April, 1948

Izdajajo

Slovenski frančiškani
v Združenih državah Amerike

Naslov — Address:

AVE MARIA

Box 608
Lemoni, Illinois

Telefon: Lemoni 494

Naročnina—Subscripiion raie:

U.S.A., $2.50 letno
Izven U.S.A., $3.00

Naročnina Tvoja je dar v
podporo ubožnejšim sloven¬
skim fantom, ki se izobražuje¬
jo za slovenske duhovnike v
lemontskem semenišču.

Naročnikov in dobrotnikov
se spominjamo v lemontskem
samostanu v svojih molitvah,
pri sv. mašah, in pri drugih
duhovnih opravilih. Opravimo
pa zanje tudi sv. mašo in sicer
vsako prvo sredo v mesecu.

Urednik — Editor:

FR. MARTIN STEPANICH, o.Lm.

Upravnik — Business Manager:

FR. CYRIL SHIRCEL, o.Lm.

Pomožni upravnik— Ass’t manager
BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.fjn.

Printed by

CROATIAN FRANCISCAN PRESS
4851 Drexel Blvd.

Chicago 15, Illinois

■r—- __

Lemont,  Illinois Letnik 40

VSEBINA:

Stran

Evangeljski prizori ___ 1

Marijini dnevi. — F. Willam ___ 3

Svetogorska Kraljica. — Rev. P. Podbregar 5
Vstajenje. — Vladimir Kos .   7

Misijonski namen za april . 7

Na veilko soboto. — Rafko Vodeb .. 8

Iz velikonočne liturgije. — Prevedel

dr. I. Česnik .. 9

Lilija iz raja. — K..    10

Jezusov velikonočni dar .    12

Pot k Bogu .      13

Slovenska velika noč .   15

Križem kraljestva križa. — P. Martin, o.fm. 18

S križem in sidrom ..  20

Hrepenenje. — Vladko Kos . 22

Barake. — Fr. Bazilij, o.f.m. ..  23

Begunčeva molitev. — Ivan Blažič .  24

Lemontski odmevi. —■ Samostanski firbec.. 26
Kramljanje na zapečku .      29

Published monthly — except October, when publishea
semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of
Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬
ciscan Commissariat of the Holy Cross.

Entered as a second class matter at the post Office of
Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac-
čeptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized
July 14, 1945.

h

P :
h

I'

h

Ji

I,


AVE MARIA

Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo

April, 1948

AVE MARIA

Letnik 40

Evangeljski prizori

"Moj Gospod in moj Bog!"

K ER ni bilo Tomaža med drugimi apostoli, ko se jim je poveličani Jezus prikazal na
dan svojega vstajenja, je nam v evangeliju prihranjena lepa, podučljiva zgodbica
nevernega človeka, ki je po posebni milosti božji postal globoko veren mož. Tomaž je res
moral biti trmaste narave, če ni hotel verjeti besedam svojih tovarišev, ki so vsi smeli ce¬
lo priseči, da so Gospoda videli. Sicer ni bil on tak, ki bi takoj verjel vsaki besedi, ven¬
dar pa mu ni bilo treba biti tako trdovratno neveren, kot je bil. Zahteval je neizpodbiten
dokaz, da je njegov Učenik res od mrtvih vstal. Ni mu bilo dovolj, da bi samo videl
Gospoda, marveč še dotakniti se je moral njegovih ran, preden bi Veroval.

Četudi je bila Tomaževa zahteva zelo drzna, je bilo vseeno potrebno, da se je oseb¬
no prepričal o Jezusovem vstajenju. Saj je bil apostol in kot tak je bil od Boga določen
za živo, prvovrstno pričo vstajenja pred svetom. Da bi torej izvršil svojo nalogo kot
apostol, mu je Gospod ustregel in izpolnil željo. Pri drugi svoji prikazni je torej obrnil
vso pozornost na nevernega Tomaža, čigar misli in srce je kot Bog spoznal, in mu je uka¬
zal: “Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo
stran in ne bodi neveren, ampak veren!”

Izginila je Tomaževa nevera; nadomestila jo je globoka, živa vera. V tej novi, ne¬
omajni veri, za katero je pozneje dal svoje življenje, je izdihnil: “Moj Gospod in moj
Bog!” Ni imel nobenega dvoma več. Veroval je, da je Jezus učlovečeni Bog, ki mu pri¬
pada božja čast; veroval je, da ima oseba Sina božjega v Jezusu dve naravi — božjo in
človeško.

Ves ta dogodek nam dokazuje, da ni Jezus zahteval slepe vere od svojih apostolov.
Pokazal je, da sloni vera v njegovo božanstvo na trdnem prepričanju. Niti enega lahko-
verneža ni bilo med apostoli, vsi so bili trdi do skrajnosti. Celo Janez je veroval šele, ko
je videl grob, in drugi niso verjeli ne ženam, ne učencema iz Emavsa. Vsem je Jezus
naklonil, da so se osebno prepričali o njegovem vstajenju.

2

AVE MARIA

VSTALI ZVELIČAR OBJEMA SVOJO

ZVESTO MATER

Marija preblaga, v tihoti solziš;
da Jezus smrt zmaga, mu srčno želiš.
Glej, blagi Tvoj Sin v nebeški višini,
najprej Ti naznani častitljiv svoj stan.
Aleluja! Aleluja!

Raduj se, Marija! Aleluja!

Svetle se mu rane kot sončni je žar!

O strune ve ubrane, zapojte le kar:
On rane ima, da svet ga spozna;
nas rešil on Bog je večnih nadlog!
Aleluja! Aleluja!

Raduj se, Marija! Aleluja!

ti

AVE MARIA

3

JUBITELJ Marije, Ma¬
tere božje, je radoveden,
kje in kako je ona preži¬
vela čas od Jezusove
smrti do njegovega
vstajenja. Verjetno je,
da je od velikega petka
do nedelje ostala v druž¬
bi onih žensk, ki so bile
pri njej ob in po križa¬

nju. Najbrž da se te žene niso ločile
druga od druge, marveč da so se v petek
zvečer vrnile v ono hišo, v kateri so za
velikonočne praznike v Jeruzalemu sta¬
novale.

Vprašanje je, če šo žene bivale v isti
hiši kot Jezusovi učenci. Evangelij nam
ne nudi nobenega pojasnila, ker je bilo
ravnanje žen in ravnanje učencev v ne¬
deljo zjutraj tako zamotano, da ni mo¬
goče uganiti, v kakšnem redu so se do¬
godki vrstili. To je bilo menda zaradi
tega, ker so žene in učenci, stanovali v
različnih hišah in so ravnali vsaka sku¬
pina po svoje. Mogoče je tudi, da niso
vse žene bivale v eni in isti hiši; samo
ko so vedele za vstajenje Učenikovo, so
medsebojno občevale.

Ko je Marija Magdalena zapazila,
da ni Jezusovega trupla več v grobu, je
hitela k apostolom. Iz evangelija se da
sklepati, da ni šla h grobu Gospodove¬

mu od one hiše, v kateri so stanovali
apostoli, ampak da je dobro vedela, kje
bi našla Petra in Janeza. In tam, kjer
sta namreč stanovala Peter in Janez,
so se z ženami sešli apostoli. Potem se
zdi, da so zatem zopet ravnali vsak po
svoje: Peter in Janez sta šla skupaj, a
brez drugih, h grobu; Marija Magdn-
lena pa je ravno tako šla sama. Ko se
je bil Jezus Magdaleni prikazal, je šla
ona, pokorna njegovemu povelju, pove¬
dat učencem, da je Gospod vstal.

Zdelo bi se nam, da je Marija, Mati
Jezusova, po zunanjosti že imela nekak
stik z drugimi ženami, ker je stanovala
skupno ž njimi v isti hiši, ali pa vsaj bli¬
zu. V duši in v srcu pa je bila ločena
od njih. Res je, da je nad Jezusom ne¬
izmerno več žalovala kot druge žene, a
ne brezupno kot one, ker je trdno vero¬
vala, da bo Jezus tretji dan od mrtvih
vstal. Ob tem času so žene le eno misel
imele: iti morajo h grobu na jutro po
soboti, da izpolnijo maziljenje trupla
in ga pripravijo za pokop. Marija pa
ni omenjena glede teh opravkov. Žene
so sicer ž njo sožalovale v njeni bridko¬
sti, ampak so same pri sebi čutile, da je
vse upanje že pošlo.

V svoji samoti od petka do velike no¬
či je Marija postala nekam tuja proti
drugim, žene niso mogle niti tolažlji-

4

AVE MARIA

vih besed njej govoriti, ne da bi bile po¬
večale njene žalosti, kajti morale bi re¬
či, kot sta rekla dva učenca na poti v
Emavs, da je bil njen Sin res velik pre¬
rok, “mogočen v besedi in dejanju”, ob¬
ljubljeni Mesija pa ni bil, kot so bile
one upale.

Dan po velikem petku je bila sobota,
zapovedan praznik, in Marija gotovo
ni opustila zapovedanega obiska v tem¬
pelj, kot je od Judov njih postava zahte¬
vala. Kakor je bilo nekaj časa pozneje
o apostolih rečeno, je šla tudi ona v
tempelj molit. Komaj en teden je pre¬
šel, odkar je Jezus v slavnostni procesi¬
ji v Jeruzalem prišel; palmove veje, po¬
teptane in s cestnim prahom poszite, so
se še videle ob cesti. Pred enim tednom
je ljudstvo veselo mahalo te veje, do-
čim je slavilo Mesijo-Kralja. Z nepopis¬
nimi čustvi je Marija dvignila svojo
dušo Bogu v molitvi na to soboto. ..Vse
upanje v vstajenje je napolnilo njeno
srce. ..Kako bi se pripetilo vstajenje,
kaj bi Jezus potem storil — vse to je bi¬
lo njej še neznano.

Staro in splošno sprejeto mnenje v
Cerkvi je to, da se je Jezus po svojem
vstajenju najprej Mariji sami prika¬
zal, ker je kot njegova mati prestala
vse muke križanja in ker je ta prika¬
zen imela drugačen pomen kot pa pri¬
kazni drugim ženam in učencem. Tre¬
ba je bilo vero nanovo vliti v srca žen
in učencev. Za Marijo pa je bila pri¬
kazen plačilo za neomajno vztrajnost v
veri.

Prizor srečanja Jezusa z Marijo je
bil neizrečno miren in prisrčen. Mari¬
ja, mati Jezusova, je sedela, sama v svo¬
ji sobi; zunaj se je svet po sobotnem po¬
čitku, že premikal v novem delavskem

dnevu. Marija je le na eno mislila: On
bo vstal. Zanjo ni bilo onega presene¬
čenja, ki je tako globoko pretreslo učen¬
ce. Kakor je ona že dolgo pred Kristu¬
sovim trpljenjem poznala in čutila bo¬
lečine trpljenja, tako je bila po veri pri¬
pravljena tudi na vstajenje.

Se razume, da ne vemo, pod kakšni¬
mi okoliščinami se je Gospod svoji Ma¬
teri prikazal. Mariji Magdaleni se je
najpoprej tako prikazal, da ga ni spo¬
znala in ga je po pomoti smatrala za
vrtnarja dotičnega kraja. Dvema učen¬
cema na poti v Emavs se je prikazal kot
nepoznan tujec. Zbranim apostolom se
je prikazal za zaklenejnimi durmi in
petsto učencem v Galileji kot prijatelj
med prijatelji. Nedvomno je, da se je
svoji Materi tako prikazal, da je ona
razumela, da je on zdaj v spremenje¬
nem stanju in da ne bo več po svojem
prejšnjem načinu živel na zemlji. Nje¬
govo razmerje do Marije je bilo spre¬
menjeno že pri križanju, kajti izročil jo
je bil Janezu.

* * *

Veseli se, krščanska duša, in raduj
se v svojem srcu, ker je Gospod od smr¬
ti vstal, ker se je svoji Materi tako ve¬
ličastno prikazal in razodel. Marija pa
je bila v duhu in v ljubezni s Kristusom
pokopana in je zdaj v duhu in v ljubez¬
ni s Kristusom vstala k še bolj popolne¬
mu, nebeškemu življenju, tako da je za-
naprej bolj v nebesih živela kakor pa
na zemlji. Ravno v tem je njeno veli¬
konočno veselje, to je njen aleluja.

Mar ne bi tudi ti vstala iz groba gre¬
hov, duša moja?

Franc Willam

(Poslovenil in priredil p. Martin, o.f.m.)

AVE MARIA

5

SVETOGORSKA KRALJICA

Kopija Marijine prvotne slike na velikih božjih potih.

M N0G0  odličnih Marijinih božjih
'' potov že zdavnaj nimajo prvotnih
čudodelnih slik v javnem češčenju; mi¬
losti, čudežna izpreobrnenja ter druga
uslišan j a pa še vedno nebeška Gospa
deli v veliki meri na teh krajih. Nave¬
dimo le nekaj najbolj znamenitih bo¬
žjih potov, kot so na primer: Altoetting
na Bavarskem, Bela Gora na Tirol¬
skem, Marija Taferle na Nižjem-Avs-
trijskem. V kraju Lanzen v Avstriji
je še danes znamenita Marijina božja
pot. Tamkaj na tisoče vernikov prej¬
me svete zakramente. V glavnem ol¬
tarju ni več prvotne podobe. Leta 1683
so Turki, to je takrat, ko so oblegali
Dunaj, požgali cerkev in svete podobe
Uničili, med njimi tudi čudodelno Ma¬
rijino sliko. V mirnih časih so zopet
pozidali novo veličastno cerkev in v če-
ščenje postavili v glavni oltar, ne več
prvotne slike, ki je bila uničena, ampak
kopijo — strogo posneto sliko po prvot¬
ni čudodelni svetinji. Uslišana po Ma¬
teri božji so bila ravno tako v novi cer¬
kvi kot preje. O tem nam pričuje zgo¬
dovina te božje poti. Enako vemo od
božje poti Marija Plajn na Salcbur-
škem. V glavnem oltarju je poznejša
podoba, posneta po prvotni — original¬
ni sliki. Originalna slika, ki so jo po¬
zneje nazaj dobili, so jo shranili v za¬
kladnico dotične romarske cerkve. So
tudi slučaji, da je na kaki božji poti že
četrta kopija Matere božje, kot je Tu-
set na Češkem v Češkem Lesu.

Vemo iz zgodovine Marijinih božjih
potov, da se je pripetilo, ko je bila čudo¬

delna slika Matere božje ali s silo ali na
nepostaven način odstranjena iz sveti¬
šča, je ugrabljena podoba zgubila vsako
moč v bodoče kake čudodelnosti ali ka¬
kega Marijinega uslišanja. So kraji
kot Marija Tajnic, in drugod.

