Narodna i Studi;islca\£i Knjižnica via Geppa, TRIESTE na- ve m;| sel tu, RŽASKE FEDERACIJE K.P.I. Obnovljena izdaja - Leto XIII. - štev. 14 (566) TRST • 17. NOVEMBRA 1961 Posamezna številka 30 lir Zahtevamo razpust fašistične MSI! iti; mi, Fašistični atentat na sedež KPi v Trstu Zločinsko dejanje je povzročilo hudo ogorčenje v mestu velja-no-deci r-ircr da V torek 14. novembra od 20,12 je eksplodirala fašistična bomba na sedežu sekale KPI «Tomažič» v ulici Madonnina 19 v Trstu. Fašistični «neznanci» so bombo položili na okno sedeža. so-(Eksplozija je bila silno mo--az- čna in je zdrobila šipe na mi, številnih oknih, razbila že-pot lezni okvir okna in povzro-za čila občutno materialno iče- škodo. K sreči ni bilo človeških žrtev, kar pa bi se Via lahko zgodilo, saj se °b tistem času običajno nahaja mnogo ljudi na sede- ire- vse bi im- eti- tul Jer-n H' ski, it Proslave Oktobrske revolucije in manifestacije proti fašizmu. Danes, v petek 17. novembra v Mačkoljah. Govoril bo tov. Mirko Kapelj. V soboto 18. novembra ob 20,30. v Ljudskem domu v Trebčah. Govoril bo tovariš naj', PAOLO SEMA K'" V soboto ob 20. uri v kino-re | dvorani v Boljuncu. Govori-jske la bosta tovariša f<”" DUŠAN LOVRIHA 1 JC , »st«' 5el* afli' >vci- ie asn> kih, ieffl' jllft £ ■ rg*' i ti' i i" PINO BURLO V nedeljo na sedežu sek-clje KPI na Proseku. Govo-tlia bo tovarišica MARIJA BERNETIČ KP in v krožku, ki je raven. Silvana Jelusič, ki stanuje V prvem nadstropju poslopja, v katerem se nahaja jjtedež sekcije «Tomažič» je i,a 1 ttialo pred eksplozijo sre-l,r Vda na hišnem hodniku ne-v<’ii, (tega bledoličnega mladeni-ja visoke postave, črnih las. TO- ,ie tekel proti iz- -in’j' |t u- Kcr je skoraj trčil ob " Mlusičevo, se je opravičil ^„01 .koč «Oh, scusi!», nakar ‘ žll-I-’6 izginir neznanokam. Ne-a p j i sekund zatem, kot smo re\o |že omenili, je sledila huda „uj' eksplozija. ^j*. Vest o fašističnem aten-atu se je bliskovito razne-iSki po vsem mestu in po-. Izročila val hudega ogorče-jp.l- ^ia med prebivalstom. 4-0$ „ Takoj po atentatu so se (k j* brali na kraju številni to-'i'f' ariši in nekateri voditelji aŠe federacije in Delavske zbornice-CGIL, ki ima svoj sedež v bližini, v ul. Ponda-res. Na kraj atentata so prišli tudi karabinjerji in policisti. Prišel je tuti vicekvestor, šef letečega oddelka policije in šef političnega oddelka. To je že drugi fašistični atentat proti sedežem naše Partije v Trstu. Prvi je bil v noči med 11. in 12. avgustom pri Sv. Jakobu. Kljub temu, da je od tedaj poteklo že toliko časa, pristojni policijski organi še niso j odkrili krivcev. Prav tako J niso ke odkrili atentatorjev, ki so še pred napadi na komunistične sedeže izvedli bombne atentate na razne slovenske ustanove v našem mestu. Že v teku dneva je prišlo do raznih protifašističnih manifestacij v Trstu. Politične, delavske in sindfc kalne organizacije so na razne načine obsodile fašistični atentat in izrazile svoj protest proti oblastem, ki niso sposobne izslediti atentatorjev in niti ne zagotoviti javnega reda in miru v našem mestu. Pristaniški delavci so že zjutraj zapustili delo v znak protesta. Večje skupine delavcev so po odhodu iz luke prišle na sedež naše partije v ul. Madonnina. Tudi v neka; terih oddelkih v tukajšnjih ladjedelnicah so delavci odšli z dela predčasno in tako manifestirali svoj protest. Ves dan je bilo na sedežu v ul. Madonnina mnogo tovarišev in antifašistov. Velika protestna manifestacija V sredo zvečer je bila velika protestna manifestacija na osrednjem sedežu naše Partije v Trstu. Velika dvorana Ljudskega doma je bila pretesna, da bi bila sprejela množico komunistov in antifašistov, ki so prihiteli iz vseh delov mesta iz predmestij in tovarn, da bi se udeležili protestne manifestacije in poslušali govore voditeljev Federacije. Protestno manifestacijo je otvorila tovarišica Berneti-čeva, ki je z velikim ogor- KPI poziva vse antifašiste k najširši enotnosti in budnosti (Nadaljevanje na 2. strani) Poziv Deželnega komiteja KPI Tajništvo Deželnega komiteja KPI za Furlanijo in Julijsko krajino je na svojem sestanku dne 15. t.m., izrazilo svoj ogorčen protest proti kriminalnemu dejanju, ki je vznemirilo vse demokratične sile in vse antifašiste. V protestni izjavi je med drugim rečeno: «Vsi de- mokratični državljani se čutijo prizadeti zaradi ponavljanja terorističnih dejanj bodisi v Trstu kakor tudi v drugih mestih Italije. Zato se odločno postavlja zahteva po prenehanju zlo^ činskih podvigov ostankov fašizma. Zato naj se napravi konec popustljivosti, ki omogoča nekaznovano ponavljanje teh zločinskih dejanj.» Tajništvo Deželnega komiteja poziva vse demokratične sile in vse politične stranke ter organizacije, ki se sklicujejo naOdporniško proti fašistično gibanje, na sindikalne, ženske in mladinske organizacije ter na vse državljane, ki se sklicujejo na republiško ustavo, naj se združijo v skupni akciji, ki naj