Nhitotnek,
«&>
St. 30.
V Goriei, 26. julija 1878
(ilasilo skwenskega politicncga drustva goriSkcga za brambo narodnih pravic.
Zasedanje Bosne.
Ypra&inje zarad zasedauja Bosne in Hercegovine je zares prava morska kafa, ki se uze rae.st»c dai/.viva po vsem avauijskeni in neavstrijskem tatoptoji — ter je uze na tisofe predalov prfphnila in §e na vse zadnje v tak klopec zamotala, da ga nihee ne. more ra/motati. ?o tohkem ugibaujt je to vpraiauje se ved-no tako nejasno, kakor je prvi dan bilo, ko je v javnont pri^lo. (Men 2*>. berlinske nrirovmi pogodbi* je tudi prav niL ne razjasnuje. „ Avstrija", tako se glasi ta lieu, platted? dezeli Bosno in Ifrrccgovino, ter ju bode oskrliovala. Kcr pa Avstro-Og»'r.<ka ne zVli oskrbovati tudi handiuka Novi Bazar, ki he raej Srhijo in Crnogoro razte/a juztio iztocno ere/, Mitro* view, ostane tain otomansko o<krbniLtvo Le dalje v ve-Ijavi. /avoljo vzdt/anja novega politienega stanja, kakor tudi zavoljo svobode in varnu>ti zvezoih vest pri-hrani si Atstro-Ogcoka praviio, da sine v celem ob-htf(su ttga deta titanva vilajfta bosniskega pusadke iuteti in vojne in trp»v>ke reste zasedati.
V ta namen w imaU* a\Mro-ogt,r>kavlada in tur-hka o po!>auti>/tio>tih dn^ovuriti.'*
\i hn& Olena se pat' ne more posueti, kako na-mero vtejuie A\>trija taieti z dczelama, kateri jej je kongres izrot'ti v u^krbovanjc, pa tudi tega ne, kaj so uiishle in h.deie ihmrti druge vlasti privuliv»i v avstrijsko okupaciju. Toslu^ati, kai kvnsij-t o tern razni iasopisj, bi se (loveku mozgani zblodiii. I'o-iiebno .Slovanom sovra^iiii;i lintom ne dnje za^edaoje liosne ntitu iu za to ne pr<*ncbajo, v.sak dau nova strata ua dan privajati, pupisovaje grozue muke, ka-tere bo raorala na.^a vojska v odljuduih dezelah pre-stajati, na»tevaje. ojjromne stroikc, ki si jib Avstrija z okupacijo na ratueua naiozi in prorokovaje htrasan-ske nezgode, ki jej na.stanejo, ako bi si botela s fa-som prisvojiti o?krbovani deieli. To bi vzbudilo, pra-vijo nekatcri, zavi^t s-evernega medveda, katerega sla-Tohlepne. panslavistteno naniere se >penjajo po vseh slovanskih dezelah, pa tudi pozeljivost sosednje Italije, katera u/e itak na to prezi. kako in kedaj bi si pri-lastila izkljuiMjivo go>podart>tvo nad celo Adrijo. — lJrugi, tudi Slovanuni neprijazni Oa^ntki se tulazijo s tern, da je zast-tianje l»o>nc obrnjeno zoper Slovane: po tej poti hoie se klin zabiti mej Jugoslovaue, boee se zaprefiti njihovo zjediitjenje. -— Na«<a lokalna itali-janska dnevnika se po^buo v tern odliknjeta, da iz-tikata veduo nova pla^iia zoper sklenjeuo okupacijo. Vse, kar je le mogoLe in kar je le katerikoli slova-
USTEK.
XIatei-iiio sroe,
(SfisaLlfozlrskt;)
m __ Aagel notturno »1 iok
E*B«tra meat© ai rai d«l priao rtro.*
ItiSSQ.
Ako stopimo i dmiinsko svetilde, zapazimo ta* koj, da ny vainejlega v tem drulinskem krogu —-nego je odgojitev maloletnega otroka.— Brez pomofii pride nbogo dete t dolino sok — na ta borni svet; ateza njeine roitce proti materini in oeetovi roki, ki naj bi je vodila; ono i§6e prijaznega oCesa, v ka-terem bi se rado ogledovalo. J^dovedno nateza u-Sesci poslu§ajod besede, ki dohajajo iz odgojiteljevih ust.— Koga bi to prizadevanje ne ganilo? Kedo bi se ne trudil in delal za dobro odgojitev mladine ?
Saj je ona naj viSa, najimenitnejSa in najteza drulinska naioga. Kdorjohofiesreeno reSiti, potrebuje pravega takta, dosta skulnje, dosta znanja. — Pred vsem mora odgojite^j paziti, da se zna vriniti v tajne niti otroSke narave; on mora otrocje posameznosti uCiti se; mora nasnovati si pravi natrt naravae, raz* YijajoCe se poti d9 otroi^e duie.
zgubila vsled svobodncga kupfiijikega obfievasja na Ihmavu, in to dosc2o pred VRem po 2eleznici, kfttero ima po mirovni pogodbi izdulatl do Salonika. V vaoh turskih deJclah, katere so s to vazno trgovsko luko v zvezi, rabijo zdaj samo anglesko blago, kateremu ne more nobeno drugo konkurencije delati. Kedar bo pa •< dodelalana omenjena 2eleznica, potem se odpre tudi izdelkom avstrijskih tovornlc—zlasti Ceskim, moravskim na to stran prile^en pot, po katerem bodo labko an-«le§ki mouopol izpodbijale, Sicer je posebno Bosna rodovitna, pa se malo obdelana do*ela, kamor lebodo laliko 7. uspohoni preseljevali tisti nasi poljedelcl in obrtniki, katcrim so na sedanjem domu usahnili viri pridobitka. Tudi v interest varnosti ju?.nlh mej mora biti, da Avstrija zasede in stalno ohrani Bosno in Her-cegovino; drugaCc postane vsako nadaljno zapletanje orijentalnega vpniSanja—zlasti pa slednja kriza drzavi nevarua,
Mi se tedaj nikakor no maramo pridruiiti onim, kateri opazujejo zasedanje Bosne skozt drna oCftla — pa ko tudi optimistom ne morumo, doklcr ne poznamo pravih naim r nnSo vlado in se ne prepricamo, da hofie ona v tent oziru pravicna biti svojim Slovanom ter pospeSevaje njihovo dusevne in materjalne interese o-krepiti mofi ecle dr2ave.
Dopisi.
Kje naj pa zaCnemo hotec" o odgojitvi pisati? Pri ma ter in em sreu. — Materino sree je zi-bcika, v kateri se otrok se edenkrat na novo pre* rodi; ta je visoka iola, v kateri se otrok v enem letu veS nauSi nego pozneje o desetih letih. Materino sree je vrt, kjer rastejo lepo di§eLe roii8e otrog-kih 5utov.— Sto brzojavnih niti pelje od materinega §rca k otroski du§i; radl tega nij LUda, da sosi ve-Lina ljudi materin sled. MoC materinega srea je nepopisljiva. Ona moL sloni na podlagi ljubezni, na-vade, veselja in bogoljubnosti* — Celo otrolko liv-ljenje se verti okolo matere in to posebno v pervi dobi. Dete dobiva od matere hrano, pociva na njenem narocji, vtaplja se v nje mili obraz; dobiva od nje perve, najnje2nej§e in gorke poljube. Na tak na<5in se otrok v mater zaljubi in navada vele oba v tesne njeine oklepe. — Nij cudno tedaj, Ce navade, cutila, znafiaj materini — otrok podeduje. Kar v materinem sreu doia, odmeva v otrokovem sreu. Z vsakim maternim smehljajem — odmevajo veselja sladke, milodoneCe harmonije v otroku; z vsako prijazno besedo zasadi mati vejico y otrokovo miSljerje; a tudi z vsako strastno izraZeno slabo besedo trosi se nevarno seme, katero koj kali pozeae in ovira mladi duSi naravni razvoj,—
Mo5 materinega area sloni tudi na ljubezni; ljube2en je magnet, kateri ima nepopisljivo tabljivo moC do mlade duSe, Kedar majhen otrok aedi y ma-
V GoriCl 24. julija. (Nasledki mobilizacije; — de2elni zbor; — vecno vpraSanje; — enakopravnost; — doma&i prepir; — sagre,) Kakor drugod, je tudi v na§i dezeli mobilizacija nekatere droiine hudo za-dela, ker jim je vzela naj boljse delavne mo5i in tu pa tam edin steber, na katerem slonita dru2ina in kmetija. Postava o sploSni brambini dolznosti utegne biti v nekakeni zmislu patrijotiCna in ?raviCna — a t r d a je vsakakor in za to se popolnoma strinjamo z onimi javnimi zastopi v drugih dezelah, kateri so spro-i\\i misel, naj bi se ta postava nekoliko olajSala, Preverjeni smo, da bo tudi na§ de2elni zastop po* vzdigml v enakem zmislu svoj glas do dr2. zbora.