Malo posežemo v zgodovino Evrope.
Ko je divjala tridesetletna vojna (1618-
1648) v Nemčiji, Avstriji, češki in
drugod, da natanko ne naštevam kra¬
jev, ampak v glavnem, v kolikor pride
v poštev z ozirom na Marijina božja po¬
ta, omenimo Češko, silno prizadeto v
tej dolgotrajni vojski. Ta dežela je
imela veliko božjih potov.

Med drugimi še danes slavnimi Ma¬
rijinimi kraji je sloveča stara Buncla-
va. Milostna podoba je ponos češ¬
kega naroda in res narodna verska
svetinja. V letih 1632—1638, ko je bi¬
la vojna vihra na višku, je bila milost¬
na podoba v javnem češčenju v Buncla-
vi. Ker so se bali, da bi čudodelna na¬
rodna svetinja ne bila uničena, so jo v
prvem begu od leta 1639—1646 prine¬
sli na Dunaj; za nekaj časa zopet po¬
tem na prvoten kraj nazaj na Češko;
drug beg milostne podobe od leta 1648
—1650 bila prenešena na Dunaj. Zgo¬
dovina te slavne Marijine božje poti be¬
leži, ko je čudodelna slika Matere božje
odsotna in drugod, so romarji v veli¬
kem številu in v procesijah v tistih raz¬
burkanih časih, iskajoč nadnaravne to¬
lažbe, obiskovali Bunclavo. Godili so
se čudeži in nenavadna uslišanja. Ena¬
ko beremo o božji poti Marija Taferle
na Nižjem-Avstrijskem. V podrobno-

s

AVE MARIA

Prvotni kip Matere božje, kakor se je prikazala
Uršuli Ferligoi na Sv. Gori leta 1539.

Napis na kipu je v latinskem jeziku tale: "V tej
podobi se je Marija prikazala Uršuli Ferligoi leta
1533 na gori Skalnici, ki se zdaj imenuje 'Sveta
Gora', rekoč: 'Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo se¬
zida in me milosti prosi.' Verniki, ki so k temu
kipu na Sveti Gori do leta 1544 prihajali, so izpro¬
sili mnogo milosti od blažene Device.''

sti ne bom posegel, saj zaenkrat zado¬
stuje zgled prejšnje božje poti.

Na Moravskem je tudi Sveta Gora.
Začetek te božje poti sega prav v dobo
svetih Bratov Cirila in Metoda. V 13.
stoletju je bila cerkev in milostna po¬
doba uničena po Tartarih. Vasi požga¬
ne, ljudje v sužnost odpeljani, cerkve
— božja svetišča — porušene. Tako
usodo je zadela Moravsko Sveto Goro.
Pozneje so verniki postavili nov Mari¬
jin Dom in novo umetniško kopijo. Bo¬
žja pot je cvetela in se razvijala; res je
prišla vihra Jožefa II., ki je zatrl božja
pota v svojem cesarstvu. Cesar je umrl
in njegov naslednik je preklical odloke

svojega čudaka — prednika. Sveta Go¬
ra je iznova vzcvetela k novemu življe¬
nju. Pravijo umetnostni zgodovinarji,
da je tukajšnja kopija milostne podobe
ena najlepših, kar se jih nahaja na Ma¬
rijinih božjih potih. Tako zgodovina...

Vzemimo slabo primero. Milostne po¬
dobe so kakor obleka nebeške Kraljice
Marije. Ena je Marija, ki je v nebesih
z dušo in telesom in odtod deli milosti in
uslišan j a na zemljo na vse narode in
kraje in to v vseh časih, kar obstaja kr¬
ščanstvo. Razne podobe, kot rečeno, so
samo obleka Kraljice angelov in vseh
svetnikov. Nebeška Gospa vzame to in
ono oblačilo, katero hoče in kolikor časa
ji ugaja.. Obleka sama pa ni Marija,
torej podoba sama še ni nebeška Kralji¬
ca. V zgodovini Marijinih božjih po¬
tov je tudi ena okoliščina, ki jo ne sme¬
mo pozabiti. Bog je dostikrat očitno
pokazal, da je drugotno podobo (kopijo)
izbral pred izvirno (originalno). Ori¬
ginalna slika je bila pozabljena in
spravljena v zakladnico dotične cerkve. -
Zgubila nadnaravno moč uslišan j a in
delitve raznih milosti, kot Marija Plajn
pri Salcburgu ... Marija je delila svoja
čudovita uslišan j a v bodoče pod novo
kopijo.

Vsemogočni in modri Bog ni dopu¬
stil, da bi bile originalne milostne po¬
dobe nekako “božanstveno” češčene;
nasprotno pa kopije teh čudovitih in
milostnih podob nekako manj cenjene,
ako se je z originalnimi milostnimi sve¬
tinjami kaj dogodilo, kar ni bilo v božjo
rast in slavo Marijino. Tu sem lahko
obrnemo besede apostola sv. Pavla: “O
globočina bogastva in modrosti in ved¬
nosti božje! Kako nedoumljive so nje¬
gove sodbe in neizsledna njegova pota!

AVE MARIA

7

Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo?
Ali kdo je bil njegov svetovalec.”

Poglejmo dalje, kako so tudi nastala
marsikatera božja pota. Torej posta¬
nek Marijinih slavnih božjih potov!

Po vsem katoliškem svetu sta znani
Fatima na Portugalskem in Lurd v
Franciji. Nebeška Gospa se je prika¬
zala pobožnim osebam, po večkratnih
prikazanjih je naročila, naj postavijo
svetišče, začeli so se goditi čudeži, usli¬
šan j a, dušna in telesna ozdravljenja
vsake vrste. Pozneje so šele postavili
ali podobe ali lesene kipe, ki so jih umet¬
niki naredili po opisu, kakor so osebe
videle Mater božjo, ki se jim je prika¬
zala. Podobno kot v Fatimi in v Lur¬
du, tako tudi na Sveti Gori pri Gorici.

Poslednje povzamem po šmarnicah:
Na Sv. Goro! Spisal dr. Miroslav Bru-
mat, 1924.

Na Skalnici nad Solkanom pri Gori¬
ci se je Mati Božja prikazala pobožni
deklici Urški Ferligojevi. Kako se je
to izvršilo? Je starodavno ustno izroči¬
lo, ki so ga zgodovinarji n. pr. Bavčar
(Bauzer) šele več desetletij pozneje za¬
beležili. Iz tega ustnega izročila in iz
raznih pisanih beležk moremo približ¬
no takole sklepati, da se je prikazanje
Device Marije približno takole izvršilo.
Urška Ferligojeva (beneški duhovniki
in sploh Lahi so ji pritaknili nesloven¬
sko končnico “niča”, in jo imenujejo
“Ferligojnica”) je bila doma iz Grgar¬
ja, ki leži v rodovitni gorski votlini se-

VSTAJENJE

Bratje! Nikoli ne bomo umrli!

Še malo . . .

pa pridemo z Jezusom prav do gore,
do tihe, mrtvaške Kalvarije.

Še malo . . .

da cvetkam in ptičkom podamo slovo,
in soncu in zvezdam, ki zro v nebo.

In malo .. .

da plug se zareže v ledino nekje,
opoldne pa smrt že dospe v polje;
opoldne je komaj začeto!

Bratje, čeprav! A v Bogu nikoli ni
konca!

Še malo ...

pa zarja vstajenja ožari goro,

to temno, zemeljsko Kalvarijo.

Še malo . ..

In Jezus bo z nami vso Veliko noč,
in čas bo utonil in smrt bo proč,
o, bratje, Gospod je Ljubezen!

Vladimir Kos

verovzhodno od Sv. Gore. Grgarci še
danes vedo za njeno rojstno hišo. Men¬
da se je rodila kot hčerka ubožnih star¬
šev v hiši, ki ji pravijo “pri Priskovih
v vasi”. Urška je bila že od najnežnej-
še mladosti prav pobožna deklica. Ko je
nekoliko dorastla, je morala gnati živi¬
no na pašo. Dočim je živinče pulilo
borno zelišče izpod skopih skal na Skal¬
nici, je Uršula prepevala Marijine pes-

i ^-<3 MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1948 ’

j APRIL:

|

I Da se sedanji socijalni red na Kitajskem ohrani pred brezbožnim komunizmom  j

AVE MARIA

mi in mnogotero uro preklečala v pri¬
srčnem češčenju svoje nebeške Matere.
Bog je to nežno deklico obdaroval z iz¬
rednimi milostmi, ker jo je odbral, da
izvrši po njej velike načrte. Neke so¬
bote 1. 1539. je zopet pasla svojo ljubo
čredo na Skalnici in jo gnala proti vrhu.
Tedaj napolni njeno srce izredna mili¬
na, njena duša se topi v božji ljubezni
in v ljubavi do Marije. Urška pade na
kolena in moli ter gleda vsa zamaknje¬
na čudovito prikazen. Na zlatih oblakih
vidi prelepo gospo, Marijo z Detetom
Jezusom. Marija drži Sina v levi, z
desnico pa stegne in pokaže proti vrhu
Skalnice ter nebeškoprijazno veli pre¬
srečni Uršuli: “RECI ljudstvu, naj mi
tukaj hišo sezida in me milosti prosi!”

Toda Uršula je morala iti skozi ogenj

NA VELIKO SOBOTO

Kako je dobro hvalo peti z Jobom,
ponižan, sam, nevezan na stvari!
Le pinije šume nad mojim grobom,
zrel breskov cvet se mi v lase lovi.

Zvesto poslušam božje blagozvočje,
vijolice dišijo ko spomin.

Brat veter mi prinaša prek sipin
domačih zvokov zvrhano naročje.

Večerna rosa mi na veke pada.

Še v srcu bom prav potiho šepetal
to svojo zadnjo pesem: iznenada
nekdo iz rok mi je izvil piščal.

Poslednji zvok med prsti mi uhaja.

Ne iščite steze do mojih vrat!

Med vrti že prihaja božji Brat.

Bel češnjev cvet mi o ljubezni baja.

Rafko Vodeb

preizkušenj. Grof Jeronim Attems je
•začel vso zadevo preiskovati. Baje je
prepovedal romanja na Skalnico. Uršu¬
lo pa ukazal zapreti v ječo. In Marija
je ni pozabila — tako pravi izročilo.
Ponoči se ji prikaže blažena Devica,
vsa lepa in svetla, prime jo za roko,
sprevede skozi več vrat in pride na
prosto.

Da je Uršula kljub veliki previdno¬
sti, močnim zapahom in pomnoženim
stražam prišla na prosto, se je vsem
čudno zdelo. Ljudstvo je sklepalo, da
je to prst božji. Tudi gosposka je spo¬
znala, da ponižna in pobožna deklica
Uršula mora biti zares od Boga izvolje¬
no orodje. Njeno vedenje, njen značaj
in čudežni dogodki so prepričali vse, da
po njej govori Mati božja.

Najbolj vneti Marijini častilci so
zgradili malo začasno kapelo najbrže
že leta 1539. Bilo je pač treba ugoditi
velikanskim množicam, ki so trumoma
hodile na strmo Skalnico. Poleg tega je
bila 1. 1539 v naši deželi izredna slaba
letina in zato velika beda. Marijina po¬
moč je bila torej nujna. Zato so hitro
postavili kapelico in sicer na mestu
prezbiterija poznejše cerkve. Zanjo so
oskrbeli lesen kip, ki je predstavljal
Marijo z Jezusom, kakor se je bila pri¬
kazala Uršuli. Ta kip je bil v javnem
češčenju do leta 1544. Tega leta je
oglejski patri j arh in kardinal daroval
novo milostno podobo, ki so jo postavili
v glavni oltar. Ni nam znano, ali je
oglejski patrijarh dal naslikati to po¬
dobo nalašč, ali jo je odbral iz svoje
zbirke.

Prvotni leseni kip je odslej zavzemal
drugo mesto. Ta kip Matere božje so
očetje frančiškani leta 1786 prenesli v

AVE MARIA

S

Gorico in leta 1811 na Kostanjevico v
samostan. Kip se je nahajal na koru.
Sedaj je kip zopet v Marijinem svetišču
na Sveti Gori, kjer je na listni strani v
bližini velikega oltarja izpostavljen v
javno češčenje vernikom.

Po prvi svetovni vojski, ko je bila
sveta Gora samo ena groblja, so poslali
očetje frančiškani na to sveto mesto iz¬
vrstnega gospodarja in tudi spretnega
delavca, velečastitega g. p. John Ferli¬
na, ki ima velike zasluge za ta Marijin
Dom.

Romarji prihajajo tudi danes, četudi
ni zaenkrat originalne milostne podo¬
be, ampak je v velikem oltarju samo
kopija; se priporočajo nebeški Gospe j
za varstvo in pojejo znane romarske
pesmi:

“O Marija, Ti pa ohrani me v lju¬
bezni materini;

IZ VELIKONOČNE
LITURGIJE

Žrtvi velikonočni
naj hvalnice pojo kristjani.
Jagnje je rešilo ovce:
Kristus nedolžni
je z Očetom spravil grešnike.

Smrt in življenje
sta se borila v prečudnem dvoboju:
Gospod življenja je umrl,
kraljuje živ.

Povej nam, Marija,
kaj si videla na potu?
Grob Kristusa živega
in slavo sem videla vstalega,
angelske priče, prtič in povoje.
Vstal je Kristus, upanje moje,
pred vami pojde v Galilejo.

Prevedel dr. I. Česnik

stoj v nadlogah mi ob strani na
vseh potih mojih dni . . .

Ljuba Mati meni bodi, v sveti raj
me varno vodi,

naj Te srečen tam častim, nikdar
več ne zapustim . ..”

Rev. Pavel Podbregar,
župnik v pokoju.

Pridejo ure, ko strašni vihar
dušno jasnino zagrezne . . .
V temi preplašni . . .
ne vem, kako, kam!

Ah, tužni taki so dnevi!!!

Alojzij Tome

V EMAVSU

"Ko je pa sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga
blagoslovil, razlomil in jima dal. In odprle so se
jima oči in sta ga spoznala . . . (Luk. 24:30-31)."

10

AVE MARIA

21. V naročju Matere — mrtev

TA LIŽA se večer, začetek velikega, da,
največjega židovskega praznika
Velike noči. Ob sončnem zatonu bo za¬
trobil duhovnik nad tempeljnom s po¬
sebnim slavnostnim rogom, znamenje
začetka “svetega” večera.