napravi konec zločinskim dejanjem, ki o-gražajo demokracijo in mir v Italiji Demokratične sile, naj zahtevajo razpust fašistične MSI. Tajništvo Deželnega komiteja je povabilo tudi vse federacije Furlanije in sekci-KPI v Furlaniji in Juli- I je ski krajini, naj se zavzamejo za enotne pobude v vseh občinah, mestih in tovarnah za organiziranje protifašistične akcije in naj podčrtajo jasen in nevaren značaj istočasnosti terorističnih dejanj v Italiji z zločinskimi dejanji proti alžirskim rodoljubom v Franciji, z obnovitvijo nacističnih in fašističnih manifestacij v Za-padni Nemčiji in v drugih državah. Poziv naše Federacije Avtonomna tržaška federacija KPI je povabila vse tovariše, vse partijske in mladinske organizacije, naj povečajo budnost in zavrnejo vsak poskus fašistične provokacije ter naj na zločinsko fašistično dejanje odgovorijo s širšimi pobudami in politično dejavnostjo za učvrstitev partije, s čimprejšnjo zaključitvijo včla- Vpišite se v Komunistično partijo! njevanja za leto 1962, s povečanjem kampanje za vpis novih članov in za ustvaritev močne partije v Trstu, močne in enotne antifašistične akcije za obrambo miru ter za poraz vseh fašističnih ostankov, ki predstavljajo žalitev za tržaško mesto, ki je bilo odlikovano z zlato medaljo za zasluge v Odporniškem gibanju. i ID E L O • Stran 2 17 . novembra 1961 17. Manifestacije solidarnosti s KP1 Antifašisti zahtevajo razpust MSI Z 3/c Na fašistične provokacije odgovorimo z učvrstitvijo naše Partije! (Nadaljevanje s 1. strani) čenjem obsodila teroristično fašistično dejanje proti sedežu sekcije «Tomažič», to je proti sedežu tiste sekcije, ki nosi ime junaškega sina našega mesta, ki so ga pred dvajsetimi leti ustrelili fašisti. Besede tovarišice Bernetičeve je množicd poslušalcev odobrila z močnimi aplavzi. Sledil je govor sekretarja naše Federacije tovariša Seme, ki je prav tako ogorčeno obsodil fašistično zločinsko dejanje. Tovariš Sema je med drugim v svojem govoru prikazal razloge, ki neposredno ali posredno opogumljajo fašiste pri njihovih zločinskih početjih. Orisal je to, kar se dogaja v-tržaškem pokrajinskem in v občinskem svetu, kjer so fašisti deležni več ali manj odkrite potuhe in kjer se vedno bolj potiska ob stran demokracijo. Vse to se dogaja v duhu protikomunistične nestrpnosti. Ožigosal je nadalje buržoazni tisk, ki se tako omiljeno izraža o fašistih in obsodil zadržanje tistih oblasti, ki dovoljujejo, da se fašisti udeležujejo raznih javnih in uradnih manifestacij s svojimi prapori dočim na te manifestacije niti ne vabijo antifašističnih organizacij kakršni sta partizanska zveza ANPI in organizacija bivših političnih antifašističnih preganjancev je akcija nroti fašizmu tako ANPPIA. V nadaljevanju svojega govora se je tov. Sema zahvalil tistim antifašistom in demokratom, ki so izrazili svojo solidarnost z našo Partijo. Še posebej se je zahvalil delavcem, v čigar rokah je zastava Odporniškega gibanja. Zelo važna je akcija proti fašizmu, tako je poudaril sekretar naše Federacije, pri kateri morajo ali bi morali sodelovati vsi antifašisti in demokrati. Komunisti so zahtevali takojšnje sklicanje pokrajinskega in občinskega sveta v Trstu zato da zavzameta svoje stališče in zartevala razpust fašistične MSI. ■ Brzojavka sveta odporniškega gibanja Federalni svet Odporniškega gibanja je že na dan fašističnega atentata sklenil, da ho sklical izredno sejo gibanja in da bo poslal posebno delegacijo k vladnemu komisarju. Odporniški svet v Vidmu je poslal Fanfaniju brzojavko, s katero ga poziva, naj se zavzame za odobritev zakonskega predloga, ki ga je svojčas predložil senator Pani glede razpusta fašistične MSI. Enako zahtevo je brzojavila tudi videmska ANPI. Tudi Neodvisna socialistična zveza je ostro obsodila fašistični zločin. Tudi UGI (organizacija univerzitetnih študentov) in socialistična mladina sta izrazili svojo solidarnost z našo Partijo. Nova zvezna delavska zbornica-CGIL je na svoji* izredni seji, ki je bila v sredo, preučila resen položaj ter ostro obsodila fašistične provokacije. Predlagala je konkretne akcije, ki naj bi jih pod vzeli že v teku tega tedna. Brzojavka tržaškega podžupana Tržaški podžupan Cumbat je poslal tržaškemun kve-storju posebno brzojavko, v kateri ga prosi, naj se po-služi vseh mogočih sredstev za izsleditev krivcev. Resolucije podeželjskih občin Devinsko - nabrežinska občinska uprava je poslala generalnemu vladnemu komi-asrju protestno resolucijo. Občinski odbor v Miljah je sklenil, da bo predložil tamkajšnjemu občinskemu svetu v odobritev enotno resolucijo z obsodbo fašističnega zločina. Tudi ostale občinske uprave na Tržaškem so poslale protestne resolucije na pristojna mesta. Občinski odbor v Dolini je v imenu vseh občanov protestiral ter izrazil sekciji «Tomažič» svojo antifašistično solidarnost. Hkrati je pozval vse občane v borbo proti staremu in novemu fašizmu oblasti pa j c