oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXXVI.—LETO XXXVI.
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDEI^EK), MARCH 9, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 47
SKEAJNAR
v	pol letni bolezni je
hči
P^tek umrla na domu svoje
Skrajnar, rojena "p "
J-ara šmihelj, odkoder je
Doma je bil iz Drašča
je	T Ameriko leta 1898. Bila
Št	društva Carniola Hive
25	društva sv. Vida, št.
1ђ	podružnice št. 25 SŽZ
ft	itarnega društva sv. Vida.
John je umrl prošlega ^einbra.
^^^0 zapušča štiri otroke i jg v,' ^агу Schneider, pri kateri na 998 E. 74 St., Mrs. tiioJ^^^Kraisner, John in An-Vuy^' ^tiri vnuke in dva pra-^jut •	se vrši v torek
ob 8.30 uri iz pogrebne-A. Grdina in sinovi, iu 62 St., v cerkev sv. Vida p., *0 v družinsko grobnico na ^°Pališ6e Calvary.
LICENCA
q^hebna?

BRITAIN, Conn., 8.
živgj ^Mehanik Dubois je do-J1q J^^i^jši karambol, pa je pri-^ег	vozi svoj avto
?°^'^ebnega dovoljenja. Du-®^al pred sodnikom in mu ^ glavo, da se brez dovo-Re sme voziti. Dubois je Ц ■ 'Deset let vozim svoj av-in se mi ni nikdaj- niče-86 vj^^'Petilo. Zakaj naj bi rabil ®6bno dovoljenje?"
V ranjenih ^°inetnih nezgodah
st^j^L^f'^ajsnjih prometnih ne-bilo ranjenih pet oseb. ft poškodbe sta dobila Abbg ^hneider, star 23 let, iz ^ ' Avon, Ohio, in Miss 20 let, iz Lo-ki sta bila vržena iz \ ^ katerem sta se naha-lia 1 ^ j® bil isti v koliziji z dve-&0{)Qj, Sinia avtoma ob 2.23 uri na Clague in Center 4ata • v Westlake, Ohio. Oba lobanje. Po izja-je Schneider kršil \r^Qluč.
^ t^J^igi nezgodi je dobil ^ ђа^ o Johnny Lloyd, stanu-22025 Wentworth Ave., ko	po glavi in hrb-
Ho Q njegov avto zadel ob v Brookparku in se ^ na drugo stran, ^J'ahenec, star 75 let,
1, ZadTt 5072 Broadway, je • , P^zno v soboto zvečer, \ Ave	ceste na Persh-
rt^Je ^ Broadway. Ima no-pB^iškodbe in zlomljeno w	■ ^°^^cija ni pridrža-
1	^ je izjavil, da je
jj. drugima avtomobi-A ^ bol^^v	na desno.'
] v *^^10	nahaja tudi
M l^avelle, star 22 let, iz ki je policiji iz-.	bržkone zaspal pri
ž	avta, predno je
v^ton ob drog pred 7005 Slavi Dobil je poškodbe
, ^*^«5 snd
^	se vrši redna
^iHegg^ direktorija Slo-. ^^^odnega doma na
so prošeni, da ® v polnem številu.
ANGLEŽI SO KONČNO PRISTALI NA BLOKADO KITAJSKE
WASHINGTON, 8. marca—Izšel je skupni komunike, odobren od Dullesa in britanskega zunanjega ministra Edena, v katerem se javlja, da je Velika Britanija pristala na blokado blaga, ki naj se v bodoče ne uvaža na celinsko Kitajsko in ki je strateškega pomena. Posvetovanja in pogajanja med britansko in ameriško delegacijo so se zaključila.
Skupni komunike se bavi st političnimi in gospodarskimi vprašanji obeh držav do Dalj-njega, kakor tudi do Srednjega vzhoda.
Za splošno javnost so važne naslednje ugotovitve:
Velika Britanija je pristala na to, da ne bo dopustila ne Britancem, pa tudi ne drugim državam, ki se poslužujejo britanskih ladij in britanskih pristanišč, da bi se uvažalo na Kitajsko blago, ki je važno v oboroževalne in v bojne namene.
V ostalem Velika Britanija ne bo izvajala nad Kitajsko kake splošne blokade ali pa silila druge države, da storijo isto.
Velika Britanija vztraja na stališču, da ne prekine svojih odnosajev do celinske Kitajske in da ker je priznala komunistični režim v Pekingu, pač vzdržuje še naprej vse odnosa je s celinsko Kitajsko.
Druga točka objavljena v komunikeju, enako zanimiva za splošno javnost, pa se tiče tako spornega vprašanja iranskega petroleja,
Britanci ponavljajo tudi v tem komunikeju bistveno isto stališče, kot so ga zavzemali ves čas iransko petrolejskega spora. Britanci dopuščajo iranski vladi pravico nadzorstva nad produkcijo petroleja, zahtevajo pa zase juridično pravico do lastnine, ki jo je imela anglo-iranska petro-lejska družba na iranskem petroleju. V kolikor pa je bil ta petrolej z raznimi tehničnimi napravami, ki so bile potrebne za produkcijo in predelavo petroleja nacionaliziran, mora Iran plačati družbi pravilno odškodnino.
EKSPLOZIJE IN TELEVIZIJA
NEW YORK, 8. marca—^Komisija za raziskovanje atomske energije javlja, da se bodo vršili poskusi z atomsko eksplozijo dne 17. marca v Nevadi. Eksplozija in učinki bodo prenašani radijskim potom in potom televizije.
86. rojstni dan
Včeraj je obhajal svoj 86. rojstni dan občepoznani in spoštovani pogrebnik Mr. Joseph Žele. Zadnje tedne se nahaja v bolniški postelji in pod zdravniško oskrbo. Sorodniki in številni prijatelji slavljencu iskreno čestitajo k dogodku, obenem pa mu želijo, da bi se mu ljubo zdravje čim preje povrnilo!
Titov obisk v Londonu pomaknjen
LONDON, 8. marca—Uradni poset predsednika Jugoslavije, maršala Tita je bil prvotno določen na 23. marca. Beograjska vlada je zaprosila britansko vlado, naj se dogovorjeni obisk premakne za en teden v naprej. Tito naj bi prišel v London že 16. marca. Britanska vlada je' pristala na ta predlog.
Tito bo prispel na britansko trdnjavo Malta v Sredozemlju z jugoslovansko ladjo. Tam ga bo prevzela britanska vojna ladja, ki ga bo pripeljala v Anglijo.
Britanska kraljica Elizabeta bo priredila Titu uradno kosilo in uradni sprejem.
Tito se bo v Londonu razgo-varjal s Churchillom, katerega pozna osebno že s konferenc v Rimu v letu 1944, o jugoslovan-sko-britanskih odnosih politične in gospodarske narave.
Pomoč Jugoslaviji naj bi se ukinila?
V soboto je govoril pred City klubom v Clevelandu profesor Alex N. Dragnich, v Ameriki rojeni Srb, ki uči na univerzi Van-derbilt v Nashvillu, Tenn., in sicer je bil predmet njegovega govora ameriška finančna pomoč Jugoslaviji. Dragnich, ki je bil od 1947 do 1950 prideljen ameriški ambasadi v Beogradu, je v svojem govoru trdil, da bi Amerika morala podporo Jugoslaviji umakniti ali pa vsaj znižati, ker Jugoslovani da so proti sedanji komunistični vladi in da bi se jugoslovanska vojska v slučaju vojne ne hotela boriti. Govornik pa je priznal, da državni department tudi pod vlado Eisenhower ja ni dal še nikakega znamenja, da namerava spremeniti svoje stališče do Jugoslavije. Sedanji ameriški ambasador v Beogradu, George Allen, ki je te dni zaključil svoje poslanstvo pri vladi Jugoslavije, je bil eden izmed arhitektov politike, katero je Dragnich v svojem govoru pobijal.
V bolnišnici
Mr. Anton Golich iz 19602 Shawnee Ave. se nahaja v Charity bolnišnici, kjer je srečno prestal težko operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo med 2.30 in 3.30 uro popoldne ter med 7.30 in 8.30 uro zvečer. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
WASHINGTON, 8. marca— Ameriški kongres se mora pečati z nerazveseljivim položajem v ameriškem šolstvu.
V	Alabami je 200,000 šolar-čkov, ki posečajo neprimerne zasilne šolske prostore. 129,000 učiteljev ima prav primitivno izobrazbo.
V	Južni Dakoti poučuje tisoč učiteljev in učiteljic, ki so se pripravljali na svoj poklic le z enoletnim izobraževanjem.
V	Michiganu je 5,500 učiteljev in učiteljic, ki nimajo iz-
polnjenih najosnovnejših pogojev, da bi sploh smeli poučevati.
V	New Jersey je 1,650 razredov, ki ne zaslužijo tega imena.
V	Severni Carolini je lansko leto 43,000 šolarjev bilo nastanjenih za časa šolskega pouka po raznih hodnikih, kleteh, jedilnicah in drugih zasilnih prostorih.
St. Louisu, Missouri, je 92% učiteljev, ki vzdržuje sebe in svoje družine z zaslužkom po šoli, Kako naj bo tak učitelj pripravljen na šolo?
OGLEDALO NAŠE DOBE...
Dolar, zaslužek, ne pa materinstvo in vzgoja otrok je verj<itno naloga in skrb ameriških mater.
Kongresnica republikan-ka Kenneth Roberts je avtorica zakonskega osnutka, katerega je predložila koor gresu, da postane zakon.
Kongresnica trdi, da je pri ameriški produkciji danes zaposlenih kot delavk devet milijonov mater, ki imajo otroke. Ker mati raje služi dolar, prepušča vre jo in vzgojo otrok raznim varuhinjam, katerim plačuje manj kot pa znaša materin zaslužek pri produkciji. Toda. plače tem varuhinjam naj bi bile v bodoče proste dohodninskega davka, priporoča kongresnica Robets.