Trupla križanih na Golgoti ne bi sme¬
la ostati na križu čez soboto, skrunila bi
svetost praznika. Če so bili do večera
križani še živi, je bila navada, da so
jim s kolmi kosti potrli, to je, pobili so
jih in pometali njih trupla v veliko ja¬
mo poleg morišča. To so vojaki tudi
naredili z obema razbojnikoma na nje¬
govi desni in levi. In z Jezusom?

Marija je to vedela. Trepetala je že
naprej, ko se bo vršilo. Kako bo prene¬
sla? Njenega Sina, pa naj vržejo v to
grdo jamo? Ne, tega bi ne preneslo
njeno materino srce. To bi bila tudi
njena smrt. Prestrašeno je čakala, kaj
bo.

“Nobene kosti mu ne strite!” je kli¬
cal židovskemu narodu že v davni dav-,
nini prerok, ki je napovedoval Mesije-
vo smrt. Ne, to se tudi ne bo zgodilo!
že Longin, prvi kristjan, tega ne bo do¬
pustil. In tudi ni. Pa tudi treba ni
bilo.

Dva Jezusova skrivna učenca, ki sta
verovala vanj kot v obljubljenega Me¬
sijo, sta vedela za to navado, vedela pa
tudi dobro kot učenika naroda za be¬
sede prerokove. To sta bila Nikodem
in Jožef iz Arimateje. Oba sta bila
člana visokega židovskega narodnega

zbora Sinhedrijona. Do sedaj sta se
bala za svoj visoki položaj v vladi na¬
roda in sta verovala vanj samo skrivaj.
Nikodem si je upal k Jezusu samo po¬
noči. Toda grda obsodba in grdo po¬
četje ostalih članov zbora od Jezusa ju
je skrajno vznevoljil in razburil. Vrgla
sta od sebe vsak obzir do kogarkoli, tu¬
di do svojih služb. Tema, pokanje skal,
vstajanje mrtvih, pretrgano zagrinja¬
lo v templju, ju je močno potrdilo v ve¬
ri : Jezus iz Nazareta je Bog, je Sin bo¬
žji ! Postala sta odločna in hrabra.

Jožef je imel svojo vilo in svoj vrt
prav tik Golgote. Iz hiše je lahko videl
vse, kar se je na Kalvariji godilo. Ko
je tedaj Jezus umrl, se je zavedel, da je
prišel zanj čas, da nastopi, že preje je
sklenil, da pokopa mrtvo truplo Jezuso¬
vo kar v svoj v skalo vsekan grob na
svojem vrtu, prav poleg morišča, komaj
nekoliko korakov proč. Hitro vstane in
odhiti v mesto k Pilatu in zahteva mrt¬
vo truplo Jezusovo, kar je Pilat rad do¬
volil brez nadaljnega. Od tam hiti na¬
zaj s tem dovoljenjem na Golgoto, da ne
bi se preje zgodilo, kar hoče preprečiti,
namreč, da bi mu strli kosti. Longin z
veseljem sprejme Pilatovo odločitev, ni
mu bilo treba, da bi bil sam moral pre¬
lomiti predpis in sprejeti odgovornost
za to pred židovskim zborom. Vendar,
da bo gotov, da je Jezus res mrtev, vza¬
me sulico in prebode srce Jezusu. Kri
in voda priteče iz njega, dokaz, mrtev
je.

Še enkrat počasti mrtvo truplo svoje¬
ga Boga Sina in žalosten odide. Povelj-

AVE MARIA

11

stvo štirih vojakov straže izroči enemu
izmed vojakov.

V tem pa prihiti na Golgoto še Niko-
dem, ki je mislil isto kot Jožef in je bil
izvedel, da je Jožef že vse uredil glede
snemanja s križa trupla in glede poko¬
pa. Takoj se lotita snemanja trupla s
križa.

Vsi ti prizori so bili pa strašni za Ma¬
ter Marijo. Vendar jo je tolažilo, da
Jezusu ne bodo strli kosti in ne bodo
njegovega trupla vrgli v grdo jamo. V
veliko tolažbo ji je bilo, to in je z veliko
hvaležnostjo pogledala Jožefa, iz kate¬
rega pogleda je Jožef Arimatejec začu¬
til vso veliko hvaležnost nesrečne Ma¬
tere za to veliko uslugo mrtvemu Sinu.
Vsa izmučena in utrujena sede na ska¬
lo poleg križa.

V tem je prijokalo na vrh Golgote še
več žena iz mesta, ki so sočutno objema¬
le ubogo Mater in jo tolažile, dasi so bi¬
le same vse potrte in so z glasnim jo¬
kom gledale mrtvo truplo na križu. Pri¬
nesle so seboj vse potrebne dišave, s
katerimi so Židje mazilili svoje mrtve
pred pokopom, in tančice, v katere so
jih zavili. Tudi tem je bila Marija hva¬
ležna in se jim je zahvaljevala.

Truplo je bilo sneto s križa. Marija
stegne svoji roki proti njemu in prosi,
da ga ji polože v naročje.

“živega mi niste dali,

mrtvega mi vsaj pustite,
dokler mi ne bodo grenke
vse solze izlite...”

ji polaga pesnik Mrhar na jezik besede
prošnje.

“Daj se vendar,

Mati grenka,
preprositi!

Saj ne more

Sveta Mati, to Te prosim,
rane Kristusa naj nosim,
vtisni v moje jih srce.

to naročje

grob mu biti!”

jo prosi Janez.

“živ ni mogel moj ostati,
mrtev vsaj naj moj ostane!

Vaša bila kri škrlatna,
moje pa naj bodo rane!

žrtvoval je vam življenje,
moja pa naj smrt ostane!”

Tudi žene so jo prosile naj tega ne
naredi. Bale so se zanjo, da ne omaga
popolnoma pod toliko bolečino ... Pa
Marija vztraja:

“Križ mu bil je smrtna postelj,
jaz gomila naj bom živa!

Kjer je prve sladke sanje,
naj še smrtne sanje sniva!

Kjer srce umira moje,
še njegovo naj počiva!”

Jožef in Nikodem sta se vdala in na-

12

AVE MARIA

rahlo položila truplo Jezusovo Mariji v
naročje. Z neizmerno tugo ga je spre¬
jela in objela. Šele sedaj so se ji iznova
vlile solze in je glasno zajokala in po¬
lj ubovala krvave rane drugo za drugo.
Vlivala je s temi poljubi mrtvemu Sinu
vso svojo veliko ljubezen.

Toda čas je hitel. Večer se je hitro
bližal. Delo pokopa mora biti končano
pred začetkom praznike, ker potem bi
se ne smelo več delati ničesar.

Zato se žene hitro lotijo maziljenja
in zavijanja v tančiče trupla, Jožef in
Nikodem sta pa pripravila grob, odva¬
lila skalo in vse drugo uredila. Odne¬
sla sta truplo v grob, ga tam položila,
zavalila vrata groba nazaj na grob in
pokop je bil končan. Mati Marija je
ostala sama, žene so jokale glasno in
vzdihovale. Tudi moški so si brisali
solze.

“Tam na vrtu
grob je vsekan
v novo skalo.

Kak se bode
tam pri oljkah
mimo spalo”

po tolikem in tako strašnem trpljenju,
po tako grozoviti smrti na križu!

K.

Ko pride ura počitka in greš pozivat, po¬
tegni še iz svojih prsi svojo računsko knji¬
go, ki ti jo je dal Stvarnik na pot v svet, in
beri v njej. Zakaj moreš jo prebirati tudi
v temi, ko si luč že ugasnil. Preden se ule¬
žeš, izprašaj svojo vest in se spomni svojih
grehov Reci sam pri sebi: “Moja duša,
kako sva preživela dan? Kaj sva storila
dobrega in kaj hudega?” Ako si delal do¬
bro, zahvali Boga; ako si storil hudo, se
kesaj in ga ne delaj več! — Sv Janez Zla-
toust

JEZUSOV VELIKONOČNI
DAR

O veliki noči se veselimo darov, ki nam
jih dajo oče, mati, bratje, sestre, prijatelji
in znanci, ker vemo, da nas imajo radi in
nam hočejo z darovi veselje napraviti.

Tudi Jezus Kristus nas je ljubil do kon¬
ca, in tudi on nam je dal prav za veliko
noč velik, čudovit dar, kakršnega ne bi
nikdar pričakovali, najmanj pa po tako
strašnih dogodkih velikega petka. Dal nam
je dar sv. spovedi — zakrament sv. pokore.

Takole poroča evangelist Janez: “Zve¬
čer tistega dne, prvega v tednu, je prišel
Jezus pri zaklenjenih durih v hišo, kjer so
bili učenci iz strahu pred Judi, stopil v sre¬
do med nje ter jim rekel: ‘Mir vam bodi!’
In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in
stran. Razveselili so se učenci, ko so videli
Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: ‘Mir vam
bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz
vas pošljem.’ In po teh besedah je vanje
dihnil in jim rekel: ‘Prejmite svetega Du¬
ha; katerim grehe odpustite, so jim odpu¬
ščeni; katerim jih zadržite, so jim zadr¬
žani’.”

To je ustanovna listina zakramentalne
spovedi.

Ali ni zanimivo, da je Jezus takoj po¬
tem, ko ga je greh ljudi spravil na križ in
v smrt, poskrbel za odpravo greha? Svoje
lastne sovražnike — vsak grešnik je božji
sovražnik! — hoče rešiti najprej! Takšno
je božje ‘maščevanje’. Apostoli bi bili lah¬
ko pričakovali, da jim bo ob prvi prikazni
kaj izrednega povedal, pa mu drugo ni na
misli, kakor da se na dobroti in odpuščanju
utemelji njegovo kraljestvo na zemlji.

Tri velike spomenike si je Jezus posta¬
vil, ki ljudem neprestano govore o njegovi
ljubezni in njegovem usmiljenju: prvi spo¬
menik je križ, drugi je oltar in tabernakelj,
tretji pa je spovednica. Vsi trije so veliko¬
nočni darovi. Mar jih ne bomo radi spre¬
jeli? (“Oznanilo”)

AVE MARIA

13

39. Smrt je blizu

1. Vsakdo ve, da bo moral gotovo
umreti. Vendar pa mnogi sami sebe
varajo z mislijo, da jim je smrt še ne¬
izmerno daleč in jih bo komaj kdaj do¬
segla. Ne, naše življenje je kratko in
smrt nam je zelo blizu. Dni našega ze¬
meljskega potovanja je malo, morda
manj kot si mislimo. Kaj drugega je
naše življenje kot lahka megla, ki jo
vsak veter razprši in izgine. Bilka tra¬
ve smo, ki se v vročini sonca posuši.

grehi. Daj mi ljubezni do Tebe in sveto
stanovitnost.

3. Smrt hiti proti nam, zato moramo
tudi mi hiteti delati dobro in imeti svo¬
je račune v redu za dan njenega priho¬
da. Ko bo prišla smrt, nam bo vzela
vsako možnost, da popravimo, kar smo
zagrešili. Koliko jih je danes v peklu,
ker so odlašali poboljšanje svojega živ¬
ljenja na prihodnost, pa jim je smrt
preprečila in jih pahnila v večne muke.

Molitev :

Molitev :

O Bog, Ti nisi dovolil, da bi me smrt
prehitela, ko sem bil v Tvoji nemilosti,
ker si me ljubil in si želel, da se zveli¬
čam. Zato bom pa tudi jaz Tebe ljubil.

2. “Moji dnevi so hitrejši kakor te¬
kač (Job 9:25),” pravi Job. Smrt hiti
proti nam hitreje kakor tekač. Z vsa¬
kim korakom, z vsakim dihom in tre¬
nutkom se ji bližamo in smo ji bližje.
Ob smrti, kako si bomo želeli enega dne,
ene ure, katere pa sedaj zapravljamo
brez koristi!

Molitev:

Gospod, če bi mi sedajle naznanili
smrt, kaj bi našel, da sem storil za Te?
Pridi mi na pomoč! Ne daj, da bi umrl
nehvaležen Tebi, kakor sem bil do se¬
daj. Daj mi pravo kesanje nad svojimi

Moj dragi Zveličar, ne bom se več
ustavljal Tvojim klicem. Ti mi ponujaš
odpuščanje in jaz hrepenim po njem,
jaz Te prosim zanj in upam, da mi ga boš
dal po zasluženju tiste smrti, katero si
Ti, o Jezus, zame prestal zato, da bi ga
mi mogel dati. Obžalujem, o neskončna
Dobrota, da sem Te žalil. Ti, o Jezus,
si umrl zame, jaz sem pa Tvoje prijatelj¬
stvo zapostavljal za svoja nesrečna sla¬
ba nagnjenja. V' prihodnjem upam s
Tvojo pomočjo, da Te bom vedno ljubil.
Ljubim Te, o Bog, ljubim Te. Ti si in mi
boš za vedno moje edino Dobro, moja
edina ljubezen.

Marija, božja Mati, čuvaj nad menoj
in se me usmili.

40. Grešnika Bog v grehih zapusti

1. Huda kazen božja je, ako Bog
grešnika v njegovih grehih zapusti. Ve¬
liko hujša kazen je, ako ga zapusti in

14

AVE MARII

mu pusti, da naklada greh na greh.
“Nobena kazen ni tako velika,” pravi
Belarmin, “kakor če postane greh ka¬
zen za greh.”

Molitev :

Zahvalim se Ti, o Jezus, da me nisi
pustil umreti v grehih. Še bolj se Ti za¬
hvalim, da me nisi pustil ostati v grehih.
V koliko večji prepad greha bi bil padel,
ako bi mi Ti ne pomagal. Nadaljuj, o
Gospod, me varovati greha in ne pozabi
me!

2. “Plot bom pobral, da bo oropan
(Iza. 5:5).” Ako gospodar poseka plot
svojega vinograda in ga pusti nezava¬
rovanega, da lahko vanj gre, kdor ho¬
če, je znamenje, da ga ne smatra za
vrednega njegove skrbi in ga namera¬
va opustiti. Prav tako dela Bog, ako
zapusti grešno dušo. Vzame ji ograjo
strahu božjega, svojega razsvetljeva¬
nja, svoj glas vesti. Tako duša zaslepi
in postane sužnja hudobij, ki se je po-
laste. Prezira vse, milost božjo, nebe¬
sa, svarjenja in kazni, celo lastno po¬
gubljenje omalovažuje. Tako zavita v
temo je gotova, da se bo pogubila za
vedno. “Hudobnemu ni nič mar, če pri¬
de v globočino pregreh, toda za njih gre
sramota in zaničevanje (Preg. 18:3).”

Molitev :

To sem si zaslužil, o Bog, ko sem toli¬
kokrat preziral Tvojo luč in Tvoj klic.
Toda vidim, da me še nisi zapustil. V Te¬
be stavljam vse svoje zaupanje.