Kakor bercmo, je Stajerska trgovinska zbornica sklenila, prositi vlado, naj davka oproBti vse one obrt-nike in trgovce, katere je mobilizacija zadela. Tudi lepa misel; a pri nas bi bilo boljse, da bi se mofda slavno kmetijsko druStvo, ali slavni dezelni odbor, ali
terinem narocji; kedar ga objeffilje materina zvesta roka, takrat otrok samega sebe pozabi ter se vbrez-mejni vdanosti in ljubezni vtopi v mater. Potem pa tudi mati s tern upljiva kakor hoce na otrokovo cutTjivost, katero napravi neizbrisljvi vtis* — Njeno narocje postane pri2nica, in vse kar ona uti, ostane z ognjeno pisavo v spominu vpisano. Njezna beseda iz materinih ust vzame bolefiinam trnje, spreminja grenkobe v sladftce, ali pa prepoguje cutila; uci male greSnike spovedovati in pokoriti se. Materina lju-bezen je moC, katera Se bolj v poznejh letih upljiva na otroka, kakor solnce na rastlino. — Kaj je up^i-valo na Koriolanovo sree, da nij razdejal slavnega mestaRima, kakor je bil nameail ? — materino sree. — Ono je bilo moCnejSe od mo6i ojstrib me5ev; mo6-nej§e je bilo od strasti in sile. Odstopil je tedaj od svojega nafirta, — udtd se je materinemu sreu. ---Drugi steber materine mo6i je vese^je. — V veselju imajo otroci nebesa, v katerih jim vse dobre in lepe spretnosti zrastejo. In mati je ravno najveC* krat vzbttditetfica otrocjega vese^'a-Tukaj poljubuje in, boza svojega rjubCeka;ogledujesevnjegovemoku,prL-tlskaje ga na svoja prsa — kipefie sree. — Tarn w» i njim igrrt in budi v njem se spece spretnosti in zmolDosti, — Tukaj je ona zopetiznajdljivaz malimi darovil upljiva s tem na otrocje sree in vesejje, — Jn ko dojdejo rudefii dnevi v koledarju, ko dojde bo« »$! yeji^i noC, rojatai ia «o4avfti dan-kdo d«j* f)*^
„So5a" izhaja vsak   petek in velja
b poito prejtinana alt t Gorici na dom
poliljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta ..... „ 2.30 C*tirrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznaailih. in prav talco pri ,,po-
tlanicah" se placuje za navadno iristop-
at Trato:
8 kr. «• ttlitka 1 krat
•    7    »    n    if      »    2    »
6    .,    ,»    n      n    3    „
Za v«4« crke po prostoru.
Posamezne Stevilke se dobitajo p* 10 soldov v Gorki v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh krou". — v Tritu v tobakarnici „Via della ea-sermn, 60".
DopiBi naj se blagovotfno  poiiliftjo > ureduigtvu „Soee" v Gorici Via del Mu-nicipio v Kalistrovi lajgi III. nadstr. naro6-nina pa  opravniStvn  „So5e" v Oorici „Via icuole'* h. atv. 429, II, nadstr.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopiai naj se blagovoljno frankujpjo. — Delalcem in drugim ncpremo&nim se naro&jina eniia, ako se oglass pri urednistru,
SOČA
nofagi flasnik v tem oziru nevgodnega in straSljivcga j pisal,—naj je fie tako nezroinleno in smetao—vse pri-Centata na dan, da so le prcdali polni, pa da moreta 81 (»v a n e m a I o p o d r a Si t i, Naj imata svoje ve-sfljf -resnega tako ni ni6 v njunem politikovanji, tc-nu'ljitpga pa Se manj.- •                                                   I
Da bi hotria   Avstrija s6  zasedanjem  Itosne in I Hercigovine zavarovati obstoj  turftkega gospodarstva I v K\ropi,   to se nam   tako uevcrjetno zdi, kakor  so ncvurjetni ra/.logi, « katerimi opravifoije Lord Beacons- I lii'ld turSko-auglc&ko pogodbo in zaswlanje Cipra, — da hofe nanneC Anglija braniti in zavaroti turfiko go-spoilarstvo v Mali A/.jji. I'a bi bilo tmli zarea ialost-uo,   da  bi ho dve kulturiii, kristjanski drzavi, kate- I U'tih vzvisciia namvra mora biti, Siriti  civili/adjo v I Kvropi in iVz njo m<'j»»-za varuha postavili  Turciji, I kateia j« u/u po hvojpiu vorozakonu, po koranu, no- I .spri'j*'iiiljiva za piavo riviliznnjo, tor  mora  biti in I ostati   iii'oiiinliljiva sovraznica kristjanstva.   Avstrija, I dozdaj vsigdar varuhinja ua Tutakvm zivottli kriatja-1 iiov. naj bi kar nat'iikral svoj bitoriiVn inandat spre- I nu'iiila  -tor postaU /aSntnioliami'daiiKkcmii poliuneseeu I in njoga mulivciMii V Trga .si ne nioromo nikakor mi- | sliti, marivi'C amo prevorji'iii, da zas'.edujcti Avstrija I in Anglija / okupacfjo turfikih dc2til — lc avoje in- I te rests                                                                            I
Anglija dobi oblirea, bogafc otok, ki ostano pod I narideino  oblastijo Tttriije; navideno, pwvim^ I kajti oftabni Anglt»2, glaviii tipnik Turejje, gotovo ne I bo trpcl, da bi mu hijrajoc'i dolz-nik zapovedida- | jai, maiiv«6 otrese pri pr-ri ugodni priliki tudi njego- I vo nominclno oblast.   Ciper bo Angleilem, zraven Gi- I bralt&ra in Malte tretja jako vaina vojna in kupfcijska I postaja v srednjeni raorji ter jitn vtegne s Casom pri- I pomofii k novim pridobitvara, kedar se nemogoca Tur-1 fiija koneino razsuje.   Tur§ko-AngleLka pogodba ima I fcedaj po nalem mnenji skoro enak pomen, kakor one I kupno-prodajne pogodbejkatcre sklepajo pri nasodrt-1 n i k i s6 zadoliienimi kmeti: v pogodbi je sicer ome-ojena pravica re§itve, pa odrtnik potem uze skrbi za to, da kmet no more placati dolga, ne more reSiti premolenja in  kedar stete obrok, ne zamudi dneva, ampak „gre koj na posest."