Stevenson svari pred nepremišljenostjo
HONOLULU, 8. marca—Na svojem potovanju proti Aziji in na prvem večjem pristanku na Havajskih otokih so Stevensona doleteli dogodki in spremembe v Rusiji ravno na tem otočju. Stevenson je bil povprašan, kaj misli glede Rusije, ki je zgubila Stalina. Stevenson je odgovoril, "da bi bilo škodljivo pričakovati, da bo smrt Stalina zboljšala sovjetske odnošaje do zapadne-ga sveta, na drugi strani pa poslabšala položaj ruskih komunistov v notranjosti države."
Bilo bi naravnost neumno če bi bazirali našo politiko na dej stvo, da je oblast prešla od ene osebe na drugo, oziroma, če b" se vdali slepemu upanju, da bo z odhodom Stalina ruski komunizem razpadel, je dejal Stevenson.
Kar moremo storiti je naše prošnja, da bosta novi predsednik Malenkov in zunanji minister Molotov dala v bodočnosti kak dokaze, da jima je res za mir, o katerem vedno govorita.
Adlai Stevenson je nastopi' danes svojo pot na Japonsko.
Lausche imenoval Stearnsa za sodnika
Na položaj sodnika, ki je postalo prazno s smrtjo Lewis Druckerja, je governer Lausche imenoval načelnika urada mestnih prosekutorjev J o s ep h a Stearnsa. Novi sodnik bo prevzel svoj novi položaj enkrat ta teden. V novembru, ko bodo mestne volitve, pa bo kandidiral za izvolitev na položaj, katerega mu je podelil governer Lausche.
Častni član Glasbene Matice
Glasbena Matica se iskreno zahvaljuje Slovenian American klubu za pristop kot častno ustanovni član.
i: Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 5. marca pri Mr. in Mrs. James Hegler na 7507 Cornelia Ave. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Tako je postala Mrs. Mary Novak, lastnica gostilne Novak's Lounge Bar na 5705 St. Clair Ave., prvič stara mama. Čestitamo!
Georgij Malenkov naslednik Stalina; Stalina pokopljejo danes popoldne
VAŽNE SPREMEMBE V RUSKI POLITIKI ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Kot naslednik Stalina je bil postavljen za predsednika ruske vlade in glavnega tajnika stranke Georgij Malenkov, star 51 let, dolgoletni najožji sodelavec Stalina. Važna je bila nadaljnja sprememba v ruski vladi, ko je postal sedanji podpredsednik vlade Molotov ruski zunanji minister, notranji minister—šef komisije za atomsko energijo in šef tajne policije, vse v eni osebi—pa Beria.
Andrej Višinski je bil umak-"*-----
njen s položaja ruskega zunanjega ministra, imenovan pa za stalnega zastopnika Sovjetske zveze pri Združenih narodih.
Dejansko pa bo načeloval tej ruski delegaciji Gromiko, ki je istočasno ruski poslanik v Londonu.
Od ostalih imenovanj je važno imenovanje Vorošilova za predsednika predsedstva vrhovnih Sovjetov. Vorošilov je kot general znan iz časa začetka ruske revolucije, pa tudi v zad-iji svetovni vojni.
Stalina pokopljejo danes
V teku treh dni je šlo mimo odprte krste, v kateri je bilo Stalinovo truplo, dva do tri milijona ljudi. V nedeljo so se menjali kot častna straža ob krsti načelniki vlad iz satelitskih držav, Češkoslovaške, Poljske, Romunije in Madžarske, in pa načelnik posebne delegacije iz komunistične Kitajske.
Truplo pokojnega Stalina položijo danes v ponedeljek, 9.
marca v mavzoleju neposredno zraven trupla Ljenina. Sovjeti,
so napovedali, da bodo zgradili posebno poslopje, v katerem bodo polagali krste s trupli poleg Ljenina in Stalina tudi ostalih vidnih sovjetskih voditeljev.
Po Sovjetski zvezi se bo danes opoldne ustavilo za pet minut v počastitev spomina Josipa Stalina. Delo ne bo počivalo samo v tistih obratih, ki po svoji naravi ne dopustijo prekinitve.

Poziv na slogo
Zunanji svet je presenetila taktika sovjetskega vodstva, ko je neposredno po smrti Stalina hitro imenovalo nasledstvo in obenem izvršilo spremembe, ki jih je smatralo v vrhovni državni upravi za potrebno. Malenkov ni dopustil zunanjemu svetu veselja, da bi čakal na kake notranje razprtije, ko je šlo za imenovanje naslednika Stalina. Vse je bilo izvršeno v najkrajšem času, da se vsi posli lahko nemoteno in brez prekinitve nadaljujejo.
Notranja policija je združena v eni roki. Ministrstvo za notranje zadeve ima nalogo, da skrbi za notranji red in mir. V komunističnem režimu je poleg notranjega ministrstva z redno policijo armada tajne policije, ki je samostojna in ki ima lastnega šefa. V Sovjetski zvezi so po smrti Stalina vso notranjo varnost združili v eni roki v osebi Beria, ki je bil do sedaj šef tajne policije in obenem komisar za raziskovanje atomske energije.
V razmerju do zunanjega sveta je na vsak način važna sprememba v juskem zunanjem ministrstvu. Na to mesto se je povrnil nazaj Molotov, ki je svetu znan kot večkratni prejšnji ruski zunanji minister. Molotov pa je v svetovni zunanji politiki znan tudi kot oseba, ki ne popušča in ki je dosledni ruski komunistični imperialist.
Program Malcnkova
Poleg poziva na enotnost v stranki je Malenkov izdal v svojem proglasu na sovjetsko ljudstvo nekaj smernic svojega bodočega dela.
Malenkov je pristaš nasled-nih idej:
Sovjetska zveza ima sedaj na vseh straneh varne meje, zlasti še na njenem zapadu, ko ne obstoja več vzhodna Prusija. Z odstopom ozemelj od strani Finske se je pojačila varnost bivše ruske prestolice Ljeningrada.
Sovjetska zveza je za idejo Združenih narodov. V sedanjem času pa da to organizacijo izrablja Amerika v svoje napa; dalne namene.
Gospodarska sistema komunizma in kapitalizma lahko obstojata drug poleg drugega, če je na obeh straneh podana resnična volja do pravega sodelovanja.
Sovjetska zveza je cenjena tudi od strani njenih prijateljev radi tega, ker je močna. Cenjena bo tako dolgo, dokler bo močna. Slabič ni nikjer spoštovan.
Nemčija je povzročila v zadnji dobi dvakratno svetovno klanje. Nemškega vprašanja ni mogoče rešiti razen na pravilni (sovjetski) način.
Malenkov ponavlja! trditve Ljenina, da se bo boj med komunizmom in kapitalizmom izbojeval v Aziji. Neposredni sovjetski cilj je v tem, da delujejo v enem bloku skupaj tri velike države: Rusija, Kitajska in Indija. Če bo ta blok ustvarjen in te države sovjetizirane, bo večina svetovnega prebivalstva ravno v tem bloku, ki bo lahko napovedal zadnji boj kapitalizmu.
Nadaljnji svetovni odmevi
Svet se je zanimal za vprašanje, ali je svetovna varnost po smrti Stalina sedaj večja, ali pa Malenkov ne daje takih garancij. Večina je mnenja, da se je položaj za svetovno varnost s smrtjo Stalina poslabšal. Kakih 18% povprašanih po svetovnih prestolnicah je bilo mnenja, da so upanja za mir na boljši podlagi, kakih 24% pa jih je odgovorilo, da so osnove za mir z nastopom Malenkova slabše, kot pa so bile pod Stalinom.
V Washingtonu so mnenja, da naj se spričo ruskih sprememb ustanovi posebni odbor, kjer bodo sami strokovnjaki glede Rusije in glede njenih satelitov, ki bodo pomagali federalni vladi z nasveti. Ameriški veterani trdijo, da naj se sedanji položaj v Rusiji skoristi tudi v tem smislu, da se zahteva od Rusije, da vrne kakih 1,200,000 vojnih ujetnikov raznih držav, ki so menda še vedno na tem ozemlju in katerih Rusija še do sedaj ni vrnila. Med državami, ki nista izjavili nobenega sožalja, sta Japonska in Izrael, ker pač nimata nobenih zvez z Rusijo.
Vsi vodje komunistov zbrani
MOSKVA, 9. marca—Na pogreb Stalina so prišli vsi vodje vlad in komunizma v satelitskih državah. Tudi iz Kitajske. Obenem so prišli predstavniki komunističnih strank iz drugih držav.
Afera, ki se je tikala obtoženih zdravnikov, češ, da so bili zarotniki zoper sovjetske voditelje, se tolmači po Stalinovi smrti samo v zvezi s Stalinom. Stalin je dobil okrog božiča lanskega leta srčni napad, pa ga zdravniki niso ozdravili in je bila potrebna zdravniška afera.
Kri med ujetniki na Koreji naprej
SEOUL, Koreja, 8. marca— Na otoku Yoncho se nahaja kakih 8,000 komunističnih vojnih ujetnikov. 2,000 od njih je začelo z uporom zoper ameriško taboriščno upravo. Ameriške straže so bile napadene s točo kamenja. Taboriščna uprava je bila prisiljena uporabiti orožje in je tudi odgovorila z orožjem.
Ameriško vojaško poveljstvo javlja, da je bilo pri tem ubitih 23, ranjenih pa 42 vojnih ujetnikov. Vojni ujetniki tega taborišča so severni Korejci in jih ima taboriščna uprava registrirane za prave komuniste.
Upor se je začel, ker je uprava zahtevala izročitev nekega kolovodje, ki je kršil pravila, ostali ujetniki pa označenega ujetnika niso hoteli predati. Upor je bil zadušen in mir v taborišču vzpostavljen.
