LETO XLIV, ŠT. 17
Ptuj, 25. aprila 1991
CENA 13 DINARJEV
Pojasnilo k sestavku
Mencinger pride 24. aprila
v zadnji številki TEDNIKA (18. aprila 1991) je vaša
novinarka MG v sestavku o seji predsedstva na prvi strani
zapisala: »Razpravo o dopolnjenem socialnem programu
pa so preložili, saj predlagalci dopolnil (Društvo kadrov-
skih delavcev in Center za socialno delo) potrebuje dalj ča-
sa za njihovo konkretizacijo.«
Obveščam vas, da smo člani Društva kadrovskih de-
lavcev Ptuj konkretizirali svoje pripombe na predlagano
gradivo IS (glej izjavo predsednika DKD Ptuj vaši novinar-
ki NaV na sedmi strani iste številke Tednika) in nismo kri-
vec za prestavitev razprave. Res pa je, da smo IS opozorili,
da potrebuje pripravljalec programa (in ne Društvo ka-
drovskih delavcev Ptuj) več časa, če želi socialni program
strokovno korektno pripraviti.
Za Društvo kadrovskih
delavcev Ptuj
Jože GLAZER, dipl. soc.
UVODNIK
Naj Žive vsaj
prazniki
Fred nami sta dva izredno pomembna praznika: 27. april
dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in I. maj — medna-
rodni praznik dela. A roko na srce — v evforiji splo.šnega izbru-
ha demokracije večstrankarskega sistema sta oba do nedavna vro-
če opevana praznika v senci aktualnih družbenih trenj in političnih
zaostrovanj; ali pa vsaj nista tako zveneče opevana, kot smo bili te-
ga vajeni pred leti. Zal pa po poglobljeni presoji zares ne vidim
upravičenega vzroka za to. prej me je strah, kam nas vodi to hladno
obračanje glave vstran od zgodovinskih in neizpodbitnih dejstev.
Slovenski narod slavi 5()-letnico rojstva in krsta samostojne
Slovenije, saj mineva letos 50 let Osvobodilne fronte slovenskega
naroda. Žal pa strankarska zanesenost ne daje niti slutiti veličine
tega narodnostno odločilnega dogodka, kaj .šele da bi spoštovala
pri.spevek nekdanjih udeležencev narodnoosvobodilne^ ^ boja in šte-
vilnih vojnih žrtev.
Namen praznovanja sicer ni v tem, da bi oživljali ali poglablja-
li delitve, ki so v času vojne vihre prizadejale Slovencem toliko hu-
dega. Vendar v imenu narodne pomiritve ne moremo sprejemati ob-
sodb, ki enačijo boj za svobodo in služenje tujim zavojevalcem; še
huje — ki celo poskušajo naprtiti borcem proti fašizmu vso odgo-
vornost za zlo, ki ga je povzročila vojna. In če ni čudno to, kdo si
prizadeva izničiti slovensko narodnoosvobodilno gibanje, je čudno
vsaj to, da tisti, ki oznanjajo sovraštvo do nekdanjih partizanov, ni-
kdar niso nedvoumno obsodili fašizma in nacizma, ki ga ves svet
priznava za glavnega krivca vseh grozot druge svetovne vojne.
Vse to me resno muči, saj je vse skupaj na moč podobno tistim
dogodkom izpred petdesetih let. Ali pa se motim? Bog daj, da bi bi-
lo tako. Sicer pa naj žive vsaj prazniki!
M. Ozmec
14. ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Pobude, poročila,
osnutki
Zadnjega skupnega zasedanja zborov ptujske občinske skupščine si
ne bomo zapomnili po pomembnih odločitvah. Šlo je bolj za sprejemanje
oziroma potrjevanje dejstev. S tem mislimo v glavnem na poslušanje in
potrjevanje poročil o delu v letu 1990, ki so ga pripravili Javno pravo-
branilstvo, sodnik za prekrške. Sodišče združenega dela Maribor in
upravni organi Skupščine občine Ptuj.