Da ima Avstrija vaznn interese na batkanskem poluotoku,—tega ne more noben razumen Slovek vta-jiti. Kamenitu Dalmacija potrebuje zaslombe, brez nje ostane na vekomaj pasivna dezela in nje obrezje, nje Juke ne zadobe nigdar kacega pomena za svetovno | kupcijo.   Dalje treba, da nadomesti Avstrija, kar je
pa oba obrnfla do vfeoke vlade^jiai bi se oprostile davka vsaj vse tfstolrmetije, latere so zgubile v po-klicanem reservistu gospodarja in morda edino svojo podporo. |fa| se le pomisKr kolika Skoda se gofite-kim knietijan^ katerim o casu pospravljanja jffljska pridelkov, o mmtvi in trgatvi manjka g°sp««|P*e skrbne roke in njegOTega pazljivega oCesa, ggrto naj se sodi, ali bi ne bilo pravicno, da bi draw* ta-5dm, kr so v javnem interesu v vojno pokKeaai tor v^ed teg* brez vse svoje krivde toliko Skode trpe, vsaj davek odpustila. Le naj se pomiali, kako teSfc* mora biti takim gospodarjem obsrcu, katere spremlja bojazen v vojno slulbo, da bode morda uboga lena, ko jib ne bo doma, z ekaekttrijo strahovana, ali da jim bode celfituji sekvestratar pridelke pebiral, da so poolaCaj* doUai davki, za katere niso motfiopravcra casu preskrbeti. Takih stacajev neutegua biti mnogo, a kogar zadenejo, — temn je gorje. Zato sklepamo, da bi sbwni delelni odbor s tako proSnjo v seda-njem pololaji bole vattasal pravi potrebi, nego wbiraje milodare v podporo ubogim drsiinam, ki so
___ije nekoliko takib druiin v deieli, katere
vtegnejo potrebovati pomoCi, ker jim je brambinadol-znost odtegnila edino podporo; vendar pa ni, vsaj v naii deieli ne, nezgOda vsled tega tako sploSna in tako feb^n, da bi zahtevala javne pomoCi cele delete. Izmed k veCemu 1000 pokhcanih reservistov vtegne biti ktkih 200 otenjenib, ali pa Se toliko ne; pa vsi niso ediae podpore svojim druiinam in tudi taki re-veii niso vai, da bi njihove druiine neobhodno potre-bovale pomoCi iz javno nabranih milodarov. Takih druiin je y najslabSem primertfaji 120 do 150 in za to awJo Stevilo bi paejndostovala privatnabira,za ko-likor bi posamezne obeine same ne mogle pomagati svojim ljudem. — Vse drugaCe je to na Kranjskem, kder je poklieanib okoli 7000 mol v vojno slulbo in • je gotovo neprimerno vece Stevilo zapuSCenih revnih druiin, — pa je tudi splob veCa revSCina po deieli, kakor pri nas. Tarn odobrujedo popoinoma, da je vzel delelni odbor stvarvroko in da je sam tudi do-volil obilno podporo iz delelnega zaloga. Pri nas pa je za zdaj morda bolje, da se drli del. zastop za mo-goto nojnejSe potrebe Se v reservi; saj ne vemo, — kaj vtegne Se nastati.
Vlada jc naznanila deielnemu odboru, da bode delelni zbor najbrle 24. septembra t. 1. sklican; a dotiCnemu naznanilu je dostavil gosp. namestnik, da je priprav^jen nasvetovati ministerstvu, naj se zboro-vanje preloli, ako bi delelni odbor z ozirom na tu-kajSnje posebne razmere meoil, da bi bilo bolje, ne-koliko poprej ali poznej zborovati. Ker se koocem septembra ule priprave delaje za gxozdno trgatev in se v tern casu posestniki kaj neradi odtezajo svojim domaCka opravUom, nasvetoval je delelni odbor, naj bi se sklical zbor rajSivprvi polovici'septembra, nego ˇ drugi.
Pd tem takem imamo Se dober mesec do pri-hodnje sesije. Kaj pa bodo naSi poslanci razpravljali, — o tem §e nic ne vemo. Ugibamo le, da vtegne priti kmetijska Sola zopet na dnevni red. To je v naSem zbora tadi VeCno vpraSanje; kaj ne, da skoro tako, kakor orijentalno v politiki? In naS zbor se o njem tadi vsakratmalo drugaCe vede, kakor ber-linSki kongres ob orijentalni zapletki: reSuje, pa niCnereSi. SledDjid mora pa vendar priti do konCne reSitve. Zavod, kakorSen je zdaj, ne vstreza; to je soglasno mnenje v deieli, to ve tudi vlada in
tl btegoslov? Ali ne materino srce, katero neutrud-Ijivo skrbi za te trenutke? Istina, z svojo veselje troseLo roko postane mati angelj otroku; njega srce ji ostane udano s celo notranjostjo. —
NajkrepkejSi steber materine moLi je bogoljub-ndst in poboznost. — Dobra mati je domaft duhov-nik. tJfe po njenih pogledib bode otrok — bogolju-ben.— En sam pdgled, kojega mati v ginljivem tre-natkti proti nebu povzdigne, bndi v otroku vec po-bdznib Cutov, nego dolgo nerazumljivo nagovarja-3^je; -*
In v posebnih trehntkib n. pr. kedar solcce vz-haja, o nevihti, po noti pri jasnem zvezdnatem nebu, o'lubifleis svitu, sedi otrok v materinem narocji in o-na, iritt ljabeznjivo razkazuje in z milo besedo raz-Idada bozja ctida.
Koliko zamore s tem k bogoljubnosti pripomoSi 1 -^'Ifl'Ce premisinno, kako mati s primernimi prav-Jjicami in povestmi, pa ziskrenimi molitvicami i. t. d. upljiva na otrocje srce, gotovo nam bode jasno, da je tudi gle(?e bogoljabnosti in pobolnosti materina moc jako veTmal -=•- Pa kakor je tamodvelika, tako stoji-mo tudi pod Damoklejevem mecem, t. j. nevarnost do smote je velika. — In zmotljivo materino srce je u-le doate slabega uCinilo. — Cestokrati prekoraCi Iju-bezen pf avo mejo; ona omehkuli otroka s krivo pri-za'iiesljivos^o. — Svet ima tistiC in tisut tacih mater, ki s(J krive otrocjib napak in hudobij. — In kaj postane izr tacih otrok? Spomiojajmo se le onega hu-dodgluika, ki je pred moriScem mater v lice ugriz-nil, ker mu je pri malih napakah prizanaSala in ga pri veTikib ni mogla vet brzdati ter jo tako uzrok postah njegove ne^reCe, Tal.-g k tedaj tudi
naSi poslanci si tega tudi ne prikrivajo. Treba tedaj, da se preoatroji. Pi kako, da bo koTikor mogoce vstrezal defttaim rtemeram in potrebam? Tu je zelo teSko pravo zudfeti, — a zadene se vendar, ako se vse razmere obeb delelnib strani vestno v pretres vza-mejo in ce se na strani pusti vsa narodnostna malenkostaa zavidnost, katera je glavna za-vira, da se v naSem zbora redko katero vatno, obe delelni strani zadevajoee vpraianje nspesno rfSi. Naj se vsi gospodje poslanci postavijo nastaliSce popol-ne enakopravnosti, pa pojde vse po godu. Sli-Simo, da Haberlandtov nairt, po katerem bi imeli italijanski kmetijski odgojenci celoletni tecaj, slovenski pa le zimski in bi slovenski ufcteUi po Ieta popoto-vaje po deieli poducevaH, Steje med poslanci mnogo nasprotnikov in da vtegne najbrie propasti. Naj! da te le kaj atalaega in nspeSnega ustanovl
V predzadnji Stevilki naSega lUta smo povedali in dokazali, kako konsekventno prezira c. k. okrajno glavarstvo v Gorici naie narodne pravice v svojem po-slovanji se slovenskimi obLinamt. Druge oblastnije tekmujejo v tem oziru z guriSkim glavarstvom in c. k. okrolna sodnija v Gorici se celo odliknje z iskljufi-rjivo italijanskim uradovanjem, dasi ima — latibog — najmanj dve tretjini svojih obravnav se slovenskimi strankami. Mari bi ne bilo prav, da bi na»i delelni poslanci v prinodnjem zboru zopet enkrat moiato in odlocno povzdignili svoj veljaven glas za najsvetejie pravice svojih volilcev? Mi imamo mnogo vestno na-branega gradiva, katero hranimo za ta namen, zana-Saje se, da najdemo mola, ki je bo znal porabiti.