SMRT STALINA DOBER BUSINESS
TOKIO, 8. marca — Tokijske knjigarne, ki so imele v prodaji Stalinova dela, so s smrtjo Stalina napravile dobro kupčijo. Stalinova zbrana dela obsegajo deset knjig. Ena tokijska knjigarna je imela na prodaj tisoč teh zbirk in so bile razprodane v treh dneh, potem ko je bila javljena novica, da je Stalin umrl.
Za časa življenja Stalina se tudi japonski levičarji niso preveč zanimali za Stalinove knjige.
SPOMENIK ROOSEVELTU
KOPENHAGEN, Danska, 8. marca—Tukaj se je osnoval odbor, kateremu načeljuje danski zunanji minister Kraft in ki si je nadel nalogo, da postavi pokojnemu Rooseveltu doprsni kip na glavnem trgu mesta. V kipu bodo vklesane besede: "Boril se je za svobodo sveta."
Tudi zdravniki niso varni
Dr. John Stephens je bil napaden v njegovi ordinacijski sobi na 3001 Scovill Ave. V čakalnici je opazil po njegovem mnenju klijenta, ki naj vstopi v or-dinacijsko sobo, pa ga je namišljeni bolnik napadel, ga pobil na tla do nezavesti in mu odnesel $25 in zapestno uro.
Žena zdravnika je izpovedala, da je bil njen mož napaden po dveh lopovih 2. decembra lanskega leta, bil zvezan, oropan denarja, zapestne ure in pištole ter raznih drugih predmetov, ki so se nahajali v njegovi ordinacijski sobi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9. marca 1953
ki
ENAKOPRAVNOST
JJ
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndvrsoa 15311 — HEndergon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail In Cleveland and Out of Town:
(Po raznašplcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)-------------------
For Six Months—(Za Šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post ОШсе at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STALIN ODŠEI^MALENKOV PRIŠEL
(1)
■ Sovjetska zveza si je izbrala za naslednika Stalina, Malenkova. Malenkov je zrastel iz družbe Stalina in iz tajništva stranke. Stranka pomeni v komunističnih državah najmanj toliko kot država sama. Stranka je vse.
V državah, kjer so še ali so bili kralji in cesarji, torej kjer je šlo za dinastijo, za dedno nasledstvo, se je ob smrti enega od te dinastije, ki je bil slučajno kralj ali cesar, reklo: Kralj je mrtev, živel kralj! To je pomenilo, da s smrtjo enega člana kraljevskega cesarskega rodu še ni propadel celotni rod. Naj torej živi novi kralj ali cesar, ki itak po zakonu nasleduje pokojnega.
Malenkov je nasledil Stalina. Rekli bi prav po domače, da ker je Stalin umrl, mora priti iz komunističnih vrst nekdo drugi, da komunistično teorijo in prakso nadaljuje. Stalin, je mrtev—živel Malenkov! Z drugimi besedami, kakor da bi šlo za dedno nasledstvo prvaku komunizma.
Mi smo povdarili, da je dal Stalin s svojim prednikom Ljeninon velik pečat ruskemu in svetovnemu komunizmu. To je držalo, drži in bo držalo. Ali pa je nujno, da nekdo, ki nadaljuje stare tradicija in o katerem do sedaj še ni znano, kakšen pečat bo vdaril, ne more biti vreden naslednik rodu—dinastije Ljenin-Stalin.
Teoretični program komunizma, kot naj bi bil izpeljan v praksi po zamislih Marxa je tale: Za nekaj časa je treba tolerirati, dopustiti državo in njeno organizacijo, diktaturo proletariata s pomočjo kmetov, da se uniči in odstrani reakcija, z drugimi besedami, da postanejo nenevarni kot $protirevolucionar j i.
Tako bo prišlo do končne stopnje prave resnične demokracije, v kateri, potem ko bo vsa prežeta idej Marxa, Ljenina in Stalina, ne bo več razredov, marveč bo ta družba prešla v brezrazrednost. Sedanje volitve so izraz starega reda. Ostale so potrebno zlo. S pomočjo države kot jo vodi začetna diktatura proletariata se bo prišlo končno v družbo, kjer ne bo ne razredov in ne diktature, marveč resnično človeško bratstvo.
S to idejo je nadaljeval komunistični''program tudi pokojni Josip Stalin. Leta 1917, ko so komunisti pod takratnim vodstvom Ljenina izvedli najpomembnejšo svetovno revolucijo, je imela komunistična stranka Rusije 200,000 članov. Brez mladine, brez vojaštva, brez upravno politične prakse.
Dedščina Stalina je: Okrog 7,000,000 pravih članov partije in na desetine milijonov mladine, ki se vzgaja v Sovjetski zvezi, najsibo pod imenom pijonirji ali kom-somolci ali mladi oktobristi, poleg večmilijonske Rdeče armade.
Carska Rusija ali tudi Rusija pred drugo svetovno vojno je bila faktor, s katero je vojni zaveznik začunal. Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni je činitelj prvega reda. Otroci v ljudskih šolah vedo danes na pamet, ne da bi jim bilo potrebno razlaganje iz šolskih knjig, da sta danes v svetu dva velika imperija: Ameriški in ruski. Ruski imperij je zrastel pod komunizmom Stalina, toda zrastel je pod komunizmom. Ali gre le za osebnost Stalina?
Nedvojbeno je bil Stalin močan človek in ml smo ga vsaj delno osvetilili kot pojavo. Kar smo trdili mi, prizna vsakdo in v tem pogledu ne bo razlike mnenj, da je odšel s svetovnega odra pomemben igralec. Toda igra, v kateri je igral ta igralec morda celo glavno vlogo, je celota. Sam bi ostal na odru kot lutka, morda celo kot smešna figura, da ne bi imel pri sebi gledališko družino, ki je skupaj z njim uprizarjala igro kosa življenja. Malenkov kot Stalinov naslednik je bil tudi igralec na tem odru. Je član gledališke družine, če smemo rabiti v nazorne svrhe. ta izraz domačega ruskega in svetovnega komunizma.
Kralj je mrtev—živel kralj! To je veljalo za dinastije. Stalin je mrtev, živel Malenkov! To velja za rusko državo, obenem pa za idejo, za katero gre, vsaj po njenem zatrdilu, ta država v boj. Po domače bi rekli, da je eden od predstavnikov tega gibanja odšel, njegovo mesto je bilo treba spopolniti, kakor to zahtevajo čisto naravni dogodki in torej prehod oblasti od enega človeka na drugega naj za stvar, za katero gre, ne pomeni ničesar bistvenega. Kratek proces, ki se je izvršil v Moskvi po smnti Stalina, ko so bili imenovani novi najglavnejši funkcionarji, dokazuje, da Moskva smatra, da je temu tako.	L.Č.
Za rojake, ki bodo potovali v Jugoslavijo
DRUGI ČLANEK
Dragi rojaki in prijatelji! Med tem časom ste gotovo že prebrali prvi članek, ki opisuje carino, zavarovanje proti nezgodam in druge pomembne zadeve, za katere mora vsak rojak, ki potuje v Jugoslavijo vedeti. Izrežite tudi ta članek in ko boste na barki, boste imeli čiovolj časa, da ga preberete, kar vam ne bo škodilo. V drugem članku bom obravnaval stvari, ki so tudi zelo važne za vse potnike, zato pozor!
Še nekaj malega o carini
O carini se je že toliko pisalo, da tu ne bom nadrobno ponavljal vse te nevšečnosti, ki so v vseh državah približno enake. V nekateri državi so manj natančni, v drugi spet bolj in tako je po vsem svetu. Neka rojakinja mi je pisala, da bo prišla letos na obisk v Jugoslavijo in je zaradi tega poslala naprej že celo rešto paketov, pet jih je že odposlala, šest pa jih še namerava. To je ta rojakinja slabo napravila. Na katerikoli naslov je poslala te pakete—vsak bo moral plačati carino brez izjeme, čeprav se bo prejemnik morda izgovarjal, da paketi niso njegovi, ampak od tete, ki bo prišla letos k nam na obisk. Kdo mu bo verjel? Carinski uradnik se bo ravnal po predpisih. Kako se pošiljajo paketi, pa smo že neštetokrat obravnavali. S tem, da so naši carinski predpisi zelo strogi, se strinjam z vami vred. Pred vojno sem mnogo potoval in verjemite mi, ničesar drugega se nisem bal—kot le carine. S tem se je pač treba sprijazniti in ravnajte se tako, kot sem napisal v prvem članku.
V naših cenah
Da si bo lahko vsak rojak napravil primeren proračun in da ne bo vzel seboj preveč "zelenih kebrov," Vam tule navajam cene najvašnejših artiklov. 2e v začetku naj bo rečeno, da pri nas ni ni-kakih omejitev več, kar se hrane in drugih predmetov tiče, lahko kupiš tudi cel vagon moke ali pa par ton klobas, če imaš denarja dovolj. Cene pa so takšne:
RELIGIJA JE OPIJ LJUDSTVA...
1
din din din din din din
din din
kg krušne moke ................. 31
kg pšenične moke ................ 96
kg koruzne moke ................ 34
kg kruha ....................... 29
kg govedine. ..................... 170
kg teietine ...................... 170
kg svinjine ...................... 220 din
kg prekajenega mesa .....'......... 300 din
kg svinjske masti ................ 190 din
kg margarine .................... 290 din
kg sur. masla . . •.................. 500 din
kg sladkorja ..................... 245 din
kg riža ......................... 450 din
kg krompirja ..................... 18' din
kg zelene salate .................. 60 din
kg kislega zelja .................. 48 din
kg kisle repe ................. 28 din
kg karfijole ..................... 55 din
kg belega zdroba ..........,....... 100 din
kg surove prave kave ..............4000 din
kg olja . . ;...................... 190
kg vina ......................... 150
kg žganja ...................... 400 din
kg jajce ........................ 12 din
kg kranjska klobasa ............... 60 din
Kar se pa tiče cen obleke in obutve pa je naslednja: 1 par dobrih moških čevljev stane 3 do 4,000 din, ženski čevlji prav tako, ženske nogavice (flor) 420 din, moški klobuk od 800 do 1,200 din, mobka srajce 2,000 din, dobra moška obleka pa od 25 do 35,-000 din. Obleka je draga ko "žafran," figova peresa, kakršna sta nosila Adam in Eva, so pa zastonj!