3. “Ozdravljali smo Babilon, pa se
ni ozdravil (Jer. 51:9).” Zdravnik ob¬
iskuje bolnika, mu predpisuje zdravila
in hoče, da se zaveda svoje bolezni. Ven¬
dar ako pa vidi, da ga bolnik ne uboga
in se tako njegova bolezen hujša in huj¬

ša, odide in ga zapusti. Tako postopa
tudi Bog s trdovratnim grešnikom. Po
gotovem času mu ne govori več veliko.
Pomaga mu s svojo milostjo samo toli¬
ko, da si lahko zveliča svojo dušo. Pa je
ne bo zveličal. Zatemnelost razuma,
zakrknjenost njegovega srca in vda¬
nost svojim grešnim navadam, dela sko¬
raj nemogoče, da bi dosegel zveličanje.

Molitev :

O Bog, ker me kličeš k pokori, me še
nisi zapustil. Želim, da bi Te nikdar več
ne zapustil. Ljubim Te, o moja neskon¬
čna Dobrota. In ker Te ljubim, mi je ne¬
izmerno žal, da sem Te žalil. Ljubim
Te in upam po zasluženju Tvoje Krvi, da
Te bom ljubil vekomaj. Ne dopusti, da
bi se še kdaj ločil od Tebe.

Sveta Marija, devic Devica, postani
mi moja zagovornica!

41. Preiskava pri posebni sodbi

1. V trenutku in na kraju ločitve
duše od telesa bo postavljen sodni stol
za njo in sodnik bo izrekel obtožbo in
obsodbo. “Katere je poznal preje,” pra¬
vi sveti Pavel, “te je tudi naprej odlo¬
čil, da bodo podobni njegovemu Sinu
(Rim. 8:29).” Da bomo vredni slave,
moramo svoje življenje urediti po živ¬
ljenju Jezusa Kristusa. Zato pravi sv.
Peter, da se bo na dan sodbe “še pravič¬
ni komaj zveličal (1 Pet. 4:18).”

Molitev:

O Jezus, moj Zveličar in moj Sodnik,
kaj bo z menoj, ko je pa bilo celo moje
življenje ravno nasprotno Tvojemu? To¬
da Tvoje trpljenje mi daje upanje. Greš¬
nik sem, pa Ti me lahko narediš v svet¬
nika. In to upam od Tvoje dobrotlji¬
vosti.

2. Častitljivi oče Ludovik iz Ponte je
premišljeval račun, ki ga bo moral ob

AVE MARIA

15

času svoje smrti dajati o celem svojem
življenju in je tako trepetal, da se je ves
tresel. Kako moramo šele mi trepetati
pri tej misli! Kako skrbno bi morali
iskati Gospoda, dokler ga še lahko naj¬
demo ! Ob času smrti ga bo težko najti,
ako nas smrt prehiti v grehih. Sedaj ga
pa lahko najdemo s pokoro in ljubez¬
nijo.

Molitev :

Da, moj Bog, bolj me boli kot vse dru¬
go hudo, da sem Te zaničeval. Sedaj Te
pa čislam in ljubim nad vse drugo dobro.

3. Job pravi: “Kaj bom počel, kadar
bo Bog vstal mene sodit in ko bo vpra¬

šal, kaj mu bom odgovoril (Job
31:14) ?” Kaj naj pa jaz odgovorim po
tolikih usmiljenjih, po tolikih klicih, pa
sem se mu vendar ustavljal?

Molitev :

Ne, Gospod, ne bom se Ti več ustav¬
ljal. Ne bom Ti več nehvaležen. Zagre¬
šil sem veliko žaljenj in nezvestob proti
Tebi. Pa Ti si prelil svojo Kri, da bi me
rešil mojih grehov. “Pomagaj svojim
služabnikom, katere si s svojo dragoce¬
no Krvjo odrešil.” Obžalujem, moje
najviše Dobro, da sem Te žalil. Ljubim
Te iz vsega srca. Imej usmiljenje z me¬
noj.

O Marija, moja Mati, nikar me ne za¬
pusti.

SLOVENSKA VELIKA
NOC

Sosedov grič, pod katerim je veselo žu¬
borel mrzel studenček, je jutranje sonce
pobožalo s svojimi zlatimi prsti. V farni
cerkvi so se oglasili zvonovi, ko se je ob stu¬
denčku umivala Metka. Pravijo, da katera
se umije ob sončnem vzhodu na veliko so¬
boto, ko se vrnejo zvonovi iz Rima, tista bo
vse leto zdravih, zardelih lic. Odhitela je
domov.

Na pragu pa je že stal brat Jožek s pri¬
žgano gobo, katero je prinesel iz cerkve.
“Na, Meta, hitro zakuri!” je rekel in od¬
hitel s polovico gobe naprej po stanovanju,
da ga pokadi. Komaj je v kuhinji zaplapo¬
lal ogenj, je prihitel Jožek še z zadnjim
ogorkom, s katerim je pokadil celo v če¬
belnjaku in na bližnjih njivah. Mimogrede
je pogledal v košaro polno jajc pripravlje¬
nih za pirhe in odhitel za drugimi otroci na
vas, ker popoldne morajo biti vsi doma.
Bodo delali pirhe.

Takoj po kosilu se začne najbolj prijet¬
no delo za praznike. Otroci z očetom riše¬
jo in barvajo pirhe. Jožku so najbolj všeč
tisti, ki imajo na eni strani IHS, na drugi

pa letnico.

Mati pa pripravlja velikonočni “žegen”.
Veliki pleten jerbas je pregrnila z belim
prtom in sedaj razvrščuje gnjat, klobase,
pirhe, tudi hren ne sme manjkati. Na vrhu
vsega pa bo položila velik kolač, ki pome¬
ni Jezusovo trnjevo krono, in bo vse sku¬
paj pokrila z lepim vezenim prtom z veli¬
kimi nageljni.

Ne dolgo potem že lahko srečamo Met¬
ko z jerbasom na glavi, ko hiti z njim k
blagoslovu. Komaj duhovnik jedila blago¬
slovi, že tečejo dekleta domov. Katera bo
prva doma, se bo tisto leto prva poročila.

Velikonočno jutro zbere takoj po jutra¬
nji službi božji vso družinico okrog belo-
pogrnjene mize. Oče vzame nož, prekriža
kolač in vsak dobi svoj kos. Razdeli tudi
gnjat, pirhe in ostalo. Ko reže kolač, pač
ne sme pozabiti na vole in krave; vsako ži-
vinče mora dobiti košček “žegna”, ker se
vse leto trudi in dela za gospodarja.

Velikonočni pondeljek je skoraj brez
dvoma praznik mladine. Botri in botrice
dele že dolgo obljubljeno “pisanko”, pa
tudi odrasli še kaj dobe. Posebno dekleta
so iznajdljiva v teh stvareh in gotovo letos
ne bodo pustila, da bi ostali samo pri spo¬
minih. (“Nova Slovenka”, begunski list)

PO 110 LETIH. — Stara ženica na sliki spodaj je že obha¬
jala svoj 110 rojstni dan. Je irskega pokolenja in je doma
v mestecu Wapwallopen, Pa. Pravijo, da je najsiarejša
oseba v drž a ’ T i Ponn-

39 LET NA JAPONSKEM. — Spodaj vidite francoskega misi¬
jonarja, ki šele po 39 letih na Japonskem gre domov k svojim
v Francijo. Med drugimi nadlogami, je preživel strašen japon¬
ski potres 1. 1923 in tudi bombardiranje Amerikancev 1. 1945.

SVEČ
no-an
čo, ki
drži c

'JA. — Zgoraj na levi vidite, kako škof Waiers v škofiji
avnokar krona faiimsko Mater božjo. Ta kip je posnetek
mi na Portugalskem, kjer se je Marija pred 30 leti večkrat
skim otrokom. Zgoraj na desni pa se vidi isti kip, ki roma

od enega do druge ameriškega mesta, in se zato imenuje "romarska Devica". Sli¬
ka je bila vzeta v katedrali v Covingtonu, Ky., ko je fatimska Gospa bolnike
obiskala; bolna ženska se ravnokar kipa dotika.

miši- f SVEČA ZA SV. OČETA. — Na svečnico (2. febr.) so na sever¬

no j im
apon-
1945.

no-ameriškem kolegiju v Rimu blagoslovili posebno veliko sve¬
čo, ki so jo podarili sv. očetu papežu. Spodaj vidite svečo, ki jo
drži duhovnik. Sveča je bila okinqena s papeškim grbom.

BOŽJI DAR. — Zdravniki pravijo, da le ena ženska v vsa¬
kih 54,000,000 porodi trojčke dvakrat zaporedoma, in to se
je pred kratkim zgodilo neki katoliški ženski v Syracuse,
N. Y. Na spodnjih dveh slikah vidite vseh šest otrok.

18

AVE MARIA

Z akaj bi ne šlo? — Ko se v

New Yorku sestanejo
delegati združenih narodov,
je sicer precej prepiranja in
nesloge glede svetovnih
vprašanj.

Katoliški misijonar v A-
laski, jezuit Father Mena-
ger, pa ne najde nobenih
težav združiti razne narode,
da skupno delajo. Saj si je
kupil poslopje, katero je v
cerkev spremenil, in je za to
delo zaposlil delavce različ¬
nih narodnosti in celo na¬
sprotnega verskega prepri¬
čanja.

Njegovi delavci so bili
takšnile: Jud je posodil
traktor, s katerim je Rus za¬
vlekel cerkev na novo me¬
sto; Irec je cerkvi trdno
podlago naredil, Poljak je
okna popravil, Francoz pa
vrata; Nemec je s svojo že¬
no notranjščino cerkve po¬
barval in je za pomočnike
imel Eskime; klopi je kupi¬
la protestantska ženska,
orgije ob posvečenju cerkve
pa je igral konvertit.

Father Menager je bil ro¬
jen na Francoskem, a po¬
stal je ameriški državljan.

Glede onih prikazni v Ri¬
mu. — Katoliško časopisje,
kakor tudi ta list, je že spo¬
ročilo dalo o onih prikaznih
Matere božje in o čudežih,
ki so se baje lanskega maja
dogodili v Rimu blizu tako
zvane Tre Fontane.

Katoliški dnevnik Osser-
vatore Romano, ki izhaja v
Vatikanu, pa že drugič sva¬
ri vernike, da cerkvene obla¬
sti še niso dognale, ako so
bile prikazni resnične ali ne.

P. Mariin, o.f.m.

Torej pobožnosti, ki se skup¬
no ali privatno vršijo pri vot¬
lini, kjer se je Marija baje
prikazala, nimajo potrdila
od cerkvene avtoritete. Ver¬
niki naj bodo torej previdni
v tem oziru, dokler se ne pri¬
de do resnice.

Se gobavci pomagajo. —
Mnogi ste že brali ali slišali
o svetniškem očetu Damija¬
nu, ki je dolgo let žrtvoval
svoje življenje med gobavci
na havajskem otoku Molo-
kai.

Ti molokajski gobavci so
pred nekaj meseci priredili
plesno zabavo, po kateri so
nabrali sto dolarjev za tako
zvani “March of Dimes”, da
bi tako pomagali onim, ki tr¬
pe po mrtvoudni bolezni.
Sami trpijo neznosne muke,
njihova bolezen je zelo os¬
tudna, pa vendar mislijo tu¬
di na druge trpine, katerim
hočejo olajšati trpljenje. Kr¬
ščanska ljubezen ne misli
nase, ampak na druge.

Poročilo o tem dogodku
je prišlo od nekega bivšega
vojaka, ki je med vojno na¬
lezel gobavo bolezen.

Mussolini bral Kristusovo
življenje. — Neki avguštin-
ski opat, Ricciotti po imenu,
je pred nekaj leti spisal no¬
vo življenje Kristusovo. Ta
knjiga je bila pred enim le¬
tom prestavljena na angle¬
ški jezik in je tu v Ameriki
izšla. Postala je zelo popu¬
larna in drži odlično mesto
med knjigami o Kristusovem
življenju.

Pred svojo smrtjo je Ric-
ciotti-jevo knjigo prebral
Benito Mussolini, ki je v svo¬
jem življenju tajil, da Bog
je. Svoj čas je celo spisal
brošurico, kateri je dal na¬
slov: “Ni Boga”. Ni samo ta¬
jil, da Bog je, marveč je tu¬
di trdil, da še Kristusa sploh
ni bilo na tem svetu, ali, če
je res živel, je bil zelo ne¬
znaten človek, brez pomena
za svet.

Ko je pa Mussolini pre¬
bral Ricciotti-jevo “Življe¬
nje Kristusovo”, je popolno¬
ma spremenil svoje mnenje
o Bogu in Kristusu. Priznal
je, da je Kristus brezdvom-
no živel na tem svetu, a do¬
dal je, da mora človek imeti
dar vere, preden veruje, da
je Kristus Bog. Povedal je,
kako spodbudna je ona knji¬
ga, in da jo je zelo težko iz
rok dati, ko jo je človek en¬
krat začel brati. Ob tem ča¬
su je prosil nekega duhovni¬
ka, naj daruje sv. mašo za
njegovega sina, ki je bil
med vojno ubit v neki zrač¬
ni bitki.

Te novice o Mussolini-ju
so zanimive za vsakega kri¬
stjana, ki ceni vrednost člo¬
veške duše, in se zbudi upa¬
nje, da mogoče ni bil večno

AVE MARIA

19

pogubljen oni bivši sovraž¬
nik božji in človeški.

Spomenik velikemu možu.
— Kakor ste gotovo že bra¬
li, zidajo nadškofu Stepincu
na čast katoliško visoko šolo
v mestu White Plains, N. Y.
Stavba bo stala okoli štiri
milijone dolarjev. Arhitek¬
tura bo izvrstna, tako da bo
šola izmed najlepših, kar jih
je.

Marijo bi na visoko goro
postavili. — Neki mehikan-
ski gorski plezalci namera¬
vajo ponesti staro umetni¬
ško podobo Matere božje na
silno visoko goro v Južni A-
meriki in jo tamkaj postavi¬
ti kot spomenik. Ta gora je
v državi Čile in se imenuje
Aconcagua, najvišji vrh v
Andi gorovju, 21,000 čev¬
ljev nad morsko gladino.

Podoba, ki jo bodo na go¬
ro nesli, predstavlja Marijo
tako, kakor se je pred nekaj
stoletji prikazala nekemu
ubogemu indijanskemu po¬
ljedelcu blizu Guadalupe v
Mehiki. Guadalupanska Ma¬
ti božja je bila od sv. stolice
določena za zaščitnico Se¬
verne in Južne Amerike in
njen praznik se obhaja na
12. decembra.