Gori§ka liberalna dnevnika sta si zopet straSno v laseh; take si jih pravita (tan za dnem, kakor bi s palico, ali z revolverjem pisala. In Cudno! najhuma-nitarniSa zadeva je zanetda ogenj prepira med njima. nV Isonzo* je zafiel v svojem navadnem hlepenji po popularnosti drezati delelni odbor, naj pobira milo* darp za druline v vojsko pozvanih reservistov in naj tudi sam dovoli kako pomoC iz del. zaloga; drezaje je zopet po svoji navadi zbadal gosp. dezelnega gla-varja, kateremu je kot organ prvc instancije ule davno odioCno nasproten; „H Goriziano" pa — ko je delelni odbor razvil svoje razloge, zakaj ne spoznava, da bi se ule zdaj postavil na Celo taki bin, — pri-drulil se je mnenji del. odbora in je zagovarja. He-seda ie dala besedo in zdaj si jih solita, da gre vse narobe; pa nikakor ne, kakor se spodobi kulturonos-cem, ampak prav » la „Uevolverprcs>se". Vecina go-riskih narocnikov polira take neslane polemike, kakor bi bile se sladorjem potrosene in dokazuje s tem svoj olikan okus; konservativna stranka se zaniLevaje od-vra^a od njih, Slovenci se jim pa smejemo. Kaj imajo svoj gaudium, mi jim ga z vsem .srcein privo* SLimo i
Kljubu najveCi vroCioi Se vedno ne nehajo „§a-gre" (javne plesne zabave pod milim nebon?) v naSem mestu. Preteklo nedeljo i>opoladne in pozno v noC se je gatilo ljudstvo v nRajh^-ovem dvori§6i na Ko-renji okoli plesi§5, nad katerimi so na navadnem odru trobentati, basisti in bobnarji trobentali, drgniliinro-potali, da bi bili Iahko mrtve k livljenji obudili, na plesiSLih pa se je vrtela in potiskala ne ravno od-brana mladina, da se ji je pot kar v potocih po celu cedii — drugaCe kakor v ruski kopelji! In vse to v mestu — ne v predmestji — v mestu, katero se ponaSa se svojo kulturo in z vsestranskim napredkom; pod egido naprednjaikega lupana in visoko razsvit-
materino srce moti. Razlicnosti so v naSih drulinah na dnevnem redu. Tukaj se otroci u&jo poklone de-lati, in nobeden clovek ne misli na to, da to ni dobro za bodocl razvoj otrocjega srea. Prerano se pri5ne z veselicami. Da se otroku veselje napravi, prezira se postava in navada. — Ali ne vidimo dan-danes najmanjge otroke v gledaii§Cih ? Mari ne na-pravljajo po mestih celo otrocje plese ? Aline oblaCijo nekateri mescani otrok tako, kakor nSeme," kakor prave ttarlekine? in vendar stari, Ce tudi ne vsigdar istiniti pregovor pravi : flOblekadelaeioveka." — Prezgodaj se zaCne tudi s podukom. LjubeCe materino srce komaj iaika. trenutka, da bode majhni fantek (deklica) ne samo citati, ampak tudi deklamovati znal. — Nauce se otroci sladke kitice na pamet; in kaj jim to pomaga? Nic druzega, nego da se nako-piLt v otroijem duhu nekaj nerazumljive tvarine, katera mu duSevni lelodec kazi. — NajveLja zmota materinega srea je pak nedoslednost. Pametna mati daja iahko ukaze in postave, a gorje ce njeno srce te prelomi, ko je treba izpolniti jih. — Danes zah-teva nevoljna mati odgovornost radi prelomljenega ukaza, drugo in tretjo pot pa vse odobruje in pusti otroku veljati.—
Cestokrati materino srce pri otrofjih napakah oCetovi doslednosti nasprotujc; vsled tega mora nastati v druzM razpor. V tem tedaj Iahko vidimo, kako velika je nevarnost, Ce se materino srce moti. —
Ker si tedaj ti ljubo materino srce tako Cud-no blagoslovljeno v svojej Carobni moCi, a ravno tako tudi pogubljivo v svojih zmotah, tako menim, da morajo vsi Bveti, vse reforrae o odgoji pri tebi zmiU* —
Ijenih mestnih svetovalcev narodno-liberalue stranke! — Neverjetno, pa vendar resniCno t
ft TrSta 24. julija. (Izv. dop). V Italiji so zdaj ljudski shodi na dnevnem redu—in „Ita!ija irredenta", neodreSena Italija, je njih glavni predmet V mnogih mestih: v Turinu, Rimu, Paviji, Reggiu in drugod so imeli v novejem Casu take shode, v Milanu pa, Benetkah, Komu in drugod so jih odlolili. Pov-sod se straSansko bobna zoper Avstrijo, pomilujejo se vbogi Italijani, kateri stoCejo vverigah avstrijske su-inosti, ter javljajo se energiCne zahteve, naj italijan-ska vlada na to dela, da se te sramotne verige sled-njiC zdrobe. Z eno besedo italijanski republikanci po-zivljajo vlado, naj napove Avstriji vojno — ter naj ji vzame Trst s Priraorskim in julni Tiroi.—Ob enem se ostro oh&ojujejo sklepi berlinskega kongresa—ker ne vstrezajo italijanski poleljivosti. Da bo Avstrija za-sedla Bohiio in Hercegovino — zoper to bi se morda vrocekrvni republikanci toliko ne spicili — ako bi bil kongres pripoznal Italiji primerno odskodbo v jugo-av» strijskih dezclah. Toda Avstrija ne odstopi svoje stare dedine, ne popusti svoje velevalne mc ske luke !r-laSke, katera je ule skozi 500 let pono? trijhkega trgovstva, ne umakne se niti za ped h-v . v prezve-stem Tirolu, kojega eclokupnost o'.iran. . {,( je sveta dollnost. Ona zasede Bo»no in Hercegovino kolikor v svojem, toliko v evropskem interesu, ali pa s tetn bistveno kaj pridobi, to je $e problematiCno. Vsaka-kor ni av.strijski uspeh na berlinskem kongresu, do-klei se omejuje na wkrbovanje dveh tur^kih proviu-cij, ki ste se v zadrijt vojni popolnoma opuhtostti, tako pomenljiv, da bi morahi Avstrija z odstopom dveh velovainih, rodovitnih svojih dclel, kder je veiika ve-Cina prebivalstva drlavi neomahljivo vdana -poravnati evropsko enakotelje. nNi je sploh uobene drlave na svetu", pravi nenavadno modro BN. F. Presse" katera bi odstopila tako Cudovito stratcgicuo pozicijo, kakor je trciitiii.ska, ali tako sronio lezeLo luko, kukor je trlaSka,—Ce «i vsaj v dvajsetih bojih popolnoma pobita. A nas ne morejo Italijani v vojni mgilar pre-magati. / jezikom, z upitjeni in natolcevanjeni, to le, to—a i oboroleno inotyo nigdar ne.
V Itimu je predKedov?1 taborju v nPoliteama" Menotti (iaribaldi, sin hlavnega rrpublikanskega generate. Ljudstva se jc delelilo nad 400o, vpCinoma ni-lib vrst. Stori sanjac Garibaldi ^ je tudi ogiasil — telegrafiCno. „Hulnjini naj se razdrobo verige" je brzojavil sTrlacanje naj naskakavajo gore44.—Vidi se, da ni bil Garibaldi nigdar v Tratu iu da ne poztia tukajsnjih mestjanov. Oni, ki ne poznajo druzega nego svoje materjalne, trgovske in obrtnijsko intcrese, naj bi naskakavali gore? Ob nedeljah in praznikih uze, ko se shajajo na ObCini, na Proseku in drugod po skalovitem Krasu, da si hladijo glave, da otresajo svoje spekulstivne misli in skrbi ter se krepL za delo naslednjega tedna—z okusnim teranom. A sicer se Trzafanje pac maio brigajo za gore — da le ostanejo I njimi in njih prebivalci v prijazni kupCijski zvczi. Ne recent, da ni v Trstn nemirnib, Avstriji nasprotnih elementov, a to pa smem trditi, da se ti nikakor ne smejo identifikovati v obCe s tukajsnjim me^anstvom. Trst je Se vedno zvesto avstrijsko mesto, pa bi se kot tako se bolje vtrdilo, ako bi se vlada nekoliko bolje ozirala na Slovane v mestu iu okolici in ako bi nekoliko strole nadzorovala veCinoma iz blalenega kraljestva importirane, razdralljive elemente. — Tudi nek telegram je doSel rimskemu taboru iz Trsta—od trlaSkega BComitato d* azione".—A kdo je ta ,Comi-tato4, da se more ogla§ati v tmenu trlaSkega mesU? kdo in kje so oni isterski in goriSki PComiUti- ki v enakem zmisludelujejo?—Toje goli italijanski BSchwin-del*. kateri izmiSljuje druStva, kojih ideje vtegnejo imeti morda na avstrijskih tleh pe5Cico privrlencev, katera pa de facto niti v Trstu, niti v Istri, ni na GoriSkem ne obstoje! Taki brzojavni pozdravi, taka pr.trjevanja imagine mi h druStev ne morejo imeti tedaj—pri vsem navdusenji, katero vzbujajo med vrtogla-vimi taboriti—prav nobene veljave.—
Zmerni italijanski listi obsojujejo prav ostro pro-tiavstrijske demonstracije, pri katerih nobena postavna moC ne brzda razujzdanih strasti, ter ostro grajajo vlado, da nlCesar ne stori, da bi zaprecila javno za-ijenje sosedne vlasti. Vlada pa se stavi na svoje 1 i-beralno staliSCe ter pravi, da ne more nikakor za-virati, kar dopuSCajo postave o javnih shodih, Naj reCe mari, da ne mara zavirati takih pretiranih in hrupeCih demonstracij, ker so ji po godu, saj trosijo seme za priliCno setev, po kateri hrepeni! Italijanska vladna oblast je v takih stvareh straino kesna, tega smo se prepriCali, ko je beneSka druhal cele ure raz-sajala na trgu sv. Marka in pred stanovanjem avstrij-sko-ogerskega konzula ter zasramovaje razdrobila in v morje vrgla avstrijski drlavni grb, — to nam doka-zujejo tudi italijanski republikanski shodi, na katerih se Avstrija grdi in z blatom ometa, kakor bi ne po* znala pravice za svoje italijanske podlolnike, da si 83 jim v narodnem oziru veliko bolje godi, kakor nam zvestim Sloveucem, kajti vse nase javne oblastnije po-. slujejo I njimi v njihovem jeziku —- z nam! pa ne.