Hoteli, avto in bencin
Lansko leto je bila pri nas navada, oziroma predpis, da so in-ozemci z visoko valuto plačevali za sobe v hotelu trikratno ceno. Ko sem potoval v Zagreb z nekim rojakom, sem jaz plačal v hotelu sobo 300 din—rojak pa, ki je imel ameriško valuto pa 1,200 din. Letos je ta razlika povsem odpravljena. Hotelske sobe stanejo od 300 din navzgor, kakršen hotel je pač. Natančnejše o cenah v hotelih pa drugič, ker prav zdaj preurejajo cene za turistično sezono. Naval turistov pa bo letos takšen, da so na primer vse sobe v vseh hotelih v Dubrovniku za celo sezono že vnaprej oddane.
Če hočfš vse videti in biti neodvisen od voznega reda, tedaj pripelji seboj vojo karo. Toda bencin pri nas je sedaj drag—1 liter stane 57 din 'in tako lahko preračunaš stroške za vožnje. Rojak Spolar, ki je še vedno tu, svetuje rojakom, ki bodo potovali s karo, da vzamejo italijansko linijo, ker je pot od Genove, kjer italijanske ladje pristanejo, pa do naše meje samo 300 km dolga. Pri nas avta ne moreš dobiti v najem, pač pa si lahko najameš avto v njem v Italiji v Milanu, Padovi ali v Trstu. Najemnina za 6 tednov stane menda 300 dolarjev. Taksiji so pri nas zelo dragi. Najcenejše prometno sredstvo pri nas je "štefletencug" kakor pravimo, kadar gremo peš. Pa ljubljanski tramvaj je tudi poceni, za 10 din se pelješ skozi celo Ljubljano. Res, da ropota kakor star kofemalen, toda ker je poceni, na ropot in na polževo brzino pozabiš!
Kako boš menjal dolarje v dinarje Valuto lahko menjaš v vsaki banki, to se pravi v vseh podružnicah Narodne banke, ki je v vsakem mestu. Prav tako pa lahko menjaš valuto v vseh poslovalnicah "Putnika." Putnik ima svojo menjalnico tudi na ljubljanski postaji, svoje poslovalnice pa ima tudi na Jesenicah, Sežani, Mariboru, Celju, Novem mestu, na Bledu in v Rogaški Slatini, Ce pa je pravočasno najavljena večja grupa rojakov, bodo rojaki l#hko menjali valuto že v vlaku.
Avtobusne proge V Sloveniji je vsega 106 avtobusnih prog. Tu bom navedel samo tiste, ki pridejo v poštev za večino rojakov in te so; Ljubljana-Vransko, Ljubljana-Žiri, Ljubljana-Horjul, Ljufc)ljana-Cerkno, Lju-Ijana-lg, Ljubljana-Sostro, Ljubljana-Loški potok, Ljubljana-Morav-če, Ljubljana-Polhov Gradec, Ljubljana-Kranj, Ljubljana-ldrija, Novo mesto-Bela Krajina itd. Sploh je avtobusni promet tako urejen, da je z avtobusi dosegliv vsak večji kraj v Sloveniji in vsi avtobusi imajo zveze z železniškim voznim redom.
Kakor vidite, so vse stvari silno preproste, samo poznati jih je treba. Zato kar korajžnoo na pot. Videli in slišali boste kar boste hoteli, če vam bo všeč pri nas—prav, če pa ne—pa tudi prav; v vsaki deželi boste našli dobre in slabe strani. Nekdo bo, recimo hvalil tisto, kar bo drugi grajal, ali pa narobe in ko se bosta na barki skupaj nazaj peljala, jima vsaj dolgčas ne bo, ker se bosta lepo prepirala vso pot in jima bo čas hitro minil. Pod kožo smo vsi krvavi in bolj na slabo stran mahnjeni, ko na dobro in povečina vsi raje zabavljamo kot hvalimo. Ampak iz vsega tega se včasih le kaj
Veliki francoski pisatelj Andre Gide je leta 1936 obiskal Sovjetsko zvezo kot navdušen sim-patičar komunizma, v pričakovanju, da mu bo dana prilika, "da občuduje novi svet," katerega so zgradili Sovjeti. Vrnil se je domov globoko razočaran, kakor je sam zapisal, kajti: "Ponujali so mi, v želji, da bi me izvabili in pridobili zase, vse tiste posebne ugodnosti in prednosti, katere so mi bile zoprne v starem svetu."
V zvezi s smrtjo Josipa Stalina in hitrim naznanilom sovjetskih voditeljev, da zavzame Stalinov položaj kot ministrski predsednik Sovjetske zveze Ge-orgij Malenkov, se vsiljuje misel, da je ta naglica zgovoren dokaz bojazni med komunistično birokracijo v Kremi ju, da pravzaprav nihče ne more nadomestiti Stalina, ki je v teku 29 let, ko je stal na čelu vladi, z metodičnim poveličevanjem dejansko postal nekako božanstvo. Gide je v knjigi, objavljeni po vrnitvi iz Rusije, o tem pisal:
"Stalin dovoljuje samo hvalo in odobravanje in kmalu ga bodo obkoljevali le taki, ki niso sposobni povedati mu, da se sploh kdaj moti, ker so osebno brez vsakega prepričanja. Njegove slike so vsepovsod, njegovo ime je na vseh ustnicah, in nobenega govora ni v javnosti, v katerem, bi se ne poveličevalo njegovo ime. Ali je vse to posledica oboževanja, ljubezni ali strahu?. Kdo more reči? Spominjam se, da ko smo se na potovanju proti Tiflisu ustavili v Gori ju, mali vasi, kjer se je naredil, se mi je zdelo, da bi bilo primerno in uljudno, če bi mu poslali osebno sporočilo kot izraz hvaležnosti za prisrčni sprejem v Sovjetski zvezi, kjer smo bili vsepovsod deležni tolikšne gostoljubnosti. Take priložnosti ne bo več, sem si mislil, zato sem velel, da se avto ustavi pred po-
što, kjer sem izročil brzojavko, ki se je začela: 'Vozeč se skozi Gori na našem čudovitem potovanju, nisem mogel kaj, da bi vam ne poslal . . .'
"Ampak prevajalec se je tu ustavil in rekel, da take brzojavke ne more poslati, ker 'Vam,' kadar velja to Stalinu, ne zadostuje. Ne bilo bi dostojno, je pojasnil, nekaj bi se moralo dodati. Na primer 'Vam, voditelju delavstva,' ali pa 'Vam, vladarju ljudstva.' Zdelo.se mi je nesmiselno in dejal sem, da Stalinu gotovo ni za tako laskanje, ampak vse zaman. Ni se podal, skratka, brzojavke ne bo poslal, razen ako privolim, da se besedilo spremeni. Z obžalovanjem sem premišljal, da take formalnosti neizogibno postavljajo nepremostljive plotove med Stalinom in njegovimi podložniki. Pogosto sem bil tudi primoran delati popravke in dodatke v govorih, ki sem jih imel v času svojega obiska. Pojasnili so mi, da mora biti na primer pred besedo 'bodočnost' zmerom pridevnik 'slavna,' kadar se govori o bodočnosti Sovjetske zveze."
Pomniti je, da je to zapadne-mu človeku nepojmljivo maliko-vanje obstojalo še pred drugo svetovno vojno, v teku katere je lik Stalina kot posledica njegovih nespornih sposobnosti kot voditelja, neizmerno pridobil na svojem sijaju. V dobi, ki se je končala s smrtjo Stalina, je Sovjetska zveza za vse praktične svrhe postala komunistična "sveta dežela" in prvemu "svetniku" tega komunizma—Leninu, se je zdaj pridružil drugi "svetnik"—Stalin. Balzamirani trupli obeh v grobnici iz rdečega marmorja v srcu Moskve, mimo katerih se pomikajo vrste ruskih kmetov in delavcev, so rogajoč odgovor, ki sta ga oba ponavljala v življenju, da "religija je opij ljudstva . . ."
SALT YKOV-ŠČEDRIN:
Povest kako je kmet prehranil dva generala
(ODLOMEK)
Generala sta pobesila glavi. Kamor koli sta obrnila pogled, vse je govorilo o jedi. Njune lastne misli so se zarotile proti njima, kajti predstavo o bifte-njima, kajti lahko sta si še tako prizadevala, da bi odgnala predstavo o biftekih, te predstave so si s silo utjrale pot.
Mahoma.pa je generala, ki je bil nekoč učitelj lepopisja, obsijal navdih . . .
"A kaj pravite, vaša prev-žvišenost," je rekel veselo, "ko bi si našla kmeta?"
"Kako to mislite . . . kmeta?"
"Na, da, preprostega kmeta . . . kakršni so pač navadno kmetje! Ta bi nama brž prinesel žemelj pa nalovil leščark in rib!"
"Hm . . . kmeta . . . samo kje naj ga vzameva, tega kmeta, ko ga ni?"
"Kako"'bi ga це bilo? Kmeta najdeš povsod, treba ga je samo poiskati! Najbrž se je kam zalezel, da bi se izognil delu!"
Ta misel je generala tako oh-rabrila, da sta razvneta planila pokonci in začela iskati kmeta.