povabil, naj enkrat za vselej preprečijo' atentate tet izsledijo krivce, kar bi bilo v korist sožitja in miru na našem ozemlju. Poziv ZDŽ Zveza demokratičnih žena je pozvala vse svoje članice in vse tržaške žene, naj se združijo v enotni protifašistični akciji. V Tržiču so komunisti, zbrani na širšem aktivu izglasovali solidarnostno resolucijo s tržaškimi komunisti. Predlogi naše Federacije Avtonomna tržaška federacija je stopila v stik z o-blastmi in s krajevnimi političnimi strankami, ki sc sklicujejo na Ideale antifašizma. Tem strankam je naša Federacija predlagala, da bi koordinirali skupne akcije proti fašizmu in proti fašističnemu huliganstvu. Tovariša Sema in Marina sta bila v četrtek zjutraj pri generalnem vladnem komi- sarju, s katerim sta se razgovori ata o zelo resnem položaju. 2e dan prej ju je sprejel tržaški kvestor, ki je zagotovil, da bo policija nadaljevala s preiskavo za izsleditev atentatorjev. Vodja komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu tov. Pogassi je predlagal tržaškemu podžupanu (župan je bil odsoten iz Trsta), da bi postavil na dnevni red na prihodnji seji občinskega sveta razpravo o obsodbi fašizma. Načelnik komunistične skupine v tržaškem pokrajinskem svetu je postavil enak predlog pokrajinskemu predsedniku. Tako pokrajinski predsednik kot tržaški podžupan sta obsodila zločinsko dejanje. Interpelacija poslanca Vidalija Poslanec Vidali je takoj potem, ko je bil obveščen o atentatu na sedež sekcije «Tomažič» predložil v parlamentu posebno interpelacijo naslovljeno na ministra za notranje zadeve. Sekcija «Tomažič» je v teh dneh prejela mnogo izrazov solidarnosti. Prejela je tudi mnogo solidarnostnih brzojavk iz drugih krajev dežele. Sklenjeno je bilo tudi, da bo sekcija začela akcijo za nabiranje prispevkov za obnovitev opustošenih prostorov. Atentat v Trstu ni osamljen primer Fašistični atentat na sedež naše Partije v Trstu ni o-samljen primer. Do podobnih atentatov je prišlo v zadnjem času tudi v drugih italijanskih mestih. Isto noč kot v Trstu so bile odvržene bombe na več komunističnih sedežev v Genovi. K sreči je eksplodirala samo ena bomba, ki je bila odvržena na neki kulturni krožek. Ker je eksplodirala pozno ponoči ni terjala človeških žrtev in je k sreči povzročila tudi manjšo materialno škodo. Neeksplodirane bombe so bile zavite v posebne zavoje, na katerih je bil napis «OAS», to je sigla francoske fašistične organizacije, organizacije takoime-novanih francoskih ultrasov, o katerih se v zadnjem času mnogo govori in piše in ki imajo tesne stike z italijanskimi fašisti. Še pred temi fašističnimi atentati so bili izvedeni podobni atentati tudi v Bologni. V Parmi so fašistični atentatorji izvedli dinamitni napad proti spomeniku padlih partizanov. Kot je znano je omenjeni'spomenik odkril predsednik italijanske republike. Atentati so povzročili veliko ogorčenje v vrstah antifašistov in demokratov. To je povsem upravičeno, saj ne gre tu le za varnost komunističnih sedešev ali spomenikov padlih partizanov marveč gre za italijansko demokracijo sploh. Sporočilo uredništva Predvideno je hilo, da !>« redna številka našega lista izšla prihodnji teden. V njej hi bili objavili poročilo, ki gu je podal tov. Togliatti na zasedanju ČK KPI in resolucijo, ki je bila sprejeta ob zaključku zasedanja. Omenjeno gradivo bi bilo zelo koristilo tovarišem, pri razpravljanju o sedanjem političnem položaju in o XXII. kongresu KP SZ. Ker pa smo zaradi fašističnega atentata smatrali za potrebno, da izdamo list že ta teden, nismo mogli pravočasno prevesti vsega gradiva. Zato bomo vse to skupno s poročilom o seji našega Federalnega komiteja, ki bo v soboto in v nedeljo, objavili prihodnjič. her< Zgrešene pridige Tudi t' našem mestu s nino-%o govori in piše o XXII. kongresu K P SZ. O sklepih tega kongresa ne razpravljajo samo komunisti marveč tudi druge politične sile. Te sklepe tolmačijo na najrazličnejše načine. V tem se zlasti odlikujejo reakcionarne in koservativne skupine. Te si predvsem prizadevajo, da hi vnesle v vrste javnega mnenja čim večjo zmedo in da hi s tem povzročile Škodo komunistom. Pretekli teden je priredila tudi Neodvisna socialistična zve. za nekak večer ((razmišljalija o sklepih XXI/. kongresa KP Sovjetske zveze.)) Uvod k temu razmišljanju je podal Eugenio Laurenti, hivši direktor lista (dl Corriere di Trieste)) in današnji tajnik N SZ. Po poročilu je hila prosta diskusija, v katero so posegli razni poslušalci. V to diskusijo je posegel tudi predstavnik naše Federacije, ki je obrazložil naša stališča. To priliko pa so izkoristili tudi nekateri odpadniki naše Partije. Med temi je bil tudi Stane Bidovec, Da je govoril na omenjenem razmišljalnenn) shodu je pač jegova stvar. Mi ne hi imeli ičesar proti, če ne hi bil v vo jem govoričenja sklohasal rstn fantastičnih izmišliotin in V S J>od kih Vi če se ne bi bil na luko nest1, men način zannai proli