Jin kam privedejo slednjiC take nesramue de--monstracije, ko se ideja o Italiji .irredenti* v Jjud*
*&?
stvu vkorenici ? — Da bo treba to zapletko % mecem razvozlati. A Italija ima tiso6 razlogov, skrbno se va-rovati krvavega resevanje svojih poieljivih namer, „kajti Avstrija zastavi vso svojo 11106 v brambo A-adrije in vseh svojih juznih de2el in nje moc" je §e „vedno kos italijanskemu oroslanu". Italija naj le po-misli, da ni § e n i L e s a r pridobila po zmagah svojih Sirokoustnih sinov, ampak vse le po nakljucbi, ali pa po milosti drugih narodov. Avstrijski Slo-van stoji trdno na obalih svoje Adrije — se ne umakne.
Politidni pregled.
Z I) u naj a. Notranja politika pociva. Iz-med devctih ministrov je celih §est na odpustu v kopcijih in na poletnem bladu. Stremajer, dasi sam bolehav, nosi zdaj strasno breme: on vodi ministerstvo za uk in bogoeastje. za no-tranje zadeve, pravosodje, finance in predsedstvo, p.'avi Atlant, na k ate rem sloni cela Avstrija.
Poljak dr. Groholski, ki je ministerstvii po-magal izvrsiti avstro-ogersko nagodbo, je odli-kovan s castjo skrivuega svetovalca, tedaj cks-celencija.
Dunajska vlada je preklicala prepoved iz-vaianja konj u nasc monarhije.
TurSka pooblaSccnca Karatheodori in Mc-henied Ah Se nista kont-ala svojih dogovorov z Andrassy-jem zarad zasedanja Jtotuo in Herce-govine. Po uovejhih porocilih je nekda na&a vlada uiv. naznanila kongresuim vlaslim, da sa Porta neee vdati okupaciji in da je tedaj za Avstrijo nastopH trenutek, da izvrsi svoj inandat. Stra-tcgicni mars nase vojske do bosenske in herce-govinske meje je tifce dovr&en vcf dni, glavni poveljnik je na mes»tu, v glavuem htanu v lirodu; tedaj je priiakovati vsak dan, da pre!>topi nasa vojska mejo. Ali pojde vse gladko in brez bojcv — ne more se *«• prav vedeti, a uajbr/e vteg-nejo   basibozulvi kaj nadlegovati.
Iz Dalmacije se porota, da je bila pret. taden blizo Kleka n/e mala bitka imd naSimi lord 11. bataljona (Slovenci) in krdelom tur-skih basibozukow Zadiiji so pozvedeli, da se popelje tam mimo nekoliko voz ziveza in so se koj pripravili na rop. A nasi hrabri lovci so jih kafcih 120 posekali, njih je pa palo 5 ranjeuih in cden mrtev. — (-asopisi pripovedujejo tudi, da so Turki streljali na dva avstrijska vojaka Dormus-ovega polka, ki sta na strazi stala, in da sta oba nevarno ranjena.
Grska se dogovarja s Porto zarad preu-ravnave svojih mej in zaradi kake pridobitve, pa ji ne gre nic kaj posrefi, dasi ima Anglijo in Italijo na svoji strani. Turcija neee nikakor vee" dovolitij nego kar hoce sama za popravo mej pripustiti. Grecija se zdaj britko kesa, da ni 0 pravem casu se Serbijo in Crnogoro sto-pila v akcijo.
Na A n g 1 e s k e m se jaci D e r b y-jeva stranka, katera ostro obsojuje lord Beaconsfiel-dovo delovanje na beriinskem kongresu in nje-gove nepravicne in samovlastne pridobitve. A vladna stranka je se vedno mocnejsa in Bea-constield namerava nekda' razpustiti sedanji par-lament ravno v namen, da jo po novih volitvah se bolje vkrepi.
V Italiji napravljajo se vedno tabcre, na katerih zalitevajo Trst in Trient in na naj-nedostojnejsi nacin psujejo Avstrijo. Vlada se izgovarja, da je nasprotna temu rovanja, da pa ne more zatreti ielje naroda.
Razne vest!
Imenovanje. C. k. davkar g. Josip MlekuS je prestavljen iz Kormina kot naddavkar v Koper. G. GaberStek, zdaj za&sni davkar v Kanalu je ime-novan za davkarja v Sezani.
Italijanski rogovile^i Se ne nehajo dra2iti na avstrijskih tleh. Pretek. petek popoldne so naSH nekda na goriSkem kolodvoru prUepljen plakat zadevajoc pneodre5eno Italyo«.—Davi jepavihrala na stolpu
ttikajSnje stolne cerkveprecej velika ita- i lijanska tribojnica! Predrznost teh rogovileiev i presega nit vse meje in skrajni fias bi bil,—da bise uLe enkrat obnesla nasa slavna policija.
Razpisana je sluzba uLitelja za sloven^ino in nemSCino na ienskem preparandiji v Gorici. Kompe-tenti, zmo2nitudiitalijan§cine, imajo prednost. — Pro-fesorica. gosp&ia R e i u i s c h zapusti nekda ta.zavod.
Pogreb. Ponoci od Cetrtka do petka so pri-peljali truplo ranjkega barona Hektorja R i 11 e r-j a po Seleznici domov, kder je bilo v petek v Crno pre-grnjeni, s krasnimi venci preprezeni sobani Ritterjeve palace v koroSkem predmestji do Seste ure zvefier razpostavljeno. Celi dan so neprenehoma vreli-ljadje gledati mertva§ki oder (merlifia ni bilo videti). U4e ob petih pa so prihajale dolge vrste Ritterjevih kme-tov iz Monastera in tovornicmh uradaikov indelavcev iz Stracic in Podgore se sveiami tor so cak&li spre-voda, ki se je proti 6. mi zaM vrejati in dolgo je trajalo, da se je ogromna mnozica vredda v vrste ter se postavila pred mestno godbo. Mrtva$ki voz I. raz-reda je bil ves obvesen % venci, trakovi in grbi; na straneli so dr2ale traki prve goriSke osebe; grof Co-ronini, vitez dr. Pajer, grof Mels, grof Iladetzky, vi-kv, Pauletig in drg.; koj za vozotn so ftli vsi moSki udje Ritterjeve druzinc, za njimi Nj. K. ces. namest-nik baron Pino z mestnini 2upanom na eni, in vitc-zom Scrin/i-ji'in, iidotn gosposke zbornice, na drugi strani, po torn trgovska zbornica, de^elni odborniki in poslanci, mestni zastopniki, druge oblastnije, razna mestiiu dnibtva s6zastavami, pozarna strata itd. Spre-vod je bil zares impozanten, kakorSnega fie ni menda nikdar vidda Gorica, vil se je skozi glavne mestne ulice do evangelijskc cerkve; povsod so bile Stacuna zaprte, so viseli Cnii taped raz oken in tu pa tam so vihrale erne zastave— na magistratu pa je mest-na zabt" obvitim crnim pajcolanoui pozdravljala tu2ne pot-vOcc. Povsod, kodur je Sel sprcvod gorele so plinove svetilnice. V cvangelijskl cerkvi je trajal blagoslov z govorom debelo uro; odbraui gorifiki pevci in pevkinje so peli dva prekrasna mimska zbora. Po tern se je sprcvod da)je pomikal proti pokopaliSci, kder je volika mno^icu ljudi obdajala v miglicl na-pravljiMio, s cinunitoui obziduuo janio — zadnje sta-novaiis^e ostankom bla/.ega ranjeoga. Tu je govoril pastor ginljivu besede k blovesu — potejn so pologili krasno, metalno rukcv z venci in trakovi v temo, kder bode pricakovala preselitve v novo pokopali3cc.
llitterjevi dcdiCi so izrocili magistratu COO gld. za uboge.