Večje zanimanje za ver¬
ske stvari.— Po skoraj vseh
ameriških kolegijih in uni¬
verzah se vzbuja veliko za¬
nimanje za Boga in za vero
sploh. To versko gibanje je
dobilo duška predvsem od
bivših vojakov, ki so med
strahotami vojne prišli do
prepričanja, da je vera v
Boga zelo važna zadeva. Po
nekaterih kolegijih hočejo

vpeljati posebne verske kur¬
ze, češ da je študent samo
na polovico vzgojen, če ni
vzgojen v veri.

Drugače pa je splošno
znano, da po ameriških ko¬
legijih in univerzah sploh
učijo brezboštvo in da so
mnogi profesorji izrecni
brezbožniki. Ce so od takih
učiteljev vzgojeni naši mla¬
deniči in naše mladenke, ni
čuda, da se podajajo vsako¬
vrstnim pregreham.

Judje ga odlikovali. —
Pomožni škof v nadškofiji
Chicago, Rt. Rev. Bernard J.
Sheil, je dobil posebno odli¬
ko od nekega judovskega
društva, kateremu spada o-
koli 1500 judovskih odvet¬
nikov. Odliko je zaslužil po
svoji neprestani borbi zoper
vsako dandanašnjo zlo v so-
cijalnih in verskih razme¬
rah.

Zakaj katoličani ne bere¬
jo katoliških knjig? — Po
novejši statistiki je bilo do¬
gnano, da je bilo v letu
1947 vsaj 4 milijone ameri¬
ških katoliških družin, ki ni¬
so kupile niti ene katoliške
knjige.

Slovencem seveda človek
ne more očitati, ker jim je
sploh težko dobiti slovenske
katoliške knjige v sedanjih
razmerah.

Splošno rečeno pa imajo
katoličani dolžnost čitati ka¬
toliške knjige, kakor tudi
katoliške časopise in liste.
Katoličan, ki nikdar ne, ali
pa samo redko kdaj bere
katoliške knjige in katoliško
časopisje, bo gotovo trpel
škodo na duši, in se bo izpo¬

stavil nevarnosti, da se mu
vera omaja ali pa da jo tudi
popolnoma zgubi.

Jedli bi ga, ne lučali. —
Škof Michael J. Ready, iz
škofije Columbus, Ohio, tr¬
di, da je greh v današnjih
časih jedi tratiti. Kot potra¬
to jedi izrecno imenuje ono
staro navado, ki jo imajo po
porokah, da namreč mečejo
riž po novoporočencih, ko
iz crkve izstopijo. Vsaka
jestvina je dandanes drago¬
cena, posebno še riž, kajti
mnogo stvari je težko dobiti
ali pa samo po visoki ceni;
drugod po svetu ljudi na mi¬
lijone stradajo, dočim mi tu
v Ameriki tratimo božji dar.

Za sladoled se mu sline
delajo. — Po 22 letih kot
misijonar na Kitajskem pri¬
de škof Thomas Megan,
s.v.d., nazaj domov v Ame¬
riko na kratek oddih. Dva¬
krat so ga bili kitajski ko¬
munisti vjeli, a k sreči zopet
izpustili; lanskega maja pa
je komaj smrti ubežal, ko so
komunisti napadli avto, v
katerem se je peljal.

In kaj bo škof Megan de¬
lal med počitnicami? Obis¬
kal bo svoje rojstno mestece
v državi Iowa in bo jedel ve¬
liko sladoleda.

Zanimivi izjavi velikih
mož

Portugalski predsednik
Oliviera Salazar je dejal:
“Ako je vera nebeški dar,
ne morem razumeti, zakaj
bi jo usiljevali, ali kakšen
smisel bi imelo, da bi jo za¬
tirali.”

Dr. Ivan Česnik

20

AVE MARIA

S križem
in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jamison

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

DVANAJSTO POGLAVJE

JESEN se je bila že precej daleč za¬
lezla, ko je prejel misijonar pošto
od Šekastega Peresa na severni strani
jezera. Indijanski glavar tam gori
je nujno prosil, naj pride Baraga takoj
tja. Indijanec, ki je prinesel misijo¬
narju to pošto, je pojasnil, da se je tam
gori vgnezdila obilna bolezen.

Ko je oče Baraga prejel to pošto, se je
nemudoma odpravil na pot. Prav tisti
čas si je dajal Louis Gaudin na plitvini
jezera opraviti s čolnom. Nekaj ga je
zmotilo, da se je obrnil in pogledal. Na
svoje začudenje je videl, da misijonar
stoji tam. Preden je mogel reči “dober
dan”, je spregovoril Baraga:

“Na pot morava pa prav precej!”

Louis se je začudil besedam, še bolj

pa glasu, s katerim jih je Baraga izgo¬
voril. In na misijonarjevem obrazu je
bilo nekaj, kar je moralo imeti globok
pomen. Opravljen je bil mož božji prav
tako, kakor da mu je iti samo iz hiše v
cerkev. Ampak veslač je opazil, kako
so mu prsti stiskali brevir. V sklepih
so nabrekli.

“Prav precej!” je ponovil misijonar.

“Kam pa vendar, oče?”

“Do vasi Šekastega Peresa na sever¬
nem bregu.”

Če bi bil duhovnik dejal, da jima je
potovati v Montreal, pa bi se veslač ne
bi tako začudil. Obstal je v okorelem
strmenju in usta je pozabil zapreti. Fa-
ther Baraga se je pripravljal da stopi
v čoln.

“Ampak, oče Baraga!” je vzkliknil
Gaudin in mahal z obema rokama, “ni-

AVE MARIA

21

mava ne popotnice, ne odeje, ne — ni¬
česar! Če že morava iti, dajte, da se
malo pripraviva!”

“Ne, ne, Louis!” Duhovnikova bese¬
da je bila skoraj ostra. “Ni časa za ta¬
ke reči. Pripravljena sva, kolikor tre¬
ba. Kar brž na pot!”

Vkrcala sta se. Louis je kar naprej
ugovarjal, vendar se je uprl v vesla.
Misijonar ni črhnil besede, ni se menil
za Gaudina, samo da se je čoln zganil.
Louis je segal z vesli globoko v vodo,
zraven pa mrmral, mrmral.

Ko sta bila dobro ob bregu, si je misi¬
jonar previdno poiskal držo. Potem je
z velikim mirom dejal:

“Zdaj pa kar naravnost preko,
Louis!”

Gaudin je mislil, da ga varajo lastna
ušesa. Vesla so mu mirno obstala v
rokah.

“Moj Bog, kaj vam pride na misel!
živa duša se ne spušča na tako pot!”

“Midva jo pa napraviva, Louis!”

“O, to ni mogoče! Če že res morava
iti, rabiva pamet, oče! Veslala bova ob
obali, kakor delajo veslači, ki rabijo
glavo. Drugače ne bova nikoli na cilju.
Kdo je še kaj takega slišal?”

“Veslaj naravnost preko, sem re¬
kel!” Duhovnikova beseda je bila od¬
ločna. “Vidiš, sapa od obrežja sem je za
naju ugodna. Od juga vleče in lahko
bova razpela jadro. Tako pojde prav
brzo.”

Izkušeni veslač je čutil, kako se v
njem vse upira. Bila bi vožnja v smrt!
Svoj živ dan še ni slišal, da bi bil kdo
presekal veliko jezero s tako neznatnim
čolnom. Šestdeset milj gladke vode s
tako lupino! Bal se je mož in jeza ga je
trla, da se je tresel. Pa je le ubogal,
kar nehote-

Pritrdil je borov kol in razpel jadro.
Sapa se je uprla v platno in krepko gna¬
la čoln v vodovje. Louis je krmaril na¬
ravnost na sever. Misijonar je še zme¬
rom molčal, tudi veslač je umolknil in
mrko gledal predse. Duhovnik je za¬
čel moliti brevir. Ni bilo dolgo, ko je
bila na vseh straneh sama voda.

Nobeno jezero na svetu ni tako mu¬
hasto, kot Gornje jezero. Kakor daleč
nazaj seže človeški spomin, je šel glas o
tem med ljudmi. Isto je danes. Ame¬
riške in kanadske ladje, ki režejo nje¬
gove valove, se tega dobro zavedajo.
Vsak pomorščak na njih ve, da se ni¬
kjer drugje s tako lahkoto in tako ne¬
nadno ne dvigne vihar. Nobenega zna¬
ka ne vidiš, pa si že sredi vrtinca. Ko¬
maj je pihnilo od ene strani, že te žene
v ravno nasprotno. V nekaj minutah
se ti pred nosom stepejo vetrovi od vseh
mogočih strani. Mornarji trdijo, da
utegne v hipu nastati iz najlepšega vre¬
mena najgrši vihar.

Gaudin je to vedel. Tolažil se je le s
tem, da je bila južna sapa res močna in
stanovitna. Mraza ni bilo in potnika
sta se počutila kar dosti ugodno. Jeze¬
ro je mirno valovalo in čoln se je dvigal
in padal v vztrajnem ritmu. Čas bo od¬
ločil, je vedel Gaudin pri sebi. Če osta¬
ne vse tako kot je, bosta v par urah tam
gori. Velikega zaupanja v stanovit¬
nost jezerskega vremena pa izkušeni
veslač ni imel. Je mož pač že dosti po¬
skusil na tej zahrbtni vodi, zato je bi¬
stro premeril z očmi vsak čevelj razda¬
lje, ki jo je čoln napravil.

Louis Gaudin je opazil prvi znak ne¬
nadne spremembe. Nevajenim očem ni
ta znak ničesar povedal, Louis si je re¬
kel na tihem: Nesreča je tu! Zdrznil se
je in z enim očesom pogledal, kaj počne

22

AVE MARIA

misijonar. Ta se pa ni zmenil za nič in
je ves zamišljen molil brevir.

Sapa od juga je izgubljala stanovit¬
nost in se je trgala. Nastali so sunki.
Zagnala se je in popustila, zagnala se
spet in spet popustila. Ne bo dolgo ta¬
ko, je vedel Gaudin. Bil je samo znak,
da pride vse hujša sprememba. Ne bi bi¬
lo še vse izgubljeno, če bi se jug umak¬
nil pišu' od vzhoda. Ali Gaudin je ve-
dal, da na teh vodah ni te navade. Za
hip, to že, ali da bi vzhodnik zamenil
južno sapo za uro, dve ali tri? Če se je
jug sprevrgel in zapihal od vzhoda, se
je hitro premislil in završal od severa
in zapada. In potlej — kaj bo? Zapad-
nik bo plesal ž njima vse vprek po jezer¬
ski gladini, sever ju na mestu zalije z
valovi in — konec!

Louis Gaudin je videl vse to pred sa¬
bo, pa kako naj mu ta vednost koristi?
Potnika sta bila globoko na jezeru in
daleč od suhe zemlje. Louis ni kar nič
dvomil, da sta izgubljena. Svoje misli
še ni spletel do konca, ko se je že poja-

HREPENENJE

Pri nas doma bo kmalu zopet pomlad.
Na vrtu pel v sopranu bo strnad
o soncu in ljubezni.

Pod grmi se vijolice odpro,
drget življenja vzvalovi zemljo
na tihih, dolgih njivah.

In vsak večer poljub ji da nebo,
še preden sanje pridejo z nočjo,
še preden se zamakne.

Pri nas doma bo kmalu spet pomlad.

In mati stala bo kraj vrtnih vrat,
bo spet čakala name.

Vladko Kos

vil zapadnik. Jezero se je razburilo in
divje vzvalovalo. Čoln je zaplesal in
postal popolna igrača valov. Z nemajh¬
no težavo je Louis snel jadro. Skušeni
mož je izgubil svoj navadni mir; roki
sta mu trepetali in tipali v negotovost.

Kako obdržati čoln v smeri vetra?
Težka, pretežka naloga! Gaudin je ve¬
del, da je v zapadni smeri najbliže do
zemlje. Ali se bo mogoče pognati tja,
preden se veter zažene na sever? Ali se
mu veslanje na zapad obnese? Da bi se
kar vetru prepustil? To bi se reklo —
zaplavati na slepo v ogromnost jezer¬
skih voda . . . Veter se je že spet spre¬
menil in potegnil od severo-vzhoda.
Louis ni mogel več jasno misliti. Le
zdrav nagon mu je rekel, da je veter
najbolj znosen, če piha v hrbet.

Vsedoslej je Louis brundal in godr¬
njal nekaj sam vase. Naenkrat se mu
je iztrgala iz prsi razločna beseda in je
bridko zajokal: “O, oče, poglejte ven¬
dar, kaj sva napravila! Molite, oče,
molite, da se rešiva!”

Father Baraga je sedel v čolnu s hrb¬
tom proti Gaudinu. S privajeno spret¬
nostjo se je obrnil in pogledal veslaču v
oko. Začudil se je. Ni se začudil zavo¬
ljo groze, ki jo je bral v obličju veslača,
začudil se je sam nad seboj. Kako da
se on nič ne boji? Saj imata oba dovolj
vzroka, da bi trepetala. Daleč na jeze¬
ru, brezmočni igrači vetrov. Nič za
pod zobe. Mokra kot dve miši. Ozračje
postaja mrzle j še. Sploh, kje sta in kaj
ima priti?

Pa vendar . . .

“Dragi Louis, sam Bog me je poslal
na to pot! Nič se ne boj!”

Pa kako boš pomiril veslača z eno sa¬
mo besedo? Misijonar je moral še in še
ponoviti, da sta v božjih rokah. Gaudin

AVE MARIA

23

je bil kakor da nič več ne sliši. Pobešal
je glavo in se napenjal z vesli, kakor da
dela le še nagonsko.

Kako dolgo so ju premetavali valovi
in ju bičali vetrovi, ni vedel ne eden ne
drugi. Kako naj vesta, ko je bil Louis
ves brez živcev in upanja, misijonar je
pa plaval na perotih trdne vere, ki ne
meri ne minute ne ure! Vendar sta se
oba naenkrat zbudila in našla, ko je
jeknila vanju nova nevarnost. Uho jo
je izpazilo prvo, potem je oko potrdilo
odkritje. Valovi so se penili in besno
udarjali ob skalnato obalo! Kje na sve¬
tu je čoln, ki bi tako nevarnost premo¬
stil?

Gaudin je pogledal kvišku in se zgru¬
dil v čoln.

“Zdaj je vsega konec, vsega . . .”

Nenadoma je vstal, se ozrl okoli v
smrtnem strahu, pograbil veslo kakor
v skrajnem obupu, in je vprašal misijo¬
narja:

“Zdaj pa, kam oče? Kam, kam?”