riO^ ob]; Federaciji in proti njenim il ilei jeni. Ker pa je to stori''1 c) smo prisiljeni naše bralce of" zarili na neko zelo hudo toč hli rab: "e ji lju jan je Staneta Bidovca. Stane Bidovec, ki se daSt t tako širokousti. kjer mu je *kirc to dana prilika in ki se skus‘ Skit prikazovali kot nekaka «irteM OZ] in ki bi se rad prikazoval k1 «kvalificirani borec za pravic jst Slovencev», toži naš list in fAlŽ lo resno ogroža njegov obsVf\ /.ato tak človek nima nob>* ^ pravice, da bi se kjerkoli sk" ^ šal prikazovati kot braniltf Slovencev ili je najmanj F1 J klican za to, da bi kogark^ napadal zaradi politike na **,1 in do venskem področju. Naši brili1', Sap |el; ih Pfa lak $Ve naj vedo, da je Bidovec tid'' ff; ki bi rad s svojim rovarjenj^ jki odvzel slovenskim delavcem ^ kmetom list. ki jih brani. lir. st ti ih hi kle tke stei Tudi ljubljansko «Delo» , je pridružilo trditvam tu»®' šnjili odpadnikov od Part>jf Po trditvah tega lista «bi *rC ba odpraviti napake in zgr^ šene koncepcije tržaške fedi'1'*1 eije KPI». ju . To so zelo resne nhdolži,v^ in zelo žaljive klevete, kal<,r| odtočno zavračamo. «le, lit' I 17. novembra 1961 Stran 3 • DELO i Protesti proti ravnanju Alžirci v francoskih ječah ladovna stavka alžirskih voditeljev Podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bela in (fugi alžirski voditeljdi ki so dalj časa zaprli v Franci so v znak protesta proti trancoskim oblastem, ki točejo pristopiti k pogaja-tijem za pametno rešitev alžirskega vprašanja in ker ftvnajo z alžirskimi političnimi jetniki kot z navadni-Dti zločinci, stopili v glado-foo stavko. Že 15 dni ne 'Prejemajo nobene hrane, dnevno popijejo samo nekaj Mineralne vode. Zaradi tega njihovo življenje v zelo tesni nevarnosti. Toda francoske oblasti, namesto, da spremenile svoje stališče •lo alžirskih zadev trmasto tztrajajo pri starem; namesto, da bi ravnale s političnimi jetniki kot predvidevalo tozadevni mednarodni do-Jtovori, ravnajo še nadalje z .•njimi kot z navadnimi zlo-pUci. Ker pa so ti jetniki paradi dolgotrajne gladovne ptavke silno oslabeli — in Vekateri izmed jetnikov so s : pii že prej v slabem zdrav-1 stvenem stanju — so jih pre-, pestili iz ječ v utrdbah v ^ ? ietniške bolnice. ! Gladovna stavka alžirskih • I voditeljev je danes predmet I ' V1’ tloril" dan'1 « Proti ravnanju francoskih ” _ °blasti z alžirskimi političnimi jetniki je nastopil med clrUgim tudi sekretariat A- rif mbske ligč. Ta je objavil po- učilo, v katerem najodločneje protestira proti ravnanju francoskih oblasti z Alje ^Sirci, ki so zaprti v franco-i/ciiš* skih temnicah in poziva irte«f>ZN, naj ukrene vse potreb-“1 da bi francoski kolonia- r^Visti nehali množično ubijati Odlomek iz govora, ki ga je imel urednik našega lista na proslavi v Dolini. Minilo je 44 let odkar so ruski boljševiki v oktobrski socialistični revoluciji postavili prelomni mejnik v zgodovini človeštva. Marsikaj se je spremenilo v teh 44 letih. Sovjetska zveza, ki je prvi neposredni sad velikega oktobra, ni več edina socialistična država na l/.irce v francoskih zaporih iti da bi Francijo pripravili 4o tega, da bi spoštovala nadela ustanovne listine OZN 'rt deklaracije o človeških kavicah. Arabska liga prav k ko poziva narode vsega ?Veta, naj s skupnimi akci-Irtrni onemogočijo nadaljnje j;rancoske zločine nad junačim in svobodoljubnim aleni ‘irskim ljudstvom. svetu, obkrožena od nadmoč-nega kapitalističnega in imperialističnega sveta. Danes je na svetu velika družina socialističnih držav, danes je že ena tretjina človeštva vključena v veliko družino socialističnih dežel, dežel, ki gradijo socializem ali sc bližajo njegovi izgradnji. Zato je zares velika pot, ki jo je prehodil delovni svet v teh 44 letih a še večji so rezultati bojev, ki jih je vodil. , Zal so do sedaj vsi pozivi 'rt protesti, da mora Francia drugače ravnati z zapr-mi Alžirci, ostali brez odmeva, Kljub protestom 'mrt'i1' Jseh strani ostajajo franco- 31 ,rP l„, tiilu'i are- T«lef#' olžit kiif^ 'ke oblasti pri svojem trma-s'em stališču in skušajo prepariti svetovno javnost s tr-Jrivijo, da ravnajo z zapr-jrtrti Alžirci kot s politični- j tujoča si sistema. jetniki. Toda če bi bilo [ Oktobrska revolucija je vr- Oktobrska revolucija je zrušila temelje, na katerih je slonel izkoriščevalski in krivični socialni režim. Razbila je verige narodnega zatiranja, proglasila in zajamčila pravico narodov do samoodločbe in do neodvisnosti. Odpravila je vse privilegije nekdanjih vladajočih kast in je prvič v zgodovini priznala emancipacijo žena ter enake pravice kot moškim. Zato je ta revolucija do temeljev omajala celotno kapitalistično zgradbo in je ločila svet na dva naspro- res, potem zaporniki ne I gla v svet geslo miru med na- rodi. SZ je takoj po revoluciji začela dejansko izvajati svoja nova načela v odnosih med narodi in državami. Tako je človeštvo doseglo sigurno trdnjavo v svoji borbi proti