Usmrtil se jo z revolverjem pretekli pondeljek 0 pi!i;idno v svojem stanovauji na trgu sv. Autona v Gonci Teodor grof Radetzky pi. Radctz, c. kr. gene-ralnuij'T v pokoji, c. k. komoroik itd. sin slavuega feldmarSala Itadetzky-ja in v sredo 24. t. m. so ga slovesno pogrebli. Ker ni zdaj razun 40 moi, Kuhno-vega polka v Gorici, morale so izostati navadne vo-jaSke casti, ki se pristujejo generalu.
Dar. CesarjeviC Rudof je iz svojega daroval 1000 gl. za podporo dru2in onih vojakov, ki so bili mobi-lizovani. Od tega tisoca se ima 200 gl. za Kranjsko porabiti.
Maturo na goriskcm gimnaziji je delalo letos 12 dijakov, med njimi 2 eksternista. Dodelalo jih je pet z odliko, vsi drugi dobro. Fravijo da je bila letos osma Sola sploh izgledna.—- Na realki so imeli maturo vceraj, uspeh nam ni Se znan. — Na 2en-skem ucitelji&ft so zafieli letni izpiti v pondeljek in koncajo v sabotc; Solsko leto se sklene zadnji dan meseca, matura pa zacne 1. avgusta.
Odbor v podporo revnim dru2ir.am v vojake poklicanih reservistov se je ustanovil v Gorici pod predst'dni§tom g. dezelnega glavarja, viteza d.ra Pa» jerja. Udje tega odboia so: grof Fr. Coronini, vitez Andr. Pauletig (denarnicar), Wiljem vitez Bitter, dr. Tonkli, dr. Vinci (tajnik), vitez dr. Visini in polkov-nik Gatinelli njegov namestnik. Ta odbor je razpos-lal vsem zupanora vabilo, naj naznanijo take revne druzme ter porocajo 0 njih razmerab.
L'Isonzo je v Stev. 07 odgovoril na clanek, ki smo ga priobcili mej raznimi vesti zadoje na§e Ste-vilke pod naslovom Bpseudo-italiaDiu. Zapopaoek od-govora je v kratkem ta: 1. nam oCita surovost indo-stavlja z naj fin ej So olikanostjo, da „raed pija-nim kmetom in brezimnim clankarjem ni velicega raz-locka"; 2. zagovarja se, da njegov Clanek „pseudo-zingari" v letoSnji gtevilki 90 ni spIoSno Mil Slo-vanoV in 3. obrata na svojega urednika oiitanje re-negatstva, ker ima njegovo ime po nesreCi slovansko kon^nico. Evo na§o repliko 1
Ad 1. Glavni namen naSemd listu je, braniti na-rodno Cast, zagovarjati narodne pravice Slovencev; kdor surovo napada Slovane* sploh—zali tudi nas Slovence in tegazavraCamo, kakor zaslu^i. „L'Isonzou nas gotovo ne more ufiiti olikanosti, ker sev svoji strasti se nigdar ni znal brzdati, atnpak preziraje vse meje casnikarske dostojnosti dan za dnem polni svoje predate 8 tako ostudnimi, deloma osebnimi polemikami, da so morejo uie vsakemu kolilc&j imeraemu Cloveku
studith Samo vfzadnjiH treh ali fi«rihviijegovih 5te»rt vilkah je nakopifienegatofikdsutotegagnqja, dabiteswu balo Herakleja z mogo5nimi vilami, dasa izkida^Od-govor na nag clanek apsettdo-itaUatti^affi-uie^zor lahonske olikanosti—dokaz vedne tteziioslti cteV govega pisatelja.                                                       ^
Ad 2. wDa5Ianek „pseudd-zingari*baspl'dg;'l no zahl SlovanoV pravi„L'Isonzou.   Kako' naj ae: pa^lmafii stavek: „Toua ti' (cigani), 0 katera'gd?b-nm, so Slovani, ki so morda sem  prifili,  da' naift: poktt2ejo vzviSeiio olikanosti do kateie je dosriel iiji'h narodll? S temi besedami se paS jasnb, celetoU sib-' vanskemtt narpdu oeita s u ro v 0 s t, se vsi Slovani' ni enako stopinjo'stavijo s cigansltimi pohaja^i; imzW ocitba ne navajanobeneizjemeHe splolna in*tedaj.: ne moremo izgovora dmgace sprejetl, nego kot pte-klic razialjivih besedi,—katere je Isonzov' clatikar y* svojej slovanofagi strasti zagnal Slovanom' sploltv oi braz,
. Ad. 8. Z naslovom »renegat« nismo nikakor-& kali na iastivredno osebo gosp. IsonzoVega ureduika; vemo prav dobro, da on ni pisal razWUivega clanka: vemo tudi, kake korenine moi je on; sploh ga ertia-tramo pri celem poCetji za najnedolinejfio osebo. Xoda Isonzova stranka Steje ranogo slovanskih imeu mej svojimi privrienci, ki so vcCinoma udje takihdrn-jirtj katerih italijahstvo bo saga vpfrpKejfiHja BtWMkt Njih matere so jih go dojile se elovenskina mlekorn, njih ocetjc so bili Se poSteni Sloveiici, njfh bratjb1 se'ponaSajo 60 dancs s6 svojo narodnostjo ter so spoStovani rodoljubi na svojem domu,—a oni ne samo, da so se iznevwili svojemu rodu, ampak, kakor je to pri vseh renega* tih sluLajno, navzeli so se zagrizenega srda zopet vse, kar jih spominja na njihovo korenino, postaUso' najstrastnejfii sovrasSniki naroda, iz kojega izvirajoi— Iu kar je tacega renegatsva, zbiraso zvestodkoll'•:•* nV Isonzo-a* ter izliva v njogovlh predalih svoj Btrtf-' pen zolf;—na brezznafiajno zapuSfieni.narod. Tojo ku-rakteristicno za list in njegovo stranko. — fian^k wp s e u d o-z i 11 g a r ia nosi Kajn-ovo znatnenje na Mvi' v njem je Blave nezvesti sin pomeril no* na svojo ma^ ter; pri tern ostanemo. Punctum.
Utopil so jo pretekli torek v potoku Rcka pod Biljano mludnnea pri 20 lotih, sin dobre hide. Kftko se je moglo to zgoditi v malum potoku — ni mHo. Ugibajo, da je najbr2e gorak v mrzlo vodo Sel in da se ga je kre lotil.
Iz Kobarida se nam piSe: Dne 28. t. m. bo imcla ivM Solska mlade2 besedo. Igrala bode dalo-igro „Mali godecu (iz Vrteca); dalje je na prograrau nekaj deklamacij in petje. Solarjem je, vstop prost, vsak drugi pa plada 10 novcev vstopuine. Ciati do-liodek se obrae na korist Sole.
Rojanska ditalnica vabi na veselico, katera-bo dne 28. julija 1878. Spored: 1. „Nabiranje ozoanil% komifini pr?zor, sodelujejo gg. A. Wolf, T. Eausjdji > G. Pikl in A. UrSiC 2. Tombdla. 3. RMutectt veseloigrav v 1 dejanji. 4. Umetalni ognji. 5. DruStvena zab'ava:;: (pies). Zaietek ob 6l/2 urizve(5er. Vstopnina za neude 20 novCifiev.                                                   Odbor.