Dolgo sta brez uspeha blodila po otoku, naposled pa ju je ostri duh po črnem kruhu in po kislih ovčjih kožah spravil na sled. Pod drevesom je spal velikanski kmet; trebuh je molel kvišku, past si je položil pod glavo pa se je prav nesramno izmikal delu. Generala sta se neznansko razsrdila.
"Spiš, poležuh!" sta planila nadenj. "Še zmeniš se ne, da tu
dva generala že drugi dan umirata od gladu! Zdaj pa marš takoj na delo!"
Kmet je vstal in videl, da sta generala stroga. Hotel jo je pobrisati, toda generala sta se ga takoj oprijela, da sta odrevene-la.
Tedaj se je pred njima lotil dela.
Najpoprej je splezal na drevo in nabral vsakemu generalu po deset najbolj zrelih jabolk, zase pa je vzel eno samo, kislo. Potem je začel brskati po zemlji in je nakopal krompirja; potem je vzel dva kosa lesa in ju drgnil drugega ob drugega, da je napravil ogenj. Nato je iz svojih las spletel zanko in ujel leščarko. Naposled je zakuril in napekel tako raznovrstnih jed, da je generaloma celo prišlo na misel: ali ne bi dala košček tudi lenuhu?
Gledala sta generala, kako se je kmet trudil, in kar srce jima je poskakovalo. Pozabila sta že, da bi bila prejšnji dan skoraj umrla od lakote, in sta mislila: Viš, kako je dobro, če si general—nikjer ne boš propadel!
"Ali sta zadovoljna, gospoda generala?" je tedaj vprašal kmet poležuh.
"Zadovoljna, dragi prijatelji vidiva, da si prizadevaš!" sta odvrnila generala.
"Ali bi si smel zdaj odpočiti?"
"Odpočij si, prijatelj, samo najprej spleti vrv."
Kmet je takoj nabral divje konoplje, jo namočil v vodi, jo stolkel in stri—in pod večer je bila vrv spletena. S to vrvjo sta generala kmeta privezala k drevesu, da ne bi pobegnil, sama pa sta legla spat.
dobrega rodi in zato bodo tudi letošnji obiski rojakov vsem koristili. Res da bo kak rojak, potem ko se bo vrnil v Ameriki strašno zabavljal čez Jugoslavijo, kot je bilo to že vsako leto, toda Jugoslavije to nič ne boli, tako delajo pač le tisti,, ki so zgubili vse srčne vezi z rojstnim krajem. Vsi drugi pa bodo kako stvar pohvalili, kako stvar pa ^kritizirali—kar je pošteno in človeško. In takih rojakov si želimo! Na veselo svidenje!	—Tone Seliškar
Kako se človek počuti v stratosferi
Neki ameriški novinar opis''" je polet v stratosfero z letalo®^ na reaktivni pogon. Poročnik je dal formular, pripoveduje vinar, da bi ga izpolnil. Mor*' sem napisati, koga naj obvesti' če bi se smrtno ponesrečil, izjaviti, da ne bom imel noben«, zahteve do komande mornar^ če bi se ponesrečil tako, da ^ ostal invalid. Poročnik je da je to zgolj formalnost. vroča želja je bila, da bi poročnik prav.
Čez dobro uro sem že privezan v kabini nočnega na reaktivni pogon "Skyknig''' ali bolje rečeno "X-F 3 C." Ta pomeni, da je letalo poskusB'^ Poročnik Smith naj bi se dviP'f s poskusnega letališča mornaf, ce v državi Maryland v sto®^^ poletu. Kmalu bo letalo 12,8"' m visoko nad Washington"'"' Nehote sem pomislil, da skok j padalom iz višine 12,000 m n® bil posebno prijeten,
V tako razredčenem dpseže človek, ki skoči s lom, proti koncu hitrost 360 ila uro. Ko odpre padalo, je varnost, da bi mu silen

zlomil hrbtenico. Pa tudi s' se ne more počutiti posebno
iCf'; iso№
bro, ko se prekopicava vi v zraku brez kisika pri ternp®^! turi 55° pod ničlo. Zato pravilo, da mora padalec z zaprtim padalom, dokler ni dovolj gost. Letala se dvi&^ zdaj že tako visoko, da si ^ jo piloti umetno potiskati pljuča. Zračni tlak potiska F tu jezik nazaj, tako da lahko » vori samo skozi stisnjeni Kisik sili v oči in povzroča ^ ze. Vse instrumente in napf* lahko človek izpopolni, le p^^ ki je iz mesa in krvi, ne moi"®'
лФ'
Letalo, v katerem sem
gaf v stratosfero, tehta
Letelo je tako hitro, da je
jalo bobnenje eksplozij j
njim. V višini 9000 m je ^ - ^ 10^
Ф \e
lil""
obzorje ko ena sama črta, navidezno polagoma dviga. ^
šini 10,500 m se je začel na^^ na okencih I6d. Globoko P"'^. talom se je vse nekam skrčilo, da bi človek mislil' ^ vidi samo velik zemljevid. sem se, dihanje je bilo težk"'j, ravnem strmem poletu se j® ^ gnilo letalo v višino 12,900^ potem pa je letelo v tej ^ naprej. Po drznih akrobac^J^^ me je poročnik vprašal, Če bi ^ lel še kaj videti. Odgovoril ^ mu, da bi rad videl okusen t, k na mizi. Tedaj je pritisnil na napravo za st spuščanje. Kazalec višin®^. se je začel hitro pomikati ^ zaj in Maryland se je natti^ bližal vsako minuto za 20^0 1'red zadnjo serpentino nja sem odložil masko za
ten je občutek, ko človek ^ vdihava zrak.
in globoko dihnil. Kako
ŠEST OTROK ZGOBEI'^v
FLINT, Mich., 8.
družini Johna Allena je do tragedije, ki je redka-se je nahajala na obisku P^^ ^ jateljih, John Allen je bU ^ pj kem nočnem klubu, medteii^^ je nastal doma ogenj in j^ pelil hišo, obenem pa jc .»jti plamenih smrt šest otrok) pd katerih je bil rejši star komaj šest
ИНВВВВВЕШВВВ^^^^
ENAKOPRAVNOST
■TEIANS
IMENIK
DRUŠTVENffl URADNIKOV ZA LETO 1953
®*ižko jugoslovanski center" Recher Ave.
ri^^^edmk^T	Žagar; pod-
Jfew o"/? Joe Susnik; tajnik An-
& l-lin?' ^^508 Shawnee Ave., ^^her ml ' blagajnik Theodore пзл' zapisnikarica Gusti Zu-odbor; John Gerl, ^fkovich. Bostjančič in John Ifank R,' gospodarski odbor: in fpredsednik, Frank %bor: K-. Godec; publicijski t! An^^l Rupert, Gusti ZUpan-' (Mi:	O grin; ostali direk-
il®, Franp Derdieh, Frank Segu-Gorjanc in Josephine poslovodja John žig-тлг®^ oskrbnica Mary Seje%' IV. 1-3822.
"Mesecu ^^ijo vsako tretjo sredo Ob 7:30 uri.
"Ca •	^
št. 493 L TM
Mary Bolta, ћ	%°sephine Stwan, pod-
^Па vqh^ 9-^^"stine Glavan, Ди-Mary Tekaučič, ff'ca Po, 1.^ Mary Mahne, vra-^ ^ Vpcoi ® Zigman, stražnica ' ^apisnikarica in tajni-ћ ' U74 oddelka Julia Brezo-.GO St., EN 1-4758, fi-Л? E	Pauline Debevec,
L^6:Fja St., IV 1-2048, nadzor-^i^3ulin!^^o 1'avcar, Ursula Unetič ^"bdr,,^ Stampfel; zastopnici za ЛИа SND Josephine Stwan Seje „ "I'ezovar.
Д%еси ,, vsako prvo sredo v ^'г Aj^avorani št. 1 SND na St. ob 7.30 uri.
"Ca .
h	Tent" št. 1288 T. M.
c' predsednik Thomas Mli-Joseph, Babnik, Joseph Sušnik, taj-Ле, гал- ^?včar, blagajnik Louis ?'1Ц ^Шкаг Ivan Babnik, nad-Лп in ?Г' Joseph Skuk, Anton Г' ThnL Praiist, bolniški od-h?®Ph Mlinar, John Grbec in Лу	odborniki za otvo-
Лћ r®' Paul Praust, Anton ,%le Joseph Drobnich, Frank Л 8,,x ?^on Debelak, vratarja: Frank Meserko, za-Ta,,x^^ Klub društev SND, li ^Је чо in Joseph Babnik. St ^ тЛ ^"^šijo vsako četrto nede-б *^1311- v Slov. nar. domu na št. 1, ob
"C,	*
.,^rs(ls!?®:and" št. 126 SNPJ
hj^edtin?'^ Louis Smrdel, pod-John T Edward Branisel, taj-i^kovap J- Gabrenja, 22100 Ivan Vm®>	zapisnikar Blaž No-
redit<,}."®268, blagajnik Frank №ony-v^ John Pire, nadzorniki: ■ Vir ^^^etieh, Victor Gruden, st; mladinski reditelj w ^-urry (Korenčič), ml., slovenski zdravniki i" okolici. W % i se članstvo od 16. do Ja. j3 m otroke od rojstva do 1Q, !.	zdravniška preiskava
i l^jkg ® za novo članstvo v oba
i	vrše vsako tretjo nedeljo
! "e ob 9. uri v SND na St.
^®lHn.woodske Slovenke" .št. 22 SDZ
} ђСРгмг,	Fannie ■ Brezovar,
[ C	Stefi Koncilja, taj-
Mickovic, 19612 Chero-I St 9 py' IV 1-6500, blaga j ni-I ib'j Zanf"4GS Tomsich, 693 E. 160 '	Rose Šimenc,
t (j^licg Filomena- Sedaj, pred-I	Cernigoj in Alice
;	Vršijo vsako drugo sredo
- oh -lY-Slov. domu na Holrries
•30 uri zvečer.