“Naravnostnaprej, dragi Louis! Na¬
ravnost naprej!”

Kipenje valov ob obali je zgrabilo
čoln in se poigrali z njim kakor z oreho¬
vo lupino. Prednji konec se je dvignil
pokonci in zadnji se je pogreznil v va¬
love. Potnika sta se krčevito oprijela
stranic. Oči niso prodrle skozi oblake
pljuskajočih pen in hlapov. Uho ni raz¬
ločilo drugega ko silno butanje vodov¬
ja ob skale. In še to komaj, saj je je¬
malo sluh, tako strahotno je bilo bobne¬
nje. Ogromen val je dvignil čoln na
rezek greben in ga hip nato pognal pro¬
ti obali kakor puščico iz silno napetega
loka. Gaudin je zamižal — zdajle smo
tam ...

Pričakovani pok ni prišel. Louis je
celo znova zaslišal Baragov glas, ki je

kar venomer ponavljal molitve in se ni
dal vznemiriti ne za en sam hip. Koj
potem je začutil, da se je tudi čoln umi¬
ril in se guglje nalahko na levo in des¬
no. Louis je odprl oči in uprl pogled
naravnost v Baragov jasni obraz. Za¬
vedel se je: V tem obrazu je nekaj no¬
vega danes, nikoli še nisem na njem kaj
takega videl. Sklonil se je proti misi¬
jonarju, pograbil njegovo roko in jo kr¬
čevito poljubil:

“O, moj oče, moj oče! Glejte, rešena
sva!”

Zdaj sta videla. Čoln je krotko za¬
plaval v ustje majhne reke, ki se je tam
izlivala v jezero. V zraku sta začutila

BARAKE

Barake neme . . .

Trpko v vas strmim,
po domu svojem plaho koprnim.

Ko v mraku gledam vaše vrste,
zagrize v dno srca se bolečina,
da nehote vztrepečem:
Domovina!.. .

Zazdi se mi,
da sam sem sredi polj
in ve pred mano — črne krste.

*

A glej, že zginja trudna bol:
Gospoda vidim, ki prihaja
izmučen ves in s križem obložen.

Iz črnih krst življenje novo vstaja
in tabor naš je kakor prenovljen.

Počasi Kristus stopa
od vrat do vrat
in vsakega potolaži:
“Jaz sem tvoj brat! . . .”

Fr. Bazilij, o.f.m.

24

AVE MARIA

prijetno toploto, vse naokoli se je razli¬
la mirna tišina. Tam zunaj je pa še
zmerom butalo jezero pod bičem neod-
jenljivega severovzhodnika.

“Zdaj, Louis, pojdeva in postaviva
križ.”

Najprej sta znesla skupaj kup kame¬
nja. Navpični kol je kmalu stal varno
pokonci, v kameniti kup zasajen. Nanj
sta pritrdila prečno lato in križ je bil
tu. Predenj sta se zgrudila na kolena
in odmolila zahvalno molitev. Potem si
je Louis šel ogledat položaj. Ko se je vr¬
nil, ni rekel Baragi nobene besede. Zno¬
va je stopil pred križ in stal dolgo kot
kip.

Končno je spregovoril.

“Ta kraj pa poznam, moj oče! Sem

bil že večkrat tu gori. Zdaj lahko gre¬
va peš naprej in sva v nekaj urah v vasi
Šekastega Peresa.”

“To je pa izvrstno!”

“Oče Baraga, ta kraj še nima ime¬
na.”

“Ali mu bova midva dala ime?”

“Sem mislil na to in skušal najti ime.

Pa to rajši vam prepustim. Vi boste
še bolje zadeli.”

“O, ne, Louis, to pa ne! Naj dobi ti¬
sto ime, ki si ga ti gotovo dobro izbral.”
“Tedaj naj se mu reče: Baragov križ¬

ni pristan!”

Father Baraga se je nasmehnil.

“Le brž na pot v vas Šekastega Pere¬
sa, moj Louis! Zelo se mudi.”

(Dalje prihodnjič)

BEGUNCEVA MOLITEV

B REZBOŽNI modrijani govore, da je
prišel človek iz niča in pojde v nič; da
visi nad prepadom in da je njegova usoda
obupna. Novodobni človek pa se je nasi¬
til tega modroslovnega kvasa in hoče zava¬
rovati svoje življenje in svojo bodočnost.
Vse hoče zavarovati proti bolezni, revščini
in starosti, proti ognju, nezgodam in vojni.
Toda to zavarovanje je brezpomembno,
ničevo, človeku prinaša le nemir, njegova
duševna in telesna stiska se veča, vojna sle¬
di vojni. In človek modruje, da Ti, o Bog,
ne posežeš v to zmedo, da si nekje daleč in
se za ta svet ne brigaš, zemljane pustiš ta¬
vati sem in tja z njihovimi skrbmi in teža¬
vami.

A mi vemo, da ni tako. Vemo, da moreš,
naš Oče, vse spremeniti. Vemo, da boš spre¬
menil. Prikrito pa je Adamovim otrokom,
kdaj bo Tvoja mogočna roka posegla v
razdrapano zemeljsko oblo in jo narav¬
nala.

Obračamo se k Tebi, Oče, in Te prosi¬
mo, skrajšaj ta leta groze in trepeta, skraj¬

šaj jih v tedne, skrajšaj v dni, pobožaj z
ljubečo roko trpeče sinove in hčere in jih
reši!

Ustvaril si nas po svoji podobi. In svoje
stvari ljubiš, kakor ljubi umetnik svoje de¬
lo. Ali nam ne priskočiš na pomoč, če Te
včasih skoro obupani kličemo? Vzel si na¬
se podobo revnega človeka, in umrl na kri¬
žu tudi za nas. Pred Tvojim obličjem ni¬
smo ničle. Dal si nam pravico, da lahko
vsako sekundo govorimo s Teboj. Ni nam
treba iti prosit dovoljenja in čakati, da sto¬
pimo pred Tvoj prestol kakor pri oblastni¬
kih tega sveta. Majhni, bedni, polni stisk
in slabosti, potrti in zaničevani smo podob¬
ni izgubljenemu sinu. Ali ga ni oče ljubez¬
nivo sprejel v svojo hišo in objel, oblekel
v najlepše oblačilo, obul mu nove čevlje,
del prstan na roko, zaklal pitano tele, skli¬
cal prijatelje na gostijo in se z njimi vese¬
lil? Tako sprejmi, Oče, tudi nas in nas
reši!

Ali ni rekel celo razbojnik Dizma na
Golgoti: “Gospod, spomni se me, kadar

AVE MARIA

25

prideš v svoje kraljestvo!” In Ti si mu dal
največ, kar si mu sploh mogel dati z bese¬
dami : “Resnično, povem ti, da danes boš
z menoj v raju!” Tudi nam moreš olajšati
stiske in dati močno vero, tako vero, ki
prestavlja gore in uliva novega poguma v
trpljenje in upanje v rešitev.

Ali nam nisi Ti sam, večna Beseda, re¬
kel: “Prosite in se vam bo dalo; iščite in
boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.
Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor
išče, najde; in kdor trka, se mu bo odpr¬
lo.” In mi prosimo, o Gospod, daj nam!
In mi iščemo, Gospod, daj, da najdemo! In
mi trkamo, Gospod, odpri nam!

Ali ni Tvoj božji Sin dejal: “Karkoli bo¬
ste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo
dal.” Tako Te prosimo: V njegovem ime¬
nu Ti priporočamo tegobe svojega begun¬
skega življenja. Ker skrbiš za ptice pod
nebom in za lilije na polju, vemo, da tudi
nas ne zapustiš. Daj nam milost, da iščemo
najprej Tvoje kraljestvo in pravičnost.
Vse drugo nam navrzi!

Ivan Blažič

PRAVA SVETOST

Biti velik v vsakdanjih rečeh,
to je prava svetost.

Trudi za to se po svojih močeh,
v tem je edina krepost. . .

Vsako delo, ki ga opravljaš,
Bogu daruj in bo uspelo . . .

S tem za nebesa dušo pripravljaš,
tam bo srce za večno veselo!

V bližini naj tvoji je Jezus vse dni,
pri Njem bodi vedno v mislih.

Duša ljubezni naj božje plamti,
kristalno jasna naj seva.

V vsakem človeku Kristusa glej,
čuti ž njim — mirno potrpi.
Blaženi mir bo v duši vselej,

vsi bodo te žarno ljubili. . .

Alojzij Tome

SLOVENSKI  STARŠI!

YOUNG MEN  &  BOYS




■
<

j

1

>

i

i

>

■

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

of Slovene nationality,
who feel the call to serv'.
God as PRIESTS or ’ Y
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

1

26

AVE MARIA

Ker se vsi zanimate za
zgodovino milostne podobe
Marije Pomagaj, katere po¬
snetek imamo tu v Lemontu,
bomo še nekoliko popisali o
njej. Toda to pot moramo
pisati, da popravimo neka¬
tere nenatančnosti glede sli¬
karja prvotne podobe Mari¬
je Pomagaj, ki se nahaja na
slovenskih Brezjah, in tudi
da se zgodovina podobe ma¬
lo bolj na široko pove.

Za novejše podatke se
imamo zahvaliti preč. mgsr.
John Zaplotniku, ki je žup¬
nik pri cerkvi sv. družine v
Lindsay, Nebraska. On nam
piše takole:

Prepričan sem, da je slika
Marije Pomočnice na platni¬

cah Vašega mesečnika vsa¬
kemu všeč. Saj je posneta
po izvirni sliki na slovenskih
Brezjah, ki so Slovencem to¬
liko priljubljena božja pot.
O tej sliki pravite v prvih
dveh številkah letošnje Ave
Maria, da jo je naslikal neki
Lajler okoli leta 1815. Ali bi
ne kazalo to nekoliko popra¬
viti?

Viktor Steska, znani po¬
znavalec slikarstva na Slo¬
venskem, pravi v “Sloven¬
skem biografskem leksiko¬
nu”, da je bilo temu slikar¬
ju ime Leopold Layer. Rodil
se je in umrl v Kranju. Bil
je izredno nadarjen, plodo¬
vit in popularen slikar ter je
naredil zelo mnogo slik na
Slovenskem. Ko pa so 1. 1809
Francozi zasedli Kranjsko,
so naročila prenehala.

V stiski so v Layerjevi hi¬
ši začeli ponarejevati av¬
strijski papirnati denar. Av¬
strijska vlada je razpisala
nagrado za izsleditev pona¬
rejevalcev. Leopold je bil 1.
1810 prijet in obsojen na pet
let ječe. Tam se je zaoblju¬
bil, da bo poslikal pred krat¬
kim sezidano kapelico Ma¬
tere božje na Brezjah, če bo
rešen.

Ko so Francozi 1. 1813 od¬
šli, je bil res Oproščen in je
sledeče leto izpolnil obljubo.
Tedaj (1. 1814) je naslikal
tudi sedanjo milostno podo¬
bo Marije Pomočnice in jo
poklonil romarski kapelici.
Postala je izmed vseh nje¬
govih slik najbolj slavna,
kakor pravi profesor Josip
Žontar v “Zgodovini mesta
Kranja”.

Zaradi nenavadnih o-

AVE MARIA

27

zdravljenj I. 1863 so roma¬
nja tja postala ogromna, ta¬
ko da so morali sezidati no¬
vo cerkev, posvečeno 1.
1900. Še bolj so Brezje za¬
slovele kot romarska cerkev,
ko je 1. 1907 škof Jeglič slo¬
vesno kronal čudodelno po¬
dobo Marije Pomočnice. Iz¬
za 1. 1898 imajo tam očetje
frančiškani svoj novi samo¬
stan in skrbe za romarje,
kakor se bere v “Krajevnem
leksikonu dravske banovi¬
ne”.

Torej vidite, da je bilo ime
slikarju Layer (Lajer), ne
Lajler, in da je Marijino po¬
dobo naslikal leta 1814, ne
leta 1815. Franc Rihar v svo¬
ji knjigi “Marija v zarji sla¬
ve” pa zapiše njegovo ime
Leyer, ne Layer.

•

Trudili smo se, da bi na¬
ročniki dobili to aprilovo
številko že za Veliko noč,
ali vsaj kmalu po njej. Ima¬
mo v njej članke, pesmi in
slike, ki so za veliko noč pri¬
merni, ker smo želeli iz nje
napraviti velikonočno izda¬
jo, četudi je velika noč letos
padla v mesec marec. Mar-
čeva številka je bila posve¬
čena Gospodovemu trplje¬
nju. Imamo velikonočna vo¬
ščila torej zopet v tej števil¬
ki.

•

V Ave Maria ofisu imamo
majhno zalogo koledarjev
družbe sv. Mohorja za leto
1948. Dobili smo jih po p.
Odilu Hajnšku, o.f.m. Ako
si ga kdo želi, naj si ga na¬
roči od nas. Stane 75 centov.

Letošnji koledar družbe
sv. Mohorja obsega 96 stra-

Tu ga imate, lemoniskega ribi¬
ča, Faihra Leona. Poglejte veliko

ribo z odprtim žrelom, ki jo v re¬
kah drži. Pa nikar ne preblizu,
ker je menda lačna in bi se ji mo¬
goče dcpadlo človečje meso. Teh¬
tala je 15 funtov.

ni in ima, kot po navadi, le¬
po število zanimivih in po¬
učnih člankov in povesti.

Med drugimi ima sledeče:
“Dajte otrokom sveta ime¬
na!”; “Preljubo doma . . .”;
“Bajta”, spisal Štefan Gor¬
nik; “Naši bogoslovci”;
“Ziljsko štehovanje”; “De¬
vica Marija v Trnju”; “An-
drejčkov strah”; “O dušici,
ki ni smela v nebesa,” spisal
Miličinski; itd.

e

Slovenska ženska zveza
je nam dala na znanje, da
bo letos njeno romanje v Le-
mont na 18. julija namesto
na 25. Do te spremembe je
prišlo, ker ima fara sv. Šte¬
fana v Chicagi svoj letni pik¬
nik na 25. julija, in bi ne
bilo dobro, ako bi bilo oboje
na en dan.

Za pogreb našega blage¬
ga dobro-nika Jožeta Muhi¬
ča v cerkvi sv. Jožefa v Jo-
lietu sta Lemont zastopala
oče gvardijan Father Andrej
in oče vikar Father Alojzij.
Sv. popotnico je umirajoče¬
mu na “Domu sv. Jožefa”
podelil Father Charles in si¬
cer na dan pred smrtjo. Po¬
prej mu je bil podelil sv.
zadnje olje Father Kazimir.

e

Od 4. do 6. aprila bo naš
oče komisar Father Benedikt
pridigal za štirideseturno
pobožnost v slovenski cer¬
kvi v Barbertonu, Ohio. On
je tudi pridigal za sv. misi¬
jon v slovenski cerkvi v
West Allis, Wis.