ReSitev ^ivljenja. Iz KrSkega se pi§e SI. Na-• rodu: Gospod Tone Ferfila, kupec v Gorici ter iskren rodoljub, kateri je priSel svojo rodbinb' v KrSko obl-ekat, Sel se je bil v Savo kopat; toda vrtinec ga na dno potegne in mo2 je bil zginil. K sreCi bil je nav* zofi g. Otto pi. Vesteneck, kateri ni cakal trenutk*r teraveC naravnost skocil za nesrecneiem ter ga BreCno na suho prinesel. Bodi mu toraj javno priznanja za pogumuo ravnanje.
KdngrQBi. Berlinski kongres je zacel 13. juriij4" in koncal 13* julija; trajal je tedaj ravno en mesec. Kongres vladarjev v Tropavi je bil enako dolg, odSJO. oktobra do 20. novembra 1820. YeroneSki kongres je zboroval od 20. novembra do 14. decembra 1822, po* reski (Aachen) od 20. septembra do 21. novembralSlS," ljubljanski od jamiarija do maja 1822. Dunajski kon-gres je zaiel 30. septembra 1814 in 9. jurnja  1815' so dele^niki podpisali  zadnje  sklepe. 29. februarija. 1856 je bilo podpisano krimsko primerje in 30. mat-! cija istega leta pa je bil sklenjen parlSki mir.
02enskej odgoji daje amerikanskl ftasbpi^ sle*-de5i nauk: Dajte jim pravo oliko, udite jih veC ijedil kuhati, prati, lifiiti, nogovice ptesti, gambe- SiVatiy'o-'; bleko sebi delati iavam poSteno arajto. TJftite! jihsmh* peci, in koliko prihranijo zdrave jedi zdrftvil. Potejte jim, da ima goldinar 100 krajcarjev in da Oni Stedi,'' kedor menj porabi kakor prisluii, in da motajbvsif ki ve6 izdajo, obuboiati. Povejte jim* da'jih ptfprMy sta, cedna obleka bolje oblaCi, nego svilena, ako jena* upanje kupljena, da je okrogli polni obrazek lepii,*-nego 50 bledih lepotic; naj se naueijo dobte, ttdW crevlje nositi. Ucite jih raduniti, da se bozja prikpo^ doba ne sine ciez pas Btiskati. Ucite jim, {ako imate prevec denarja, lepe umetnosti, godbo, stifcarijo, a pre«> mislite, da vse to je nepotrebnO. Ve4o najj1 da je1 boljSe se sprehajati nego se na sprehod voziti. U6itei jih vso vnajnost zanicevati in resnico govorith Pove^ dite jim, da zakonske sreCo ne daje mo^ev denar in njegova vaanja glikapost, ampak ie njegov zaatSj.Alttf
so se vsega tega nautile vaSehfiere, potem pnstite se mofiti jiin,—pravi pot bodo nfe same naSle.
Druisba sv. Mohora. Imenik letosnjih ndov drn5b3 sv. Mob a jV klenjen. Podajemo tn kratek pregled druibenikov po raznih Skofijah: 1. GoriSka: 72 dosmrtnih, 2587 letnih, vknpe 2659 udov. 2. Kr-Ska: 44 dosmrtnih, 2389 letnih, vkupe 2133 udov. 3. Lavantinska: 117 dosmrtnih, 8173 letnih, vkupe 8290 udov. 4. Ljubljanska: 201 dosmrtnih, 9052 letnih, vkupe 9153 udov. 5. Tri.-Koperska: 25 dosmrtnih, 1237 letnih, vkupe 1262 udov. 6. Sekovska: 8 dosmrtnih, 150 letnih, vkupe 158 udov. 7. Sombotelj ska: 1 dosmrtnega, 101 letnih, vkupe 102 uda. 8. Senjaka: 3 desmrtne, 87 letnih, vkupe 90 udov. 9. Zagrebacka: 6 dosmrtnih, 104 letnih, vkupe 110 udov.
10.  Poreska: nifi dosmrtnih, 22 letnih, vkupe 22 udov.
11.  Videmska: ni6 dosmrtnih, 14 letnih, vkupe 14 udov. 12. Bazne druge: 8 dosmrtnih, 11 letnih, vkupe 19 udov.   Vkupe 485 dosmrtnih, 23.927 letnih, vku-
K 24.412 udov. KaipoSiUatev knjig bode se pricela nee avgusta, in 8icerpovrsti,kakorso8kofije tiska-ne v koledarju-
Tiino sporotilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu dne 20. julija 1878.
Od naSega zadnjega sporofiila 1. iunija prcdruga-cila se je polititna situvacija za toliko, da smo imeli kongres, ki je dovrsll svoje slavno delo. Ob istinitih roult&tih kongresa izreei pravo sodbo nij mogoCeniti onim, ki vso rec od blizo opazujejo. Vtis je pa na vsak nacin ta, da sklepi kongresa so le bolj palija-tivnega, nego pa stalnega ali radikalnega lica, in ven-dar bi bilo le dokoncno, radikalno reienje orijertal-nega vprasanja poroStvo dolzega trajnega miru. Cast diplomacije je morda zahtevala sklep tega ;miru, ka-terega trajnost je odvisna od (tega, kedaj bode sad popolnoma dozorel. Besnica je ta, da prav malo za-dovoljnih je odslo od kongresa in da so se morda u2e zdaj nastavile zanjke za bodoce pletke. Istina je tu-di, da se povsod naprej oborozujejo in mobiiizirajo.— Je li pri takem polo2aji mogoce misliti na pravi tra-jajoc mir?
V oCigled takira razmeram roorati obrtnija in kup-cija Se daQe hirati in splosne mizerije, ki nastane po pitlem ali nobenem zaslusku nizkega ljudstva po dra-ginji denara in mali vrednosti pridelkov, ne bode Se tako hitro konec. — Tukaj je vsa kupSija brez jprave zile in vse kupfiijske konjunkture brez prave podlage; nihee ne zaupa miru.
Kava.—Ponavljati moramo, da se fine baze vz-driujejo vedno na visokjh cenah in kedor hoce imeti prve baze kavo, placati jo mora drago; nize baze, posebno pa Bio, postala je ceneji, nego v poprejsnjem mesecu.—Mnenje o cenah je zdaj jako reservirano, ven-dar pa je mogoCe, da ostanemo dalje 6asa pri dena§-Djih cenah. Bio velja od f. 85 do f. 95, najfinejsa f. 100—t 104. Bahia f. 86—f. 96.,—Santos f. 96— f. 100.—St. Domingo f. 100—f. 110, Java f. 113 — f. 130, Malabar native f. 106—f. 115. plant, f. 125— f. 148, Ceylon nat f. 98-do f. 115, plant, f. 130— f. 156, Perl f. 145—156, Moka f. 127-f. 134.
Olje oljkino.—Fine namizne sorte 1 do 2% ceneje, ampak sedanje cene so trdne in vtegnejo tra-jati, mej tem ko so cene jedilnega olja padle za 4%. Male popraSevanje po tem blagu iz inostranskega bode zadostovalo, da se cene zopet vzdignejo. Kotonovo o^je oblezano in lepo clsto brez spremembe, blago druge vrste vsodcih pa jepostalo nekoliko ceneje. Prodaja se: jedilno olje Lecce po f. 52 — f. 56, najfinejse f. 57—f. 60, namizno Monte St. Angelo fino f. 70— f. 77, najfinejse f. 78—f. 80, francosko izborno Aix i 83, kotonovo 1. vrste f. 48.—II. vrste f. 46, lane-SO t 48.
Sadje.—Skoro brez spremembe; samo pomeran-te in limone se prodajajo zdaj veliko draie; roziclso tddi nekoliko porastli, posebno lepo blago, katerega premanjkuje.—Cene sot rozici Lf. 101/2—f. 11, fige v vencih f. 18, rozine Sultano I. f.32—f. 38, II. f.25 «^-f. 28, cvebe debele Eleme" in Cisme od f. 16—24, grozdice (opaSe) Lipari f.25, Levante f. 15—f. 30.
Bi2.—postal je za malenkost ceneji, ker sepri-cakuje novo blago. — Italijanski velja od f. 191/* — I 24i/2, Bangon L f. 18, II. f. 17.
