ne odgovarja državnim postavam, in sestaviti novo točko, tako urejeno, da bo odgovarjala državnim postavam (zakonom). Tako pravico ima glavni odbor na svojih sejah le v slučaju, če država odločno zahteva spremembo ali črtanje kake točke v ustavi ali pravilih jednote. Zadeva o znižanju ali zvišanju asesmenta ali podpor, more biti rešena le potom splo-šnega glasovanja ali na konvenciji. 155. Glavni odbor ima na svojih sejah tudi pravico reševati zadeve, za katere ni dovolj jasnih določb, ali sploh nikakih določb v pravilih in ustavi jednote. Ako pa nalaga zadeva preveliko odgovornost glavnim odbornikom, imajo ti pravico dati tako zadevo na splošno glasovanje. Glavni odborniki imajo tudi polno moč reševati razne zadeve potom korespondence. 155A. O vseh predlogih v spornih zadevah na sejah glavnega odbora se mora poimensko glasovati (roll call) ter rezultat glasovanja zabeležiti v zapisnik seje glavnega odbora. Izjema je le pri glasovanju za odstavitev iz urada kakega glavnega odbornika ali urednika-upravnika glasila, v takih slučajih se mora tajno glasovati, in sicer z listki. 156. Vsi legalni sklepi glavnega odbora, ki soglašajo z ustavo in pravili, so pravomočni ter se jih smatra sprejetim v imenu jednote. Legalne sklepe glavnega odbora zamore ovreči le konvencija ali splošno glasovanje. 157. Zapisnik sej glavnega odbora vodi pomožni tajnik ali eden izmed članov nadzornega odseka. Isti mora biti vknjižen v posebno knjigo ter potrjen z lastnoročnimi podpisi glavnega predsednika in zapisnikarja, takoj ko je sprejet. Zapisnik sej glavnega odbora mora biti priobčen v'glasilu jednote, kakor hitro mogoče po končani seji. 158. Seje glavnega odbora so sklepčne, ako je navzočih najmanj seden (7) člandV glavnega odbora. Revizije. 159. Revizija, to je, pregledovanje jednotinih knjig, računov in njenega premoženja po glavnem nadzornem od-»seku, se vrši meseca januarja in julija, vsakega leta. Datum revizije določi glavni tajnik. Pri revizijah ima glavno vodstvo predsednik nadzornega odseka, kateri razdeli delo med druge člane nadzornega odseka, ter iste nadzoruje. 160. Na seji glavnega odbora mora predsednik nadzornega odseka poročati v imenu nadzornega odseka stanje, v katerem je nadzorni odsek pronašel jednotine knjige, račune in jednotino premoženje v splošnem. Investiranje jednotinega denarja. 161. Jednotino premoženje oziroma denar se sme nalagati v razne munici-palne, šolske, okrajne, državne in v bonde javnih naprav (Public Utilities) ter v obveznice Združenih držav ameriških (United States Bonds). V bankah ne sme biti vloženega na rednih vlogah čez $25,000.00-----------, niti ne sme vloga na nobeni banki presegati kapital banke (Capital stock of the bank). Redna vloga na vsaki posamezni banki tudi ne sme presegati več kot $10,000.00. Skupne vloge čekovnega računa na bankaii ne smejo presegati vsote $30,000.00. 162. Investiranje jednotinega denarja vodi poseben finančni odsek, se-stoječ iz petih članov, katere izvoli konvencija pred zaključkom iste, izmed novoizvoljenih glavnih odbornikov izvrševalnega in nadzornega odseka, in sicer le take izmed teh, ki imajo dolžnost in pravico se udeležiti vseh letnib in polletnih sej glavnega odbora. 162A. Noben član izvrševalnega odseka glavnega odbora ne sme biti izvoljen v finančni odsek, ki je delničar ali direktor kake banke, ali če je direktno ali indirektno v zvezi s kakim podjetjem ali tvrdko, ki se bavi s prodajo ali kupovanjem raznih obveznic ali bondov. - 162B. Finančni odsek je odgovoren za nakup bondov (obveznic) konvenciji in članstvu jednote. Vsak posamezni član finančnega odseka pa je odgovoren za nakup le tistih bondov (obveznic), za katerih nakup je on glasoval. 163. Vsak član finančnega odseka mora biti pod $5,000.00 poroštvom. Premije za taka poroštva plača jednota. 164. Letna plača vsakega posameznega člana finančnega odseka je $------. 165. Glavni tajnik mora poročati v glasilu jednote vsakih šest mesecev o vseh novo kupljenih bondih ali obveznicah. Navesti mora datum nakupa vseh posameznih bondov ali obveznic, njih ceno, njih aktualno vrednost ob času nakupa; vsoto premije in kje in od koga so bili kupljeni. Navesti mora tudi ob enem imena članov finančnega odseka, kateri so glasovali za nakup posameznih kupljenih bondov. Pomočniki v glavnem uradu jednote. 166. Pomočnike, ki so zmožni dela v glavnem uradu, nastavlja glavni odbor sporazumno z glavnim tajnikom. Plačo določa, zniža ali zviša celotni glavni odbor, ozirajoč se na priporočilo glavnega tajnika. Stalni pomočniki v glavnem uradu morajo biti člani jednote in ne smejo biti vposljeni pri drugem kot jednotinem delu. 167. Aktualni delavni čas pomočnikov je 8 ur na dan in 4 ure v soboto. Odmor čez dan (lunch time) se ne sme šteti k navedenemu času. Ob nedeljah in ob po državi Minnesota zapovedanih praznikih se ne dela v glavnem uradu. 168. Za čezurno delo, ukazano po glavnem tajniku in ako je isto nujno in se ni moglo izvršiti v rednem delavnem času, so pomočniki plačani po lestvici, v kolikor znaša njih redna plača na uro. Za vsako čezurno delt) pa mora glavni tajnik predložiti natančen račun na seji glavnega odbora. Tako čezurno delo pomočnikov se plača le potem, ko je bilo odobreno na seji glavnega odbora. 169. Ako pomočnik v glavnem uradu vsled njegove ali njene začasne bolezni ali vsled drugega vzroka ne more opravljati svojega dela v glavnem uradu in ako mora glavni tajnik vsled tega začasno nastaviti na njegovo (njeno) mesto drugo pomoč, se v takem slučaju odtegne plača za ves čas tako odsotnemu pomočniku. Plačo začasno nastavljenega pomočnika določi glavni tajnik, katera pa ne sme presegati plače odsotnega opomočnika. 170. Vsak pomočnik v glavnem uradu jednote, ki je stalno brez presledka zaposlen v glavnem uradu dve ali več let, je deležen do ------- dni počitnic; brez da se bi mu odtegnila plača za čas njegove odsotnosti. Čas takih počitnic določi glavni tajnik. Organizatorji. 171. Posel organizatorjev je pridobivati dobre nove člane in organizirati nova društva. Imenujejo ali izvolijo jih krajevna društva. Glavni odbor more imenovati še posebnega organizatorja, člana jednote, ki potuje po delokrogu jednote, ako je pri volji sprejeti še organizatorski posel. 172. Organizatorji ne prejemajo nobene plače in tudi niso upravičeni do kakih stroškov, upravičeni so le do $1.00 provizije za vsakega novega člana v odraslem in do 50c za vsakega novega člana v mladinskem oddelku, za takega, ki ga oni pridobe. Ako kandidat za pristop ni sprejet v društvo in jednoto, niso upravičeni do provizije. Organizatorji morajo predložiti glavnemu uradu po krajevnem društvu potrjeno izkazilo in zahtevo za izplačilo provizije na posebni od jednote pripravljeni formi, kjer morajo navesti število in imena novih članov, katere so oni pridobili. Jednota plačuje provizijo za nove člane vsake tri mesece. 173. Organizatorji imajo v svoji posesti potrebno število sprejemnih form, jednotinih pravil in drugih potrebnih listin; Te dobe od tajnika krajevnega društva ali odglavnega tajnika, ako so bili imenovani od glavnega odbora. Organizatorji nimajo pravice prejemati denar od novopristoplih za pristop ali za njih asesmente. 174. Organizatorji se ne smatrajo uradnikom društva ali jednote, ampak le kot zastopniki društva ali jednote, v kolikor se to tiče posla'organizatorjev. Organizatorji, imenovani po glavnem odboru, imajo pravico, kadar se izkažejo s posebnim izkazilom, do vstopa na seje vsakega krajevnega društva ali na takih sejah izvzemši na sejah svojega društva, nimajo druge pravice kot take, da lahko dajejo potrebna navodila in nasvete za vspešno agitacijo za pridobivanje novih članov. Poleg izvoljenih ali imenovanih organizatorjev, ima pravico biti organizator tudi vsak glavni odbornik jednote. 175. Poleg organizatorjev so upravičeni do provizije tudi drugi člani, po določbah točke 172., za vsakega novega člana, katerega pridobe društvu, h kateremu oni spadajo. 176. Glavni tajnik pošilja provizijo organizatorjem in vsem drugim upravičenim do provizije, skupno v eni nakaznici (čeku) društvenim tajnikom, kateri potem razdele vsote provizije posameznim upravičenim, pod nadzorstvom društvenega odbora. Uradno glasilo. 177. Jednota izdaja svoje glasilo, kjer s primerno agitacijo razširja njen delokrog in njene bratske ideje. Glasilo izhaja enkrat na teden, in sicer vsako sredo v obliki časopisa na šestih in v slučaju potrebe, na osmih straneh, pod imenom: “Noba Doba.” 178. Tiskanje glasila sc odda potom razpisanih ponudb na razne slovenske in slovanske unijske tiskarne. Pogodbo s tiskarno naredi glavni odbor. Taka pogodba mora biti podpisana po glavnem predsedniku, glavnem tajniku in predsedniku nadzornega odseka jednote. Pri oddaji tiskanja glasila se mora vpoštevati tiskarna, ki ponudi najnižje cene in tudi drugače najboljše pogoje. 179. Tiskarna, katera prevzame tiskanje glasila, mora položiti $10,000.00 poroštva (surety bond) za točno izpolnjevanje pogodbe. Pred potekom pogodbenega roka se nikakor ne sme zvišati cena za tiskanje glasila. 180. Vsak član odraslega oddelka jednote je upravičen do enega iztisa uradnega glasila tedensko. Glasilo plača jednota iz stroškovnega sklada, po določbah pogodbe, ki je bila napravljena s tiskarno, kateri se je oddalo tiskanje glasila. 181. Glasilo mora priobčevati vse uradne objave jednote in društev. Vse dopise, tikajočih se društev in jednote, naznanila in poročila glavnih odbornikov in odbornikov krajevnih društev. Priobčevati mora tudi vse dopise iri članke posameznih članov'jednote, ako isti ne vsebujejo nikakih osebnih napadov na kakega člana jednote ali kake druge osebe, zaradi njegovega (ve) ver- *• iliji skega ali političnega prepfi^J1^’ k[jjlo ne vsebujejo ničesar, s čim e i®e-poštne določbe in državne *a miti nik z naslovi krajevnih dr ’vni)a odbornikov, organizatorja in |f%o se priobčuje enkrat na mesec. .(0Sti • 182. Glasilo priobčuje po { &K tudi razne svetovne novice m v prjob- '&Hi povesti ter drugo poučno :3tl'.enl gibs- *%eri čuje izvirna poročila o del?vsomenjef: 'Pravi nju in štrajkih. V zadnje .ji. |a , zadevah mora vpoštevati P -pj. “ etic jih izdajajo voditelji postav znanih delavskih unij. . j; bta- ti) 183. Uradno glasilo mora J i,, otc niti pred napadi dobro ime a, v njo spadajoča krajevna dr atjjo- tl, 0( 184. Glasilo ne sme Prl°;,raiočih W pisov, razprav in člankov, .. pre- . 1 vere/politike ali žalitev 5V2f pričanj glede vere ali P° .0 jzzv,j!! 1 tla ničesar takega, kar bi mog, 3li ^ ^ sodnijske neprilike napram jednoti- . glasilo j lril 185. Vsoto naročnine na s ^ nečlane določa glavni °dbor' trebi i" i;9|)i0 število iztisov glasila se po P b({!' ’ v svrho agitacije lahko P' znjm o®e" I plačno za gotovo dobo PosanLi.e nase catn bam in klubom v take s*0''6, ?{]pn bine v Združenih državah kjer še ni krajevnega druš « ad 1 cilfl 1 ^1 Urednik-upravnik ^ 186. Za urejevanje m ^ i « glasila izvoli konvencija. je z Up upravnika v eni osebi. ** dobo štirih let. . dijor tJi’ *ldn 187. Glavni izvrševalm (rj & & piše službo urednika-uprav e |.ai# 1 sece pred konvencijo. P°n ko”'1! datov morajo biti poslane _a pre , cijo, naslovljene na konven na*? '» ■, -sednika, ki jih odpre in pre uredni'c j- ‘ ^ Vsak kandidat za iem pr‘P°' J-akc upravnika glasila mora v sv !|fj ^ ročilu oziroma ponudbi nav : ^ izkušnje in zmožnosti. is, 188. Kandidat za ured* \ ,# t0, c nika glasila je lahko vsak . jgjce P°* ( 6 tajf, potrebne zmožnosti za ure jjieg ^ če je navzoč na konvenciji * % ali če ni navzoč na konve ^es.lilij biti član jednote najmanj ,*12,, pred časom konvencije te ameriški državljan. oravfl'^ & ‘l 189. Plača urednika-upraV a 0( $200.00 $--------- na mesec-. j|4 # ^ 190. Urednik-upravnik g ki \ , biti pod $2,000.00 P°rostv°fn’0 :>i, r] za njegovo vestno in P° Ojtvop a k ^ poslovanje. Premije za P jgov® aijj jednota. S svojim delom « & % glavnemu odboru, konve stvu jednote. „ueiici)a"mi* s|„! 191. V slučaju, da konve■■ 1^. voli urednika-upravnika g „| o ■ pravico nastaviti celotni B ,udi > ^ jednote. Celomi «1.™ »J > stavi urednika-upravniKSi -egoVO S $■ konvenčno dobo *zPra.^rl1fic- Otir sto, kot določeno v točki Q Pravice in dolžnosti ur jj %, upravnika. 192. Urednik-upravnik glavni odbornik jednote, > P se udeležiti konvencije, zapi**0 pri urejevanju konvenčneg ^ dne j-FJe ^ Na konvenciji je upravice ,e po kot določa točka 50, ako P j^t L notinih poslih, pa do dnev j - |0£j ča točka 144. r3 ure'i(/ j. 193. Urednik glasila^m i(1 P(f v duhu napredn h d -( , Priobčevati mora vse_dop» ySe&<> . članov jednote, ako isti avil? i:.**1 '. 'h i ničesar, kar bi bilo proti P.^» ^ v note ali proti poštnim d j5 konu države. Ako pa ka ^ p jj , ‘4ca je izraze, s katerimi se 1 ^ d: jednote, točke lS1. in.}®sku s Pf‘L f '^h tak dopis vrniti dopisn s j v vzroka, zakaj da tak d°p gias‘ «fl; a 1 { pravilih jednote priobči -.e\^Jttl j 194. V pomoč in za ^ gleških strani glasila s )_ ,c;i k najeti sposobnega uredniku angleških gtra ured )i • ^ glavni odbor sporazumu pr > v upravnikom, ki pa ne ^ ^1 ^ iu $75.00 mesečno $ Tl'1aSil» L 6 nika angleških strani ^ f | ftli nik-upravnik sam odgov 195. V slučaju da J Vffj V gleških strani glasila .fl) $\ upravljati določeno mu - ^ de ’tj ^ Su ' imel pravega zanimanj z9tite ‘ p(' , <0^ urednik-upravnik pravi ■ & $ glavnega odbora, da o ^ Mij moč, in na njegovo mes ^n'1* \ ^ razumno z urednikom- P J« ,hJH] kega drugega člana jed ^ g r ? 196. Urednik-upravm darK0 tv»' \ izdati na osmih straneh. k„ ti■ ■ n lica gradiva za priobči e j \% t * Skrbeti mora, da je v . iiflS ( šestih straneh, dve str* J ■ ^ štiva, v izdaji na osmf • f ij t; < sme biti tudi več. At 0 čuje tudi hrvaško štivo, ^ je o (.(]}, pisano slovnično. St^ia’dins*1,Swn1 i e t na mesec posvečena T a08* ki i\ , delku, v slovenskem ■ ^11, J' V ziku, priobči urednik „ega m ,v« ozirom na razsežnost vlj*_ ; ( najbolj primeren. pris ^ fJ y 197. Urednik « V svojih koinenlarjev ali P rtff (j< : 1 1 meznim dopisom, por0 a od L |a} ali zapisnikom sej g'aV j e C '1i ^ n°te- 198. Urednik-upravnbče^ 4 ^ : dohodke vseh_Pr 19.-ce, ih in naročnin od 0je 11 tuj1'1, jii iA jete zneske vknjiži v ,aVneg9 d ju , nar pa odpošlje na 6 saifl° fS Oglase sme sprejemat pt•ePj|)« ^ 1 tvrdk, ki so po njeB° .-ne Vs «) t ^ poštene. Oglasov po'1 . spl &o lfji , sme priobčati v 8laS faSju 5 L ,}■ h' kih, ki bi ne bili v sog ‘ ^o\oC.i\» ,-i % in 184. Cene oglas«* “ rV :t>, odbor. Upravniške knJ )etfl v V([a predložene vsakega po |3 i' V nadzornemu odseku je glns . 51 s ,984. Urednik-npr.«"*, dAj sme bili zaposljen v " 3|j if žbi ali trgovini, direkt doeH . 'lij ampak le pri svojem i iA JfjL nem delu. 199. O svojem P“ il0 k° predložiti spisano P°rrt0||fl 1's i Dalje PrtD° J venciji. s glasilo Vave o pravilih Sheboygan, Wis. ” sv' Janeza, Krstnika, jb .le na redni mesečni ^'^Priporočati prihodih nc>.ii sledeče izpremem-mviiih. e,lc'ja naj izvoli pomož-^ tajnika, kateri «fvialno zaP°slen v g’*av' 9(111 Jednote. V slučaju ^ ^s^°Pa ali odsotnosti Prev a'n^a bi pomožni taj-t, Ze| vodstvo gl. urada, se mu $150 na er bi po sprejemu gor-* ^0r°čila imel glavni !^„anj. odgovornosti, pri-, se plača istega na $200. Dalje k, °> da se popravi toč-kftu Vi* • u* i l’r i • ’ naJ bi se gla- 0 j, n'k' in uslužbenci, ka-ifjj3 n° zaposleni v glav- u ali v uredništvu gla-Ve^ay>čeni do vseh do-^ t°čke tega člena, iz-^ . evnic; omenjeni so 1 1 e do polovičnih dnev- ^olnigke podpore se stri-j e Priporočenimi lest-%l ° bodo merodajni ’’•Poznali, da so izved-8 avne. Vsekakor pa tlak ? Se ure(b karkoli je °’ c'a ne bo treba zvi-boljše je, če se C*ka podpora. ° tudi to-% „ ° odpošljejo istega tC?-. ,'Jo avni člani, ki sedaj UV> v smrtninski b) 0nem°gbh, naj bi ilti ačevali tudi v od- .5 E vilad’ (*a bi bili v , e upravičeni tudi • Xjjj. odškodninske ^uje0b°lnim članom naj ^iia bolniška podpora CeljL °loea.i°» namreč 6 11W 12 mesecev po |Xk Pa P° $10 iz s^la Jijji* Ako umobolni ,i(_f?6vat°Ve družine ne mo-'» ^ a 1 asesrnentov, naj 6' ist SGsrner>t odtegne od naj velja tudi za “to, 'lili samske člane, da ostanejo člani Jednote. Glede odškodnin naj se izpre-meni sedanja točka, ki določa, da ako član umrje pred potekom 60 dni po operaciji, se operacijska odškodnina ne izplača. Naše društvo priporoča, da se v bodoče operacijska podpora izplača brez ozira na to, če član umrje kratko po operaciji. Za člane, ki so vsaj 10 let do-brostoječi člani Jednote, naj se uredi, da se lahko za plačanje asesmenta zadolžijo na svojo polico, ako asesmenta ne morejo plačati. Ddtična vsota naj se jim odtegne iz smrtnine. To seveda pod pogojem, da ni v nasprotju z državnimi zakoni. Za člane, ki so v Jednoti vsaj deset let, in pridejo v položaj, da ne morejo več zmagovati asesmen-tov, naj bi jih plačevala Jedno-ta, vsaj za znesek $250, da zadostuje za dostojen pogreb. Ime Jednote naj ostane neiz-premenjeno. Glavni urad naj se premesti kam bolj v sredino društev in članstva. Ako je pri društvu glavni uradnik, naj on zastopa društvo na konvenciji tudi kot delegat. Kar se tiče priporočil, da bi Jednota kupila farmo ali da bi se z jednotinim denarjem nakupovala zemljišča za člane, je naše društvo odločno nasprotno. Jednotin denar naj ostane v skladih, kamor spada, da se iz istih plačujejo podpore, odškodnine in smrtnine. Brezposelnosti ne bodo odpravile posamezne organizacije; to bi mogla izvesti edino država. Za društvo št. 108 JSKJ: Anton Selak, predsednik; Mathew Kogovšek, tajnik; Anton N?gode, blagajnik. 