8UG spomin
"З^ L
'iii|)li^®°'®*nice preraille smrfi soproga in nikdar ''®*abljenega očeta






BARTOl
je zatisnil za vedno ® marca 1951
1? Dr.. Srobu zdaj počivaš,
, |limo na Tebe, ^&av •	dni.
^ "^»fno, snivaj sladko!
' ^Proga
v "le ^
Vh'..	Clavan, hči
?®Vm '' '"'atje in sestri
% a H ok-
" k. ^^hio,

"Cveloči Noble" ši. 450 SNPJ
Predsednik Joseph Mačarol, podpredsednik Matt Klemen, tajnica Mary DodiC, 977 E. 239 St., Euclid, Ohio, tel. RE 1-4099, blagajnik Justin MartinCič, zapisnikar John Zupančič, nadzorni odbor; Frank Mihelič, Fred Martin, Andrew Yer-man; zastopniki; za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Habič, za Klub društev AJC Fred Martin in Olga Matyažič.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Federacija Clev. društev S.N.P.J."
Predsednik Camilus Zarnick, podpredsednik John Krebel, drugi podpredsednik Anthony Gerchman, tajnica Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., EN 1-0991, blagajni-čarka Agnes Stefanic, zapisnikar Kari Samanič, nadzorniki: Blaž Novak, John Kikol in Eddy Mramor.
Seje se vršijo vsako četrto soboto v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
" "Glasbena Matica"
Predsednik Frank Bradach, 16209 Arcade Ave., podpredsednik Edward Kenik, korespondenčna tajnica Mollie Frank, 5919 Prosser Ave., blagajničarka Carolyn Budan, 6313 St. Clair Ave., posredovalni odbor; Edward Kenik, Josephine Bradach, Ann Safred, Carolyn Budan, Frank Bradach, Emil Safred; zapisnikarica Josephine MisiČ, nadzorniki; Alice Somrak, June Price in Mollie Frank; publicijski odbor; Josephine Misič, Emil Safred, Joseph Mersol in Valentine Mersol. Pevovodja Tone šubelj.
Vaje se vršijo vsak četrtek ob 8. uri zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. doma na. St. Clair Ave.
■¥
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andrew Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Mary Segulin in Frances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
■K
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
■K
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy ^kerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki; Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki; za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNpj Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832. E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki; za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
+
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon,, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
-K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekari ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■K
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-lič, tajnica Josie Z^krajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisni-
karica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo, Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik » Frank Mack, tajnik Jphn Krebel, blagajnik Frank Mik-se, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Sesek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
-K •
Krožek št. I Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Rose Sanabor prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mane Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe m Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julylia, Frances Gorjanc in Anna Nagode, poročevalka Vera Potočnik.
Seje.se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Podr. št. 5 S.M.2."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246 zapisnikar Anton Ta vzel, blagajnik Anion Debelak, 893 E. 75 St., nadzornici: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lunder, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki; za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za . S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7Л0 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
-K
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, Dodpredsedhik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekarn za zapisnikarico.
Seje direktor! j a se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
-K
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, pod-predsednic^ Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pri.stov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" žt. 748 SNPJ
Predsednica Antgnia Tomle, pod-
pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" ši. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, blagajničarka Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
M
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v- mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
M
"Slovenske Sokolice"
• št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
-K'
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
M
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki; Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
-K
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-.3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
M
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Marv Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, za pisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
-K
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak, zadnji petek v n\esecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
•K
"Združepi bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki; John Ki-kel, John Zaman in Jolyi Krebely.
Soje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. dol. domu na Waterloo Rd.
ZAKONSKA DVOJICA
z dvema otrokoma išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v okolici St. Clair Ave. med E. 60 in E. 71 St. Bi sami barvali in dekorirali. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na
JOE VIDMAR SW 1-8220
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-Etov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce slo samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
Oglašajte v Enakopravnosti
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno sdxBTilo. da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
BARTENDER
wanted for long established respectable tavern.
Nights.
Average up to $80 week. ' Inquire at
ENAKO OFFICE, 6231 St Clair Ave., HE 1-5311
IŠČEJO STANOVANJE
YOU
can be the woman of th« year
niPAM FOR NURSING-« MM MMI	|»raf*NlMt W
I hi • HcrtteiMH ImarfliMMy
®:r
UM
(• #*« Dlractor Nun« r tocal hotpl •etlatlai*
yow tocal hotpital, or aniir •r biiipM
SEDAJ V TEKU
C o 1l T I C ir r "Xn
I I i vili:
Beyond .Words
CHRIST
Ш GLORIOUS (010*
HALLMARK
I4f

CIRCLE THEATRE
EUCLID AVENUE in E. 102 Si.
Vrata odprta dnevno od 12. opoldne do polnoči
V NAJEM
NAPRODAJ
LEPO OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM DVEMA POŠTENIMA FANTOMA Za podrobnosti pokličite ENdicoii 1-1182
JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovan }a.
Dobra začetna plača in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
STANOVANJE SE ODDA
v najem na E. 61 St. od St. Clair Ave. 3 sobe in stranišče; nič kopalnice. Odda se odraslim osebam. Pokličite med 2. in 5. pop. BR 1-0655
Id me askgou a gnestion'
How mKny people—people jusl like you—do you think are saving money through U. S. Defense Bonds, right this minute? Give up? Well, theMnswer is,, better than 1 out oj every 4 men, women and children in America now owns U. S. Series E Defense Bonds! That's 4S million people!
It's the greatest success story of its hind the world has ever known. And one that ought to make us proud to he Americans! F or as part of the great patriotic team of U. S. Defense Bond investors—you and I and millions oj our friends and neighbors now own more than J^Q billion^ dollars worth of our country's interest-earning Bonds! And the most-wonderful part of all, is that we Americans have done this oj our own free will! Not only because we have found that Bonds are one sure way to save money. But because we believe t}iey represent a concrete plan for peace and security in a world where we have learned that peace is only for the strong!
Great News! New money-earning features for U. S. Defense Bonds!
1.	Thanks to new Treasury regulations, every Series li Bond you invest in begins earrfing interest after only 6 mouths It earns 3% interest compounded semiannually when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the mterest it pays is now bigger at the start.
2.	Every Series E Bond you own can now go on earn-ing mterest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger!
3.	During the 10-year extension period, every un-
Mred Bond earns at the new, higher interest rate
(average 3% compounded semiannually). Your origi-
you back $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
loday, sign up for Bonds through the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month Plan whe. e you bank.
ftace isfyrihe sbvng. fotpeace aW ptospetii^, save UfithU.S,[kfem Bonds
ENAKOPRAVNOST^
PRODA SE
več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clairski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi naslov v uradu tega lista.
HIŠA NAPRODAJ
Bungalow s 5 sobami, vse na enem nadstropju. Vse nanovo de-korirano, gorkota na plin. zimska okna in vrata ter mreže. Insulirano vse skozi. Za podrobnosti pokličite lastnika po 4. uri pop.
KE 1-5773
DELO DOBIJO MOŠKI
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
UPSETTER
OPERATORJI
izurjeni na železnem kovaškem delu
Dobra plača od ure in komada 6 dni tedensko
Midwest Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE -LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MASI N ISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stro-ske.
Ta dela so na razpolago v obeh nasih tovarnah. E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St
WEAN
IMA DELO ZA ENGINE LATHE OPERATORJE TUiRRET LATHE OPERATORJA PLANER OPERATORJA MILLING MACHINE OPERATORJA ASSEMBLERS (Prednost imajo izkušeni na težkih strojih)
WELDERS
SPLOSNA DELA
45-ur tedensko; kompajriijske podpore; visoka plača od ure; dobre delovne razmere
WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 LAKELAND BLVD.
Aeronautical Work
TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECT^
* (Line and Floor)
Tudi Operatorje za: TURRET LATHES
AUTOMATICS
(Multi-Single-Spindle)
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjsko stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli Sift. 10% bonusa za drugi in tretji šift.
V primarnem kraju.
Dobra transportacija.
Ugajalo vam bo delati pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY
Zglasite so v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop.; v nedeljo od 10. zj. do 2. pop.
Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST

DANIEL DEFOE
i življenje g
В IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA Ш
I Robinzona Kruzoa |
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
(Nadaljevanje)
Ko pa je bil na vodi, se nisem mogel načuditi, kako spretno ravna z njim Petek. Kako je veslal ter ga obračal na levo in na desno!
Vprašal sem ga, ali se mu zdi varno spuščati se s takim čolnom na morje, pa mi je potrdil,
da se v njem tudi viharja ne bi bal.
Preden pa bi šel na morje, sem hotel napraviti še nekaj, o čemer Petek doslej ni nič vedel.
Postaviti sem hotel jambor z jadrom in prirediti sidro z vrvjo.
Jambor napraviti ni Ijilo težko,
ker je na otoku rastlo mnogo čudovito ravnih in vitkih ceder.
Izbral sem mlado drevce, ki je stalo blizu zaliva, kjer je bila najina ladjica, ter velel Petku,
naj ga poseka. P6d mojim vodstvom je oklestil veje in drevo lepo obtesal. Kmalu je bil jambor narejen.
Za jadro pa sem se moral sam potruditi. V shrambi sem imel stara jadra ali, bolje povedano,
kose jadrovine. A to je tam ležalo že nad šestindvajset let.
Ker nisem nikdar mislil, da si bom kdaj šival jadra, se nisem menil za to blago, da bi ostalo celo. In tako je po večini strohnelo, da sem mogel le malenkost porabiti. Izbral sem dva močnejša kosa in začel šivati.