Mast in jSpeh.—Speh jeporastel tedni za5%. mast po nespremenjenih cenah, pa bode skoro tudi gotovo porastla, ker je skoro take cena, kakor ipeb, Na AngleSkem sta §peb in mast primerno draza, nego tukaj, zatorej se priporoca Spekulacija s tem bla-gom; speh v zahojih stane f. 43—f. 48, pokakovosti; mast Bancroft I. f. 52 —f. 53, Wilcox I. f. 50y2 —
i, 51.—
Petrolij.—Zdaj nij sezona za to blago, k ve-cemn ce si hoLe kedo ule zdaj zagotoviti Cezzimsko po-trebo; denes prodajamo za previdenje v septembr—de-cemb. po f. 15—f. 151/3 po mno2inik ¦ Pri teh cenah je mogoca mala zguba, a verjetnejsi je dobicek; promp-
tni petrolij prodaja se po 1 1435 — do f. 141/& I» vtegne v kratkem zdatno posk?Citi, ke» nij do§lo nic novega blaga.
tfarodni pridelki S fiiolom nij §e nobene kupc1je,zaoktober—deccmber pkiujese rude& blago
po f. 11—f. HV2; ^e ka2e* ** letos ae lwdo tako visoke cene, nego lansko leto.
Maslo najlepSe Stajersko plaiuje se po f. 84 — f. 88. rusko blago se raj§i dra2eplaLuje, ker je bolj-se za fabriko.
Zito.—Psenica je mo^no padla; ruska Ode-Ska velja tukaj f. 10l/2—f. 11—100 Kilo, vsled cesar ne more vec ogersko blago konkurirati na na§em tr-gu.—Ker se pricakuje §e veliko ladij tega blaga iz^ Odese, je skoro gotovo, da bodo cene brie Se kaj padle, nego pa porastle. Koruze prav lepe in zdrave dohaja malo, pa6 pa je letos dosti vgretega biaga na naSem trgu* — Lepa podonavska koruza velja denes f. 7.40 100 Kilo, slabSe blago f. 7.10 — f. 7.25 100 Kilo, na tuk. kolodvoru.
Cene se vzdrzujejo trdpo in bodo najbrie vec ca-sa te ostale.
Javna zalivala.
Y sredi velike ialosti, v katero nas jene-mudoma zagrebla nenadomestljiva zgubapreljub-ljenega nam .
Mja, Se^rji him Ittn-jtTpL Zihoar,
nas je jako potoMilo, okrepilo in h gorkej hva-leinosti obudilo, ko smo videli, kako so na§i dragi somescani navdaai uljudnega duha in pie-menitih 6utov — raDJkemu sijajno dast skazali ter mu napravili zares velicasten pogreb.
Dostojanstvo in prosto ljudstvo, bogati in ubogi, prijatelji in neznanci so ljubeznjivo tek-movaje pokladali tuzne spomine na rakev, pro-stovoljno razveSali znamenja Mosti, ter si na vse naelne prizadevali pogrebao slovesnost po-velicati. Pa tudi obrazi vseh onih, ki so bla-govolili spremiti drazega nam merli^a k zadnje-mu pokoju, izrazevali so pravo, zivo socutje.
Za to naj blagovoljno sprejmejo vsi oni, ki so iz mesta, iz dezelc in od drugod prosto-voljno prihiteli k tuznemu opravilu, naso najto-plejso zahvalo in zagotovilo, da nam 0stane nji-hova blagodusnost v vednem spominu.
V  posebno dolznost pa si Stejemo, izreel iskreno zahvalo slavnemu mestnemu zastopu, ki se je toliko trudil, trgovinski in obrtnijski zbor-nici za ginljive dokaze nje spostovanja do ranj-kega in vsem drugim oblastnijam, zastopom, drustvom, skupscinam, zavodom in drnzbam.
V  Gorki 20. julija 1878.
Zalujoea rodbina.
Dunajska borza.
Enotni drz. dolg v bankovcih Euotni drz. dolg v srebru   .
Zlata renta......
1860 dr4. posojilo   .   .   .   • Akeije narodne banke     .   . Ereditne akeije  .   .   .   .   .
London .   .*....,
Srebro   ........
Napol.   *......,
e* k'0 rikini  ......
cr Dsv&emarke   .   .   .   .   ,
25 julija
St. 452.
hmhlk.
Popraviti je solsko biso t Kanalu. Stroski so cenjeni na gld. 924:40. Javna drazba bode 8. avgusta t. 1. pri c. k. okrajnem Sol. svetu, ter pri6ne ob 11. uri zjutraj. Do te dobe so razpolozeni naCrti, prevdarek in pogoji pri pod-pisanemu uradu od 8—12 in 3—6 ure sleher-nega dne.
C. K. OKB. SOLSKI SVET V GORICI dne 21. julija 1878*
St. 347.
Kazpis ocitcljskih sluzeb.
V tukajinem okraji se razpisujejo s tem sle-deSe sMbe:
a)  nciteljska sluzba v Kobaridu II. pla^ilne vrste;
b)  podrtfiiteljska sluzba v Kobaridu;-
c. uSitaljske sluzbe v Sedlu, Otalezu in Pod-melett III pla&lne vrste.
Dohodki teh sluzeb so doloceni v de2. M-skih piistavab 10. marcija 1S70 in 16-. oktobrr 1875. Zraven bodo niivali: podufiitelj v Kobaridu 200 g!., udltelja v Sedli, Podmelcu in Ota-leir, 100 gl. osebne doklade.
Prosilci naj vloze svoje pro§nje previdene se sprifievali uciteljske sposobnosti pri dotifinib krajnih sols, svetih najdalje do 31. avgusta t. 1.
Prosilci, ki ne sluzijo v tem okraju, po njim predstavljenib oblastnijab.
C. K. OKB. SOLSKI SVET V TOLMDSU
19. julija 1878,
		
	r-y~'--~-    ait Betttt und PrelawDrdigi'tii"..':.'-']'	
	Die'Regenmantel, Wagendecken (PlachcaV Beltrinla^en, lellstode	
	=r_L_-i..-=.2:-id« k.k. pr Fabriki::T^r==i..._^--	
	11 von M. J. Elsinger & Sohnerr k;;J   in Wien, Neubau, Zoller^aaac 2,'' i	
II       1   Lieferanten de» k. und k. Knenminiiteriumi, Sr. Maj. If       1       Kriegsmarine, vieler HumanitKtianatallen etc. etc.		J
Mi m 4 gl. 75 kr. prodams	
II                  62 krasnih stvari, to je:                  ||	
II 1 kristalna   pu§ica   m	| 7 Llie, vedno bolih.             II
If     inaalo (i!i glador.	6 ill(-ek za kavo onnkih. II
|| 1 eleg. zlatobrontena pis-	6 japanskih bus ?.a vodo.   |
||     na priprava.	6 kosov frntieoskega par-   |
|| 2 okineani cvetlifni vazi ,	fiimnega mjila.             |
||      iz alabnstra,	1 cvftliinu   pletenka te j|
|| 20 prav ltruih podob (je-	bruSenth perl.                     |
ll     klorezov).	1 govorni aparat, jako j|
|| 1 par  najnorej&ih   Bebe*	prijeten.                            j|
||    ulianov.	S suljivi   prednu'ti   za II
|| 2 zapestni gnmbi iz no*	tnlado in staro.                ||
||      vozlata.	1 pnsica za disave iz al-   |
|| 3 prsne gnmbe iz novo-	paka srobra.                      j|
||      zlata.	l petrolna svetilnka %  |
|| I lnlicn za sraodke iz |	kroglo.                               I|
¦I      morske pene z jantarora,	62 kodov.                               ]|
||      timetno rozana.                 '	
1   S0" ^se tu navedeno stTari (62) so lepe in prav prak-  jl	
||            ti6ne, pa stanejo samo 4 gl. 75 kr,;  poSilja jih  II	
li P0(i garancijo proti post, povzetji kaaior koli:                  II	
1   I. Galiat2rie-H4gisin is W123 1, Sabsnbe:ge:st:-s;5 !,    1	
y>4HMHMHMHwl>MHMHMhMN#

Nekclo iiLe poitenega in razumnega kmeta (kolona), kateri ima vsa po- f trebna sredstra, da lahko oskrbuje kmetijo blizo Sempasa obsegajofio okoli f 30 nji? po^ja, Vinogradov, travnikov in drvisfi vse skupaj zdruzeno. — Katan^neja pojasnila daja iz uljudnosti \   uredniitvo BSo6e8.
r
himtel] in odgoyorax uredcik; ML(M MMUA&l — Tiekar; MAlLUS(i v Oori«.