11"" I: is rJ" ji sl o' Vi ti'j jii' 1>S * ilfl' p Iv v A ii°' te i*1.h* e' '4 A- ,f»J J Si ’V ) y t(:. & ‘iS? f|C. c5 }i V »V »'V $ y Omaha, Neb. V Novi Dobi z dne 15. maja sem čital dopis nekega sobrata, ki poudarja, da $7.00 dnevnica ni za delegata nič preveč, ker delegat ima različne stroške. Ne rečem, da je preveč, toda če se mora tri do šestčlanska družina zadovoljiti z moževim zaslužkom, ki znaša 3 do 4 dolarje dnevno, bo tudi delegat izhajal, vsaj skromno izhajal z dnevnico $5.00. Seveda s tako plačo si ne bo smel najeti stanovanje za $15.00 ali $20.00 na teden. Tudi mu ne bo kazalo, da bi šel vsak večer od prijatelja do prijatelja in pokušal domač pridelek, ker to ga napravi za drugi dan samo slabega, bolanega in zaspanega. Govoril sem glede tega s sobratom, ki je bil svoje-časno nadzornik JSKJ in on mi je pripovedoval, kako se taka reč vrši na konvenciji. Jaz iz svojih izkušenj še ne vem, ker še nisem bil na nobeni konvenciji. čital sem članek s priporočilom, da se bolj pazi na bolnike, ker se vsaki mesec izplača velikanske vsote denarja simulan-tom, ki ga čisto po krivici dobijo. Jaz verjamem, da je to resnica in da si bomo vsak mesec prihranili tisočake, če bomo pa zili, da naše bolniške blagajne ne bodo izkoriščali simulanti. Sem pa tudi zato, da se znižajo plače naših glavnih odbornikov. Ako se jih zniža za 20% bodo še vedno primerno plačani za te čase. Apeliram na delegate, da čitajo razprave v Novi Dobi in na podlagi istih-in svojih lastnih izkušenj napravijo svoje zaključke, da se konvenčne razprave ne bodo preveč na dolgo raztegnile. Konvencija stane veliko denarja, plačati pa ga moramo vsi skupaj. Torej naj delegati ne tratijo časa po nepotrebnem. — Z bratskim pozdravom. John Urek, preds. dr. št. 11 JSKJ. Chicago, 111. Ako redno zasledujemo razprave o pravilih, lahko opazimo, da velika večina dopisnikov se bavi skoro v celih dopisih samo z imenom Jednote, kot da bi bilo to glavno in najbolj pereče vprašanje pri problemih naše organizacije. Moje mnenje in priporočilo prihodnji konvenciji pa je, da vse debate glede izpremembe jednotinega imena se črtajo iz dnevnega reda na konvenciji., ker ta stvar je že vzela dovoli dragega časa na prejšnjih konvencijah, in kot izgleda, ga bo tudi na prihodnji. Dovolj bc jasno vsem dništvom in delegatom kakšno stališče naj zastopajo na konvenciji. Tako lahko pride ta stvar na glasovanje brez nadaljne potrate časa; vsak delegat naj glasuje kot bo imel naročeno od svojega društva, pa bo stvar rešena. Kaj pa glede bolniške podpore, ali je v resnici potreba tako veliko razpravljati in pisati, sestavljati različne lestvice in podobno ? To je gotovo lepo od nekaterih članov, ki se posebno takole pred konvencijo pokažejo kako so izobraženi in kako nam hočejo koristiti s svojo učenostjo. Toda moje skromno mnenje pa je, da ravno taki člani ne koristijo ne društvom in ne Jednoti s svojimi priporočili, ker kdor ne obiskuje bolnikov, kadar mu društveni tajnik piše, ne poroča o stanju bolnikov in ni navzoč, kadar se sklepa glede bolniške podpore, nam ne bo nič pomagal s še takimi lestvicami za bolniško podporo. Istotako je tudi s priporočili članov, kateri so tako zelo zaposleni vsa štiri leta, da od zadnje konvencije niti parkrat niso mogli priti na seje. Takim članom, in to pri vseh društvih, naj velja fdedeče: ni vseeno za koristi članstva, ako postanemo aktivni samo par mesecev pred konvencijo, in še to največkrat zaradi tega, ker skušamo doprinesti gotove ideje naprej, in to ne glede ali so v korist organizaciji ali ne. Kdor se v resnici interesira za dobrobit društev in Jednote, se bo udeleževal vseh društvenih sej skozi celo leto, zavedajoč se, da društvene seje so ravno tolike važnosti za posameznega člana, kot konvencije za celokupno članstvo. Jaz mislim, da kar se tiče bolniškega sklada, ni potreba p o s e b n i h jzprememb; dva ali celo tridolarski sklad mislim da ne bo nihče priporočal, ker smo imeli dovolj izkušenj z njima in smo videli kakšen dobiček sta nam prinesla. Kar se tiče endolarskega sklada. se jaz popolnoma strinjam s tistimi, ki priporočajo, da ostane n e i z p r e m e n j en, ker sklad, ki se je obdržal štiri leta v tej depresiji brez izred-njih naklad, je zidan na trdni podlagi in se nam ni treba bati zanj. Zelo priporočljivo pa bi bilo, da se ustanovi bolniški sklad za 50 centov na dan, to je $3.50 na teden. Že z ozirom na našo mladino, ki nikdar ne želi plačevati visokih asesmen-tov za bolniško podporo, bi bi) takšen sklad zelo praktičen. Ako bodo pa tako slabe delavske razmere, bo pa gotovo tudi veliko starejših člano.v prestopilo in pristopilo v ta sklad, ker ne bo denarja za večjo zavarovalnino. Glede bolniške podpore, kakor tudi glede odškodnine za poškodbe, moramo priti prej ko slej do tega, da ne bomo več obljubili kot kar v resnici lahko izplačamo. Glede članov mladinskega oddelka naj se pravila spremene v toliko, da vsak član mladinskega oddelka lahko prestopi v odrasli oddelek, ko dopolni 18. leto. S to premembo Jednota zgubiti ne more ničesar, pri tem ko pridobi lahko mnogo, ker dosti je članov, ki bi radi prestopili s 16. letom, pa nimajo denarnih sredstev, pri tem ko z 18. leti ima skoro vsak, to vsaj v normalnih časih, svoje delo. Tako mu je omogočeno prestopiti v odrasli oddelek. S tem nam bo mogoče obdržati mnogo mladine v naši Jednoti. Še nekaj je, kar se vsaj meni vidi vredno malo razprave, in to so vsi naši bivši člani in bratje, ki so bili primorani vsled depresije pustiti Jednoto. Jaz priporočam prihodnji konvenciji, da se zavzame za to stvar in da uredi tako, da vsi člani, kateri so morali pustiti Jednoto od 1. januarja 1929, lahko pristopijo nazaj, in to pod istimi pogoji, kot so jih imeli, ko so prvič pristopili v Jednoto. Ne priporočam to s stališča, da bo Jednota imela ali vsaj pričakovala gmotnega dobička od tega, kar je nemogoče,, ker velika večina tega članstva je že v letih, kateremu bo treba plačati več bolniške podpore kot pa mladim članom, in v kratkem času izplačati tudi za temi člani posmrtnine. Torej dobička v finančnem oziru ne bo, toda jaz stojim na stališču, da ako smo pošteni bratje v delavski organizaciji, kakor to vedno po-vdarjamo, moramo pomagati svojim bratom, kakor smo jim to obljubili ob pristopu, ker sedaj je skrajni čas, da pokažemo ali poznamo brate, ki so v potrebi in pomanjkanju, ali da jih poznamo samo tedaj, kadar so v stanju plačevati svoje ases-mente, torej samo kadar imajo denar. Nikar ne mislimo, da ako storimo to, storili bomo zelo veliko delo; nikakor ne, izpolnili bomo samo svojo obljubo in dolžnost, katera pa bo v moralnem oziru večje vrednosti za Jednoto, kot vse nagrade in agitacije za nove člane, ker bo lep dokaz, da v naših pravilih nimamo nekatere točke samo napisane, ampak da jih tudi v resnici izpolnujemo. Priporočljivo bi tudi bilo, da se naredi izprememba v členu XXI., in sicer v toliko, da traja suspen-dacija lahko 6 mesecev. S tem bi nam bilo mogoče obdržati mnogo dobrih članov. Računati moramo namreč na slabe razmere, v katerih živimo, ker za te čase je tri mesece mnogo prekratka doba, medtem, ko v 6 mesecih se skoro slehernemu okrene toliko na boljše, da mu je mogoče poravnati zaostali asesment. Od pasivnih članov Jednota ne more utrpeti nikake škode, ker niso deležni nobenih izplačil in jih tudi zahtevati ne morejo. Priporočila, da postane urednik ob enem tudi glavni odbor- \ nik, so popolnoma na mestu, |! ker poleg glavnega tajnika nihče izmed glavnih odbornikov ne stoji v tako tesni zvezi s članstvom kot ravno urednik glasila. Ako mu bo torej dana prilika, da se bo lahko udeleževal odborovih sej, bo on lahko mnogo koristnega storil, ker mu bo najbolj znano mnenje in želje članstva. Glede zastopstva na konvenciji naj se člen VIII. v pravilih spremeni v toliko, da vsako društvo, ki šteje tri mesece pred konvencijo 50 članov, ima pravico poslati enega delegata; istotako društvo, ki šteje do 200 članov, samo s to razliko, da delegat društva, ki šteje nad sto članov ima dva glasova pri vseh glasovanjih na konvenciji. To bi bilo pravilno, ker se mora iti po številu članstva; v nobeno korist pa ni ne društvu in ne Jednoti pošiljanje dveh delegatov od enega društva, ker vedno obadva eno in isto govorita, kar bi prav tako dobro storil en sam. Kar se tiče združitve manjših društev, ki ne morejo poslati svojega delegata, naj se to prepusti društvom samim, ker je tako bolj praktično in pravilno, kot pa da jih združuje glavni tajnik ali kateri drugi glavni uradnik. Anton Krapenc, član društva Jugoslovan št. 104 JSKJ. East Pittsburgh, Ra. V Novi Dobi čitam vsakovrstna priporočila za izboljšanje naših pravil, zato naj tudi jaz povem svoje mnenje v smislu, da bo odgovarjalo temu namenu. Napisati mislim namreč moje mnenje, kako napraviti simulante neškodljivim. Ako 14. redna konvencija ne stori drastičnih korakov in ukrepov za naš en dolarski sklad, bomo z istim doživeli veliko razočaranje. Predno pride plača pogrebne stroške, ki pa ne smejo presegati vsote, ki je določena v pravilih; v nobenem slučaju ne sme presegati ta vsota najmanjše zavarovalnine. Razred za dva dolarja dnevne bolniške podpore naj preneha. Bolniška podpora endolarskega razreda naj ostane kot dozdaj. Športni sklad naj se črta. Deveti točki 36. člena sedanjih pravil naj se doda: “Vsi člani se morajo zdraviti samo pri zdravnikih, ki so priznani kot doktorji medicine (M. D.), izvzemši v slučajih, v katerih vrhovri zdravnik, glavni tajnik ali upravni odbor napravi izjemo.” K temu nekoliko pojasnila. Imeli smo slučaj, da se je sobrat pri dviganju v tovarni prevzdignil, in družba, ki ima svojega zdravnika, ga je takoj poslala do njega. Dotični zdravnik ni doktor medicine (M. D.), ampak neke vrste kostni zdravnik in ima tozadevno dovoljenje od države. Posledica je bila, da naša ' Jednota po sedanjih pravilih ni mogla izplačati bolniške podpore, medtem ko so jo druge organizacije plačale. Tukaj je torej treba, da se besedilo v pravilih popravi. Danes mora delavec delati tako kot družba zahteva; ona ima svojega zdravnika in svojo zavarovalnino, tako da sama nikdar ne plača, pa tudi nima simulan-tov, ker bolnika vedno par dni prej pokliče delat, kot bi mu njegov zdravnik svetoval. Seveda je treba takoj na delo, sicer bo oddano drugemu, on pa lahko gre v božjem imenu. Tega pa se v teh časih vsak boji. Priporočamo, da se bolniška podpora izplača za vsako bolezan, ki je dobljena v tovarni, brez ozira na to, če je bil zdravnik doktor medicine ali ne. Za slučaje bolezni, ki pridejo same od sebe, pa naj bi se vedno vpoštevalo le redne (M. D.) zdravnike. Člani, ki se pobijejo ali poškodujejo v tovarnah, naj bi bili deležni bolniške podpore takoj od prvega dne; pri drugih boleznih pa naj bi se podpora plačala žele od četrtega dne. Člani mladinskega oddelka lahko ostanejo v tem oddelku do 18. leta, ako stariši tako želijo; seveda, ko član prestopi v odrasli oddelek, mora plačevati asesment po lestvici, ki je določena za 18. leto. Otroke naj se lahko sprejema v mladinski oddelek takoj po rojstvu. Člane našega društva prosim, da pridejo na sejo s svojimi priporočili za izboljšanje naših pravil. Vsak nasvet se bo vpo-števal. Vsi smo ena velika družina, vsi smo' sinovi in hčere ene matere, zato je pravilno, da se vsi brigamo za njen blagor. Pomagajmo vsi po svojih močeh, da se odstrani, kar slabega, in izboljša, kar je izboljšanja potrebno. Pregovor pravi, da vsi ljudje vse vedo in to je resnica. Za društvo Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote: Frank Kramar, tajnik. 15. konvencija, bomo imeli takoj velike naklade, da jih ne boj mogel nihče zmagovati in po-; tem bomo tam, kjer smo danes z dvadolarskim skladom, če bi pa propadel naš endolarski sklad, si lahko predstavljamo, kaj bi bilo potem z Jednoto, ker naša Jednota ni bila zgrajena po sistemu samega zavarovanja za smrtnino. Torej moramo naš endolarski sklad čuvati, dokler je še čas. Dokler so člani radi izrednih asesmentov prestopali iz dvadolarskega v endolarski razred, nismo čutili izgube na članstvu. V slučaju velikih naklad v endolarski sklad pa ne bo nobene druge poti kot izstop iz Jednote. Si-mulantov se ne bomo nikdar iznebili, naj jih še tako nadzorujemo; treba jih je napraviti na drug način neškodljive napram zdravemu članstvu. Moje mnenje je, da kdor prejema, tudi lahko daje. Naš glavni tajnik je pred kratkim pisal, da je bilo v endolarskem razredu ' bolnih pet odstotkov članov, medtem ko jih je bilo v dvadolarskem bolnih 20 odstotkov. Tam je morda bilo 10 odstotkov simulantov, ali pa še več. Seveda so vsi ti zdaj v endolarskem razredu, ker boljše je trideset dolarjev na mesec, kot pa če se dela dva ali tri dni na teden. Po mojem mnenju bi se simulante napravilo neškodljive edino na ta način, da bi tisti člani, ki so v gotovem razdobju vlekli bolniško podporo, tudi pokrili primanjkljaj, ki bi nastal v bolniškem skladu. Tista skupina, ki je bolniški sklad izčrpala, naj pa še pokrije nastali primanjkljaj z nakladami. Morda bo moje mnenje slabo razumevano, toda jaz ne vidim druge poti, po kateri bi ugnali simulante Na ta način bi napravili simulante neškodljive vsaj za zdravo članstvo, kar bi bila tudi velika privlačna sila za pristop mladega in zdravega članstva, ki bi bilo prepričano, da ne bo plačevalo naklad za simulante. Ne bo se treba bati, da bi zdra-| vi člani puščali Jednoto, bolni je pa tudi ne bodo. Ča plača bolni član ali simulant, recimo, dva ali tri dolarje naklade na mesec, mu še vedno ostane 28 ali 27 dolarjev. Če pa kateri tak odstopi, ga pa tudi ni škoda. Kot se meni vidi, je lestvica, katero je priporočal sobrat Varoga, zelo dobra, ali simulanti ne bodo dosti prizadeti. Če bo treba plačati naklado za bolniški sklad, plačati jo bodo morali tudi zdravi člani, kar po mojem mnenju ni prav. Vem, da bo kdo dejal: kje je naše bratstvo? Na to tudi jaz lahke vprašam, kje je bilo naše bratstvo, ko je bilo v endolarskem razredu bolnih 5 odstotkov, \ dvadolarskem pa celih 20 odstotkov! Tam smo videli, koli-j ko je bratstva. Upam, da me |ne bo nihče obsojal radi moje j ga gori izraženega mnenja, kajti moj namen je dober. Vidim, v kakšni nevarnosti se nahaja naš bolniški sklad. Tukaj si lahko v enem mesecu več pri-! hranimo, kot v vseh drugih skladih skupaj v enem letu. Čuvajmo torej naš bolniški sklad, dokler je čas; to je v današnjih časih ena naših najvažnejših nalog. Z bratskim pozdravom, John Sustar, član društva št. 31 JSKJ. Sharon-Farrell, Pa. Prvi člen naših pravil, tikajoč se imena, naj ostane po starem. Ni se nam treba v stroške podajati, ker prememba bi vseeno nekaj stala. Boljše je, da se tisti denar porabi za ases-mente brezposelnim. Drugo točko prvega člena naj bi vzela konvencija na razpravo, ker bi bilo priporočljivo, da se sedež Jednote premesti v kakšno večje industrijalno me-i sto, bolj v sredini članstva; najprimernejši bi bil Cleveland, Ohio. Reprezentacija potom delegatov naj bi se izpremenila. Vsa- ko društvo, ki šteje od 50 do 200 članov, zamore poslati po enega delegata. Društva z več kot 200 člani bi lahko poslala po dva delegata. Nobeno društvo pa ne bi moglo poslati več kot dveh delegatov. Manjša društva, ki nimajo zadostnega števila članov, se lahko združijo v svrho volitve delegata; ta združena društva pa morajo šteti vsaj 50 članov. Tista društva, ki so združena, naj na svojih sejah glasujejo ali pošljejo delegata ali ne. Vsako društvo naj natančno zabeleži v zapisnik, koliko glasov je bilo oddano, da se pošlje delegata in koliko glasov je bilo proti. Ta števila naj se seštejejo pri združenih društvih. Ako je večina članov glasovalo, da se pošlje delegata, se ga voli, ako je večina glasovala proti, se ga ne voli. Temu zaključku se morata pokoriti obe prizadeti društvi, oziroma vsa društva, ki so združena v svrho volitve dele gata. Znan mi je slučaj, da je manjše društvo zaključilo na svoji seji, da ne bo postavilo svojega kandidata in ne bo volilo delegata. O tem je bilo obveščeno večje s prvim združeno društvo, ki je željo manjšega društva vpoštevalo in tudi zaključilo, da ne postavi kandidata in ne voli delegata. Ko pa so pri manjšem društvu izvedeli, da večje društvo ni postavilo svojega kandidata, so takoj na prihodnji seji postavili svojega kandidata, ne da bi bili o tem obvestili pridruženo društvo, da bi mogla odločevati večina članov. Čas za volitve delegatov naj se podaljša, in sicer naj se volijo delegati aprila, maja in junija; po sedanjih pravilih je premalo časa. Konvencija naj se vrši vsaka štiri leta kot do-sedaj, začne pa naj se drugi ponedeljek v septembru. Razlog za to je, da se konvencija ne bi vršila v najhujši vročini. Recimo, da se vrši konvencija v juliju v kakšnem velikem industrijskem mestu, dvorana kje sredi mesta, vse zidovje razbeljeno od poletne vročine, delegati pa bodo pet ali šest dni sedeli in se kuhali v tej vročini kot v vicah. Boljše bi bilo, da bi se konvencije vršile v septembru ali pa v maju, ko ni take vročine; tudi konvenčni zaključki bi bili najbrže boljši. Vozne stroške in zamudo časa glavnih odbornikov in delegatov na konvenciji se plača iz jednotine blagajne, in sicer iz stroškovnega sklada. Delegatom naj se določijo dnevnice po ?6.00; glavni uradniki pa, ki so stalno zaposleni v glavnem uradu, pa naj bi bili deležni polovičnih dnevnic, to je po $3.00 poleg svoje redne plače. Za spalne vozove naj se ne plačuje nikomur. Tajniku naj se določi plača na $200.00 mesečno, mesto na $250; podtajnik, ki je stalno zaposlen v glavnem uradu, naj dobi $150.00 mesečno; predsednik nadzornega odbora naj dobiva $150.00 letno, mesto sedanjih $180.00; porotniki naj prejemajo po $25.00 letno; vrhovni zdravnik naj dobi od vsake pregledane listine 20 centov, mesto dosedanjih 25. Podtajnik naj bo stalno vposlen v glavnem uradu, pomočniki in namestniki pa naj odpadejo. Število porotnikov naj se zviša od tri na pet. Vpelje naj se pasivnost za take člane, ki so brez dela in ne morejo plačevati svojih asesmentov, ki sprejemajo iz redno nevarno delo v rudniku, da bi več zaslužili kot predpisuje unijska lestvica, ki sprejmejo delo oboroženega čuvaja ali ki vstopijo v armado ali mornarico, sploh vsi tisti, ki se prostovoljno postavljajo v življenjsko nevarnost. Taki člani zopet lahko postanejo aktivni, kakor hitro puste nevarna dela ali začnejo plačevati svoje mesečne prispevke; do bolniške podpore pa naj bodo upravičeni po preteku 30 dni. Ako umre član v dobi pasivnosti, se mu Gilbert, Minn. Na seji društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, ki se je vršila 15. maja, smo prišle do spodaj navedenih zaključkov, katere priporočamo konvenciji v vpošte-vanje. Denarja Jednote naj se ne posojuje na posestva. Jednotinega doma naj se ne zida v teh časih; so preslabe razmere. Ime naj ostane staro, ker nobenemu ne škoduje. Glavno je, da član dobi podporo, kadar je upravičen, do nje; ime samo pa nič ne koristi in nič ne škoduje. Glavni urad Jednote naj še za-naprej ostane na Ely ju, kjer je bila Jednota ustanovljena. Za društvo sv. Ane, št. 133 JSKJ: Frances Tanko, tajnica. Bridgeville, Pa. Mislim, da znam vsaj slovensko čitati in da razumem, kaj čitam. Zaradi tega naj mi bo (Dalje na 8. strani) **jNoi)a Doha99 GLAglEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7 te letno; ta nečlane $1.50, ga inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.7X per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. NO. 23 Rezultat glasovanja pri društvih, ki so bila združena v svrho volitve skupnega delegata Št. 4. ZA DELAGATA: Rudolf Pleteršek (4), 21 glasov; John Dormish (146), 0. ZA NAMESTNIKA: John Primozich (4), 21 glasov. Št. 146. ZA DELEGATA: Rudolf Pleteršek (4), 4 glasove; John Dormish (146), 0. ZA NAMESTNIKA: John Primozich (4) 4 glasove. Št. 13. ZA DELAGATA: Josip Žabker (13), 20 glasov; Paul Yaklish (159), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 150. ZA DELEGATA: Paul Yaklish (159), 31 glasov; Josip Žabkar (13), 0. ZA NAMESTNIKA: John Jaklevich (159), 24 glasov. Št. 14. Društvo se ni vdeležilo glasovanja. Št, 141. ZA DELEGATA: Martin Govednik (141), 22 glasov. ZA NAMESTNIKA: Prank Russ (141), 21 glasov. Št. 27, 28, 83 ZA DELEGATA: Anton Tratnik, od društva št. 27, enoglasno. ZA NAMESTNIKA: Frank Frolich, od društva št. 83, enoglasno. Št. 32. ZA DELEGATA: John Tratnik (32), 13 glasov; Raymond Kladnik (167), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Anton Kravagna (32), 14 glasov; Martin Smolnik (167), 0. Št. 167. ZA DELEGATA: Raymond Kladnik (167), 18 glasov; John Tratnik (32), 1 glas. ZA NAMESTSNIKA: Martin Smolnik (167), 19 glasov; Anton Kravagna (32), 0. Št. 35., 165. ZA DELEGATA: Frank Arhar (35), brez opozicije. ZA NA- MESTNIKA: Andy Vičič (35), brez opozicije. Št. 41. ZA DELEGATA: Val. Dagarin (41), 17 glasov; Anton Bradelj (155), 0; Josip Hiti (195), 2 glasova. ZA NAMESTNIKA: Anton Brelih (41), 19 glasov; Paula Glogovšek (155), 0. Št. 155. ZA DELEGATA: Anton Bradelj (155), 11 glasov; Val. Dagarin (41), 0; Josip Hiti (195), 2 glasova. ZA NAMESTNIKA: Paula Glogovšek (155), 12 glasov; Anton Brelih (41), 1 glas. Št. 195. ZA DELEGATA: Josip Hiti (195), 9 glasov; Val. Dagarin (41), 0; Anton Bradelj (155), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 43, 214. ZA DELEGATA: Anton Smole st. (43), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Josip Daflgenfuss (43), brez opozicije. Št. 47. ZA DELEGATA: John Lovshin (47), 16 glasov; Joseph Kastelic (51, 0. ZA NAMESTNIKA: Anton Kastelic (47) 16 glasov; John Stepan (51), 0. Št. 51. ZA DELEGATA: Joseph Kastelic (51), 8 glasov; John Lovshin (47), 0. ZA NAMESTNIKA: John Stepaiv (51), 8 glasov; Anton Kastelic (47), 0. Št. 50. ZA DELEGATA: Valentin Orehek (50), 18 glasov. ZA NAMESTNIKA: John Cvetkovlch (50), 18 glasov. Št. 90. Društvo se ni vdeležilo volitve. Št. 86. ZA DELEGATA: Peter Blatnik (86), 14 glasov; Josip Gregorc .