osvajalnim vojnam, za mir in za varnost. Oktobrska revolucija je povedla sovjetsko deželo na pot socializma. Težka in še neraziskana je bila ta pot, po kateri je moralo hoditi sovjetsko ljudstvo. Reakcionarne sile starega sveta so naredile vse kar je bilo v njihovih močeh, da bi strle zibelko sovjetske oblasti. Jasno je, da je mlada sovjetska država morala voditi trdo borbo proti sovražnikom, kljubovati pred tujo oboroženo intervencijo in pred državljansko vojno, pred ekonomsko blokado in pred številnimi gospodarskimi težavami, zarotam, diverzantskim dejanjem, sabotažo in terorjem. Zato je bila gradnja socializma skrajno težavna. Ta je bila tem bolj težavna tudi zaradi hude zaostalosti, tehnične nerazvitosti in nizke kulturne ravni, ki je vladala do tedaj v Rusiji. Delavci in kmetje, ki so zmagovito izbojevali revolucijo, niso imeli potrebnih izkušenj pri u-pravljanju dežele in ne izkušenj pri izgradnji nove družbe. Težave pri gradnji socializma so se kasneje še bolj povečale tudi zaradi kriminalnega nacifašističnega napada na Sovjetsko zvezo. Komunistična partija SZ, zvesta proletarskemu inter-nacipnalizmu je vedno zvesta geslu, borbenemu geslu, ki se glasi : Proletarci vseh dežel, združite se! Partija smatra izgradnjo komunizma v SZ kot veliko inter-nacionalistično nalogo sovjetskega ljudstva, ki je v interesu vsega svetovnega socialističnega sistema, v interesu proletarskega interna-cionalizrha in Vsega človeštva. Komunizem izpolnjuje zgodovinsko poslanstvo osvoboditve vseh ljudi vseh socialnih krivic, vsakega zatiranja in izkoriščanja, vojnega terorja in uveljavlja v svetu vrednote miru, dela, svobode, enakosti in sreče vseh ljudstev. Velika oktobrska socialistična revolucija je bila zgodovinskega pomena za ves sVet. Otvorila je novo dobo v zgodovini človeštva, to je dobo, v kateri bo propadel kapitalizem in se uveljavil komunizem. Socializem je triumfiral v deželi sovjetov, je dosegel odločilne zmage v deželah ljudske demokracije in je postal geslo stotin milijonov ljudi, ki se pod revolucionarno zastavo narodne osvoboditve in pod zastavo delavskega razreda bijejo po raznih deželah sveta za svojo svobodo, neodvisnost in boljše življenjske 'pogoje. Boljževiška partija je ob sprejemu svojega prvega programa leta 1903 pozvala delavski razred in vse ruske delavce v borbo za zrušenje carske aristokracije in kasneje za zrušenje meščanskega režima ter za vzpostavitev diktature proleta/- riata. Februarja 1917 je bil zrušen carski režim. Oktobra istega leta je proletarska revolucija zrušila osovražen kapitalistični režim. Prvič v zgodovini človeštva se je rodila socialističr na država. Tako se je začela gradnja novega sveta. Tako je bil uresničen prvi program boljševiške partije. Leta 1919 je bil sprejet drugi program te partije. Ta program se je lotil izgradnje socialistične družbe. Sovjetsko ljudstvo je hodeč po dotlej neraziskani poli, s premostitvijo številnih težav, ovir in zaprek ter z velikimi žrtvami, pod vodstvom komunistične partije uresničilo načrt izgradnje socializma, načrt ki ga je izdelal Lenin. Socializem je zmagal. Tako je komunistična partija, sovjetska partija realizirala tudi svoj drugi program. Velikanski revolucionarni podvig, ki ga je izvršilo sovjetsko ljudstvo je sprožil gimanje v vrstah ljudskih množic v vseh kontinentih. Nad svetom je zapihal velik očiščevalni veter, ki je pomenil prebujenje človeštva. Socialistične revolucije v evropskih in azijskih deželah so dovedle do ustanovitve svetovnega socialističnega sistema. Velikanski val narodno osvobodilnih revolucij je zrušil kolonialni sistem imperializma. Danes že ena tretjina človeštva sveta gradi novo življenje pod zastavo znanstvenega komunizma. Poročilo kqmisi je pravi, da yeliko število znakov daje sumiti, da je bil izvršitelj umora neki belgijski plačanec, polkovnik Huygh. Dalje pravi poročilo, da je bil umor izvršen na podlagi prej pripravljenega načrta, pri čemer je sodeloval tudi belgijski plačanec kapetan Gat. Kakor je znano sta bila istočasno z Lu-mumbo ubita tudi Joseph O-kito in Maurice Mpolo. Komisijo so sestavljali predstavniki Burme, Mehike, Etiopije in Toga. V svojem poročilu poudarja komisija, da so za umor treh kon. goških voditeljev krivi takratna Kasavubujeva vlada LeOpoldvillu, predsednik (Nadaljevanje na 4. strani) KaSavabu in Combejeva pokrajinska vlada. Dal je se komisija pritožuje, da ji tedanja Kasavdbujeva vlada ni dovolila, da bi odšla na kraj zločina in izvedla preiskavo na podlagi resolucije glavne skupščine OZN, ki je bila izglasovana 20. februarja. Ta teden se je v New Yor-ku sestal Varnostni svet v zvezi s Kongom pod predsedstvom sovjetskega delegata Zorina. Predsednik je takoj dal besedo etiopskemu predstavniku, ki je poudaril, da je tuja intervencija glavni vzrok incidentov v Kongu in nezaupanja Katange v OZN. Predlagal je naslednje ukrepe: Belgijski in drugi plačanci naj se izženejo s silo. 2. Poveljstvo sil OZN naj nudi neposredno podporo osrednji kongoški vladi, da napravi konec odcepitvi Katange. 