Mnogo sem se trudil s tem delom; saj to ni bilo šivanje, temveč krpucanje, ker nisem imel niti igle! Nazadnje pa sem vendar napravil nekaj trikotnemu jadru precej podobnega in še eno manjše jadrce. Taka jadra sem umel dobro rabiti, ker so bila tudi na barkasi, s katero sem bežal iz suženjstva v Afriki.
Skoraj dva meseca sem nameščal na ladjico jambor in jadra, zato pa sem to silno vestno opravil. Po teh dveh jadrih sem skrojil še tretje in ga namestil na kljunu, da bi mogel čoln primerno obračati in iti tudi proti vetru. Razen tega sem etesal imenitno krmilo in ga pritrdil h krmi, kar je močno olajšalo ravnanje ladjice.
Dasi sem v ladjedelstvu neuk in neveden, sem vendar dobro razumel koristi naprave, kakor je krmilo, in zato mi tega dela ni bilo žal. A ni mi šlo lahko izpod rok; za krmilo samo sem potratil skoraj toliko časa kakor za tesanje in opremljanje vse ladjice.
Ko je bik) vse storjeno, sem začel Petka "učiti, kako se ladja vodi, saj ni imel pojma o jadru in krmilu. V začetku, ko je videl, kako uravnavam čoln s krmilom in kako se jadro napihava sedaj s te in potem z one strani.
je osupnil. Mislil je, da se godijo čudeži.
Po mojem navodilu pa se je kmalu vsemu privadil, da je postal dober mornar. Samo eno se mu je zdelo nemogoče—raba kompasa. Ker pa je v teh krajih megleno samo v deževnem vremenu, kompas ni ravno potreben. Podnevi sVa se mogla ravnati po obrežju, ki se je videlo v dalji, ponoči pa po zvezdah.
•Drugače je seveda v deževju, a takrat se ni dalo potovati ne na morju ne na kopnem.
Nastopilo je sedemindvajseto leto mojega samotarstva na otoku. Sicer pa, zadnja tri leta bi lahko mogel odšteti, ker se je s pojavi jen jem mojega zvestega Petka na otoku moje življenje popolnoma spremenilo.
Prišla je doba deževja, ko je treba večji del dneva presedeti
doma. Treba je bilo počakati in poskrbeti, da bi dež čolna ne pokvaril. Spravila sva ga v zaliv, kjer sem jaz pristajal s svojimi splavi, in ko je bila plima, sva ga potegnila prav k obrežju. Potem je moral Petek na mestu, kjer je stal čoln, izkopati tako široko in globoko kadunjo, da je bil čoln kakor v doku. Proti morju sva ga ogradila z močnim jezom in pustila vodi samo ozek preliv. Ko se je ob prihodnji plimi najin mali dok napolnil z vodo, sva jez tesno zadelala, da je čoln ostal na vodi, medtem ko ga valov je ni moglo opljuskati in ga tudi plima ni odnesla. Da bi ga popolnoma zavarovala, sva ga pokrila z vejami; bil je kakor pod streho.
Sedaj sva mogla mirno čakati lepega vremena, da bi novembra ali decembra napela jadra in šla na morje.
Kakor hitro je deževje prenehalo in je zjopet zasijalo son&e. sem se od zore do mraka pripravljal za plovbo. Izračunal sem, koliko živeža nama bo treba, in sem se z vsem založil.
Najpozneje čez dva tedna sem sklenil podreti jez in spraviti čoln iz doka, pa najini ekspedi-ciji ni bilo sojeno, da bi se uresničila.
Ko sem se nekega jutra zopet lovil okoli ladjice, sem se spomnil, da bi bilo dobro vzeti tudi kaj želvinega mesa.
Poklical sem Petka in mu velel, naj skoči k mprju po kako želvo. Želve sva lovila vsak teden, ker sva oba rada imela njihovo meso in jajca.
Petek je pohitel, a ni še minilo četrt ure, ko je pribežal nazaj, zletel kakor s perutnicami čez ograjo in, še preden sem ga vprašal, kaj je, zakričal:
"Gorje, gorje! Strašno!"
"Kaj je? Kaj se je zgodilo. Petek?" sem se razburil.
"Tam," je odgovoril, "na obrežju eden, dva, trije čolni! Eden, dva, tri! . . ."
Po njegovih besedah sem presodil, da je bilo šest čolnov, a pozneje sem videl, da so bili samo trije, in da je on podvojil število samo zato, ker je bil silno razburjen.
"Ne boj se. Petek! Pog^um!" sem mu rekel, da bi ga ohrabril.
Bil je res strašno splašen. Sklepal je, da so prišli divjaki njega iskat, da bi ga razsekali in požrli. Tako se je tresel, da nisem vedel, kaj bi z njim. Miril sem ga kakor sem vedel in znal. Dopovedoval sem mu, da sem jaz vendar tudi v nevarnosti kakor on, in da bi mene z njim vred požrU.
"Branila se bova," sem mu rekel, "živa naju ne dobijo. Borila se bova z njimi, in zmaga bo najina. Udariti bo treba."
"Streljal bom, a prišlo jih je mnogo, prav mnogo," je ugotovil.
"Kaj bi tisto," sem ga tolažil, "ene pobijeva, drugi pa se od strelov* prestrašeni razbegnejo. Obetam ti, da te ne zapustim; hrabro bom branil sebe in tebe. Boš ti tudi tako hrabro branil mene in me poslušal?"
"Umrem, če je treba tako, Robin Kruzoe!"
Nato sem takoj prinesel iz dupline Veliko čašo ruma in mu jo dal izpiti. Z rumom sem močno varčeval, da sem ga še vedno imel nekaj.
Potem sva pobrala vse muškete in lovske puške, jih pregledala in nabila. Razen tega sem si pripasal golo sabljo, Petku pa dal sekiro.
Tako za boj pripravljen sem vzel daljnogled in se popel na hrib opazovat.
Ko sem pogledal na obrežje, sem takoj zapazil divjake; bilo jih je dvanajst, poleg njih pa je ležalo ob morju troje zvezanih ljudi. Čolni 80 bUi res samo trije. Jasno je bilo, da je prišla tolpa na otok z namenom, da bi praznovala zmago nad sovražnikom. Obetala se jim je strašna, krvava pojedina.
Ugotovil sem, da &e sedaj niso izkrcali tam, kakor so se bili pred tremi leti, ko sem se prvič srečal s Petkom. Bili so precej bliže mojega zaliva. Tu je bilo obrežje nizko in skoraj prav do morja je segala gosta suma.
Strašno me je razburilo zlo-dejstvo, ki se mora zdaj zdaj zgoditi. Morala sva hiteti. Spustil sem se s hriba in rekel sem Petku, da morava te krvi željne zveri takoj napasti in do zadnjega pobiti.
Še enkrat sem ga vprašal, če mi bo pomagal. Sedaj si je že opomogel od strahu in ves vesel je ponovil, da je pripravljen umreti zame.
Ves razjarjen sem vzel svoje orožje, in šla sva. Za vsak primer sem vtaknil v žep steklenko ruma in dal Petku veliko mošnjo s kroglami in smodnikom.
"Hodi za menoj," sem mu velel, "in ne zaostajaj! Molči in ne izprašuj me ničesar! Pa brez mojega dovoljenja ne streljaj!"
Ko sem prišel do roba gozda s strani, ki je bila mor'ju bližja, sem se ustavil, tiho sem poklical Petka, mu pokazal visoko drevo in velel, naj spleza v vrh in pogleda, kje so divjaki in kaj delajo. Takoj je opravil svoje, se spustil z drevesa in mi javil, da sedijo okoli ognja in žro enega izmed ujetnikov, medtem ko leži drugi zvezan na pesku.
"Potem pojedo tudi njega," je pristavil Petek čisto mimo.
Vsa moja duša je vzplamtela ob teh besedah.
Petek mi je povedal, da drugi ujetnik ni Indijanec, temveč eden izmed belih bradačev, ki so bili prišli z ladjico na njegov otok. "Tu je treba pomagati," sem odločil. Skril sem se za drevo, in z daljnogledom sem jasno videl na obrežju belega človeka. Mirno je ležal na tleh, ker so mu roke in noge bile zvezane z vitkimi šibami.
Ni bilo dvoma, da je Evropejec, saj je imel na sebi obleko.
Pred menoj je rastlo grmovje, sredi grmovja pa je stalo drevo. Grmovje je bilo dovolj gosto, da se je dalo lepo prikra-gti do njega, ne da bi divjaki opazili.
Dasi sem se hotel srdito in brez pomisleka zagnati nad ka nibale, sem svojo strast vendar obrzdal in se skrivaj splazil do drevesa.
Stalo je nekoliko više, da sem lepo videl, kaj se je godilo na obali.
(Dalje prihodnjič)
Dva pogrebna zavoda
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI ЈШ
VI
, DOLOČITE pokliSlt«
ruNER^ Directors
KWKmi M« sr.
Posledice gradnje umetnih jezer
v raznih krajih Zedinjenih držav, posebno na našem zapa-du, je bilo v zadnjem desetletju zgrajenih več velikih jezov. Namen teh jezov je, da se za njimi zbira voda rek v velikih jezerih ali rezervoarjih, katera voda se rabi za irigacijo ali umetno namakanje suhega ozemlja in obenem za proizvajanje električne energije.
Na našem zapadu in jugoza-padu so obširne pokrajine, kjer pade tako malo dežja, da koristno rastlinstvo ne more uspevati. Kadar pa se na taka zemljišča napelje voda za namakanje, se pustinje izpremenijo v rodovitne sadovnjake, polja in vinograde. Na ta način je naša dežela v zadnjih letih pridobila milijone akrov rodovitne zemlje.
Umetna jezera, ki nastajajo za velikimi jezovi, marsikje zakrijejo tudi posamezne komplekse obdelane zemlje, posamezna naselja in celo vasi. Iz takih krajev se kajpak ljudje pravočasno izselijo ter vzamejo s seboj domače živali in premičnine. Razume se, da so taki izseljenci za izgubo odškodovani.