(86), 1 glas. ZA MESTNIKA: Niso volili. Št. 168. V,A DELEGATA: Josip Gregorc (168), 7 glasov; Peter Blatnik (86), 0. ZA NAMESTNIKA: Steve Potočnik (168), 2 glasova. Št. 87. ZA DELEGATA: Frank Kodelja (87), 15 glasov; Anton Padar (152), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Frank Žvanut (87), 16 glasov; John Simone (152), 1 glas. Št. 152. ZA DELEGATA: Anton Padar (152), 10 glasov; Frank Kodelja (87), 2 glasova. ZA NAMESTNIKA: JOHN ŠIMONO (152), 12 glasov; Frank Žvanut (87), 0. Št. 54. ZA DELEGATA: Joseph Kern (54), 24 glasov; Louis Zabukover (107), 0; Peter Staudohar (197, 0. ZA NAMESTNIKA: Anton Adamich (54), 24 glasov. Št. 107. ZA DELEGATA: Louis Zabukover (107), 16 glasov; Joseph Kern (54), 0; Peter Staudohar (197), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 197. ZA DELEGATA: Peter Staudohar (197), 0; Joseph Kern (54), 10 glasov; Louis Zabukover (107), 0. ZA NAMESTNIKA: Peter Staudohar (197), 10 glasov; Anton Adamich (54), 0. Št. 64. ZA DELEGATA: Joseph Mihelčič (64), 8 glasov; Jos. P. Grahek (139), 0; Blaž Kolarič (178), 0; John Meyer (127), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 139. ZA DELEGATA: Jos. P. Grahek (139), 20 glasov; Joseph Mihel- čič (64), 0; Blaž Kolarič (178), 0; John Meyer (127), 0. ZA NAMESTNIKA: Frank Eržen (139), 20 glasov; Martin Bolha (127), 0. Št. 178. ZA DELEGATA: Blaž Kolarič (178), 13 glasov; Jos. P. Grahek (139), 3 glasove; Joseph Mihelčič (64), 0; John Meyer (127), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 127. ZA DELEGATA: John Meyer (127), 12 glasov; Jos. P. Grahek (139), 0; Blaž Kolarič (178), 0; Joseph Mihelčič (64), 0. ZA NAMESTNIKA: Martin Bolha (127), 12 glasov. Št. 52. ZA DELEGATA: John Kastelic st. (52), 24 glasov; Joseph Lu- pania (158), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. St. 158. ZA DELEGATA: Joseph Lupanja (158), 23 glasov; John Kastelic (52), 0. ZA NAMESTNIKA: Jacob Pintar (158), 23 glasov. Št. 68. ZA DELEGATA: Matt Zoretich (68), 50 glasov; John Supančič (161), 0. ZA NAMESTNIKA: Mijo Malezijo (68), 50 glasov. Št. 161. ZA DELEGATA: John Supančič (161), niso poročali; Matt Zore- tich (68), niso poročali. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 69, 121, 179, 187. ZA DELEGATA: John Lahajnar (69), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Anna Lahajnar (69), brez opozicije. Št. 72, 176. ZA DELEGATA: G. J. Porenta (176), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Mary Puž (176), brez opozicije. Št. 76, 151, 199. ZA DELEGATA: John Koblar (76), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Frank Sekne (76), brez opozicije. Št. 77, 138. ZA DELEGATA: Frank Kužnik (138), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Thomas Sheffler (77), brez opozicije. Št. 79, 99. ZA DELEGATA: Frank Maček (99), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Valentin Urankar (99), brez opozicije. Št. 81, 119. ZA DELEGATA: Anton Verbič (81), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: August Verbič (81), brez opozicije. Št. 88, 212. ZA DELEGATA: Maks Polšak (88), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Matt Penica (88), brez opozicije. Št. 89. ZA DELEGATA: Joseph Vidgoj (89), 3 glasove; Ernest Palčič (222), 4 glasove. ZA NAMESTNIKA: Frank Stibel (89), 2 glasova; Peter Bacon (222), 5' glasov. Št. 222. ZA DELEGATA: Ernest Palčič (222), 16 glasov; Joseph Vidgoj (89), 3 glasove. ZA NAMESTNIKA: Peter Bacen (222), 15 glasov; Frank Stibel (89), 4 glasove. Št. 101, 118, 216. Pri skupni seji izvoljen za delegata George Oswerk od droštva št. 216, za namestnika John SušanJ od društva št. 118. Št, 104. ZA DELEGATA: Anton Krapenc ml. (104), 22 glasov; Ignac Banlišo (130), 9 glasov. ZA NAMESTNIKA: Ignatz Jantz (104), 29 glasov; John Juvan (130;, 2 glasova. Št. 130. ZA DELEGATA: Ignac Benkše (130), 20 glasov; Anton Krapenc ml. (104), 0. ZA NAMESTSNIKA: John Juvan (130), 19 glasov; Ignatz Jantz (104). 0. Št. 10G. ZA DELEGATA: John Kocjančič (106), 19 glasov; Nick Katali- nich (169), 0. ZA NAMESTNIKA: Val. Puntar (106), 18 glasov; Geo. Crn-kovich (169), 0. Št. 169. ZA DELEGATA: Nick Katalinich (169), 14 glasov; John Kocjančič (106), 0. ZA NAMESTNIKA: Geo. Crnkovich (169), 14 glasov; Val. Puntar (106), 0. Št. 109. ZA DELEGATA: George Matakovich (109), 42 glasov; Marko Vukelich (123), 0. ZA NAMESTNIKA: Math Drobnich (109), 42 glasov; St;vc Muhar (123), 0. Št,. 123. ZA DELEGATA: Marko Vukelich (123), 11 glasov; George Mata-kcvich (109i, 0. ZA NAMESTSNIKA: Steve Muhar (123), II glasov; Math Dvobiiiph (109). 0. Št. 111. ZA DELEGATA: John Vidrich (111), 34 glasov; Frank Ferkul (147). 1 yin-. ZA NAMESTNIKA: Chas. Jakopich (111), 35 glasov; Josip Skrabcc (147), 0. Št. 147. ZA DELEGATA: Frank Ferkul (147), 8 glasov; John Vidrih (111), 0 ZA NAMESTNIKA: Josip Skrabec (147), 8 glasov; Chas. Jakopicb (111), 0, Št. 112. ZA CELEOATA. Ignatz Mušec (112), 51 glasov; Peter Županj (117), 0. ZA NAMESTNIKA: Frank Tlchar (112), 51 glasov; Frank Triller! ■ (117), 0. ■ Št. 117. ZA DELEGATA: Peter Zupan (117), 20 glasov; Ignatz Mušec (112), 0. ZA NAMESTNIKA: Frank Triller (117), 20 glasov; Frank Tichar (112), 0 Št. 125, 143, 207. ZA DELEGATA: Anton Modich (207), brez opozicije ZA NAMESTNIKA: Jossph Kastelic (207), brez opozicije. Št. 126, 135, 198, 204. ZA DELEGATINJO: Terezija Penich od društva št. 126. Društva št. 135, 198 in 204 se niso vdeležila volitve. Št. 134, 202. ZA DELEGATA: John Jenko Jr. (202), brez pozocije. ZA NAMESTNICO: Mary Galicich (134), brez opozicije. Št. 136, 145, 163, 172. ZA DELEGATA: Louis Bavdek (136), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: John Košir (136), brez opozicije. Št. 140. ZA DELEGATA: Victor Slavec (140), 19 glasov; Frank Smole (201), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Angelo Pais (140), 20 glasov; Margaret Erjavec (201), 0. St. 201. ZA DELEGATA: Frank Smole (201), 10 glasov; Victor Slavec (140), 0. ZA NAMESTNIKA: Margaret Erjavec (201), 10 glasov; Angelo Pai3 (140), 0. Št. 131. ZA DELEGATA: Anton Golob (131), 45 glasov; Josip Kuffnet (142), 0. ZA NAMESTNIKA: Niso glasovali. Št. 142. ZA DELEGATA: Josip Kuffner (142), 17 glasov; Anton Golob (131), 0. ZA NAMESTNIKA: Frank Petrovčič (142), 17 glasov. Št. 217. To društvo je bilo združeno z društvi št. 131 in 142, pa se ni vdeležilo glasovanja. Št. 148. ZA DELEGATA: Anton Mikec (148), 11 glasov; Mary Čadonič (182), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Peter Mravinec (148), 12 glasov; Magd. Vidina (182), 0. Št. 182. ZA DELEGATINJO: Mary Čadonič (182), 39 glasov; Anton Mikec (148), 0. ZA NAMESTNICO: Magdalena Vidina (182), 39 glasov; Peter Mravinec (148), 0. Št.. 153. Društvo združeno s št. 164 in 215. Niso volili. Št. 164. ZA DELEGATA: Frank Novek (164), 16 glasov; Frank Centa Jr. (215), 0. ZA NAMESTNIKA: Mary Verbick (164), 16 glasov; Joseph Vi- rant (215), 0. Št. 215. ZA DELEGATA: Frank Centa Jr. (215), 40 glasov; Frank Novak (164), 0. ZA NAMESTNIKA: Joseph, Virant (215), 40 glasov; Mary Verbick (164), 0. Št. 154, 183. ZA DELEGATA: Valentin Murn (154), pri skupni seji. ZA NAMESTNIKA: John Brandstetter (183), pri skupni seji. Št. 156, 192. ZA DELEGATA: John Dreshar (192), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Niso volili. Št. 157. Volili Joseph Cesnika za delegata, ki pa je bil kandidat za namestnika pri društvu št. 166. Št. 166. ZA DELEGATA: Louis Žnidaršič (166). 25 glasov; Frank Turk (194) 3 glasove. ZA NAMESTNIKA: Joseph Cesnik (166), 28 glasov. Št. 194. ZA DELEGATA: Frank Turk (194), 21 glasov; Louis Žnidaršič (166), 0. ZA NAMESTNIKA': Joseph, Cesnik (166), 21 glasov. Št. 124. ZA DELEGATA: Math Vogrich (124), 30 glasov; Agnes Jurečič (170), 0. ZA NAMESTNIKA: Mary Struna (124), 30 glasov; Frances Lukanich (170), 0. Št. 170. ZA DELEGATINJO: Agnes Jurečič (170), 19 glasov; Math Vo grich (124), 0. ZA NAMESTNICO: Frances Lukanich (170), 19 glasov Mary Struna (124), 0. Št. 160, 173. ZA DELEGATA: Janko N. Rogelj (173), brez opozicije. ZA NAMESTNIKA: Andy Poklar (173), brez opozicije. Št. 171. ZA DELEGATA: Louis Grantz (171), 17 glasov; Anton Ošaben (185), 2 glasova. ZA NAMESTNIKA: John Pešec (171), 16 glasov; Dragutin Culig (185), 3 glasove. Št. 185. ZA DELEGATA: Anton Ošaben (185), 8 glasov; Louis Grantz (171), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Nisa volili. Št. 174. ZA DELEGATA: Frank Kramar (174), 32 glasov; John Prelc (209), 0. ZA NAMESTNIKA: ANTON Valentinčič (174), 33 glasov; Alex- ander Zidar (209), 0. Št. 209. ZA DELEGATA: John Prelc (209), 7 glasov; Frank Kramar (174), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Alexander Zidar (209), 6 glasov; Anton Valen tinčič (174), 2 glasova. Št. 175. ZA DELEGATA: Anton Penko (175), 10 glasov; Anton Klemenčič (203), 2 glasova. ZA NAMESTNIKA: Martin Slivšek (175), 7 glasov; John Stavar (203). 0. Št. 203. ZA DELEGATA: Anton Klemenčič (203), 21 glasov; Anton Penko (175), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: John Stavar (203), 10 glasov; Martin Slivšek (175), 0. Št. 186. Izvolili delegata George Kovitch (186), za namestnika Adolph Perdana (186). Št. 188. To društvo je bilo. združene s št. 186, a ni postavilo svojih kandi datov za delegata in namestnika in tudi ni volilo. Št. 193. ZA DELEGATA: Andrew Spolar Sr. (220K 13 glasov; Richard J. Zavertnik (211), 0. ZA NAMESTNIKA Albert Spolar (220), 13 glasov; Charles Ježek (211), 0. Št. 211. ZA DELEGATA: Richard J. Zavertnik * (211), 26 glasov; Andrew Spolar Sr. (220), 0. ZA NAMESTNIKA: Charles Jezck (211), 26 glasov; Albert Spolar (220), 0. Št. 220. ZA DELEGATA: Andrew Spolar Sr. (220), 20 glasov; Richard J. Zavertnik (211), 0. ZA NAMESTNIKA: Albert Spolar (220), 18 glasov: Charles Ježek (211), 0. Št. 196. ZA DELEGATA: Louis J. Kompare (196), 38 glasov; Frank Kalik (221), 1 glas. ZA NAMESTNIKA: Geo. Shallamunec' (196), 41 glasov; Mary A. Peternel (221), 0. Št. 221. ZA DELEGATA: Frank Kalik (221), 35 glasov; Louis J. Kompa- ic (196), 0. ZA NAMESTNIKA: Mary A. Peternel1 (221), 35 glasov; Geo. Shallamunec (196), 0. IZVOLJENI: Za št. 4 in 146: Rudolph Pleteršek, delegat; John Primozich, namestnik. Za št. 13 in 159: Paul Yaklish, delegat; John Jaklevich, namestnik . Za št. 14 in 141: Martin Govednik, delegat; Frank Russ, namestnik. Za št. 27, 28 in 83: Anton Tratnik, delegat; John Frolich, namestnik. Za 32 in 167: Raymond Kladnik, delegat; Martin Smolnik, namestnik. Za št. 33 in 165: Frank Arhar, delegat; Andy Vičič, namestnik. Za št. 43 in 214: Anton Smole st., delegat; Josip Dangenfuss, namestnik. Za št. 47 in 51: John Lovshin, delegat; Anton Kastelic, namestnik. Za št. 50 in 90: Valentin Orehek, delegat; John Cvetkovich, namestnik. Za št. 86 in 168: Peter Blatnik, delegat; Steve Potočnik, namestnik. Za št. 87 in 152: Frank Kodelja, delegat; Frank Žvanut, namestnik. Za št. 54, 107 in 197: Joseph Kern, delegat; Anton Adamich, namestnik. Za št. 52 in 158: John Kastelic st., delegat; Jakob Pintar, namestnik. Za št. 68 in 161: Matt Zoretich, delegat; Mijo Malezijo, namestnik. Za št. 69, 121, 179 in 187: John Lahajnar, delegat; Anna Lahajnar, namestnica. Za št. 72 in 176: G. J. Porenta, delegat; Mary Puž, namestnica. Za št. 76, 151 in 199: John Koblar, delegat; Frank Sekne, namestnik. Za št. 77 in 138: Frank Kužnik, delegat; Thomas 'Sheffler, namestnik. Za št. 79 in 99: Frank Maček, delegat; Valentin Urankar, namestnik. Za št. 81 in 119. Anton Verbič, delegat; August Verbič, namestnik. Za št. 88 in 212: Maks Polšak, delegat; Matt Penica .namestnik. Za št. 89 in 222: Ernest Palčič, delegat; Peter Bacen, namestnik. Za št. 101, 118 in 216: George Oswerk, delegat; John Sušanj, namestnik. Za št. 104 in 130: Ignac Benkše, delegat; Ignatz Janc, namestnik. Za št. 106 in 169: John Kocjančič, delegat; Valentin Puntar, namestnik. Za št. 109 in 123: George Matakovich, delegat; Math Drobnich, namestnik. Za št. 111 in 147: John Vidrich, delegat; Chas. Jakopich, namestnik. Za št. 112 in 117: Ignatz Mušec, delegat; Frank Tichar, namestnik. Za št. 125, 143 in 207: Anton Modich, delegat; Joseph Kastelic, namestnik. Za št. 126, 135, 198 in 204: Terezija Penich, delegatinja. Za št. 134 in 202: John Jenko Jr., delegat; Mary Galicich, namestnica. Za št. 136, 145, 163 in 172: Louis Bavdek, delegat; John Košir, namestnik. Za št. 140 iri 201. Victor Slavec, delegat; Angelo Pais, namestnik. Za št. 131, 142 in 217: Anton Golob, delegat; Frank Petrovčič, namestnik. Za št. 148 in 182. Mary Čadonič, delegatinja; Magd. Vidina, namestnica. Za št. 153, 164 in 215: Frank Centa Jr., delegat; Joseph Virant, namestnik. Za št. 154 in 183: Valentin Murn, delegat; John Brandstetter, namestnik Za št. 156 in 192: John Dreshar, delegat. Za št. 157, 166 in 194: Louis Žnidaršič, delegat; Joseph Cesnik, namestnik. Za št. 124 in 170: Math Vogrich, delegat; Mary Struna, namestnica. Za št. 160 in 173: Janko Rogelj, delegat; Andy Poklar, namestnik. Za št. 171 in 185: Louis Grantz, delegat; John Pešec, namestnik. Za št. 174 in 209: Frank Kramar, delegat; Anton Valentinčič, namestnik. Za št. 175 in 203: Anton Klemenčič, delegat; Jchn Stavar, namestnik. Za št. 186 in 188: George Kovitch, delegat; Adolph Perdan, namestnik. Za št. 193, 211 in 220: Andrew Spolar Sr,, delegat; Albert Spolar, namestnik. Za št. 196 in 221: Louis J. Kompare Jr., delegat; G-eo. Shallamunec, namestnik. Pri društvih št. 41, 155 in 195 je bil izvoljen za namestnika delegatu Anton Brelih, ki je prejel 20 izmed 32 oddanih glasov, za delegata pa ni eden izmed kandidatov ni dobil večine oddanih glasov. Radi tega gresta pri vseh treh društvih na ožjo volitev Valentin Dagarin in Joseph Hiti. Tudi pri društvih št. 64, 139, 127 in 178 ni nobeden izmed kandidatov za delegata prejel absolutne večine oddanih glasov. Za to gresta pri vseh štirih društvih na ožjo volitev brat Joseph P. Grahek in Blaž Kolarič. Namestnik delegatu od teh štirih društev je bil izvoljen Frank Eržen. Od društev št. 205, 213 in 215 še nisem prejel vseh treh poročil, radi tega bo rezultat glasovanja priobčen pozneje. Imenik vseh delegatov za 14. konvencijo JSKJ bo priobčen drugi teden. ANTON ZBASNIK, glavni tajnik. • o------------------------- V",A K PO SVOJE (Nadaljevanje iz '1. strani) Pri nas jo svoboda toliko na- se znajo s Prav podjet- predovala, da je mogoče naročiti in dobiti požirek opojne pijače vsako uro podnevi in ponoči, brez vsakih restrikcij. V Angliji pa po 11. uri zvečer ne dobi opojne pijače nihče, ki obenem ne naroči tudi nekaj jedil. Prav jim je, zakaj pa ne vpeljejo prohibicije! Penngylvanski avtomobili morajo biti posebne pasme, ker nostjo in sif?urnostj° prilagoditi hribom in strminam kot "amkajšni rojaki- To sem imel priliko videti v Pittsburghu, ko je prijatelj John mene in mojega tovariša peljal v zoologič-no univerzo Highland parka, da naji predstavi številni rogati, kosmati in še vse drugačni žlah-ti, in to sem imei P1-ihko videti na pikniku v P1-est°> Pa., kamor me je bil popeljal bivši kolega v pleharskem stanu. Najti bolj idealen prostor za piknik, kot ga imajo v Presto, bi bilo težko. Na naj višji točki prostora je točilnica, kar je zelo pametno ; če ga kdaj kdo ima že preveč pod kapo, tjakaj sploh ne prileze. Tako naravni zakoni sami rešijo kočljivo situacijo, da ne more biti nikjer nikake zamere. In če bi se kdaj zgodilo, kar bogvaruj, da bi se “ga” kdo nalezel tam zgoraj, bi ne bilo nikakih neprilik s tran-sportacijo: kar zakotalil bi se lahko v spodaj podstavljeni avtomobil. Vsekakor, če bi bila še kdaj prilika, bi še rad prišel med tiste sočno zelene hribe, kjer je najti zlata slovenska srca med starimi in novimi znanci, kjer se slovanske melodije izborne domače godbe mešajo s šušte-njem slovanskih lip in mednarodnih javorov in kjer v zelenem zatišju živahen studenček žubori prelestno pesem naravnih lepot, ki jih tako zelo pogrešamo v velikih mestih. Pa malo več časa bi rad imel. * Hudo patrijotičen precedent je ustvarila v zgodnjih jutranjih urah Spominskega dne clevelandska pevka, ki se je odzvala koncertu Slovenskega doma v Pittsburghu. Da ne bo kakšnih besed, moram najprej pribiti in poudariti, da vem za ta precedent le iz ustnega izročila, da pa je resničen to the best of my knowledge, information and belief. Omenjena pevka je s svojo tovarišico prenočevala v gostoljubni Goriškovi hiši, in vse je bilo dobro in mirno, dokler se ni zgodnje jutranji majniški hlad prikradel skozi odprta okna do bele postelje. Hladnosti pa ženske ne marajo, posebno umetnice ne, zato je vstala in se v mračni sobi kmalu pritipa-la do neke lepo zložene odeje, katero je brez vprašanja rekvi-rirala. Pod to nadaljno odejo je nadaljevala prekinjeno konvencijo z boginjami sanj, dokler se ni ob jarkem svitu jutranjega solnca prebudila njena tovarišica in se začela na glas smejati. Naša patriotična pevka je bila namreč od mezinca na nogi do nagajivega noska zavita v prelestno ameriško zastavo! Kljub svojemu patriotizmu pa je odločno odklonila ponudbo tovarišice, da gre in pokliče ostale pevce, da ji zapojejo uspavanko “Pod zvezdami.” Ko smo ostali sostanovalci po ustnem izročilu izvedeli za njen patriotičen čin, smo ji seveda navdušeno čestitali, pa je samo prezirljivo zamahnila z roko. Ponujali smo ji tudi naslove kot American Beauty, Decoration Day, Sleeping Beauty, Boginja svobode itd., pa je vse. hladno odklonila. To kaže, kako težko je ustreči ženskam, posebno, če so umetnice. Ampak morda smo se premalo resno držali! A.J.T. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 # Kat. Jednota Inkorponrana 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Dl- Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395. Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mi»“- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, ■ 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—I2th Ave., E., Dulutn, 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. ps. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsb“Seo, $ 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICII, 1900 W. 22d PI- cn Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich' 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. . Q. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. Jednotino uradno glasilo: I ; At t] NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. j lit^ Urednik in upravnik; A. J. TERBOVEC ^ tty] ^ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P' jj# na naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P P -j. predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novin ; mp, bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, ogla.n, naročnina nečlanov > ^ 4U membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. ° !m Cleveland, Ohio. ^ ,^eS. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem J^V Pend, za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se p» j tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drusi* pilili ^ obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * ‘lij j člani ali članicami. Jfrip0] ' bep] KONVENČNA NAZNANILA PROŠNJE IN PRITOŽBE , ^ Vsako društvo, posamezni član ali članica, ki žel> v ^ ^ Ulj 14. redni konvenciji JSKJ, katera se bo vršila v \ ... 116 Indiana, v tednu 25. julija 1932, kako prošnjo, Pr’° 0jD{ priziv, MORA isto poslati glavnemu uradu JSKJ ne j^jn j,6, ket 15. JULIJA 1932. To je potrebno zato, da bo v stanu pripraviti vse spise, kajti vsega jednotinega af bo vzel na konvencijo. , fl(| d( .. Vse prošnje, pritožbe ali prizivi, pa najsi prihajaj0 j.( Cps štev ali posameznih članov, morajo biti legalizira*1* P. po društvenenv odboru in opremljeni morajo biti ® ^ ^ ^ ca. društvenim pečatom. Prošnje, pritožbe in prizivi) ^ H ai v taki obliki poslani glavnemu uradu, ne bodo Pre^0t E venciji. Tudi ne bo nobena stvar predložena koilV dospe v glavni urad Jednote po 15. juliju. je «f L )e To naznanilo bo priobčeno v Novi Dobi trikrat, d* ^ imel nihče prilike izgovarjati, da mu ni bilo znano- ^ L ko bo to naznanilo prvič priobčeno v uradnem 8^sl tj,rej Js 15. julija, bo imelo vsako društvo vsaj še eno se^°\ slehernemu dana prilika, da si svoje stvari uredi v f L roku. 1 %] I ,: *al BK Z bratskim pozdravom, , ■<&’ ANTON ZBAŠNIK, gl»vni Shoi I»Ci !Peaki He all « o: ife o; l»y, e l ou _____________________jg 9fl •> Ouj »odo napolnil. Tim0*^ a s« val do brega, Yam«icK V skaj časa držal V]e' v Vs čolna, nakar je 'zgin'k je % n vih. Pokojni Yamnjc Jt. K tudi predsednik „ p Sq ZSZ in društva št. fif0{ Obširneje poročilo o 11 j S jj priobčeno pozneje. * • Iz Oglesby, Il>-> Je jei^ U Zahrastik poslala ^ (t1 brzojavko, v kateri P jc|i,' j, obvestili Anno Gr°Z ^ ^ «D ^ je njen brat Anton jyiw ^, bo pogreb v sredo it 1 popoldne v Oglesftf1 # ^ ® Anne Grozdanich .je b ^ neznano, torej je v , javr K, javke tem potom 0 , % v;a ODMEVI n t0uV KRAJfif>>a < Nac(alievanie '1 J pričel v dvorani ? ,-^1# slavnostni občni zb«1 l fo< Glasbene Matice, 'bil blagoslovljen V' Jh gaje poklonil kralj G ‘ ^ tiči. Po slavnostne^ ^ 'Hib sledilo pred poslopja ^ res Matice v Vegovi u ^ odkritje spomenikov i> pl) - Frana Gerbiča, ^ e Benjamina IP a v c a’ r tl L*1« Jenke, Vatroslava e ( Stevana Mokranjca« pf°, telina-Gallusa in je % Sattnerja. Pozneje na velesejmskem PrP ni je *)l .5 pritrkovalcev. A ključen s tekmova11-1 ji» ,^')r kih in mešanih zbo> sejmskem prostoru- . j,'; s ——*■sl ^ hi '1 ^ bil* y ’ Dne 18. majaJe g il ^ niškem paviljonu 5 , ^ otvorjena velika- J j Jjlt parja Ivana Mest ke stavljena so vsa nJf ^ tudi kipi, # ki jih J g() sSli1 Ameriko. O tvorit .. it ležili ban, podban ^ nejši predstavni^1 u He družbe. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz l. strani) O pevcih in pevkah iz Clevelanda se lahko reče, da so s svojimi nastopi dostojno rešili čast clevelandske samostojne “Zarje,” o občinstvu pa, da jih je zelo simpatično sprejelo. K pestrosti koncerta so pripomogle melodije izbornega tamburaškega zbora “Napre-dak,” igralcev na havajske kitare, nastop domače pevke Mrs. Besal, petje in ples malih deklic, umetni plesi itd. Aranžma je bil dober in koncert se ni preveč na dolgo raztegnil, kljub temu, da je bilo treba na zahtevo občinstva večino točk ponoviti, oziroma dodati nove. Občinstvo je bilo mirno ter je s pozornostjo in navdušenjem sledilo poteku koncerta. Saj naš narod, četudi preprost, ima smisel in okus za lepoto, ter prizna in uživa, če se mu nudi nekaj dobrega. V splošnem se lahko reče, da je to bila prireditev, ki je zadovoljila posetnike in prireditelje, ki je pri vseh pustila lep spomin in tiho željo po skoraj-šnem sličnem duševnem užitku. * Na Louisville univerzi v državi Kentucky je dne 7. junija graduiral in dobil naslov zobozdravnika Mr. Anthony L. Gar-bas iz Clevelanda. Omenjeni je član društva George Washington, št. 180 JSKJ, in je bil prvi 'irednik angleške sekcije Nove Dobe, vse, dokler ni odšel v Kentucky v svrho nadaljnih študij. Za učiteljico višjih šol je 3. junija graduirala na državnem kolegiju v Kentu, O., Miss Vida A. Kumše, hčerka Mr. in Mrs. •John Kumše v Lorainu, Ohio. Mr. John Kumše, njen oče, je glavni nadzornik J. S. K. Jednote. Miss Vida Kumše je prva slovenska deklica v Lorainu, ki je graduirala za učiteljico viš-iih šol. * Premini! je dne 25. maja v starosti 76 let Frank Setnikar, član društva št. 94 J. S. K. Jednote v North Chicagu, 111. Pokojnik je bil rojen v fari Borovnica in je bival v Ameriki 34 let. V North Chicagu zapušča soprogo in sina Paula, v Waukeganu brata Johna, v Clevelandu brata Mihaela, v Floridi pa brata Antona. V Aurori, Minn., je dne 12. maja preminil Frank Mišmaš, član društva št. 85 JSKJ; tam zapušča brata Franka. Rojen je bil v Ambrusu na Dolenjskem. Iz naselbine Leadville, Colo., poroča društveni tajnik M. Russ, da je dne 3. junija utonil v Twin Lakes sobrat John Yamnick, predsednik društva št. 111 JSKJ. Omenjeni in njegov tovariš G. Timothy sta ribarila in se jima je pri nekoliko nemirnem vremenu čoln z lil Ji* jit' P po' jfi* ol^ tJ]" i* J* D«1" ■ ENGLISH SECTION OF Oif'cial Orga0 V o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. OUR SHORTCOMINGS we follow the footsteps of our elders? ijie ,Certein phases of lodge work it is wise that we, the English-)yt, lng members, adhere closely to the precedent established or n Sen*01' members. The principles of fraternalism, “One * and all for one,” “To help our brothers and sisters in lre Ileed,” “Promote material, intellectual and moral wel-^ °f its members,” to mention a few, are sound and true ’ ■lust as they have been for generations past and will Ahu6 *n years come. ^ ”e lodge meeting one invariably finds the senior members ttj| Se'y interested in the proceedings. The president has a tye ^ Perf°rm in executing the duties of a chairman, for »L* wish to have the floor at the same time when a matter Wi *s discussed. One can attend successive monthly %s of the seniors and find them chuck full of excitement, j ^ost the opposite is true with the English-conducted [*es- In many instances one will find but few meetings lilt ^ zealous members who give their undivided attendin'* ^le transactions of the lodge. Here the president must ‘he functions of a chairman, stimulate the interest of the ^ttent members, and in many cases make decisions. ePlorable as it may seem, this shortcoming of the junior P® is present, nevertheless. By following the precept of ®e*iiors to contribute our share of interest at the regular 1(j *ngs We> too, will find it chuck full of excitement and have cent attendance. Too many are concerned with the ^ ainrnent to follow the routine of business, at the present C. ^ad but true is the fact that some arrive late on purpose. ei’to avoid the monotony of lodge proceedings. WHAT INTERESTS YOUTH °uth is interested in sports, entertainment, socials, outings, ftnd other diversions made possible only by an organized This is precisely what lodges of our SSCU have to offer. ^ Can Safely assume that many of the English-speaking mem-13ut mildly interested in fraternal insurance, unless K0 aPPen to be sick or injured, in which case they promptly tjlljl" the secretary. Outside of knowing that compensation n L e8iven them under such circumstances many do not bother jn«'selves with the “intricacies” governing our organization. p> ^tely^ some take the pains to understand the principles lfej lch our Union is operated on an efficient and sound basis. CUth reaches full maturity it realizes the importance of 8 responsibilities, which is the redeeming feature of athe«c youth. mAt rnust branch out for ourselves, express our opinions, sug-^ i(s °Ur ideas, independently of the seniors. Only in this respect JUr hope of the future. However, until we are sure of our ‘. JffjH We must follow the footsteps of our elders in guidance 18 ■ aWnalism. Radical changes in methods employed by our l(i;tl will come only when youth commands it, but a strong represent the new ordeal, advancement can be made by the junior groups, be it p - little, must be encouraged. Only in systematic method !w°£ress conducive to youth will the English-speaking units 111 the future. Lorain Highlights Vida Kumse First Slovene Graduate as High School Teacher in Lorain to &0ii cij1’ tit1 d ( i, **8 Hold Social June Mervar’s Hall the heels of “SSCU iH"' 'V lght,” George Washing-v^.. 't i.0(^e follows with a social ‘ ®l'Var’s Hall to be held aturday, June 11. Ad- ?ic*t ^ cents, ily ets are sold by members e will not be on sale on tou?ng of the social. Get ,iii \ C with a G. W. member, !ei| ‘H be only too eager to p;o°u a ticket. Si °f the social will be the G. W. sport fund, ^hat sports play an part *n the lo^ge’ Veers wish to have a team Sfl^tfcd in every field spon-h iuy Interlodge League. \ .he present time G. W.’s . tljA baseball team entered f * ' L. League, backed by Sons, funeral directors. c °------- « Sons-G. W. Down Betsy Ross ____ H0CnVeland, O.—Joseph Zele °* t'ie Interlodge 6 so ^ Won the first game of % by downing Betsy ■ L to 6. Bill Kubilus, G. ■ 1 Wager’ sent “Freck” Ra-hjtH mound, who allowed XL* *»• passes and 8 ;^i>(>l,ts. Novinc hurled for W -y *iosK> allowing 6 hits, 1/ 011 balls and whiffed 3 e ®°ns hitsmiths. Betson’s in the eighth inning a *e^t, with one man on. e thriller of the game. ^ “Lefty” Jaklich. •efi ft pi' jiii / $ A *1 L'!]1 0' 'etic ,li' G. W. Extends Invitation to Baseball Social Cleveland, O. — With the passing of George Washington Lodge pep night, comes the baseball social, to be held next Saturday (June 11) at Mervar’s Hall, E. 60th St. and Bonna Ave. Frank Lenarsic anil his boys will be on hand 'with dance music. Committee in charge of the social is again promising the pep night attenders just as good a time, perhaps better. All SSCU members and their friends are cordially invited to attend. George Washington Lodge officers and committee take this means of thanking all lodges present at our pep night, and sincerely hope to see the same crowd at our baseball social. To our George Washington members, who were not present at the pep night, we ask that each and everyone join the other members and attend our baseball social. Committee and Officers, J. Jaklich, Pres., No. 180, SSCU. ------o------- Export Majesties Want to Book Games for July 4 Export, Pa.—Any ball team wishing to play a double-header ball game with Export Majesties on the Fourth of July at their home town, please write to Theodore Kukich, Export, Pa. (Manager.) William Korach, Box 504, Export, Pa Miss Vida A. Kumse, daughter of Mr. and Mrs. John Kumse, 1735 E. 33d St., Lorain, O., received her B. S. degree in education from Kent State College Friday, June 3. Mr. Kumse is a member of SSCU Supreme Board of Trustees. She is the first Slovene girl in Lorain who graduated as a high school teacher. Miss Kumse, the youngest member of the class, is 20 years of age; she majored in French and mathematics and minored in health and physical education. She was honored with Alpha Psi Omega, national dramatic honorary fraternity. Besides this she has done outside work in physical education and Woman’s Athletic Association, was president of the Mathematics Club and vice president of the French Club. From Lorain High School there were six Slovene graduates. They are William Bre-sak, Frank Jancar, John Jančar, Louis Kavalar, Henry Kompare and William Šušteršič. Miss Clara Perusek is graduating from St. Mary’s High School. Graduates from the eight years at SS. Cyril and Methodius’ School are the following: Anna Hlebcar, Agnes Jancar, Mary Soklich, Eleanor Svet, Rose Zore, Helen Urbas, Frank Baraga, Frank Dougan, Victor Dominik, Frank Ilribar, Jo seph Janezic, Joseph Paul, Andrew Pogačar and Louis Ro jsanc. Graduation exercises are to be held June 12 at Slovene National Home at 7 :30 in the evening. With the exercises the children from all grades will entertain with various kinds of programs. Everyone is invited -----------------o-------- Hooditch Beauty Parlor By F. S. Tauchar (Mrs. Hooditch and aunt come home, and kids tell.them that pa went out.) Aunt: “See! Didn’t I tell you? He is trying to dodge us now—but I will get him. He feels guilty, that’s why he ran away when you told him over the phone that I am coming with you for supper. He is, he is—” Mrs. Hooditch: “Oh, he probably needs something from the store. I don’t think ,he—” Aunt: “He needs a good lecture, that’s what he needs! I bet he’s hanging around the pool room with the rest of the loafers. Those fellows make me sick; and if I have anything to say—’’ Mr. Hooditch (enters, bringing a bottle of milk from the corner store): “Hello, ma! Hello, aunty, dear! You’re looking swell. I bet you had a shampoo at our beauty shop. And the nice dress. Why, you look gorgeous! Just like a sweet girl . . . (Gets busy with supper.) Ma, take good care of our aunty, supper will be ready in a jiffy.’’ (Airs. Hooditch musing, while her aunt is gasping, opens and closes her mouth repeatedly, unable to say a word. Meanwhile Mr. Hooditch invites her to a special, soft chair at the table.) Mr. Hooditch: “So, aunty, dear! We want you to feel right at home. By the way, how are your folks getting along? Is my brother-in-law you live with making good in his macaroni business?” Aunt (after two spoons of hot soup): “Y-yes, he is all right in his business, but at home he is a pest. He’s riot a bit like you. Why, Liz, you're lucky to have such a husband around the house. Your brother wouldn’t do a thing for his wife. Not only that—besides he is a grouch.” Mr. Hooditch: “Now, now, aunty, you must remember that he is working hard all day long. He can’t be bad— none of us men really is bad at heart. Of course, we may appear so at times —but when in company with lovely ladies, how can one go wrong?” Mrs. Hoodtch: “Pop, will you go for some fruit?” Mr. Hooditch (going): “Yes, mumsy.” Aunt 'apologetically): “Liz, I am sorry. He is the nicest fellow one can get for a husband.” (Does Mr. Hooditch know women? Lucky guy . . .) ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St.* Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, It. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III. Anton Vessel, 819 w. Birch, Chisholm, Minn. • • • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. A degree of Doctor of Dental Surgery has been conferred upon Mr. Anthony Garbas by Louisville University of Louisville, Ky. Dr. Garbas is former English editor of Nova Doba and a member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU. His course at Louisville University was preceded by attendance at John Carroll University, where he was vested with a Bachelor of Arts degree. Although but one year in U. S., Frank Slavec, young Slovene of Morley, Colo,, graduated from Morley elementary school last week. What is more remarkable is his completion of the eighth grade with unusually high honors and as the outstanding student in the class. This brilliant scholar formerly lived in that part of Slovenia that now comes under ttie Italian government. His father, Victor Slavec Sr., is secretary of St. Joseph’s Lodge, No. 140. SSCU. All lmembers of the Slavec family belong to SSCU, with no exception, making it a 100 per cent membership. American Archaeological Expedition to Yugoslavia sent out by Harvard University started work recently. The expedition made its first stop in Belgrade, and according to Dr. Fewkes, its leader, “Yugoslavia is without doubt the richest and most important field for archaeological research left in Europe, and perhaps in the world.” Selected as the outstanding boy student of graduating class of Eveleth (Minn.) high school, Max Voicansek received the annual American Legion award last week. The award is given for outstanding scholarship, athletic ability, general activities, character, personality and aptitude during the high school career. Slovene Appointed Captain of Girl Scout Troop Miss Gerbec Has Charge of Collinwood Branch Miss Frances Gerbec, well-known Slovene of Cleveland and Collinwood, has been appointed captain of the Girl Scout Troop in the Collinwood district. Miss Mary Krizmancic will assume the post of lieutenant. Under the capable leadership of Miss Gerbec, who is well qualified to organize a Troop. Slovene girls will be given an opportunity “to develop the best that is in them.” For its inception the Troop will meet June 9, 6 p. m. at the Northeast YWCA, 833 E. 152d St., and every Thursday thereafter. All girls have the privilege of registering in the Girl Scout Troop training course. Among the many advantages of joining the girl scouts, building and developing of character reign supreme. Before a gir) can qualify to become a scout, she must promise to meet the following requirements : Trustworthiness, use- fulness, helpful to others, a friend to all, be courteous, be a friend to animals, be cheerful and thrifty, and be clear in thought, word and deed. A girl scout is encouraged to love nature, to cook and sew, to excel in requirements consisting of minor hospital duties, and in the more developed course to swim, send messages by the Morse code, etc. In general, she is trained in community service, and taught to meet life. This training, on a small scale, is similar to the education girls receive in the Gospodinjska Sola in Jugoslavia. Miss Gerbec is also editor of Tower O’ Tattles, society page of the Cleveland Journal. Indian Slhorts CONVENTION ANNOUNCEMENTS IMPORTANT Notice is hereby given to all subordinate lodges and individual members of the SSCU having any grievances, or desiring to make any complaints against any lodge or individual member of the SSCU, and to all those lodges and individual members desiring to appeal from the decisions of the Supreme Judiciary Committee or the Supreme Board of the SSCU, and to lodges and individual members who wish to petition the Convention for special aid, or for modification of any ruling by the Supreme Beard, to file all such complaints, appeals, petitions and applications in the Office of the Supreme Secretary of the SSCU at Ely, Minnesota, not later than July 15, 1932. All such complaints, appeals, petitions and applications should be submitted to the Supreme Secretary in writing, and the signature of the complainant, petitioner or appellant shall be certified to by the seal and signature of the officers of the subordinate lodge. No complaints, appeals, petitions or applications will be reported to the Convention unless they have been certified to by the local officers and filed with the Supreme Secrtary on or before July 15, 1932. ANTON ZBAŠNIK, Supreme Secretary SSCU. Anton Alich, Slovene student at Chicago University, received the title of “Best Student of the Year” for his outstanding ability, personality and excellency in his studies. -o------------ Pathfinder Lights Gowanda, N. Y.—The Pathfinders of Gowanda were victorious in a twilight baseball game against the strong and fast Gowanda IGA town team at the Highland Park, by the score of 14 to 11. Rain halted the slugfest after the sixth in-n^g. This game has certainly showed a much improved team of Pathfinder ball tossers that will have to be considered in future games. No one player could be picked out as the star because each one contributed his share in the victory, which was quite a surprise to the Gowanda baseball fans. Come on, Pathfinders, let’s see more of you out to give our team some backing. We also need more mem- Chicago, 111.—Christine Hrvat and Albert Spolar both have their dues paid for two months in advance by the lodge as a reward for selling the largest number of tickets for “The Prince of Liars” in their divisions. Steve Gatz also has his dues paid for two months because of his willingness to help out in any phase of work to be done. Our next regular monthly meeting will be held Thursday, June 9, at 7:30 p. m. Every member should make out a program for the lodge for the coming months and bring it up at the meeting. Come prepared to settle up for your tickets. We welcome into our lodge Jerry Novotny, who became a member of our Union through the persuasion of Christine Hrvat. Good work, Christine, and good luck to you, Jerry (I mean in cards). How about a hard time or costume party? Leo W. Moore, Sec’y, No. 220, SSCU. Violins of Stradivarius It is estimated that Antonius Stradivarius, the famous Italian violin maker of Cremona, Italy, made about a thousand violins. bers out for the team. Who knows, maybe you’re a second Babe Ruth. Don’t forget that the next regular meeting will be held Tuesday, June 21, at 7:30 p. m Make this a big attendance. Ernest Palcic, Treasurer No. 222, SSCU. G. W. “SSCU Pep Night” Crowned With More Than Expected Success MR. IVAN ZORMAN SURPRISE SPEAKER What was the hope of all George Washington members in sponsoring the “SSCU Pep Night” proved a reality, for last Friday evening (June 3) saw the G. Wi’s effort in bringing together neighboring lodges and their friends crowned with success. And what a meeting the “SSCU Pep Night” turned out to be! With Bro. Ileinie Martin Antončič wielding the gavel as chairman, some 500 members of our SSCU and friends gave their undivided attention to the proceedings. And what an array of speakers, who were applauded by an enthusiastic crowd, which seemed to express satisfaction in what they said. It was a pep night in every sense of the word. Just like a high school rally before an important football game, in which the entire student body takes part, and not a “slacker” in the hall. Everyone present in the Slovene National Home literally stood on his toes throughout the meeting. But like a rally there must be a controlling figure who knows just what to say and when to say it. And Bro. Martin Antončič was the “man of the hour,” for his opening speech, explaining the purpose of the “SSCU Pep Night,” his clever remarks between speakers, and his introduction of each speaker “brought the house down.” G. W. members are completely satisfied with their first effort to link the SSCU members of Cleveland and vicinity into a united front, and are more than pleased with the response made by outsiders who were in attendance. For the primary purpose of the pep night was to bring together SSCU members of Cleveland and vicinity and friends of such. Whatever satisfaction was*' experienced in seeing such a I large and responsive crowd was completely eclipsed by the surprise appearance of Mr. Ivan Zorman, cultural leader of Slovenes, who made a very impressive speech on why Slovene youth should stick together, and “be proud that they are Slovenes.” “Although we come from a small group of people, whose heritage does not include a long -list of nobles,” Mr. Zorman continued, “we can be proud that we are descendants of an honest, . hard-working group, whose integrity as a whole has made an enviable reputation, and one that we should follow.” Among the Slovene speakers were included members from St. John the Baptist Lodge, No. 37, who were also organizers of G. W. Lodge. A welcome hand was given to out-of-town visitors, namely, members from Happy-Go-Lucky Lodge, No. 195, of Barberton; St. Aloysius’ Lodge. No. 6, of Lorain. Mrs. Hiti, secretary of No. 195, and Mr. John Cerne, secretary of No. 6, congratulated the G. W. Lodge on its pep night meeting. Betsy Ross, No. 186, was represented by Adolphe Perdan and Collinwood Boosters, No. 188, by John Laurich. National SSCU Athletic Board was represented by Vice Chairman J. L. Zortz of Lorain, who impressed the audience with boosting our SSCU team? when they are competing with outsiders. Chairman F. J. Kress of Pittsburgh, unable to attend, extended his heart-felt wishes for a successful evening and continued activities in a letter to the lodge. Supreme President Paul Bartel sent a telegram of congratulations to G. W. Lodge on its efforts to bring a strong bond of union between members, and expressed a hope to see more meetings of this nature. Pep night meeting was adjourned at 10 o’clock. Then fol-loved dancing and serving of refreshments to round out a perfect evening. CLEVELAND HAS DONE ITS SHARE TO EFFECT A REAL GET-TOGETHER BETWEEN SSCU MEMBERS. WHICH WILL BE THE NEXT LODGE TO FOLLOW? Joined In Wedlock Among the highlights of Cleveland’s June weddings was the ceremony performed last Saturday, June 4, when Miss Rose Kovitch was joined in wedlock to Mr. Frank Bogalin, both of Cleveland. Miss Kovitch is a member of Betsy Ross Lodge No. 186, SSCU, and sister of President George Kovitch. The newlyweds are enjoying their honeymoon traveling through Canada, and will return to make their home in Cleveland. o------------- Diamonds Diamonds, the hardest known substance, will burn if heated sufficiently in air. A. |imiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiii!iiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiEiimmiiiiiimiiimiiiiiHiiiiiiiH!iiiii(iiiiimiiHmimimiiimiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT MLADI JUNAK Že tri dni je vihar z neznansko silo divjal po Ameriki. Mala hišica čuvaja na progi St. Louis-Santa Fe, tik pred prehodom čez reko Arkansas, je škripala pri vsakem sunku. Stari čuvaj Smith in njegov šestnajstletni sin Bob sta se bala, da se bo zdaj zdaj porušila. Nenadoma sta začula velik trušč. Preplašeno sta se spogledala. Potem je fant stekel k oknu. Z grozo v očeh se je Bob obrnil in le s težavo je spregovoril: “Brzojavna zveza je prekinjena. Če se zdaj na progi kaj zgodi, potem ...” Bilo je ob devetih zvečer. Malo pred polnočjo je moral pripeljati mimo brzo-vlak iz St. Louisa v Santa Fe. Stari čuvaj je pogledal ven. Res—žica je visela pretrgana k tlom. “Bob!” Fant je prišel in molče sprejel željo svojega očeta, da popravi brzojavni vod. Pokimal je, vzel orodje na hrbet in odšel v viharno noč . . . Stari Smith je med tem sedel doma in s strahom v srcu čakal sinove vrnitve. 2e dve uri ga ni bilo. Mahoma je pa nekdo odprl vrata in pričakovani je pritekel v sobo brez klobuka in plašča in brez orodja, popolnoma premočen in prepoten. “Oče, most! . . . Most se je zrušil!” Sopel je od razburjenja in hitro pripovedoval, kako je iskal drugega konca pretrgane brzojavne žice in pri tem prišel k Arkansasu, in kako je z grozo opazil, da železniškega mostu ni več. Tedaj je stekel domov in pustil svoje stvari. Stari je ob sinovem pripovedovanju od strahu prebledel. Oči so mu zbegano iskale ure. Dvajset minut je manjkalo do polnoči. Čez osemnajst minut je moral vlak pripeljati mimo in ga ni mogel zadržati. Stotine človeških življenj je bilo v nevarnosti. Bob je sledil očetovemu pogledu. Razumel je. Malo, skoraj nič upanja ni bilo za rešitev nesrečnežev, ki so se nič hudega ne sluteč peljali v propast. Brzojav, ki bi bil mogel po magati, je bil pokvarjen. Kaj je bilo storiti? Tedaj je stari Smith skočil pokonci. Z odločnim obrazom je rekel dečku “Bob, hitel bom vlaku naproti, kakor daleč morem, in ga bom skušal z mahanjem rute zadržati. Z ognjem pri tem viharju ni moči dajat znamenj. Če me strojevodja ne vidi, potem . . . Eno človeško življenje se za stotine menda lahko žrtvuje!” Bob je strahoma zrl v očeta. “Oče, ne, tega ne smeš! Jaz bom ustavi! vlak!” In preden je mogel stari kai reči, je Bob stekel skozi vrata. Bob je hitel skozi noč. Dosegel je odprto progo. Komaj je videl tir. Dalje in dalje je hitel, vlafcu nasproti. Potem je obstal kakor okamenel. Sedaj se je moralo odločiti, zakaj tam v daljavi se je z divjo brzino bližalo dvoje •strahotnih luči. Vlak! — Oziral se je na okrog; nekaj metrov od sebe je zapazil ozek prehod. Odločil se je. Z nekaj skoki je dosegel že lezno lestev in hitel gor. Še ni vedel, kaj bo dalje naredil, vlak je prihrumel. Iskre so letele iz dimnika lokomotive, sekundo je zagledal Bob v jasni svetlobi moža na stroju. Potem je vse minilo. Dolga vrsta voza je brzela pod njim in sedaj—-Bob se je stisnil—se je bližala zelena luč, znak zadnjega voza. Komaj še tri metre. Tedaj je Bob skočil, kolikor je mogel. Prijel je in se držal, še napol omamljen od skoka je odprl oči. Znašel se je na krovu voza za prtljago. In začel se je plaziti po strehah drugih voz do lokomotive. Vlak je bil le še sto metrov od nevarnega kraja, ko je Bob skočil na tender in od ondod na stroj. Prestrašeno sta pogledala strojevodja in kurjač skrivnostnega potnika; a Bob jima je v naglici povedal, kaj se je zgodilo. Takoj so dali protiparo. Zategnjen žvižg—vlak se je ustavil komaj dvajset metrov pred zrušenim mostom. Tako je Bob s svojo drzno odločnostjo rešil življenje stotinam ljudi. (“Mlado Jutro.”) ---------O----T--- THE LAND OF MAKE BELIEVE I live in the land of Make-Believe Where dwarves and giants dwell, Where every night at stroke of twelve There sounds the fairy bell. « , I lie upon the hill each day And close my eyes so tight And softly call from out the woods My fav’rite fairy sprite. And she will take me by the hand To lands that no one knows— To far off lands of Make-Believe Next door to Let’s Suppose. And there with all the fairy folk That all boys love so well, I play, till nursie calls me And breaks the fairy spell. 0----------------- Ivan Albreht: MIŠKA ČARODEJKA Hresk! Ze miška z njim leti! Miška, piškav zob odnesi, Milki belega prinesi, belega in zdravega! Škrt, škrt, škrt — Boli? Hresk! Že miška z njim leti! Milka gleda, občuduje, usteča si izplakuje: Samo majčkeno krvi in par solzic iz oči pa so bolečine v kraju, Milka se smehlja ko v raju. THE MAGIC TRIO It was just the kind of a rainy day have a quarter you’d like to lose, we’l) for a show in the old barn and Smilerltry it with that.” Lomas must have known it, for Toby J 1 dug down and handed out the quar-had no sooner ended his first trick than I ter, which left me a 25-cent piece still Smiler opened the door and walked in.'in my pocket. A moment later Toby 1 was at the door taking the money. ! was holding the quarter in his hand in “Oh, oh!” I sad, in an undertone, the place where the dime had been. “Trouble.” 1 This time, instead of placing' his Smiler had a nickel in his hand!hand over Toby’s, Smiler, with a quick which he held out to me, but when I : move, hit the underneath side of Toby’s went to take it, he flipped it up his ; hand and bounced the quarter about a sleeve. ! foot in the air. Before Toby could re- ‘That was a plug nickel anyway,” j cover from his surprise the quarter had he grinned. “Got change for a quar-! gone the same way as the dime, ter?” ! Smiler bowed to the audience. This time he handed me the money | “That, ladies and gentlemen,” he without any trick and took his 20 cents ;said, “only goes to show that although change. i the hand is quicker than the eye, some “Is Toby still mad?” he asked. j hands are quicker than others.” I nodded. i Toby’s second trick was to make “Mad as a hornet,” I replied. “He smoke come out of a glas of water by TAT Cook A BLUEBIRD EXPRESSES ITSELF >) MINT SAUCE When mint grows so fresh and pungent in the garden or can be purchased at the fruit store, it is nice to know how to make a good mint saiice to serve with Iamb. Wash and drain stalks of mint. Remove all the leaves, discarding the stems. Lay on- a board and with a sharp knife cut till fine. Put this cut up mass into a bowl and pour over it hot vinegar. For '/2 cupful of pulp, use 2/ cupful white vinegar. Be sure the vinegar is brought to a boiling point. Let stand at least 10 minutes befoie serving. ■ 0--------------- Juveniles Should Suggest Own Plans of Activities I would like to know what I have done that every cat, snake and not a few boys, are always camping on my trail, and trying to kill me? I attend to my own business, which is to eat all the cutworms I can find; build a nest in some out-of-the-way place, that no body else could use; and raise my little yeilow-throated babies, troubling no one. When not busy with something else, I sing as loud as I can, and I am sure my voice is sweeter than some of the cracked phonographs I hear. And I know I am rather pretty to look at, with my back, wings and tail the color of the summer sky, throat and breast all cinnamon red, and under parts a snowy white. Looks as if that would be enough to safeguard me. But let Toby Added to It by Drinking'(he Water and Then 'Setting Wr* to Hi's'Bfeath still thinks you spoiled his last show.” At that moment Toby caught sight of his new spectator. “Well, Smiler Lomas,” he called out from the stage. “I guess you’re here to see whether or not my new tricks are any better than your old ones!” “What of it if I am?” replied Smiler. “Lots of it,” was Toby’s reply. “We’ve been arguing about tricks now for more than a month and it’s about time we had it out.” “All right with me,” answered Smiler, shrugging his shoulders. “What do you want to do—stage a double show ?” “Exactly,” was the spirited answer. “You do your tricks and I’ll do mine, and we’ll let the audience decide which are better.” If anyone had dropped a pin, it would have sounded like a tin can full of nails, so quiet became the barn. “Go ahead,” asserted Smiler, climbing to the platform. “You do the first trick.” Toby did a beauty. He tied three white handkerchiefs together, passed them through a ring, said a few magic words and out fluttered a big American flag, with three colored silk handkerchiefs on each side of it! “The hand is quicker than the eye,’" explained Toby, making a low bow. Then he looked at Smiler as if to say; “I guess you’ll have a hard time beating that one.” Smiler niffed. “Has anyone in the audience got a dime?” he asked. There were a few nervous titters, but nobody spoke up. “Take a dime from the door money,’ offered Toby, generously. “You can give it to us back after the trick is over.” “Toby,” continued Smiler, “I need your help in doing this trick. Will you please hold out your hand, palm upward ?” When Toby did so, Smiler placed the dime carefully in the center of the outstretched hand. Then he put his own hand, also palm up, on top of the dime. “Do you think you can close your hand on that dime quicker than I can turn mine and grab it?” he asked. “Of course, I can,” said Toby. “That’s no trick.” “You don’t think so?” “No.” “All right, then. The one who gets the dime keeps it. O. K?” “Sure.” Suddenly Smiler turned his hand around and grabbed the dime out of Toby’s palm before Toby could even close his fingers. “Were you ready?” he said, grin ning. “I was ready, all right,” admitted Toby, gamely. “You couldn’t do it again, though.” “Not with this dime,” replied Smiler, putting it into his pocket. “But if you dropping in a piece of ice. This was a great stunt in itself, but Toby added to it by drinking the water and then setting fire to his breath. To match this, Smiler announced that he would stick the point of a needle through the thickness of a coin. “Humph,” said Toby. “Anybody can do that if he has a coin already fixed with a hole in it.” Smiler looked at him calmly. “I intend to use a coin provided by you,” he replied, evenly. “The best size is a quarter. Maybe you think I can’t do it?” he went on, noting Toby’s disdain. “Is there deception to it?” asked Toby. “What do you mean by deception?” “I mean do you really stick the needle through the coin, or do you just make it appear as if you did?” “1 really stick it through,” was the answer. “It can’t be done,” said Toby. Smiler grinned. “Do I get the quarter if it can?” he asked. “Certainly,” was Toby’s reply. “I place the coin on the table and take a needle out of my coat,” began Smiler, suiting his actions to his words. “You can all see, ladies and gentlemen,” he went on, holding the needle up between his fingers, “that this is just an ordinary needle like the one your mother used to sew on buttons.’ He paused for a moment to dig a cork out of his pocket. He pushed the needle through the center of this cork until there was only about one-half inch of the needle sticking out from one end and just the tiniest tip of the point sticking out from the other. Then he held the cork up on the coin and began to tap the needle lightly wth a hammer. Sure enough, after about a minute’s work, the point of the needle came through on the other side of the quarter. Smiler scratched wood with it to prove that he had really done what he would do. The audience applauded, but Toby’s iface dropped. “How about the vanishing trick?” I suggested in a hoarse whisper. That seemed to give him new hope. With the help of mirrors and curtains he made it appear as though he had the power to make himself vanish from sight whenever he wanted to; and if any trick could be better than that, I do not know what it is. Even Smiler admitted that it was good. “Ladies and gentlemen,” he said, “I admit that there is only one trick in the world better than the one Toby just did, and that is sawing a girl in half and putting her back together again. I can’t do that, so I won’t even try. But 1 do want to call your attention to a trick that I’ve been doing ever since I came in. There are twelve people in Now that vacation time is just around the corner, our juvenile members should be able to find more time to write articles for their page every month. There is no doubt that the summer months will be filled with experiences of interest for others to read about. It would be a wise policy to relate every exciting incident, so that other juveniles may enjoy reading your contribution. Juveniles, don’t be backward in expressing your opinions on any matter of interest to yourself. Suggestions and ideas are always appreciated, because our SSCU also wants to make lodge activities more interesting to the juveniles, so that at 16 they will continue to be members of our great South Slavonic Catholic Union. Since more time can be given to lodge activities due to the summer vacation, juveniles should form some kind of a team among the boys, and perhaps a sewing circle for the girls. This will prove very interesting, especially now that times are so hard and most of the children will not go camp ing or on trips. It will break the monotony of the days, and also keep the mind occupied until school days. Surely there can be no excuse for the boys, such as “wehave no opponents to play with.” Perhaps there is an other SSCU lodge in your locality and with the aid of a Senior brother form a schedule. Thžre might be neighborhood teams. , , , Every juvenile member should get busy and express his or her idea of what they would like to do. Your plan will not fall through for lack of co operation from the senior members. Don’t forget that they are willing to help you with your 'plans. At the coming regular monthly meeting of your lodge, be present yourself, or have someone there to speak for you. Inform the rest of the members what share you want to take in the progress of the lodge. Boys and girls, now is the time to show your true col ors as a member of our SSCU. Try and have a meeting of your own, if there is no other alternative, at one of your homes, and have someone as your advisor. Now you can be convinced that there is more to write about i*n the Nova Doba. Come on, juveniles, don’t slack behind, get ahead and make your elders sit up and take notice. EDITOR. sparrows, should teach them the difference between bluebirds and sparrows. It does seem that a blind man could almost see the difference—when one is the color of the heavens, and the other the color of the earth—the winter earth, before spring has changed it to green. But to some people, a bird is just a bird, particularly if there is a rifle or sling-shot handy. At the very first appearance of spring, I hop up on a gate post, and sing, “Trually—Trually—Trually!” just! as loud as I can, and then people know that spring has really come; and they get out the hoes, the rakes and the forks, that have been resting all winter in the barn, and go to work planting seeds and things in the ground. Now, that is one good thing I did, to tell A STRANGE VISITOB Ely, Minn.—After having q“^pon my thirst at a cool spring, I s‘ b|Ue. an old fallen log. Except lor t|,]ug bird that darted past, there was ^otit to disturb the peace of the N''00 about -- ■ me. Overcome by the heat, I w 0{ a j '®0. fg to doze off when the rnovemeI|i|it!(ii Mrug clump of bushes caught my a -cn;ess fcj. . I stared in that direction as rn°. en out Li as the trees around me, but " ^ a \ J JUn walked a stray house cat, I br | 'ivjy] sigh of relief. u(jjble, < The sound must have *,e . ‘ did I > [,■ , for the cat stiffened. Only t . j„ . “>ajo notice a young whimpering ' otfief j ’6tttorn her paws. Undoubtedly t'1® for j jjj. thought the sound a false a • j h 2 she lifted her head proudly a . jf < Ho j forward, walking into the en.,^r sW j the log I was perched on hi, ^ . ■left the log, she returned wii j ^ . kitten, much like the first. ‘ n6Sri while the cat must have thoug fjy 'v— a bump on the log, for she wjjje l?st ADll unconscious of my presence. j,er < itime she returned she earn® squir* '•Utioi paws a very bedraggled l0? '^ rel, which I recognized by its ‘ | for j jf^. ■ At first I thought it was a 1 cJt ^ 1 the young kittens, but when | v dropped it gently and fondly it % 0n it with her dainty tongue, the £!ve« was being mothered by its crl , jjftci !o| au cat. Then very carefully “k|1 '.,v jut« Si . her new member of the fan ^ ^ Vne o her mouth and carried it int0 ^31» jte and home. As usual, when one 'v j %r jn| remain as quiet as possible, -los'04 ! |(: out loud. This sudden jn jn ^ brought the devoted mother 0 ^ ^st ’Hjr0o( nstant, twice her normal size. w-jtlt, admit she looked mighty fer0cue st00 ! !lci ii;00d ^ to come closer. As I was Ze vHtf i v« to accept it, I left my st,a ?‘t8t, to think she had actually scar' 14), ** and AMELIA MOURIN ^ ve No. I21’ jENl OUR TRIP od 0„e -~- Going from Stockton to Red"0 day, ■ njli1,- We had 110 time to waste aWa^’0ite, p< When climbing a hill an axle ^ ' ,;“any Of fun, just then, none of us ■ »nj ^ Finally we started off again, j It was exactly half-past ten, ^ M Up Ten minutes later we all P1 \T ,0ut- 1 !rN • what we had was a big h ».hey st ofle' We reached Palo Alto at half'P Certainly was no fun, ,niddle Suddenly we stopped in the ’■-.J15 h the track, h tltf cS Wre 1 We had to go 6ut and PuSl too back. flu! 'hey • s'0*’! it 10 f We reached Redwood City, g01” «th°es The wind was helping us, f°r 1, at v did blow; lijaus Now I’ll have to end my P°® j Jiofl1 1|l Po< Because just then we rea^imSA^' LEADA I ‘s a EXi’0,i l^fe DEAR EDITOR: ie k Doba. I am 12 years °ld $ Iv " seventh grade. On July l/> j all m, )i There are 10 in our family g^t). ^ members of Lodge No. 57, Q., > |l'vl; I came home from GiJgyinl V March 19, where I was s . I,.at my aunt and uncle. The tun ^ , I so bad. out there, since th , j ‘ working almost every day- bUt 1 staying out there very niucn> I it at home, too. _ 0„iy rf f, My brother John is th ^ js v ■ j working in the family. '|V0 {(f I'i... scarce out here. er isL» lo I am very glad that surn e 1' Ik*0 and I hope to write often I • ^ D”b»' MAKTHAKOHO^- K No.I 'Wi OUR SCHOOL 1/ Cleveland, O.—The day I'*, picnic dawned bright and c I body was in good spirits a .j>i’t i'k to have a good time at Nel»» * , A 1} place of the picnic. Those^ ^5 n go in private cars went on * ^ 1 -'vr( for the occasion. efte 0 I:1!, We arrived safely at the Sj.0j|o"' ^ I picnic and proceeded to < fO y I ’ '< routes through the caves ^gte I 5, ( Most of the caves, vye found, ^ (Continued from in J*, št. let-"M931 jMn (j % dr rav I Know I Am Rather Pretty to Look At me tell you something; the other day I saw a boy come creeping around the corner of the house with an air rifle; and before I could call out and warn my little mate, in the cherry tree— bang! went the gun—a bunch of blue and white feathers fluttered away on the breeze, and down she fell to the ground and I never saw her again. The lady who lived in the house, ran out and asked the boy what in the worid he meant .by killing so beautiful and innocent a bird? He stammered and said he thought it was an English sparrow! The idea of such a thing— thinking a bird all blue and red and white was a common, brown sparrow. And she was my little mate, so gentle and good, and the mother of the little babies in the hollow apple tree! The people who send out boys with sling-shots and rifles to shoot English -0- MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members TUDI ON BI BIL SREČEN “Janezek, tukaj imaš juho. Niti misliti si ne moreš, kako dobra je danes. Koliko otrok bi bilo srečnih, če bi dobili le pol skodelice tako dobre juhe!” “To ti rad verjamem, mamica! Jaz bi bil tudi srečen!” this barn counting myself- Everybody paid a nickel to get in. That makes sixty cents altogether, and the trick I’ve been doing is to take that sixty cents from the pocket of the doorkeeper into my pocket. That, ladies and gentlemen, is known as taking your friend’s money right out from under his eye.” —And where Toby &ot applause. Smiler got the laughter and as one member of the audience said as he went out of the door, “He also got the cash.” When everybody had gone but the two magicians and myself, Smiler went over to Toby and said: “I don’t have any intention of keeping the money, Toby. You really earned it and so I’m going to give it back to you. The tricks you do are real magic. Mine are only cheap parlor stunts which anyone can do.” ^ He handed the sixty cents to To^ and then started for the door. “Wait a minute,” called Toby, a catch in his voice. “You’re pretty decent to do a thing like this and * ^ant to be decent, too. Would y°u *1‘ce ^— would you like to join our troupe “Would I?” cried Srn>ler>4 eagerly. “What have I been really trying to do for the last four weeks?’ At that, we shook hands all around. If anybody could have stopped a clock at that moment, he would have stopped it at exactly the hour and the minute when there was started the popular troupe of amateur magic*ans known as “The Magic Trio.” EXPORT, PA Cenjeni g. urednik:— Zopet vas nadlegujem za malo prostora v mladinskem oddelku Nove Dobe, da poročam nekaj malega iz naše naselbine bratcem in sestricam po drugih krajih. Naše šolske počitnice so se pričele 9. maja. Sedaj bo več časa za pisati, ker ne bomo imeli šolskih nalog. Jaz sem dovršil 8. razred in drugo leto pojdem v višjo šolo. Na dan 10. maja so nas pozvali v višjo šolo, da so nam izročili diplome. Povabili so pa tudi naše stariše in druge, ki so hoteli priti. Bilo je prav lepo v krasnem avditoriju višje šole. Najprej je zaigrala šolska godba, potem smo pa zapeli skupno učenHju. J® opozarjam tiste čla-^ aj0 navado zaostajati z 0lli, da 25. v mesecu je L za plačanje asesmen-“o kateri suspendiran ■; a^ai*ega asesmenta, naj ^ a Če ga v tistem času ^feča, ne bo dobil pod- ^‘nski OPISI °Us from Our Junior ICjnf, Members fr°m Page 6> ‘eave, but when we got to on 'Ve ^at* a very different ’«c|(S 1 °f the cave there are \,°Ver which water flow's, com as considered the coolest "He to. ‘t st"ere 'n **ie Maid’s V Jrted to rain, so we ran *t as it didn’t stop raining p.^t home. ■tNNlE BOUHA (age 13), No. 71, SSCU. 5iS2?f TIME till 1 °st time can never be In Pie are fond of wasting ,.,y PuPiIs waste time in the saif i,en i* is time for clase V 'R *i wish I hadn’t wasted U Ut it is too late. They Pcriort tllat time, and at the end 'hey hustle and begin to •ififlg c°uld have done all their ^er their wasted hour slowly 1 finri 1 \ ^ Pleasure in wasting time. iere ,ave much to do and don’t ’-'d l0r'° hegin have their books i*gthe around the room. Be- s just five or ten min- their work. !,a[ f0st when it is wasted. 'ecau aste time never get any- ■n j, e they do their work in a s;r‘y, while those who don't is a° *he work slowly and bet- !ta,ls ®°°d policy not to waste i\ re you’ll always regret it, tcfonrr’ernfc>er, “Lost time can IStINE LOBE (age 14), No. 1, SSCU. —o---------- J>a|0 i EXPORT, PA. ^"»strašila sem se meseca k je° dobili Novo Dobo in sen jHsiji ladinska stran že priob. \a | .Sem> da bo naša mladin ,’fj *la šele drugi teden. >epo zahvalim uredniku ? ,oru za nagrado, ki sem 'Sla Pisavo. Bila sem je vt£krat ° .1,le ie podžgalo, da %ic a’ naPisala za naš list. /Jiljd Sem videla tudi dopis od ,!«0t.aga sobrata iz Bele doline, v razvese!ilo, namreč, da %c °8lasil na moj dopis iz ’bi k' Tako je prav, Nace, še * sl°’ C*a naProsil svojega .zHa .°v^nsko naučil, ker vem. šoia ’.lri tudi težko ni. !,0i ;*e končana za to sezono. VQe,a precej več časa za ^ka' *eto ^om š*a v šesti j-aJ le Prijazen kraj in smo ,'n ti(\K,0r gremo večkrat rože $ Pos'ušati, ki tako lepo v"1* vrtuCVie ’e zdaj vse v cvetju. Cle> k; 'mamo vsakovrstno sad v >rnepav krasno cvete. Upam, 3 jih 1 Precej rdečeličnih čre-^v„az ne pobere, ker zdaj 'ij,e8a nrtVSe bratce in sestrice V* ka' • ka ‘n poživljam, 'WJ Pišejo, ker jaz rada či- mi°pise- Ji ',SUpANCIC (10 let), ^^^društva št. 57 JSKJ. 'SkAGIiADE ■%m e,_ VHobčene v mla-p fo\Nove Dobe meseca 2jo en dolar na-;S: Gci člani mladinskega o C h an k o, društvo 'l’o^ ’ Ml.; Agnes Jančar, 1)1 . 6’ Lorain, O.; Leada V 'rftvo št. 141, San a}-, in Anna Koho-\ ° 57, Export, Pa. črtanje (honorable ‘ ’ir^^užijo: Amelia Pe-t\f'Vo-St. 2; Anna Rita l" 3(!< in Vido*- Bt. no. pore. Torej naj vsi to vpošteva-jo, posebno pa še tisti, ki delajo in imajo nevarna dela. — Z bratskim pozdravom, Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 JSKJ. ,ne. Davis, W. Va. člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. junija, ker bo za rešiti več važnih zadev. Obenem prosim člane, da pazno čitajo pravila JSKJ, in kdor najde kakšno točko, ki bi bila po njegovem mnenju potrebna izpremem-be, naj si jo zabeleži in poroča o tem na društveni seji, da bo mogoče dati delegatu prihodnje redne konvencije JSKJ potrebna navodila, za izboljšanje pravil. Nadalje naznanjam članstvu društva št. 106 JSKJ sklep društvene seje z dne 15. maja, da se začasno ne bo za nikogar zakla-dalo esesmenta iz društvene blagajne. Blagajna je prazna in kot je videti, je dvomljivo, če jo bomo še kdaj rabili za finančne zadeve. To naj člani vpošteva-jo in vsak naj skrbi, da bo imel pravočasno plačane svoje mesečne prispevke — Bratski pozdrav ! Frank Mahnich, tajnik društva št 106 JSKJ. lici, *H(| Pittsburgh, Pa. Naj mi bo dovoljeno tem potom kratko sporočiti o surprise party, ki je bila 24. maja prirejena Mrs. Katarini Pavlakovich za njen rojstni dan To party so priredile članice društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, in nekatere druge njene prijateljice, in sicer na njenem domu na 148 — 48th St. Zbrale smo se pri sosedi Mrs. Fortun in od tam skupno odkorakale na dom Mrs. Pavlakovich. Ko je ona zagledali1, toliko žensk pri vratih ob devetih zvečer, si kar ni mogla predstavljati, kaj hočejo v tem času. šele, ko smo ji povedale, da smo p‘rišle slaviti njen rojstni dan, je razumela pomen poznega obiska. Ko smo ji izročile malo darilo, skoro ni vedela od veselega presenečenja, kaj početi. Nato smo se zabavale pozno v noč. Seveda smo imele s seboj tudi, muzikanta Mr. Hotujca, ki nam je po domače sviral. Na prireditvi so bile navzoče sledeče : Mrs. Mary čadonič, Mrs. Agnes Gorišek, Mrs. Mary šu-tej, Mrs. Barba,ra Starešinič, Mrs. Mary Barič, Mrs. Frances Šubaski, Mrs. Susie Ivanosich, Mrs. Mary Starešinič, Mrs Mary Golobič, Mrs. Josephine Fortun, Miss Catherine Fortun, Mrs. Mary Balkovee, Miss Elizabeth Balkovec, Mrs. Margareth Braun, Mrs. Mary Miller, Mrs. Wolf, Mrs Elizabeth Zinser in podpisana. — S sestrskim pozdravom, Catherine Rogina. stavek, kateri se meni očita in za katerega se od mene zahteva preklic. Saj ravno dejstvo, da sem bil proti temu, da bi se društveni dom postavilo v kraju, za katerega sem se izrazil, da “je bolj primeren za rokovnjače, kakor za društveni dom,” dokazuje, da nisem mogel imeti člane za “rokovnjače.” Misel tega stavka v mojem dopisu bi bila: Ker smo člani pošteni ljudje, zato—seveda če okoliščine drugače ne zahtevajo, kar je pač druga stvar—imejmo naš društveni dom kje v bolj obljudenem kraju, noti’i v naselbini, med ljudmi, a ne bolj na samem, nekoliko proč, celo v hosti, saj vendar NISMO (a ne: smo) kakor kakšni rokovnjači. S tem mojim stavkom dokazovati, da imam jaz člane za rokovnjače je isto, kakor če bi čeh, poleg rednih in izrednih društvenih sej, razmotriva in debatira tudi v glasilu, kjer se stvar bolj natančno pojasni in razloži in bolj premisli in pre-vdari. Tudi ni skoraj nikdar vseh članov pri seji navzočih, glasilo pa pride v roke vsakemu članu. Sicer pa veste, kako ste se na izvanredni društveni seji dne 2. aprila t. 1., ko je šlo za zgradbo društvenega doma, branili prečitati tozadevno protestno pismo onih članov, ki so proti zgradbi društvenega doma protestirali? Očividno ste se bali, da bi po prečitanju članstvo ne spoznalo za bolje, da se ne zgradi društvenega doma, kar bi vresničenje vaše ideje o domu vtegnilo postaviti v nevarnost. Le po dolgem prerekanju je bilo čitanje sprejeto. Torej namesto, da bi preklical in obžaloval moj zadnji do- dokončal svojo zemeljsko pot v starosti 76 let. Dragi sobrat Frank, odšel si pred nami po poti, po kateri vsi pridemo za Teboj. Bodi Ti lahka ameriška gruda. Društvo sv. Roka Te bo ohranilo v blagem spominu. Žalujočim ostalim bodi tem potom izrečeno iskreno sožalje. Za društvo sv. Roka, št. 94 JSKJ: John