3. Pozovejo naj se dežele, ki mejijo s (Nadaljevanje na 4. strani.) D E L O • Stran 4 17. novembra 1961 Etnični popis je nezakonit! 0|MHe IHIIOllICijl. Skuona iziava političnih in kulturnih izpolnjevati tudi v sioven---------------------------—----------3 Skupna izjava političnih organizacij, ki predstavljajo Slovence na Tržaškem ozemlju Popis prebivalstva po narodnosti na Tržaškem ozemlju je, bil izveden na nepravilen način. Prav za prav je bil ta po. pis nezakonit, saj tozadevni zakon, ki pa je podpisal predsednik republike in ki pa je vladni peneralni komisar v Trstu raztepnil tudi na Tržaško ozemlje ni predvideval popisa po narodnosti. Zakoniti obraz-ei za popis niso imeli stolpea za ugotavljanje občevalnega jezika v družinah. O vsem tem smo že pisali in govorili in torej vse to ni več nobena nevosi za naše ljudi. Kljub temu, da se je proti takemu popisu izrekla vsa slovenska skupnost na Tržaškem, da so se proti njemu izjavile vse napredne politične stranke in kljub temu, da široko italijansko javno mnenje ni odobravalo takepo popisa, se je ta vseeno izvršil. Seveda, ponavljamo, se je izvršil na nepravilen način. Že pred popisom so politične stranke in kulturne organi-zaeije kot predstavniee Sloven-eev na Tržaškem izjavile, da ne bodo takemu popisu priznale nobene veljave in so že vna-prej odklonile njegove rezultate. Te dni pa so iste politične stranke in kulturne organi-zaeije s posebno izjavo, ki je bila naslovljena na predsedni-da republike, na predsednika ministrskega sveta, na ministra za notranje zadeve, ministra za pravosodje, na generalnega vladnega komisarja v Trstu in na osrednji urad za statistiko v Rimu, še enkrat izjavile, da rezultatov popisa po narodnosti ne sprejemajo ker jr nezakonit. Skupno izjavo, ki jo objavljamo tu spodaj, so podpisale sledeče politične in kulturne organizacije : KPI-Avtonomna tržaška fede, racija. Slovenska demokratska zveza. Neodvisna socialistična zveza, Slovenska katoliška skupnost. Slovenska krščansko socialna zveza, Skupina neod- visnih, Slovencev, Tržaška fede-raeija PSI, Slovenska kulturno gospodarska zveza. Slovensko hrvatska ljudska prosveta. Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna matica. Besedilo izjave se glasi: Podpisane politične in kulturne organizacije, predstavnice slovenske narodne skupnosti na Tržaškem o-zemlju, v zvezi s popisom prebivalstva, industrije in trgovine z dne 15. oktobre 1961 ugotavljamo 1. ) da pristojna oblastva sploh niso preskrbela slovenskih prevodov obrazcev ne za popis industrije in trgovine niti ne za popis oseb živečih v skupnostih; 2. ) da niso pravočasno preskrbela obrazcev v slovenskem jeziku za popis prebivalstva; 3. ) da niso preskrbela zadostnega števila slovenskih razglasov, dočim navodil v slovenskem jeziku sploh ni bilo; 4. ) da je bilo število popisovalcev z znanjem slovenščine nezadostno; 5. ) da ni bilo uradnih pojasnil, da se smejo obrazci ščini in kako naj se izpolni 11. stolpec obrazca. Končno poudarjajo, da je bil: a) odlok predsednika republike štev. 1011 z dne 8. septembra 1961 raztegnjen na Tržaško ozemlje šele z odlokom generalnega vladnega komisarja štev. 30 od 31. oktobra 1961, to je 7 dni po izvršenem popisu; b) da je obrazec ISTAT/ UP/ter nezakonit ker ni predviden v zakonu, raztegnjenem na Tržaško ozemlje. Tudi 11. stolpec, ki govori o občevalnem jeziku, ni predviden v zakonitem o-brazcu CP/1 predsedniškega dekreta od 8. avgusta 1961 štev. 1011 niti ne v odloku generalnega vladnega komisarja od 21. oktobra 1961 štev. 30. Spričo vseh teh dejstev podpisane organizacije izjavljajo, da sta bila popis prebivalstva in ugotavljanje narodnosti nezakonita in nepravilno izvedena. Zato ponovno odločno odklanjajo vsako sklicevanje na tako pridobljene izide popisa in morebitno izkoriščanje na škodo slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Trst 11. novembra 1961. (Sledijo podpisi) Tudi letos naša partija prireja tradicionalne proslave Oktobrske revolucije. Osrednja proslava je bila na dan 7. novembra v Ljudskem domu v. ul. Madonnina 19 v Trstu. Proslave, na kateri sta govorila tov. Sema in Wilhelm, se jc udeležilo veliko število ljudi. Udeležila se je je tudi delegacija tržaške federacije PSI. Ob tisti priliki so bile nagrajene tiste naše sekcije, ki so se najbolj odlikovale v letošnji kampanji za komunistični tisk in sicer sekcija Sv. Jakob, ki je nabrala 213.000 lir za tiskovni sklad : sekcija Pon-čana, ki je nabrala 80.000 lir; sekcija «Voslok» (Sv. Ivan), ki je nabrala 75.000 lir; sekcija Pratolongo (središče mesta), ki je nabrala 4.3.000 lir in sekcija Opčine, ki je za 100% prekoračila svoj plan. Prav tako so bile nagrajene sekcije ki so že zaključile včlanjevanje v partijo za leto 1962. Te sekcije so: sekcija na Elizejskih