V slovenski cerkvi v Lit-
tle Falls, N. Y., bo Father
Alojzij vodil tridnevne po¬
božnosti in sicer od 4. do 6.
aprila.

Za postni čas so lemont-
ski očetje pridigali vsako
sredo v cerkvi sv. Jožefa v
Lockportu, 111.

Pri nas v Lemontu je pro¬
ti koncu februarja dvakrat
prenočeval dr. Miha Krek,
znani zagovornik in zastop¬
nik slovenskih beguncev.
Prišel je v Illinois za one po¬
sebne seje, ki so se vršile
glede pomoči in naselitve
beguncev iz Evrope v U.S.A.
Te seje so bile v Chicagi. U-
deležil se jih je z dr. Kre¬
kom tudi Father Alojzij,
tajnik slovenske Lige.

•

Father Alojzij ima pre¬
cejšnjo zalogo lepega albu¬
ma “Slovenija”, ki ga je se¬
stavil in sem iz Trsta poslal

28

AVE MARIA

dr. p. Metod Turnšek. Ta al¬
bum vam nudi Father Aloj¬
zij za kak dar za begunce.

Album “Slovenija”, ki ni
vezan, vsebuje 273 lepih slik
na 66 straneh velikega for¬
mata. Slike najprej kažejo
najstarejšo slovensko zgo¬
dovino, zlasti pokristjanje¬
nje Slovencev; potem pride¬
jo pokrajinske in zemljepis¬
ne slike in tiAi slike narod¬
nih noš iz vseh slovenskih
pokrajin. Na koncu so doda¬
ne še slike najodličnejših
Slovencev, kot n. pr. škofa
Slomška, prvega slovenske¬
ga kardinala Missia, itd.,
zraven teh pa tudi slike ve¬
likih ameriških Slovencev,
med katerimi so škof Bara¬
ga, bivši guverner Lausche,
dr. Pitamic, itd.

Zunanji naslov na albu¬
mu, kakor tudi notranji, je
obenem tudi v angleščini.'

Album je posvečen 1200.
letnici, kar so Slovenci imeli

Koncem februarja je do¬
bil brat Bonifacij, ki služi tu
v Lemontu kot kuhar, žalost¬
no novico, da je v Ljubljani
umrl njegov brat Leopold
Dimnik v starosti 66 let.
Brat Bonifacij, posebno pa
še pokojnik, bo vam hvale¬
žen, ako zmolite kak oče-
naš, za večni pokoj njegove
duše.

svojo samostojno državo Ka¬
rantanijo (Koroško), in
1100. letnici, kar je nastala
druga slovenska država Pa¬
nonija (Prekmurje), in je
poteklo prav 1200 let, kar
so se Slovenci pričeli kot ce¬
loten narod pokristjaniti in
so prvi med Slovani sprejeli
krščanstvo;

Ako kdo torej želi ta lepi
album, naj piše na Fathra
Alojzija ali pa kar na Ave
Maria. Določena cena ni do¬

stavljena albumu. Vse, kar
boste kot dar za ta album
poslali, bo porabljeno za be¬
gunce.

•

Med drugimi sta nas ob¬
iskali Mary Gregorčič in
Margaret Smarker iz Jolie-
ta, ki sta obiskali kapelico
našo in si potem naročili nov
molitvenik “Večna molitev”.
Darovali sta tudi za stroške
tiskanja tega molitvenika.
Bog jima poplačaj stoterno!

•

Svoj god obhaja na 11. a-
prila Father Leon, ki je lani
obhajal srebrni jubilej maš-
ništva.

Father Alojzij, ki v več¬
jem številu pošilja pakete
beguncem v Evropi, je rav¬
no pred kratkim zopet od¬
poslal 130 paketov. Nekaj
teh paketov ste videli v sliki
v marčevi številki.

—Samostanski firbec


VESELO ALELUJO

SLOVENSKI FRANČIŠKANI

pri Mariji Pomagaj v Lemontu


voščimo vsem naročnikom, zastopnikom
in zapečkarjem lista Ave Maria, in vsem
dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem.

AVE MARIA

29

CHICAGO, ILL. — Piše Frances Novak:
Cenjeni! Voščimo Vam veselo “Novo leto”
vsem bivajočim v Lemontu! Prav lepa hva¬
la za med, ker smo ga  hitro porabili, z na¬
menom da kdor dobi prvi prehlad. Pa ga je
enoletni otrok hitro polizal, kar pa mu je
veliko pomagalo k zboljšanju.

Slika na Ave Mariji pa je najlepša, kar
jih je bilo že priobčenih v štiridesetih letih.

CLEVELAND, O. — Piše M. B.: Dragi
očetje frančiškani! Prosim, molite, da bi
mi Bog ljubo zdravje povrnil. Bom v krat¬
kem poslala kaj za zidavo, glih zdaj ne
morem. Ave Maria list bom “kipala”, do¬
kler bom živela. Je tako lepo branje, da se
kar potolažim, ko berem. Prosim, oprosti¬
te, ker slabo pišem. Se mi roka trese.

CLEVELAND, O. — Piše Suzana Jurčič:
Spoštovani bratje frančiškani! Priložena
dobite dva dolarja. Eden je za Koledar, a
drugi naj bode za cigare za fante, ki “dru-
kajo” Ave Maria, ker nič ne pišejo o poli¬
tiki.

(Stotisočkrat Vam hvala in Bog plačaj!
Oh boy, cigare!)

VEČNI POPOTNIK

Naš brat Antonin, ki že od vekomaj .
? po ameriških slovenskih naselbinah j
! potuje, namerava ta mesec obiskati s
| rojake v državah PENNSYLVANIA
in NEW YORK.

WINTER, WIS. — Piše Johana Pavlich:
Dragi očetje frančiškani! Prosim Vas, od¬
pustite mi, če nisem Vam toliko časa nič
odgovora dala. Ste mi poslali Koledar in
december Ave Maria bukve, ki se jih tako
veselim vsaki mesec . . . Veste, jaz sem
bila tako bizi tri mesece, da jaz nisem mo¬
gla Vam pisati. Sem si dom na Winter,
Wisconsin, naredila pri cerkvi, da grem
lahko k maši v nedeljah.

Zdaj pa Vam pošljem za Koledar, za
Ave Maria in pa petdeset centov Mariji v
dar, da bi ona požegnala moj novi dom.

Se Vam tudi lepo zahvalim za sladki
med, ki ste mi ga poslali. Se še enkrat za¬
hvalim zanjga.

Prosim Vas, častiti očetje, molite zame,
da bi imela sveti žegen v novem domu.

LEMONT, ILL. — Blagoslov nove hiše:

Nebeški Oče, vsemogočni Bog, ponižno
Te prosimo, daj blagosloviti in posvetiti to
hišo in vse, ki v njej prebivajo, kakor tudi
vse drugo v njej, in blagovoli jo napolniti
z vsemi dobrimi stvarmi. Daj jim, o Go¬
spod, obilo nebeškega blagoslova in iz bo¬
gastva zemlje vsako stvar, ki je za življe¬
nje potrebna, in končno vodi njihove želje
k sadovom Tvojega usmiljenja. Ob našem
vstopu torej blagovoli to hišo blagosloviti
in posvetiti, kakor si blagovolil blagoslovi¬
ti hišo Abrahama, Izaka in Jakoba. Naj
angeli Tvoje luči bivajo med stenami te hi¬
še in naj čuvajo nad njo kakor tudi uad
njimi, ki v njej prebivajo. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

30

AVE MARIA

NEELYVILLE, MO.—Piše Anton Slane:
Častiti očetje frančiškani! Vam pošiljam
nadalnjo naročnino za list Ave Maria. Ob
tej priliki se Vam tudi zahvalim za sladki
med. Bog dal, da bi tudi drugo leto Vaše
čebelice pridno nosile ta koristni materijah

Mislil sem se vrniti malo v Zapeček, saj
veste, da je sedaj v januarju najlepše v
Zapečku. Pa lej ga, spaka, pogledam v
Ave Maria — Zapeček je čisto napolnjen.
Sepi pa lepo napolnil svojo običajno pipo
in se spravil v domači zapeček. In od tu¬
kaj Vam pošiljam gorke pozdrave, očetom
frančiškanom in vsem zapečkarjem.

CLEVELAND, O. — Piše Frances Sku-
bič: Častiti frančiškani! Tukaj Vam poši¬
ljam pet dolarjev za Baragovo zvezo in se
mu priporočam še za naprej, da bi mi po¬
magal za zdravje.

Zahvalim se tudi za med, ki sem ga do¬
bila, ker sem bila tako srečna, da sem ga
na srečke dobila. Bi se bila že poprej za¬
hvalila, pa sem bila bolana. Še sedaj ni¬
sem prav zdrava. Se priporočam v moli¬
tev. Za Baragovo zvezo želim pa mnogo
uspeha.

CLEVELAND, O. — Piše Frances Ba¬
raga: Prečastiti upravnik A. M., Father
Šircelj! Priložen ček za sto dolarjev je za

PET DOLARSKI KLUB
za one, ki darujejo pet dolarjev,
ali več za

Barag-ov Romarski Dom

Pretekli mesec so se pridružili temu
klubu sledeči:

MARGARET MIKETICH, Detroit, Mich.
CATHERINE PERME, Cleveland, Ohio
LOZAR DRUŽINA, Cleveland, Ohio
KMET DRUŽINA, Cleveland, Ohio
JOHN ZUPANČIČ, Cleveland, Ohio

SILBITZER DRUŽINA, Cleveland, Ohio
DRUŽ. FRANK PINK, Euclid, Ohio
MR. MRS. FORTUNA, Bedford, Ohio

Baragov romarski dom od slovenskih oltar¬
nih društev. Zveza slov, oltarnih društev
je imela letno sejo zadnjo nedeljo (18.
jan.), na kateri je bilo sklenjeno, da damo
sto dolarjev za Baragov romarski dom.

(Glejte, ljudje božji, kako blagega srca
so naše Slovenke v Clevelandu! S takšno
pomočjo bo zasigurana zidava romarskega
doma. Upamo, da bo nam Bog dal tudi več
dobrih delavcev, da bo šlo delo hitreje na¬
prej.)

HINES, ILL. — Piše Joseph Mihelich:
Cenjeni očetje! Ta mesec februar se spo¬
dobi spoštovati katoliški tisk, ker je ta me¬
sec njeni, in katoliška Cerkev to zahteva,
ako je še katoliški. Katoliški list je danes
največji misijonar. Ljudje iščejo Boga v
veselicah, v denarjih, katoliški tisk pa po¬
ve, kje je Bog.

SLOVENIJA. — Piše Anton Primšar na
Ligo kat. Slov, v Americi (novembra me¬
seca) : Dragi naši gospodje dobrotniki in
gospe dobrotnice! Ne najdem primernih
besed, da bi se Vam primerno zahvalil za
paket, ki smo ga prejeli, ki ste ga poslali
septembra t. L, ki je za nas neprecenljive
vrednosti. Kdo Vam more popisati, dragi
gospodje in gospe, naše veselje? Moja ro¬
ka je preslaba, prešibek moj razum, da bi
Vam mogel izliti na papir tegale pisma vso
tisto zahvalo in hvaležnost, ki sem jo dol¬
žan in ki jo čuti moja duša ob vseh drago¬
cenih darovih, ki so nam jih poklonili tisti,
ki nas osebno niti ne poznajo, in ki jim mi
nismo še nikdar v življenju nič dobrega
storili.

Božični prazniki se bližajo, zima nasto¬
pa z vso strogostjo. Veliko lažje bomo pa
prenašali vse neprilike, ki spremljajo zim¬
ski čas, s pomočjo Vaših za nas neprecen¬
ljivih darov. Božični prazniki bodo bolj
veseli, ker nam je omogočeno s pomočjo
Vaših darov, da se bomo mogli udeležiti
pobožnosti, ki nam jih nudijo sveti božični
prazniki. Prosili bomo Gospoda v jasli¬
cah, naj Vam tisočero povrne Vaše velike
žrtve, ki jih doprinašate za nas vsak dan.
Naj Vam dodeli vse, kar si najbolj želite.

AVE MARIA

31

Želim Vam in vsa moja družina vesele
božične praznike in srečno novo leto, da bi
jih zdravi in veseli in v največjem zado¬
voljstvu obhajali. Naj Vas ohrani on, ki je
gospodar življenja in smrti, do skrajnih
mej življenja, po smrti pa naj Vam dodeli
večno blaženost. Saj je rekel on: “Nag
sem bil, pa ste me oblekli.”

BROOKLYN, N. Y. — Piše Mrs. Rupnik:
Spoštovani Father! Prejela sem Vaše ce¬
njeno pismo in zelo sem bila vesela, da
Vam je bilo vse tako všeč. Želim, da bi vsi
naročniki zaljubili prekrasno molitev Vse
z Jezusom (v marčevi številki, na strani
15.) Res, kako lepo se da živeti ž njim. Jaz
ga ljubim celo življenje. Ce bi mi bilo mo¬
goče, bi ga postavila v vsako hišo.

Ave Marija ima tako lepo prvo stran.
Vsakikrat jo poljubim in rečem: O Marija,
kako lepa si! Veste, Father, jaz vsak dan
molim njej na Brezjah. Večkrat sem bila
že uslišana in imam veliko zaupanje v njo.
In še bom uslišana, kadar bom v zadregah,
saj je naša mamica.

CLEVELAND, O. — Piše Jennie Koželj:
Častiti! Že v januarski Ave Mariji ste pra¬
vili, da bo nas Clevelandčane obiskal brat
Antonin kot vsako leto, sedaj je pa že fe¬
bruar, pa ga še ni ((morda ga še noge bo¬
lijo). Zato pa kar naročnino pošiljam, ka¬
tera mi bo potekla maja meseca. Priloženo
je tri dolarje za list, dva pa za romarski
dom. Ali bo gotov do poletja? Kakor je
bilo videti prošlo leto, menda še ne. Menda
bo spet treba iti k sv. Štefanu za prenoči¬
šče. Saj nič ne rečem, samo precej v hrib
je bilo hoditi, pa ko nismo več pri ta mla¬
dih.

Druga dva dolarja je pa darovala Mary
Zupančič v podporo listu. Denite v A. M.,
da bo videla, da sem odposlala, kot mi je
naročila.