Zalar, predsednik. •■h Johnstown, Pa. Nisem mislil, da bo moj dopis v št. 16 Nove Dobe glede zgradbe društvenega doma zbudil toliko pozornosti, kakor pri enih članih, ki ga odobravajo, tako pri drugih, ki ga obsojajo in ga smatrajo za napad in žalitev društvenih članov. Posebno pa ne bi bil mislil, da bo ta, po mojem mnenju nedolžen dopis, ki je bil pisan iz najboljšega namena i korist društva, med nekaterimi izmed onih članov, ki so bili za zgradbo društvenega doma, dobil tak odmev, kakor se je pokazalo pri zadnji redni mesečni društveni seji dne 15. maja t. 1., ko so se pritožili, da se vsled mojega dopisa čutijo užaljene in javno napadane, zahtevajoči od mene, da popravim, kar sem stem zagrešil. Posebno pa, da naj prekličem nekaj, kar ni še nihče ne izrekel, ne zapisal, najmanj pa jaz, namreč to, da sem jaz pisal, da so društveni člani “rokovnjači.” V resnici sem pa pisal dobesedno: “In res bi bil ta kraj bolj primeren za rokovnjače, kakor za društveni dom.” Ta stavek pa ima popolnoma drugačen, ravno nasproten smisel, kakor kdo z ozelenelo vejico dokazoval, .da še ni pomladi; dokazal bi ravno nasprotno. In zato ne bo s preklicom za enkrat nič. Z ozirom na celoten moj dopis pa rečem: če je obsodbe vredno to, da sem pisal v naše glasilo, če je dopis v redu, je obsodbe vredno tudi to, da drugi člani jednote istotako pišejo v glasilo, je obsodbe vredno tudi, da Jednota oziroma celokupno članstvo glasilo zdržuje in plačuje. Zato pa imamo glasilo, da v njem o jednotinih in društvenih zadevah razpravljamo in razmotrivamo. In zgradba društvenega doma? Ali ni to važna zadeva, za katero je treba dobro in vsestransko pre misliti in pretehtati vse, kar govori “za” in “proti”? Zato sem jaz pisal v glasilo in povedal samo svoje misli; ne zato, da bi moja veljala, ne zato, da bi bil proti temu, kar je društvu v korist, temveč zato, ker sem bil proti temu, kar je bilo po mojem mnenju v škodo društva in zato, da povem vse, kaj mislimo mi o društvenem domu, ki nismo zanj in da s tem izvedem od onih, ki so za zgradbo društvenega doma; da tudi oni povedo bolj natančno kaj in kako mislijo, svoje stališče bolj pojasnijo in z bolj konkretnimi dokazi podprejo in opravičijo svojo zahtevo po društvenem domu in ovržejo naše pomisleke in predsodke glede društvenega doma, v kolikor so napačni in zmotni, in da se bomo tako vpoštevajoč težave eden drugega in drug drugemu popustili, konečno razumeli in se zbližali. Če nisem prav ravnal, ko sem bil proti zgradbi društvenega doma in pisal v glasilo o tej zadevi, izpričajte in dokažite, da to popravim, za kar vam bom hvaležen; če sem pa prav ravnal, čemu se razburjate? Saj sem vendar tako ravnal iz prepričanja, da je tako prav in v korist društva. In če se kdo potegne in nastopi v korist društva, četudi bi bil slučajno v zmoti, zato ne zasluži obsodbe, ne zasluži, da bi se njegovo ravnanje imenovalo sramoto. Saj bi drugače ne bil vreden, da bi bil član društva, če bi se za društvo ne brigal. Taki slučaji so pa vzrok, da marsikdo raje molči, kakor da bi' se oglasil, kadar gre za važno stvar, češ, naj bo kakor hoče, kaj se bom v to vtikal, da se bom kQmu zameril. Posledica tega je, da dobra stvar trpi in z njo trpimo vsi. Pravi prijatelj je oni, ki mu je več za našo korist, kakor za naše prijateljstvo, ki se za korist dobre stvari ne boji zgubiti prijateljstvo in se komu zameriti. Zato pa imajo pravi in najboljši prijatelji najmanj prijateljev. Na opombo nekaj članov pri zadnji seji, da naj vsak pove na društveni seji, kar ima za povedati, bodi povedano, da za tako važno stvar, kakor je zgradba društvenega doma, je treba temeljitega razmišljanja in razmotrivanja, da se pride do pravih sklepov. Zato ni nikakor preveč, če se o takih re- pis, zdaj istega le potrjujem. Priznam pa, da sem se nekoliko prerobato izrazil o kraju, v katerem stoji društveni dom, vsled česar bi kdo vtegnil misliti, da je stvar hujša, kakor je v resnici. Pa bolj obžalujem, da so nekateri člani tako občutljivi in zamerljivi, kakor pa da sem se jaz tako izrazil, kar sem storil zato, ker nisem mislil, da bi kdo zameril, kajti skušnja uči, da kakoršen je kdo sam, za take tudi druge ima, in da kdor se vedno boji, da mu bo kdo zameril, tudi sam hitro zameri. Popraviti bi imel moj dopis le v toliko, da so oni člani, ki so bili za zgradbo društvenega doma, imeli tudi nekoliko upravičenih razlogov za svojo idejo, in da je bila zgradba društvenega doma za obe stranki težak problem. Zato se ni čuditi in tudi ne zameriti nobeni stranki. K sklepu še to: Nevi mene, pač pa jaz vas bi lahko pozival in upravičeno od vas zahteval, da prekličete vašo trditev, da sem jaz pisal, da so člani “rokovnjači,” kar je neresnica, laž brez nog. To vsakdo ve, kdor je dopis čital. Ker je zdaj naš novi dom do-gotovljeh, naj bo tudi ta zadeva glede doma s tem zaključena. Andrej Tomec, član društva št. 16 JSKJ. PRIPOMBA UREDNIŠTVA Urednik, ki smatra za svojo dolžnost, da pomirjevalno vpliva na stranke v društvenih sporih, je apeliral na dopisnik^, naj gori priobčeni dopis umakne in skuša zadevo urediti na društveni seji. Dopis je priobčen na ponovno izraženo tozadevno željo od strani dopisnika. Urednik upa in želi, da je s tem dopisom ta reč za širšo javnost zaključena. Aurora, 111. Vsem tistim članicam društva sv. Ane, št. 119 JSKJ, ki se niso udeležile zadnje mesečne seje, naznanjam, da smo izpremenile dan in čas mesečnih sej. Poletne mesece se bodo vršile naše seje vsak DRUGI ČETRTEK v mesecu ob osmi uri zvečer v običajnih prostorih. Naša prihodnja seja bo v četrtek 9. junija. Pričakujem, da bo dobro obiskana. Mary Verbič, tajnica društva št. l^^JSKJ. pošte, vabljeni so pa vsi, posebno tisti, ki1 niso predaleč, da poseti-jo ta piknik. Ako pridejo, dobili bodo od tajnika omenjene ti-kete. člani so dalje vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila 19. junija, kajti na omenjeni seji moramo ukreniti vse potrebno glede piknika. Dalje prosim člane, da vpošte-vajo pravila Jednote in sklep društva glede plačevanja mesečnih asesmentov, da se s tem ognemo neljubih suspendacij, katere napravijo nepotrebno delo društvenemu tajniku in glavnemu uradu, člana pa spravijo v nevarnost za slučaj nesreče. Vsi vemo, da se v današnjih časih vsakemu lahko pripeti, da ne more plačati pravočasno asesmenta, zato se ni treba nikomur sramovati na društveni seji isto povedati. čitali smo poročilo glavnega tajnika, o neugodnem stanju bolniškega sklada, zato je dolžnost nas vseh, bodisi društvenih uradnikov, bolniških obsikovalcev in bolnih in zdravih članov, da vsi izpolnujemo društvena pravila in da smo pošteni bratje napram posameznikom in Jednoti. — Pozdrav ! Mihael Ortar, preds. društva št. 82 JSKJ. Cleveland, O. Lepi spomini na Pittsburžane. — Ko je naša družba stopila iz vlaka v pondeljek ob 11. uri zvečer smo vzkliknili: “škoda, da smo že v Clevelandu!” Tri ure trajajoča vožnja je bila tako zabavna, da nam je bila v resnici prekratka. Za časa dvadnevnega bivanja med pittsburškimi rojaki smo se imeli imenitno. Na.vadno je tako, da kadar človek ne pričakuje nič posebnega je najčešče presenečen in tako je bilo tudi z nami (Mr. in Mrs. Frank Plut, Mrs. Ivanush, Belle in moja malenkost.) Takoj ob prihodu v Pittsburgh v nedeljo zgodaj popoldne sta nas sprejela na kolodvoru Mr. John Balkovec in Frank Ferenčak ter odpeljala v Slovenski dom na 57. cesto, kjer je bil prirejen nekak banket, katerega smo bili deležni tudi mi. Tu smo se spoznali z našimi vabitelji, Mr. John Varoga, tajnik Doma, Mr .Math J a k s h e predsednik Doma, Mr. Oblakom, Mr. in Mrs. Snelerjem, Mrs. Rogino, Dr. Archom, Mr. Kastelcem, Mr. žigmanom iz Slavinj, Pogačarjem Mr. Pleteršekom in nekatera imena, ki so mi že ušla iz spomina. Vsak izmed nas se je napravil domačega v novi družbi in pomenki so tekli gladko in razigrano. Naši novi znanci so nam razkazali vse notranje prostore Doma, katerega 21 letnico so obhajali prihodnji dan 30. maja. Stavba je ure*jena tako, da popolnoma odgovarja svojemu namenu. V pritličju imajo na razpolago več manjših dvoran za društvene seje in iste prostore se tudi lahko rabi za banket, ples ali podobno ako odprejo narazen | lesene predelbe, širokim vratom I podobne. Ves prostor v prvem nad-stropj u zavzema dvorana z I odrom, ki je tudi pripraven in1 dvema velikima sobama za garderobo in kulise. V čitalnici sem opazila manjšo zalogo knjig in razne časopise. čitalnica je tako udobna in lično urejena, da se Slovenci gotovo radi vanjo zatekajo. Na steni visita sliki S. Gregorčiča, J. Jurčiča, in delo G. Perushka, slikarja. Ko smo si še ogledali prostore v kleti z biljardnico, in kegljiščem nas je povabil Mr. Oblak na njegov dom. Tja smo se napotili peš. Prav prijazna hišica ste ji ob bregu pod Butler cesto. Mrs Oblak gotovo posveča veli-1 ko časa njenemu domu, ker znotraj in zunaj se zrcali njena pridnost. Lepo nas je pogostila in pri mizi smo peli in peli, dokler ni prišel zopet naš šofer Mr. Ferenčak z Mr. Pogačarjem in Rc^ljeift, da moramo k Goriško- vim. Preden smo se napotili nam je še povedal Mr. Pogačar s kakšnim navdušenjem so poslušali radio program potom postaje WTAM, ko je nastopil pevski zbor “Zarja.” Slednjič nas šofer vseeno pripelje k Goriškovim, kjer naj bi bilo naše prenočišče. No, kdor pozna Mrs. Gorišek bo potrdil, da je težko najti bolj gostoljubno žensko kot je ravno ona. Njena hiša je kot kak priljubljen ljubljanski hotel. Pritličje in prvo nadstropje potrebuje zase a drugo nadstropje je namenjeno za goste. Tam gor se je nastanila naša pevska družba. Ker se je zahotelo nekaterim rojakom po petju, so nam bili vedno za petami, tako jo prima-hajo tudi k Goriškovim. Po več letih smo segli v roko nekdanjemu Clevelandčanu Paul Klunu, ki ima sedaj trgovino z muzika-lijami. Mr. Pogačar je le silil: “samo še eno bi rad slišal” in tista ena se je potem raztegnila v najmanj enajst. Mrs. Gorišek je poskrbela, da smo bili vsi Židane volje in ker je bila že pozna ura smo se ločili od naših prijateljev in šli v cunje (kot bi rekel Belle). V pondeljek mi je solnce voščilo na postelji dobro jutro in že se je slišalo iz prvega nadstropja kako si čistijo grla Plut, Belle ; in Mary Ivanush. Speli so men-'da vse skale preden so bili zadovoljni z uspehom. Po zajterku smo šli zopet v Slovenski dom; tam malo prakticirali in po dobrem in okusnem [kosilu se malo sprehodili po pitts-burških hribih. Nekdo nam je j povedal, da je okrog 300 stopnic, da se pride do vrha, kjer je ljudska mestna šola. Me tri ženske smo kar z lahkoto pristopicale do vrha, od koder smo imeli lep razgled po mestu, čudila sem se kako morejo otroci po zimi tja gor zlesti. Ob 3:30 se je otvoril koncert Slovenskega doma, na katerem so sodelovali domači talenti in mi Clevelandčani. Slišali smo hrvatski pevski zbor “Javor” in slovenski pevski zbor “Preše-j-en”; oba moška zbora in oba sta se odrezala nepričakovano dobro. Društvo “Prešeren” ima za svojega pevovodjo tu rojenega mladega toda agilnega učitelja Mr. Lokarja. Nastopila je tudi ondotna so-pranistinja, Mary Besal, ki je zelo ugajala. Koncert so poživele umetne plesne točke in mladi igralec na kitaro, ki se bo tudi razvil z leti v zelo dobrega pevca. Mnenje o Clevelandčanih prepustim izraziti komu druge-mu. Očividno so bili posetniki z lepim programom zadovoljni. Kar nas je posebno prijetno dirnilo je dejstvo ,da se Slovenci in Hrvatje tako lepo razume-! jo, delajo složno roka v roki bodisi na kulturnem in gospodarskem polju. Moramo vam za to čestitati. Mi Clevelandčani se Vam še enkrat lepo zahvalimo za vso za-jbavo in izvrstno postrežbo in ;Vam kličemo: Pozdravljeni! V imenu petorice, Antoinette Simčič. ———— Butte, Mont. Poživljam člane društva sv. Martina, št. 105 JSKJ, da se vsi brez izjeme udeležijo prihodnje seje 19. junija, ker bo-I mo imeli za rešiti neko zelo važno zadevo v korist društvu. .Kadar se sklepa o takih važnih zadevah, je dolžnost vseh čla-Inov, da pridejo na sejo, da se tako ukrene vsem ali večini po volji in da ne more biti potem nobenega prerekanja in povpraševanja, kdo da je tako sklenil. Torej, vsi na sejo 19-junija! John Malerich, tajnik društva št. 105 JSKJ. Leadville, Colo. Člane društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se bo vršila 15. junija. To bo polletna seja in dolžnost vsakega člana je, da se iste udele-(Dalje na 8. «trani) Aurora, Minn. Naznaniti mi je tem potom žalostno novico, da nam je smrt pobrala iz društva sobrata Johna Mishmasha, ki je preminil dne 12. maja v St. Luke bolnici v Duluthu, Minn. Bolehal je tri mesece in v bolnici se je nahajal 7 tednov. Pokojnik je bil rojen v vasi Ambrus na Dolenjskem. Tu na Aurori zapušča brata Franka Mishmasha, v katerega domu je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Pogreb sc je vršil 14. maja tu na Aurori. Na njegovi zadnji poti je pokojnika spremilo mnogo društvenih sobratov in drugih njegovih znancev in prijateljev. Tako človek nikdar ne ve, kdaj in kje ga zaloti bolezen ali smrt, torej, kdor še ni član dobre podporne organizacije, naj pristopi, dokler je zdrav in v pravi starosti. V slučaju bolezni bolniška podpora, zelo prav pride, istota-ko je mnogokrat smrtnina družini umrlega sobrata v veliko pomoč. Priporočljivo je tudi, da stariši vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek JSKJ in jih tako vpeljejo v naše vrste. Bratu pokojnega Johna Mishmasha in drugim njegovim sorodnikom naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje. Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ. Gilbert, Minn. Članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ prosim, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. junija ob dveh popoldne v prostorih Mrs. Francel. Vsaka naj prinese s seboj nekaj dobrih nasvetov, dn se bo znala naša delegatinja kako ravnati na konvenciji. S sestrskim pozdravom, Frances Tanko, tajnica. ——— Waukegan, II«-' V sredo dopoldne 25. maja je po večtedenski bolezni za vedno zaspal sobrat Frank Setnikar, večletni agilni član društva sv. Roka, št. 94 JSKJ. Njegovo truplo smo izročili materi zemlji v soboto 28. maja. Društvo sv. Roka je izgubilo s pokojnim Setnikarjem zvestega in agilnega člana. Ves čas njegovega društvenega življenja ni bilo od njega slišati nobene pritožbe in hjegov asesment je bil vedno točno plačan vsaki mesec. Bil je tudi drugače dober gospodar in varčen človek. Kot preprost delavec si je precej prihranil, tako da ni pustil svoje že priletne žene nepreskrbljene. Marsikateri rojak bi si ga lahko vzel za Vzgled. Pokojnik je bil rojen v vasi Dole, fara Borovnica. V Ameriko je prišel pred 34 leti in je Pittsburgh, Pa. Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ, da se udeležujejo rednih mesečnih sej polnoštevilno, čas do konvencije je kratek in treba bo dati delegatu navodila. — Z bratskim pozdravom, Frank Alič, tajnik društva št. 12 JSKJ. Chisholm, Minn. j Članicam društva Danica, št. S 150 JSKJ naznanjam, da se tri f poletne mesece naše seje ne bodo r vršile ob nedeljah, ampak med j; tednom. Naša prihodnja seja bo c v TOREK 14. junija, in sicer o s polu osmi uri zvečer v navadnih a prostorih. — Sestrski pozdrav! 1 Mary Žurga., tajnica. . i Sheboygan, Wis. f člane društva sv. Janeza Krst- ( nika, št. 82 JSKJ opozarjam na c sklep letne seje meseca decem- c bra 1931, ki se glasi, da vsi enakopravni člani plačajo meseca g junija po en dolar v društveno t blagajno; za ta znesek dobi vsak 1 za en dolar tiketov, katere bo t j lahko porabil za razna, okrepčila s na društvenem pikniku, ki se bo t vršil 17. julija v Zeleni dolini. 5 Neenakopravni člani plačajo v igori omenjeno svrho po 50 cen- ■ j tov in dobijo za 50 centov tiketov i za isto svrho. Gori omenjeno i društveno naklado mora plačati i vsak član brez izjeme, četudi se : nahaja na potnem listu ali na bolniški listi. To je redna druš- ] tvena naklada za pokritje društvenih stroškov, ne pa kazen za | piknik, zato naj vzamejo to vsi člani na znanje. članom, ki so na potnih listih, re borno pošiljali tiketov potom RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) jeta takozvana Steagallova predloga, ki določa garancijski fond 400 milijonov dolarjev. Ta fond naj bi služil v protekcijo vlagateljev bank, ki se nahajajo v denarnih zadregah in bi v slučaju potrebe prevzel likvidacijo nesolventnih bank. RESIGNIRAL je pomožni mornariški tajnik za letalstvo, David S. Ingalls iz Clevelanda, da se posveti kampanji. Ingalls je namreč pri primarnih volitvah dobil republikansko nominacijo za governerja v državi Ohio. NARODNA KONVENCIJA republikanske stranke se bo pričela dne 14. junija v Chicagu. Sodi se, da bo predsedniškim kandidatom imenovan brez opozicije Hoover. Pri sprejetju platforme bo delalo največ preglavic vprašanje, kako izboljšati gospodarsko .stanje dežele. Precej važno vlogo bo naj hrže igralo tudi vprašanje prohibicije. Konvencija bo trajala približno tri dni. Demokratska konvencija se bo vršila tudi v Chicagu in se bo pričela 27. junija. NEKA DOLOČBA v novi davčni postavi dovoljuje stopro-centno zaplenitev vseh dohodkov, doseženih nelegalnim potom’. Ta določba je naperjena proti butlegerjem in raketir-jem, katerim bo mogoče zapleniti vse nepostavnim potom pridobi j eno premožen j e. NEKAJ O DEPORTACIJI INOZEMCEV VPLIV LUNE NA ZEMLJO (Nadaljevanje iz 1. Btr*nl) je ta razlog nastal po njegovem prihodu in je le njemu pripisati okolščine njegovega uboštva. In to ni vedno lahko dokazati-Na primer: Ako je inozemec, ki je bil poprej zdrav in pridno delal, obubožal radi kake nezgode, je jasno, da je vzrok nastal kasneje. Ali, ako gre za ljudi v umobolnicah, priseljeniška oblast bo vedno smatrala, , da prvotni vzrok umobolnosti j. je bil v njem še pred prihodom, ji in deportacija se je vedno izvršila. Končno vsak more biti de- , portiran tekom petih let po prihodu radi razlogov, ki bi ga bili izključili ob samem prihodu. Na primer: ako je bil inozemec tuberkulotičen, pa zdrav- : niki ob njegovem prihodu niso našli tega, pa je bil pomotoma pripuščen, on more biti deportiran, ako se tekom petih let najde, da je nepripustljiv. Eden izmed razlogov, ki zavračajo inozemca iz vstopa v Zedinjene države, je okolščina, “da utegne pasti na breme javnega do-brodelstva” (likely to become a public charge). Ta določba pa je tako obširna, da se daje vpo-rabiti v neštetih slučajih. Tudi če ni inozemec padel na breme javnega dobrodelstva, vendarle on je bil ob svojem pri- i hodu tak, da je “utegnil pasti na breme javnega dobrodelstva” in zato je bil pomotoma pripuščen in utegne biti deportiran. Skratka nevarnost deportacije tekom prvih petih let po vstopu je jako velika v danih slučajih. “Javno