poljanah, ki je poleg všlanjevanja vseh dosedanjih članov na novo vpisala še 3 tovariše; sekcija «Vostok», ki je doslej poleg dosedanjih Devinu, ki je poleg starih na novo vpisala še 3 tovariše celica občinskih nameščencev in mladinski krožek pri Sv. Ani. Razen teh sta bila nagrajeni tudi folklorna skupina iz Podlonjerja in godbena skupina iz Pončane, ki sta tako marljivo sodelovali na številnih prireditvah komunističnega tiska. Zelo uspele proslave Oktobrske revolucije so bile doslej v Miljah, kjer je govoril poslanec Vidali : pri Sv. Jakobu, kjer je govoril tov. Pescatori; Štramarju, pri Sv. Ani; v Rocolu, kjer je govoril tov. članov na novo vpisala Se novih tovariseiy; • sekcija Proračun zgoniške občinske uprave Kot smo poročali v prejšnji številki našega lista je občinski svet v Zgoniku na svoji zad. nji seji med drugim razpravljal tudi o načrtu za javna dela v letih 1961-62. Novi načrt, ki ga jé izdelal občinski odbor posveča glavno pozornost dokončni rešitvi problemov cest na področju občine. Za ureditev tega načrta bi potrosili 10 milijonov lir. Za rešitev problema nevarnega cestnega križišča na Opčinah Ta teden je predsednk ANAS (ustanove za ceste) v Trstu obrazložil predstavnikom tiska načrt za ureditev znanega openskega krišča, na katerem se je v zadnjih letih zgodilo toliko strašnih prometnih nesreč. Kot je znano obstaja načrt za zgraditev nadvoza na ome-njem križišču. Samo z nadvozom bi bilo mogoče odstraniti nevarno križišče in preprečiti cestne nezgode. O tej zadevi je tudi naš poslanec tov. Vidali napravil potrebne korake na pristojnem mestu v Rimu. Na ministra za javna dela je naslovil vprašanje kakšne ukrepe namerava sprejeti za rešitev tega problema. Postavil je tudi zahtevo naj se čimprej zgradi nadvoz. Ministra je opozoril na dejstvo, da se je v zadnjih letih zgodilo toliko hudih nesreč, kar nujno terja zadovo-voljivo rešitev. Toda ANAS, kot je poročal predstavnik, vsaj zaenkrat ne namerava zgraditi omenjenega nadvoza. Izdelala je načrt za razširitev cest na kraju, kjer se prečkata. Na krišču samem novi načrt predvideva zgraditev otoka, ki bi imel 26 metrov premera. Ta dela bodo, kot je povedal predstavnik ustanove ANAS, dokončali do konca maja prihodnjega leta. Seveda ni to prava rešitev problema. Otok na sredi cestišča bo le do neke mere urejal promet in Zaradi njega bodo morala vsa vozila, ne glede od katere smeri prihajajo ali kam so namenjena, voziti po časi, vendar pa to ne izključuje nevarnosti morebitnih no vih cestnih nezgod. Po mnenju ustanove ANAS je premalo prometa po avtocesti zato da hi zgradili nadvoz. Toda tako mnenje je. zgrešeno. Celo na dosti manj važnih križiščih so zgrajeni nadvozi. Take nadzove imamo pri Kati* nari, Banih, Proseku, Gabrovcu Nabrežini itd. Vse omenjene ceste so mnogo manj važne kot pa cesta, ki vodi iz Trsta na Opčine. Tudi to je še en dokaz kako zgreženo je mnenje ustanove za ceste. Kot je znano posveča zgoni-ška občinska uprava že vrsto let izredno veliko skrb vprašanju cest. Pred leti ni bilo na področju občine nobene asfaltirane ceste. Vse ceste so bile zelo slabem stanju. Danes pa je slika precej drugačna. V glavnem je ta problem že zadovoljivo rešen in občinska u-prava si prizadeva, da bi čimprej asfaltirala še preostale ceste. Tudi zato so nekatere kritike, ki so jih iznesli predstavniki opozicije neumestne. Upoštevati je namreč treba, da je bilo pravilno posvetiti več skrbi cestam, ki so velikega pomena kot pa manj pomembnim cestam v nekaterih zaselkih, kot. n. pr. v Koludrovici. Predstavniki občinske uprave so pravilno ravnali. Prav gotovo je, da bodo po končanih velikih delih prišla na vrsto še druga manj pomembna dela na nekaterih odsekih cest, kanalizacije itd. Načrt, o katerem je razpravljal občinski svet na svoji zadnji seji predvideva skupno 37 milijonov izdatkov za razna javna dela. Od tega zneska se predvideva, kot smo že omenili 10 milijonov izdatkov za ceste, 4 milione za ureditev dvorišča in ograje okoli šolskega poslopja v Zgoniku ter ureditev kletnih prostorov omenjene šole. Načrt nadalje predvideva zgraditev novega šolskega poslopja v Briščkih. V ta namen bi bilo potrebnih 10 milijonov lir. Šolsko poslopje v Briščikih je zelo potrebno, sai se danes tamkajšnja šola nahaja v neustreznih oz. v zasilnih prostorih. Šola v Briščkih je bila, kot je znano Sele pred nekaj leti ustanovljena. Tonel; v Rojanu; v Dolisi kjer je govoril tov. Kapelj na Opčinah, kjer je govoril tč Burlo. Poleg teh večjih proslav bilo še več manjših proslav j celicah in krožkih, katere < so bile združene z aktivi čl ( nov naše Partije in Zveze k* munistične mladine. Ta teden je bilo tudi mol go sestankov celic in sekcij ffl še Partije, na katerih so variši razpravljali o sklejJ | XXII. kongresa KPI SZ in delu CK KPI. Tudi za prihodnji teden j najavljeno več lakih sestanko' Zgodovinski pomen Nadaljevanje s 3. strani) O mei SZ, Voc