Za mnoge divje živali pa je prava katastrofa, ko se zatvor-nice novega jeza zapro in se za njimi začne zbirati voda, ki poplavlja več in več ozemlja. Ko je bil pred meseci na reki Colorado dogotovljen Davis Dam in je za njim nastalo 65 milj dolgo jezero, imenovano Lake Mohave, so znanstveniki skušali ugotoviti, koliko divjih živali se bo iz poplave rešilo in katere bodo utonile. O tem zanimivo piše R. K. Grater v mesečniku Nature.
Znanstveniki in njihovi pomočniki so se v Čolnih vozili po nastajajočem novem jezeru in tu in tam skušali reševati od vode obkrožene živali, da jih od-premijo na obale jezera. Prerijske miši in podgane, kuščarji.
kače, zajci, sme, bobri, podivjani osli, lisice in druge živali so se pred naraščajočo vodo umikale na višje ležeče kraje. Po nekod so bile take višine na obalah novega jezera in živali, ki so se rešile tja, so po večini preživele poplavno kotastrofo.
Na mnogih krajih pa so se živali umikale na višine, katere je voda obkrožila in jih izpreme-nila v otqke. Ti otoki so postajali vedno manjši, dokler jih ni voda popolnoma zakrila.
Na manjšajočih se otokih je bilo manj in manj hrane za zajce, srne in druge živali, ki žive od rastlinske hrane, dobro živele pa so lisice in ptice ujede.
Nekatere živali so s poplavljenih otokov splavale na obalo, vćčina pa je žalostno končala. Za slednje je bil to nekak vesoljni potop. Na najboljšem so bile ptice, ki so se lahko umaknile na suhe obale; poplavljena so bila samo njihova običajna domovanja.
Na vodah novega jezejra so se hitro udomačile vodne ptice reke Colorado in mnoge vodne ptice so priletele tudi od drugod, ko so po svbji lastni obveščevalni službi izvedele za novo jezero.
Iz navedenega izhaja, da modema tehnika, ki z gradnjo jezov in umetnih jezer prispeva človeštvu mnogo nove obdelovalne zemlje z dodatkom produkcije električne energije, pomeni pravo katastrofo za tisoče živih bitij. Tem živalim se ne more povedati, da naj se umaknejo, in tako neizogibno postanejo žrtve moderne tehnike.
—NEW ERA, glasilo ABZ
чОУ«

POZOR!
ALI STE ŽE POSLALI DARILNO POŠIUKO? STORITE TO ČIMPREJ!
Spomnite se na svojce v STAREM KRAJU in jim za VELIKO NOČ pošljite velikonočno darilo po tvrdki
Dostava v 15 dneh ^ J ^
IMPORT-EXPORT
Lastnik ALEKSANDER GOLJEVŠdEK
Lastno skladišče v Prosti luki Trsta
\
4/11/31 Trst, Via Torrebianca 27, Trieste, Post Box 522, ki je za rad i h priznane SOLIDNOSTI, TOČNE in NAJHITREJŠE POSTREŽBE in NAJTOČNEJŠEGA OBVEŠČANJA SVOJIH ODJEMALCEV postala
VODILNA KOMPANIJA ZA POŠILJANJE DARILNIH POŠILJK PO VSEJ
EVROPI
Ziahtevajte cenike in vse informacije pri naših za'štopnikih
v U. S. A.
STEVE F. PIRNAT CO. G51G St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-3500
MIHAEL STAVDOHAR 2050 W. 23rd St. Chicago 8, Illinois
JOHN BRIŠČEK 6202 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-9312
JOSEPHINE POGAČNIK 1957 E. 34th St. Lorain, Ohio Phone 74419
GEORGE PETERMANEC 58 Stewart St. Toronto. Ontario
CHARLES ILINIĆ 48 Machar Ave. Port Arthur, Ontario
V XANADI
J. KOROŠEC 1524 Hickory Road Windsor, Ontario Phone 5-8765
TONY SPEHAR
122 Birch So. Timmins, Ontario ,
OBRAČAJTE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA OMENJENE NAŠE ZASTOPNIKE, ki so pooblaščeni za prevzem naročil in inkaso denarja in so Vam na razpolago za vsa pojasnila.
Za najsolidnejšo in najhitrejšo postrežbo jamči in se priporoča
ALEKSANDER GOLJEVŠČEK
POZOR!	POZOR!
Življenjepis maršala Tita bpdo izdali
Beograjska "Politika" poroča, da namerava beograjska založba "Kultura" izdati življenjepis predsednika republike maršala Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedijer. Knjiga naj bi izšla hkrati v Beogradu, Parizu, Londonu in New Yorku. Razen tega pripravljajo tudi njeno- izdajo v nemškem in španskem jeziku za Južno Ameriko. Že v prvi polovici letošnjega leta naj bi izšel Titov življenjepis še v nekaterih tujih jezikih.
, Nekateri deli Dedijerove knjige so bili objavljeni že v največjih evropskih in ameriških časnikih. Mnogi časniki so že sklenili z avtorjem knjige pogodbe, da bodo objavili obširne izvlečke iz njegove knjige. Prve izvlečke sta priobčila pariški "Figaro" in belgijski časnik "Le Soir." Med angleškimi časniki, ki so tudi dobili pravico v celoti ali delno objaviti gradivo iz življenjepisa maršala Tita, sta veliki tednik "Sunday Times" in zelo razširjena ilustrirana revija "Pitcher Post."
Za Dedijerovo knjigo "Življenjepis o Titu" se zelo zanimajo tudi v deželah Bližnjega vzhoda in Južne Amerike, kjer bo^o začeli časniki objavljati izvlečke iz nje. Razen tega je dobil Dedijer ponudbe od štirih velikih fihn-skih družb, da bi po scenariju, ki bi bil napisan v okviru podatkov o življenju in osebnosti maršala Tita v njegovem življenjepisu, poseneli o njem umetniški dokumentarni film.
Chicago, Ш.
WANTED TO RENT
RECENTLY TRANSFERRED to Chicago. Young executive, wife, son, need 2 bedroom apartment or house. North or Northwest to $135. Call Mr. Mikelson.
FRanklin 2-8504 — 9-5
YOUNG Supervisor, wife, 4 year old child, need 4-5-6 room, 2 bedrooms, unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental.
CHesapeake 3-4365
5 ROOM UNFURNISHED HOUSE -—For executive who has recently moved to Chicago; west suburb desired. Willing to pay up to $125 month. Excellent references. Call Bishop 7-8000, ext. 339, 8:15 to 4:45. Monday thru Friday. Saturday call ___ RAndolph 6-6125
WILL PAY UP TO $100 MONTH —Professional man, wife, mother, need 5 room apartment. Enclosed porch, 1st floor. North side. Desirable tenants.
Buckingham 1-4111
BUSINESS OPPORTUNITY
Real Buy—CARD, GIFT and TOY SHOP — Also carries Lingerie and Children's Wear. Large living room. See to appreciate.
ESsex 5-7628
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CAIX DEarborn 2-3179
BAKERY •— Well established 20 years. Fully equipped. Selling due to other interests. See to appreciate. $2,250.
1055 E. 65th St., FAirfax 4-3133
Good Chance to buy GROCERY -MEAT MARKET. Steady trade established. Living quarters for couple. See to appreciate.
2001 S. Loomis, or call CHesapeake 3-3258
FOR SALE REAL ESTATE

Good Buy — 2 STORY BUILD^
jlp,
—6 rooms down, 7 rooms Automatic oil heat. $18,000, ^ to appreciate.
KEdzie 3-77'
FOUR ROOM COTTAGE — 1 room expandable up; 15%^« kitchen; living room 12x1' j bedrooms 12x12 ft. Built OL lots, 56x130 ft; oil heat; % white enamel aluminum Call owner today.	„„nil
WHeaton 8^
ST. JOHN'S PARISH — Deli65 five room pressed brick ^ dence, in beautiful Rose^fji 18x21 ft. living room, ".л rooms large, forced air gas % recreation room, 2 car P'jjl 111. Central transportation, Л St. Shopping. Possession, owner.	Л
DOrchester Mrs. Hazel
FEMALE HELP WAlTT^
Good Place for Right Party, EXPERIENCED MANAGER^ Rooming House. Some ^ work.
EDgewater 4-9^ after lO ,
Good Home for СОМРЕ^^ WOMAN. General house^'^^ Good salary. Bonus, vacs'' own quarters.	j
AMbassador 2'®'
Nice Catholic Rectory needs PETENT WOMAN or second work. Good spot for
person.
1921 N. Kedvale

Loyely New Home North-fered to COMPETENT General housework. Plaii^^^ *ing. Care of 2 small All electrical appliances to
LAkevieW -—-
Employed Couple need ^ PETENT WOMAN to be keeper and to assume full of 2 little children. Salary apartment. D.P. welcome,
DlverseyJ^
HOUSEKEEPER — English ing. Take care of 4 уоиП^/ mannered boys who have ly lost their mother. Light ^ ^ keeping in nice home aoo jjf roundings. Call Mr. HirS^' tween 10 and 5.	/,# _ WEbsteT^^
Good Home for DEPEND^J" WOMAN. Assist with care year old girl. Light house Stay. D.P. welcome. „jo' SAcramento . if no answer call _ RAndolph^^
COOK -7- Experienced,
good on steak, chicken,
Also some Italian food
Jovial .jfl 9615 Corn:*; ESse^
FEMALE HELP WANTED
TYPIST-BILLER
STEADY WORK — EXPERIENCE NECESSARY LIBERAL BENEFITS — GOOD STARTING SALAR^ See Mr. W. A. Juergens
MACHINERY & WELDER CORP-
1324 W. FULTON ST.
HAY