breme” postane, kdor dobiva podporo od javnih skladov, to je od občine, okraja, države ali federalne vlade in njenih zavodov. Taki javni či-nitelji so “Department of Public Welfare” ali slična imena, “City Aid,” “County Aid,” državna ali občinska bolnišnica, “Poor Commission” itd. Nekatere države predpisujejo, da njihovi javni zavodi morajo prijaviti priseljeniški oblasti imena vseh inozemcev v svoji oskrbi, ako niso tukaj že pet let. Sprejemati podporo od privatne organizacije, ki ne dobiva nikake javne subvencije, seveda ne pomen ja postati “public charge.” Tekom sedanje depresije, imamo mnogo privatnih skladov in organizacij, ki delijo podpore kake vrste. Te navadno ne delajo razlike med 1 državljani in inozemci, marveč 1 bolj med ljudmi, redno stanujočimi v dotičnem okraju, in onimi, ki so nedavno prišli od drugje. [ Z drugimi besedami, inozem-^ ci, ki so tukaj več kot pet let ; in se niso med tem odstranili J iz Zedinjenih držav, se nimajo 1 bati ničesar, ako se niso pre-t grešili proti nekaterim določ-j bam kazenskega zakonika. Lah-' i ko sprejemajo javno podporo. . Kar se tiče onih, ki so zadnjič vstopili v Zedinjene države ‘ pred manj' kot petimi leti, je najbolj varno, da, ako morajo, naj se zatekajo k privatnim organizacijam za odpomoč. To pa je tydi najbolj praktično, kajti javne odpomožne akcije itak dajejo prednost ameriškim državljanom. —FLIS. -------o------- VELIKA DREVESA V mestecu Villenova, N. Y. raste brest, katerega obseg j< 34 čevljev v višini poltretjegi čevlja od tal. Drevo je. visoke nad 100 čevljev in prve veje s( 50 čevljev od tal. V Araras countyju, Texas raste vedno zeleno stari hrastovo drevo, katerega debi« meri v premeru osem čevljev visoko je 35 čevljev, streha ve pa se širi v okrožju 100 čevljev V mestu Eugene, Oregon, ra ste izredno sočno javorovo dre vo, katerega listi dosežejo dol gost 19 palcev, na širokest p; 20 palcev. Znano je, da privlačna sila’ |lune povzroča morsko plimo in oseko na naši zemlji, namreč, da morje gotovo število ur narašča in potem zopet regularno vpada. Nemški profesor Schweydar je mnenja, da privlačna sila lune vpliva tudi na suho zemljo, četudi seveda v mnogo manjšem obsegu kot na morje. Da to svojo teorijo v praksi dokaže, je nedavno postavil posebno mehanično pripravo v znano Poston jsko jamo, ki jo zdaj lastuje Italija. Stroj je postavljen v Tartarski jami 400 čevljev globoko in bo tam ostal pet let. DOPISI ZDRAVNIŠKI KROGI izjavljajo, da je letošnjo pomlad med otroci nenavadno veliko število obolelosti na ušesni bolezni, imenovani mastoid. Ta bolezen pogosto sledi dobrcem, Škrlatici in plučni slabotnosti. Nekateri menijo, da je tej bolezni tudi vzrok podhranjenje, ki je posledica gospodarske depresije. V obrambo proti tej b o 1 e z n i priporočajo zdravniki mnogo solnca, počitka in dovolj tečne hrane. Posebno pažnjo naj bi se posvečalo otrokom, ki so baš okrevali od dobrcev ali Škrlatice. V NEMČIJI je predsednik Hindenburg poveril sestavo novega kabineta Franzu von Pa-penu, ki je bil v prvih letih svetovne vojne vojaški atašej nemškega poslanika v Washingto-nu. Zaradi raznih intrig, ki jih je snoval v takrat nevtralnih, Zedinjenih državah, ga je ameriška vlada izgnala. > NOVI JAPONSKI ministrski predsednik Saito je v govoru pred parlamentom izjavil, da irna Japonska miroljubne namene napram Rusiji, dalje daj želi redne razmere v Shangha-ju, kjer naj tako Kitajci kot drugorodci v miru vodijo svoje! posle, in končno, da vztraja na tem, da ostane v Mandžuriji sedanja vlada na krmilu. Japonske čete v Mandžuriji imajo še vedno polne roke posle s kitajskimi rebeli. _____ V REPUBLIKI CHILE so uporniki s pomočjo vojaštva strmoglavili vlado predsednika Juana Montere in ustanovili vlado socialistične diktature. Tako vsaj jo označa načelnik nove vlade Carlos G. Davila. Svoječasno je bil Davila poslanik republike Chile v Washing-tonu, pozneje pa politični begunec, dokler ni bil predsednik Montere pregnan. Davila se je baje izjavil, da -bo nova vlada rešpektirala vse inozemske dolgove in obligacije. o-------------- NAJTRŠA SNOV Najtrša dozdaj znana snov je črni demant, ki se ne rabi za okraske kot njegov beli brat, ampak za vrtanje skal. Pridobiva se skoro izključno v državi Bahia v Braziliji. (Nadaljevanje iz 7. strani) ži in se prepriča, kako se gospodari pri društvu. Posebno je tudi priporočljivo, da pridejo na sejo člani z dobrimi nasveti zdaj pred konvencijo. Vsled nenadne smrti našega društvenega predsednika bomo na prihodnji seji volili novega predsednika, oziroma podpredsednika. člane, ki so za več mesecev zaostali z asesmenti, prosim, da to poravnajo, da bo mogoče zaključiti polletne račune. — Z bratskim pozdravom, Mark Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ. -------------o------- Razprave o pravilih (Nadaljevanje iz 3. strani' dovoljeno se še enkrat nekoliko oglasiti v zadevi, o kateri sem pred par tedni pisal, namreč v zadevi priporočila, da naj bo po prihodnjih pravilih tudi urednik član glavnega odbora. V mojem dopisu z dne 18. maja sem tozadevno polemiziral z enim glavnim, odbornikom, ki je v Novi Dobi z dne 11. maja zapisal sledeče: “Kar se tiče urednika, da naj bi bil obenem tudi glavni odbornik, se nikakor ne strinjam. Za slučaj, da imamo slabega urednika, bi nam on potom glasila lahko delal zelo dosti sitnosti.” Ta dva stavka iz dopisa do-tičnega glavnega odbornika sem dobesedno citiral, kar dovolj jasno dokazuje, da je bila moja polemika le kot odgovor na ta dva stavka. Omenjeni dopisnik pa hoče v Novi Dobi z dne 25. maja polemizirati z menoj v zadevi, v kateri mu nisem oporekal, ampak sem «e strinjal z njim. V Novi Dobi z dne 11. maja je zapisal sledeče: “Dobra ideja pa je, da bi se urednik imel pravico udeleževati saj glavnega odbora, kjer naj bi dajal priporočila in prejemal navodila, oziroma priporočila. To se naj vpelje, ako vidi članstvo, da ne bi bilo preveč dodatnih stroškov.” Iz gori citiranih dveh stavkov je razvidno, da dopisnik priporoča, da naj bi se urednik glasila udeleževal sej glavnega odbora in smatra to za dobro idejo. To naj se po njegovem priporočilu vpelje, ako članstvo vidi, da ne bi bilo preveč dodatnih stroškov. Teh dveh njegovih stavkov v mojem zadnjem dopisu nisem citiral, ker sem pač razumel, da se v tem oziru precej strinjava, zatorej nisem imel vzroka, da bi bil polemiziral z njim. Moja polemika se je tikala le njegovega, odklanjajočega stališča, da urednik postane član glavnega odbora. V mojem zadnjem dopisu sem navedel več po mojem mnenju važnih vzrokov, zakaj bi moral urednik biti član glavnega odbora. Teh vzrokov ne bom ponovno navajal, ker kdor jih je pazno pre-čital, jih je lahko razumel, ako jih je hotel razumeti. Omenim naj le, da te vzroke vzdržujem v polnem obsegu, in poudarjam, da je po mojem mnenju važno in potrebno da se uredniku prizna čin glavnega odbornika. Dopisnik pa je nekako zavil okoli grma in polemizira o zadevi ki nima nobene zveze s tem, če je urednik član glavnega odbora ali' ne. Lotil se je sledečega mojega stavka: “Končno, če konvencija prizna uredniku čin glavnega odbornika, ne bo to Jednoto stalo posebej niti rdečega centa, dobila pa bo v odbor enega inteligentnega in izkušenega člana več.” | Ali glede stroškov ni popolnoma vseeno, če se urednik udeležuje sej glavnega odbora samo kot urednik, ali pa kot urednik, ki je obenem član glavnega odbora? On sam .je zapisal, da bi bila dobra ideja, da se urednik udeležuje sej glavnega odbora. Ako se jih udeležuje samo kot urednik, ne bo niti rdečega centa manj stroškov, kot če se jih udeležuje kot urednik, ki je oljenem tudi član glavnega odbora. Vsi vemo, da mora vsaka gospodarska ustanova imeti svojo upravo in da je to upravo tudi treba plačati. Dopisnik navaja, da bi udeleževanje sej glavnega odbornika stalo okoli $242.00 letno za osebo, ki živi v Clevelandu. Po mojem mnenju stane prilično toliko za vsako osebo, najsibo samo glavni odbornik, samo kot urednik, ali pa urednik, ki je obenem član glavnega odbora. Upravni stroški so tukaj in mi moramo računati z njimi. Pozabiti pa ne smemo, ako imamo zmožne in inteligentne ljudi v glavnem uradu, so z ozirom na korist organizacije popolnoma vredni teh izdatkov. Po mojem mnenju skupina, ki odloča o problemih organizacije, z 20,000 člani in več kot milijon dolarjev premoženja, ne bi smela biti premajhna, ker več glav več ve. Gori omenjeni dopisnik citira tudi iz urednikovega poročila zadnji konvenciji sledeče: “Moje resno priporočilo konvenciji je tudi, da sprejme določbo, da se urednik, če le mogoče, udeleži vseh sej glavnega odbora. Da-li se ga napravi glavnim odbornikom ali ne, to ni toliko važnosti.” Kakor jaz to razumem, je urednik s tem povedal, da je oboje važno. Namreč, da se urednik udeležuje sej glavnega odbora, in da se ga napravi glavnega odbornika; dasi zadnje ni tako važno. A važno je, četudi ne tako zelo kot prvo. Omenjeni dopisnik tudi omenja, da uredniku bo tudi zelo lažje delati in biti nevtralen itd. Well, to bi rekel, da ni moj business, ampak naj pripomnim le toliko, da, ako ostane sedanji urednik, tedaj smelo trdim, da zna biti nevtralen, kar lahko razvidimo iz njegovega nad sedemletnega urejevanja našega glasila; in če je pri tem lahto nevtralen, ne vem, zakaj bi ne mogel biti nevtralen kot glavni odbornik f Ako je treba zagovarjati ukrepe glavnega odbora v javnosti, se meni zdi, da je v prvi vrsti to naloga glavnega predsednika in glavnega tajnika. Ako se zadeva tiče porotnega odbora, pripade ta posel predsedniku porotnega odbora. Ako se tiče nadzornega odbora, pa predsedniku dotičnega odbora; drugi glavni odborniki imajo s takimi rečmi zel° mal° opraviti, vsaj kolikor sem zadnja leta razvidel iz našega glasila. Kontroverza med menoj in prej omenjeTiii11 dopisnikom je le glede tega, da-li naj bo urednik tudi član glavnega odbora ali ne. Jaz sem za to, da je urednik član glavnega odbora, dopisnik je proti temu. • Oba pa sva bila že od začetka podobnega mnenja, da bi bila dobra ideja- da Se urednik udeležuje sej glavnega odbora. Da ne bo zopet beganja okoli grma, naj pribij em, da za Jednoto glede stroškov ne bo niti rdečega centa razlike, če se urednik udeležuje sej glavnega zakaj se vsak bolnik javi zdravega v soboto, to je zadnji delovni dan v tednu. Napisal sem že precej bolniških nakaznic, pa skoro vsaka je bila od zdravnika izpolnjena do konca tedna. Jaz priporočam, da prihodnja konvencija proklamira soboto za praznik zdravja bolnikov in odpuščenja simulantov. — Pozdrav vsemu članstvu JSKJ! Frank Stemberger, član društva št. 160 JSKJ. Barberton, O. Razprave o pravilih potekajo h koncu. V Novi Dobi z dne 1. junija so priobčena že provizorična pravila za 14. konvencijo JSKJ, ali bolje rečeno, prepis starih pravil, s par dodatki novih točk. Veliko je bilo. razprav radi prizadetih članov, ki so brezposelni in ne morejo plačevati svojih mesečnih ases-mentov. Namesto, da se jim pomaga, pa se jih sramoti na društvenih sejah, da nimajo pravice glasovati v korist Jed-noti. Dokler plačujejo, so dobri člani, gotovo, saj so plačevali iz svojih skromnih prihrankov do zadnjega centa. Saj pri društvu, h kateremu spadam, teh brezposelnih tako ni veliko, so samo trije člani, ki spadajo v pasivni oddelek, dasi šteje društvo 193 odraslih članov. Pa morda ti trije člani koristijo Jednoti več, kot marsikateri glavni uradnik. Položil sem zlate delnice v sklad slovenskih podpornih organizacij, pa mi ni žal zato, dobili so bolj potrebni, kakor sem jaz. Rajši trpim glad, kot bi izkoriščal bolniški sklad. Kdor je lahko delegat na konvenciji JSKJ, je lahko izvo- odbora samo kot urednik, ali pa kot urednik, ki je obenem član glavnega odbora. Z bratskim pozdravom, R. Pleteršek. Cleveland, O. Kaj so simulanti? Simulanti so izkoriščevalci svojih lastnih sobratov, so ljudje, ki imajo telesa, pa nobenih duš. Ozdraviti jih je mogoče le malokdaj, iz-vzemši s prav nenavadnimi zdravili. Včasi je najboljše zdravilo za simulanta milo in britev. To sklepam iz dogodbice, ki se je pred leti pripetila na zapadu in mi jo je pripovedoval eden mojih prijateljev. K društvu neke slovenske podporne organizacije v tamkajšni premogarski naselbini je prišel od drugod rojak s prestopnim listom. Pri dotičnem društvu so imeli večnega bolnika. Končno je tudi na dotičnega rojaka prišla vrsta, da Iga obišče. Dobil ga je doma po vseh pravilih, samo vsega umazanega, tako da ga niti sam papež ne bi bil mogel priznati za zdravega. Obiskovalec se začne z bolnikom prijazno razgovar- ljen za glavnega odborm i bo ameriški ali canads 1 ljan in da pozna ustav° ‘ J vila Jednote. Odpokl'1 uradnikov je nepotrebno ^ na splošno glasovanje- ^ delo nadzornega oc^),0l‘l'(r]avtc: voli konvencija različne c uradnike ali odbore. Frank S»* U JSKJ- društva S* jati in po daljšem razgovoru pravi, da ni nič kaj lepo videti, če je bolnik tako umazan in kosmat; obiskovalci prihajajo, pa ga najdejo zaraščenega kol medveda. Končno ga povabi, da gre z njim v brivnico. Simulant se je izgovarjal, da ne sme v brivnico, ker je na podpori, toda obiskovalec ga je potolažil, da gre on z njim in da bo on zanj plačal, torej se mu ne bo moglo nič očitati. Nazadnje se bolnik le da pregovoriti prijaznemu obiskovalcu, ki ga -bdvede v brivnico. Brivec je napravil dobro delo in bolnik je bil kot pomladna roža, ko je stopil iz brivnice. Kmalu nato sta z obiskovalcem prišla mimo saluna in obiskovalec je povabil bolnika, da gresta vsak enega pit. Bolnik se je zopet izgovarjal, da ne sme, da je na bolniški podpori. Obiskovalec ga je zagotovil, da ga itak ne bo nihče videl, in bolnik se je končno le udal prehudi iz-kušnjavi. Vstopila sta v salun in začela prazniti kozarce. Ni dolgo trajalo, pa sta že začela pri bari peti tisto: “Marička je v Tržič’ doma, jesasnaa . . .” Tej popevki so sledile še druge in pri tem je bolnik čisto pozabil, da je bolan, in od tistega dne naprej je bil zdrav. Tega bolnika ni ozdravil zdravnik, ampak brivec z milom in britvo. Pred petimi ali šestimi leti so imeli v neki hiši “boarder-ja,” ki se je javil bolnega in je precej časa prav uspešno simuliral. Vsak dan se je odpravil k zdravniku in domov je prihajal pozno popoldne zelo slab in bolan. Pa mož je v resnici hodil k zdravniku le enkrat ali dvakrat v tednu, ostali čas pa je porabil v to, da je barval in likal notranjost hiše enega svojih prijateljev. Ves tisti čas pa je bil mož na bolniški podpori in dobra majka Jednota je plačevala. Izdal ga je po štirih ali petih letih prav tisti rojak, kateremu je zastonj znotraj hišo barval in likal. Podobnih slučajev je nedvomno na stotine in Jednota plača težke tisočake tem nepoštenim članom, ki hočejo živeti od izkoriščanja svojih sobratov. Edine naklade, ki jih plačujemo, so naklade za bolniški sklad, in zakrivijo jih simulanti. Krivi jih niso glavni uradniki, krivi jih navadno tudi niso društveni uradniki in pošteni člani. Si-mulanti so tisti plevel, ki dela največjo škodo v vrtu naše Jednote. Kdor izkorišča bolniško blagajno Jednote, ni vreden ni-kakega usmiljenja, in vsak član napravi dobro delo, če takega izkoriščevalca naznani. Kak majhen prestopek se že prezre, ko pa se simulantstvo preveč razpase, pa je> treba resno nastopiti. Kar je preveč, je preveč. Predno zaključim bi rad še omenil, da se mi zelo čudno zdi, GLAS NAR0W NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaš nje svetovne novosti, ^o-Izvirna poročila iz prevod* vine; mnogo šale ' tejjef-romanov najboljših P1 ISTV lovi Pošljite $1.00 Id pričeli 8# bomo P°* ^ Vsa pisma naslovit« GLAS NAROD*,, 21« W. 18th St.. ’ od do na)'«1,. društVJ in posaniW izdeluje lično venska unijska Ameriška Doiwflf nHlO claib aVE 6117 ST CLEVELAND '!?■ ni M Ivan lestv t k/ k, * Vai Sik EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVA I North American Trust baflka CI31 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000,000.00 ^ ^ Jemlje denar na hranilne vloge lz vseh delov Zedinjen in tudi iz Kanade in od drugod. ^ga Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali Kam jtft0'' pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnem ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta vanit8Ia Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega * ^ $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vlcjje vlagate*.) SVOJI K SVOJIM! Pittst?u<’ Vsem Jugoslovanom » - - slUL,._ okolici se priporočam za vse ,el0 varovania Droti oeniu. Zaval sl.e(, pohištvo, avtomobile n-u. in. nakupe in prodaje nepfemip. njk: J ^ i tega sem še vedno tudi clrUQ0jaKoriV' 1 Brazso pogrebnega zavoda. iin£iv,e priporočam za postrežbo v vs nih strokah in slučajih. JOHN BALK0VEC 5400 BUTLER STRE*51 PITTSBURGH, PA- Tel. Fisk 9750 NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in jjUblle da je dne 25. maja za vedno zatisnil svoje trudne oc oziroma oče in brat a* ati soprog', Frank Setnika* 1 t -Bil ie T°\e^ Dovršil je svojo zemeljsko pot v starosti 76 1st. * j ji J“f0 v vasi Dule, fara Borovnica. V Ameriko je prižel pr® , F Pogreb se je vršil v soboto 28. maja po maši zadusru • je opravil Rev. M. J. Butala, zakar mu najlepša zahval- stfi ljujemo ss društvu sv. Boka, št. 94 JSKJ, Slovenske ini stojnemu podpornemu društvu in društvu PreSVf itSfl dve.v-Jezusovega, katerih je bil pokojni večletni član, PrV * a oPr za poklonjene vence in oskrbo pogreba, zadnjemu Pa ^ ljene obrede na pokojnikovem domu. V#Lj Iskrena hvala naj bo dalje izrečena vsem darovale jjj-uZ, in cvetlic, ki so tu navedeni: Družina John Setm^a ■ fr Paul Bartel, Mr. in Mrs. Joe Root, Mr. in Mrs. ** družina Frank Gantar, družina Joe Drobnič, druisi tff-,. Zupec, Mr. Frank Brence, družina Math Suhadolnik ,j,e s ^ Mrs. A. Steblaj. — Za maše zadušnice so prispevali: M'-ifS. nikar, Mrs. Jennie Varšek, Mr. in Mrs. Math Hodn > jn jv» Mrs. Frank Barle, Mr. in Mrs. Jos Drašler (10. St.), :e John Merlok, Mr. in Mrs. Frank Pustovrh, Mrs. Jel ka, Mr. in Mrs. John Tutin, Mrs. Mary Tršar in J°‘ Prav lepa hvala vsem! vses^ K* Dalje se zahvaljujemo sosedu Franku Zupcu za ' pomoč, ki nam jo je nudil v težkih dneh. Hvala v®elY.ft & so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni ali pozneje .j vs,, škem odru, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji ■ ,n p ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolag gjjioč ki so nam na kakoršenkoli način izkazali sožalje, v naklonjenost. trl Ti pa, ljubljeni soprog, oče in brat, počivaj sladko polnem življenju in lahka Ti bodi ameriška gruda! - . PflUJ1 Žalujoči ostali: Margareth Setnikar, soproga, John, Mike in Anton, bratje. North Chicago, 111., 2. junija, 1932. *0 "(1 *>il *kl % Ul V it‘is , (1 iS P»« sii1’