(Brat Antonin se je šele začetka febru¬
arja odpravil na pot v Cleveland in to za¬
radi gotovih važnih razlogov. — Romar¬
ski dom pa ne bo nikakor do poletja kon¬
čan, še srečni se bomo šteli, če ga bomo do
jeseni pod streho spravili. Torej prihod¬

nje poletje ne bo še za prenočišče. Delo
gre zato tako mučno počasi naprej, ker ni¬
mamo dovolj delavcev.)

WEST VIEW, PA. — Piše Uršula Mu¬
ren: Cenjeni očetje! Najprej Vas lepo po¬
zdravim in Vam pošiljam za list in Kole¬
dar in za eno sveto mašo za mojo zlato
mamo, ki so umrli 23. januarja, in Vas pro¬
sim, še zmolite kaj očenašev za njeno bla¬
go dušo. Ime ji je bilo Helena Briški, iz
fare Banja Loka pri Kočevju.

Moram Vam tudi povedati, da list Ave
Marija je tako lep. Podoba Marije Poma¬
gaj na platnicah se mi tako dopade. Vsaka
hiša, posebno pa slovenska, bi jo morala
imeti, ker je tako lepa.

Mama so bili stari čez 91 let. Bog jim
daj večni mir in pokoj.

HIBBING, MINN. — Piše John Bovitz:
Cenjeni očetje! Vam pošiljam molitev sve¬
te Katarine, ako je vredna za list Ave Ma¬
ria ; če ne, pa v koš z njo.

Ljuba sveta Katarina bridke rane ima,
z brivno britvijo so narejene, s soljo naso¬
ljene.

O, meni ni za moje rane, meni je za Kri¬
stusove rane. Zvezali so ga kot tata, pelja¬
li pred Pilata. Kakor Pilat obsodi, tako

MOLITE

za naše pokojne naročnike:

MRS. J. ŠKRABEC, Toron, Oni., Canada
ANA PONIKVAR, Cleveland, Ohio
BARBARA JAKOPIN, Lorain, Ohio
JOHANA MUSTER, Joliel, I1L
JOSEPH MUHICH, Joliet, 111.

JENNIE MEVŽEK, Maplewood, N. J.
MARY GERBEC, Barberion, Ohio
JOSEPHINE ŽAGAR, Barberion, Ohio

*

NAJ POČIVAJO V MIRU!

32

AVE MARIA

bo. Gor na kalvarijsko goro s koli so pri¬
tekli in s koli so ga potolkli. Lila je sveta
rešnja Kri; prišli so trije angeli z nebes,
pobrali so jo v sveti kelih in jo nesli pred
Očeta nebeškega. Oče nebeški tako od¬
govori : Kdor bo to molitev molil vsaki ve¬
liki petek pred obedom, veliko soboto pred
kosilom, veliko nedeljo pred sveto mašo,
bo rešil tri duše iz vic — prvič,, očetovo,
drugič, materino, tretjo pa njega samega.
(Narodna molitev v Lozki Dolini je bila;
Bog daj, da je še.)

To molitev so me učili moj stari oče 68
let nazaj.

BITNJE, P. BOHINJSKA BISTRICA,
SLOVENIJA. — Piše Jan Strgar Fathru
Johnu: Velečastiti, predragi prijatelj Rev.
John Ferlin! Z velikim zanimanjem in ve¬
seljem sem večkrat prečital izrezke iz ča¬
sopisov o Vašem čebelarskem sistemu. Žal,
da nas loči tako velika razdalja, drugače
bi tudi mene ne manjkalo, da bi Vas pri ta¬
ki svečani priliki mogel počastiti z navzoč¬
nostjo in Vam osebno častiti. Mnenja sem,
da jih je bolj malo, ki jim Bog nakloni to
srečo.

Prav prisrčno in iskreno Vam čestitam
k Vašemu 50-letnemu jubileju mašništva
zlate sv. maše. Želim Vam, da bi Vas vse-
gamogočni Bog ohranil do skrajnih mej
življenja, da bi zdravi in čili obhajali še
nadaljne jubileje!

Ponovno čestitam k Vaši iznajdbi na če¬
belarskem polju. Saj sem slutil, da bo naš
častitljivi Slovenec še enkrat prekosil če¬
belarje v U.S.A.

Vam sporočam, da je 21. decembra m. 1.
umrl industrijec in čebelar Anton Žnidar¬
šič iz Ilirske Bistrice, katerega ste gotovo
poznali, ali še celo kdaj obiskali iz Vašega
službenega mesta v Istriji . . . Cital sem v
časopisih, da je bil žrtev prometne nesreče
in da so ga prepeljali iz Ljubljane v Ilirsko
Bistrico in ga tam izročili materi zemlji.

SOUTH WALES, ENGLAND. — Piše
Feliks Skrabar (pisal je na hrvatske fran¬
čiškane v Chicagi) : Cenjeno uredništvo!
Našel sem Vaši naslov v kolendarju za le¬

to 48; ta kolendar je pisan v hrvatskem
jeziku. Prosim Vas, ako Vam je možno, da
pošiljate kakšen slovenski časopis, tako n.
pr., da bi izhajal vsaki teden enkrat. Mož¬
no je, da imate tudi kakšen slovensko-
angleški slovar in kolendar, ki je pisan v
slovenskem jeziku. Prosim Vas, ako imate
in ako je možno, da pošljete, ker sedaj je
tudi v Angliji veliko Slovencev, ki so be¬
žali pred komunisti.

Prosim Vas še enkrat prav iz srca ... da
kaj pošljete ... in pošljite tudi račun, da
Vam plačamo.

V HVALEŽEN SPOMIN

*

| JOŽE MUHIC

H Umrl je dne 19. febr. v "Domu sv. Jožefa"

H za stare, ki ga vodijo lemontske slovenske ■

5 sestre na gričku Assisi. Star je bil 92 let. Ko |

6 so ga dobili mrtvega, je imel na ustnicah križ I
p svojega rožnega venca; torej se je s polju- »
j bom svojega križanega Zveličarja ločil od j

sveta in odšel v večnost k Bogu, ki mu je ;

S skozi celo življenje tako zvesto služil.

g List Ave Maria je dolžan veliko hvaležnost :
'j pokojnemu, ki je bil izmed njenih najagil- Ž
S nejših zastopnikov in širiieljev. Bil je tudi ■;
| eden izmed tistih redkih, ki so se listu pri- 1
| družili že prva leta svojega obstanka. Ljube- •-
| zen do Marije ga je gnala na delo za list, ki *
0 je nosil njeno ime in njen pozdrav.

I Vsa dolga leta je teden za *ednom hodil po ' ;
S naselbini Joliet in širil list med rojake. No- |
(j beno vreme ni bilo zanj preslabo, tudi utru- |
| jenost po delu ga ni zadržala doma. S pokoj- g
| nim Markom Blutom sta si razdelila delo in |
j skupno sodelovala za list. In vse to je vsek- M
5 dar vršil brezplačno, samo v časi Marijino. H
j Res veliko, veliko mu je torej list Ave Ma- »
| ria dolžan. Sedaj je pa v večnosti pri Mariji, 3
s za katere čast je delal tako navdušeno. Goto-

j vo mu je Marija plačala vsak njegov korak,
I kakor tudi vsako zoperno besedo, ki jo je
moral preslišati.

Vsem našim naročnikom ga prav toplo pri¬
poročamo v molitev in v blag spomin.

Marija Pomagaj, plačaj temu svojemu zve¬
stemu delavcu za Tvojo čast stoterno za vse,
kar je storil po listu Ave Maria za Te.

Naj počiva v miru!


BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI


ZA DAR LISTU — Po $10: Rev. A. Schif-
rer. — Po $3: J. Drašler. — Po $2.50: F. Hro¬
vat F. Kastelic. — Po $2: M. Česnik. — Po
$1: M. Samida, J. Caiser. — Po 50c: F. Pajk,
J. Debeljak.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $15:
Mrs. Serich. — Po $10: J. Breznikar. — Po
$5.75: C. Jeglich. — Po $5: A. Srebernak, R.
Hrovat, M. Simonišek, M. Škulj. — Po $3: Bro.
M. Golobič. — Po $2.50: Mrs. Levar, Mrs. Sto¬
par, F. Lupšina. — Po $2: M. Mule, Mr Mrs. Ja¬
nežič, A. Ponikvar, L. Vidmar. — Po $1.50: J.
Lavrina, L. Kužnik, J. Urbančič, J. Krall, P.
Justin, Mrs. Stepič, H. Mirtel, J. Jaksič, A. Po¬
nikvar, F. McKenica, F. Legan. — Po $1: A. Ko¬
žar, J. Globokar, A. Kožan, M. Rožman, C. Sta¬
rič. — Po 50c: L. Lindič, Mrs. Mozich, A. Čer-
ček, Mrs. Cvenk, J. Vidmar.

ZA ROMARSKI DOM — Po $5: Druž. F.
Pink, Mr. Mrs. Fortuna, Silbitzer Druž., J. Zu¬
pančič, Kmet Druž., Lozar Druž., C. Perme, M.
Miketich. — Po $2.50: M. Hvalica, I. Pervanje,
F. Koprivnik. — Po $2: M. Samida, M. Prijaiel,
U. Pozarelli, J. Kužnik, F. Volk, A. Ban. — Po
$1.50: S. Potochnik. — Po $1: M. Deklava, R.
Lamšek, Mrs. Škerl, J. Bizjak, M. Adler, M. Če-
kada, M. Rožman, M. Peische, F. Kovačič, A.
Zadnik.

ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $40: Rev. F.
Scheringer. — Po $10: Rev. A. Schiffrer. — Po
$5: J. Vidmar. — Po $1: S. Stefančič, J. Urban¬
čič, F. Marolt, M. Prhne, A. McKenica, Mrs.
Vranichar, M. Novak, Rev. J. Ferkulj.

APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po $20:
Mrs. Tomšič. — Po $10: H. Bali, K. Starec, W.
H. Ebert, R. Markel, H. Kaj fes.

ZA LUČKE — Po $6: J. Hočevar. — Po $5: F.
Koprivnik, Mrs. A. Klahcher. — Po $3.50: M.
Rus. — Po $3: A. Kožel, M. Mule. — Po $2.50:
J. Zupančič, C. Boyce. — Po $2: Mrs. F. Kasii-
gar, I. Pervanje, W. Krajec, K. Toporiš. — Po
$1.50: Mrs. Škerl, M. Vrček, J. Stepič, M. Ja¬
vornik, M. Cook. L. Simoncich, J. Ferfolia. —
Po $1: A. Ban, Mrs. C. Bariel, M. Furar, Mrs.
Lukač, R. Dresčak, B. Bozner, H. Žgajnar, M.
Fink, F. Krall, E. Perše, M. Marino, M. Jereb,

M. Leskovec, F. Glavan, M. Urbas, F. Kovačič,
Mrs. Schmiel, A. Madrič, M. Novak. — Po 50c:
M. Klučevšek, F. Tegel, R. Vičič, H. Pakish, J.
Traven, M. Kaplan, M. Žagar, M. Kresevič, J.
Meserko, F. Turk, M. Boldin, K. Lozar, F. Pen-
gal, M. Kos, M. Konechnik, J. Vidmar, M. Bo-
kar, J. Uršič, A. Zakrajšek, U. Pozarelli, C. Po¬
bega, M. Bencina, Mrs. Malečkar, L. Pavšek, J.
Poiochnik, J. Siniich, F. Kovačič, J. Caiser, A.
Zadnik, M. Alduk. — Po 25c: C. Gersick.

ZA SV. MAŠE — Po $45: H. Bali. — Po $40:
A. Stopar. — Po $20: Mrs. Zotler, M. Gerbetz,
M. Simonišek. — Po $15: A. Voglish. — Po $10:
H. Mirtič, M. Mule, Mrs. Prijatelj, M. Turk. —
Po $8: M. Pavlesič. — Po $7.50: F. Koprivnik.
— Po $7: F. Petrovčič. — Po $6: J. Kirn, E. Per¬
še, J. Kave. — Po $5: L. Pazdertz, M. Škulj, L.
Hoge, K. Versčaj, L. Derchar, M. Čekada, Mrs.

L. Gorenflo, J. Rogelj, J. Čukjaii, M. Zupančič,
J. Hrvatin, Mrs. Fischer, K. Lozar, F. Pink, M.
Urbas, H. Kajfeš, J. Dolinar, A. Švigel, A. Mikš,

M. Draž., J. Zupančič. — Po $4.50: C. Perme. —
Po $4: M. Kolenc, F. Krall, J. Hočevar, M. Fu-
rat, M. Moskon. — Po $3: B. Maček, Vidmar
Druž., K. Kastelich, Mrs. L. Anzich Sr., J. Cha-
cata, Mrs. Škerl. Mrs. Jerič, I. Pervanje, A. Čer-
ček, A. Ban, Mrs. Volčanšek, M. Bencina, F.
Malečkar, M. Gorišek, Mrs. Kinkoph, A. Ma¬
drič. — Po $2.50: Mrs. M. Zelko, A. Kastelic. —
Po $2: A. Novak, J. Železnikar, J. Bovitz, J.
Strojan, M. Stariha, J. Prevok, J. Drašler, J.
Traven, M. Gregorčič, M. Stimatz, M. Žagar, F.
Cešar, M. Mule, M. Novak, J. Dolenc, F. Penagl,
F. Indihar, A. McKenica, L. Pavšek, Mrs. Gla¬
vič, J. Rožnik, Mrs. M. Lasich, Mrs. Schmiel, J.
Staresinich, M. Vidmar, A. Kož^l. — Po $1.50:
F. Gričar, J. Lindič, Mrs. Cvenk, Mrs. Lukač, F.
Glavan, J. Ponikvar, M. Lindič. — Po $1: L.
Vidmar, K. Pfeifer, J. Kerzič, J. Hočevar, R.
Vičič, H. Pakish, F. Murn, U. Murn, F. Plautz,
M. Klun, Mrs. C. Bizal, J. Zabukovec, M. Ka¬
plan, I. Kuhel, M. Kresevič, J. Meserko, Mrs.
Kodek, F. Kodek, B. Karlinger, C. Gersick, M.
Prhne, J. Hočevar, M. Kos, J. Vesel, M. Konech¬
nik, K. Toporiš, M. Marino, J. Vidmar, J. Hoče¬
var, M Globokar, A. Zakrajšek, M. Cook, M.
Prijatelj, J. Hočevar, J. Zupan, F. Kovačič, A.
Zadnik.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICI)

DS

II 48 132,948

996530236,4 cobiss s

Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kompaniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬
vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi.
Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬
setimi posteljami.

Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo
lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd.
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset
čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo
kuhinja.

Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni
nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve-
t inče, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria
ofisu.

Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš
samostan.

LEMONTSKI FRANČIŠKANI.