KP Skit tisti 'eze roble avlj 7 milijonov lir je predvidenih v proračunu za razširitev vodovodnega omrežja in 6 milijonov za zgraditev dveh živinozdravniških ambulant, ki bi bili namenjeni predvsem umetnemu o plojevanju živine. Na tej seji je bilo podano tudi poročilo o delih, ki so bila do sedaj izvršena. To poročilo sc je nanašalo na dva letna gospodarska načrta. Iž tega poročila je razvidno, da je občinska uprava dobila za finančno leto 1960-61 le 6 milijonov lir. 4 milijone so porabili za popravila raznih občinskih cest, 1 milijon lir za razširitev vodovodnega omrežja in 1 milijon za popravila raznih občinskih zgradb in cerkve v Zgoniku. S sredstvi iz gospodarskega načrta 1959-60, ki znašajo nekaj več kot 6 milijonov lir, so uredili nekatere ceste in za zgraditev otroškega vrtca v Gabrovcu. Sklepi upravnega sveta Delavskih zadrug Socialistični svet se širi, kapitalistični svet se krči. Nedvomno je, da bo socializem povsod nadomestil kapitalizem. Tak je objektiven razvojni zakon družbe. Danes Komunistična partija Sovjetske zveze uresničuje svoj tretji program, to je program izgradnje komunistične družbe. Novi program posplošuje na ustvarjalen način izkušnje izgradnje socializma, upošteva izkušnje revolucionarnega gibanja po svem svetu in z izražanjem kolektivne misli partije, postavlja naloge, ki so temeljnega pomena ter etape, ki so bistvenega pomena za izgradnjo komunizma. Naj višji cilj sovjetske partije je zgraditi komunistično družbo. In geslo v bojih za dosego tega cilja se glasi : vsakdo naj stori to kar j c sposoben storiti in naj bo deležen tega, kar potrebuje. In v tem se bo uresničila Leninova parola, ki se glasi: Vse v imenu človeka in za dobro človeka. Uresničitev vseh velikopoteznih načrtov ni v interesu le sovjetskega ljudstva, temveč je v interesu vsega človeštva. Prvi in poglavitni delež ki je v interesu vsega človeštva je učvrstitev perspektive pozitivne rešitve problema, ki je tudi v sedanjem času poglavitnega pomena, to je problema miru in osvoboditve vsega človeštva pred strahom termonu-klearne katastrofe. V resnici ne gre za nov element, saj je bilo vprašanje miru vedno poglavitno vprašanje sovjetske politike in mirnega sožitja. Zato tudi sedanji program KP SZ v tem pogledu izpopolnjuje to kar so glede politike miru vsebovali že prejšnji programi in to v polni zvestobi leninskim načelom, ki so načela ohranitve in čuvanja miru! ga OZN z vojaštvom in d<., narjem. , spt Govoril je tudi kongoš» s^u; zunanji minister Bombok11 ki je izjavil, da sovraštv^ proti OZN v Katangi pož ^ vljajo tujci, katerih edil, namen je ščititi svoje int' ^ 1 rese in še dalje izkoriščali kongoška bogastva. Pouda je, da so odcepitev Katangi povzročili kolonialisti, in J j*5 dodal, da Čombe ne pI ^ Ter stavlja večine prebivalstva' Katangi. «Ce Katanga zahtf el va samoodločno, je pf / ! pomnil Bomboko, tedaj J1 ^ai1 je treba priznat tudi plefl>( nu Baluba, nad katerim v1y.;s*< šijo plačanci pokole». Dodi je, da Čombe, ki misli, cTotl je najmogočnejši človek j1 s Kongu, sc noče pogajati tf P01 se zaradi tega zanaša fl'vne «zvitost» in «nepopustlf'rno vost». etni Zatem je Bomboko izj* [a i vil, da na podlagi ustave 8 Še; so mogoča nobena pogaja 2) n j a. Čombe mora sprejeti ( 0v, stavo in oblast predsednik 6lav kongoške republike in K3 leic tanga se mora povrniti bar oblast osrednje vlade. Bol'J 3) boko je poudaril, da je ddi v žnost OZN izgnati plačand ibor ki sestavljajo skoraj celoti^1 nCj. število tujih kolonialistov i*1 jen, uradnikov tujih družb v I^fgai tangi. Izrekel je bojazen, ^ bnc bi utegnilo v Kongu zavP ^ dati rasno sovraštvo. Zahh ^ val je, naj se omogoči, ^ osrednja vlada aretira in k3 ^ znuje plačance in da dol1 ^ ^ od OZN neposredno pom0 lst, za vzdrževanje reda in |0r zaščito celovitosti kongošk ( ga ozemlja. Upravni svet Delavskih zadrug je sklenil, da bodo odprli novo samopostrežno prodajalno v ul. Teatro Romano. V preučevanju je načrt za ustanovitev novih prodajaln tudi v Podlonjerja in pri Sv. Ivanu. Upravi svet je tudi sporočil, da je sedaj skupno 20.025 članov Delavskih zadrug. Belgijski plačanci (Nadaljevanje s 3. strani) Katango (posebno pa Rodezija), naj ne pomagajo Čom-bejevi vladi. 4. Izganim plačancem, naj se zabrani povratek v Katango. 5. Vsem državam, naj se prepove dobavljati orožje in finančno pomoč Katangi. 6. Poziv dr- Premiera Slovenskega gledališča odgodena Za soboto je bila napo^ic. dana nove premiera SloV° b i im e < *Vr e fat tisi [1, skega gledališča v Trs^^ Gre za delo Josipa Tavčartj «Zeh pred smrtjo». Ker C.Ì i s zumi urad v Rimu še ni ’ je dal dovoljenja za uprizori1^ ^ novega dela, je morala Pfr ^ miera odpasti. delo GLASILO AVTONOMNE |, TRŽAŠKE FEDERACIJE K-^ Uredništvo in uprava sta 1 stu, ul. Capitolina 3, telef. ‘*£7 4 in 44-047. Odgovorni urednlr;,il> Anton Mirko Kapelj. Tiska ^ žavarn članicam, naj poma- Riva v Trstu, ul. Torrebianca