Sicer pa je bilo nekaj zanimi-
vih predlogov in pobud ter vpra-
šanj poslancev, pa tudi informa-
cija o popisu prebivalcev. Kot je
dejal predsednik občinske popi-
sne komisije Miran Lončar, je bi-
lo opravljeno veliko, v analizi pa
je ugotovljenih nekaj »čudnih«
podatkov; najbolj se čudijo
zmanjšanju števila kmečkih go-
spodarstev, kar je glede na dro-
bljenje posesti v zadnjih desetlet-
jih sumljiv podatek.
Krajevna skupnost Destrnik je
po svojem- poslancu znova vpra-
šala, kaj bo z načrtovanim odla-
gališčem komunalnih odpadkov
v Janežovcih čemur krajevna
skupnost ostro nasprotuje. Slišali
smo pobudo, naj zaradi tega, ker
je Kmetijska zadruga Ptuj po
preoblikovanju postala profitna
organizacija, dopolnijo občinski
odlok o vzdrževanju melioracij-
skih sistemov, ki naj konkretno
opredeli obvezo vzdrževanja me-
lioracij in zbiranja sredstev v te
namene. Poslanci so opozorili na
še vedno nerešeno problematiko
kmetijske šole, ki kljub obljubam
še vedno nima svojega kmetij-
skega posestva. To lahko grozi
celo njen obstoj, saj je prav kme-
tijsko posestvo eden od pogojev
za uspešno delo šole.
Zanimiva je tudi pobuda — v
bistvu že ponovljena — za razpis
obveznic občine Ptuj in tista o
zapori ceste Ptuj —Slovenska Bi-
strica za tovorni promet. Vemo,
da gre za eno najslabših cest na
območju ptujske občine. Na me-
stu pa je tudi pobuda, naj mesto
Ptuj v prihodnje bolj živi s prire-
ditvami. Poslanec s to pobudo je
pohvalil organizacijo zadnje pri-
reditve — 2. razstave dobrot slo-
venskih kmetij, kritiziral pa je
negostoljubno mesto, predvsem
zaprte lokale na avtobusni posta-
ji, kjer se je gnetlo precej ljudi
od drugod.
Na zasedanju zborov SO Ptuj
so nastopili tudi predstavniki
ptujskih srednješolcev in prebra-
li protestno izjavo ter ponovili
svoje zahteve: ukinitev zaklju-
čnih izpitov in odstop republi-
škega šolskega ministra.
Poslanci so nato opravili nekaj
bolj ali manj formalnih obvezno-
sti. Potrdili so zaključni račun
proračuna občine Ptuj za leto
1990. Dve pripombi so imeli na
osnutek odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o nado-
mestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Ptuj. Precej
razprave je vzpodbudil osnutek
odloka o komunalnih taksah v
občini, za katerega so nekateri
poslanci menili, da ga je potreb-
no zavrniti in pripraviti novega,
kljub temu pa je bila večina mne-
nja, da je osnutek dober in ga je
potrebno le dopolniti s pripom-
bami iz razprave. Precej pripomb
je doživel tudi osnutek poslovni-
ka Skupščine občine Ptuj.
Vsekakor je 14. zasedanje zbo-
rov občinske skupščine eno manj
napornih doslej, pa tudi konča-
no je bilo že sredi popoldneva.
NOVO!
•	OD 1. MAJA NOVA TENIŠKA IGRIŠČA
VŽABJAKU
•	TENIŠKA ŠOLA
•	INFORMACIJE: AGENCIJA LUKA - '
ŠPORT IN TURIZEM, TEL ŠT.: 773-468.
OBVESTILO
še vedno se pojavljajo vprašanja v zvezi s spodbuja-
njem razvoja demografsko ogroženih območij v Republi-
ki Sloveniji. Marsikdo ni seznanjen s tem, da so bili po
uvelajvitvi zakona o spodbujanju razvoja demografsko
ogroženih območij v Republiki Sloveniji sprejeti še drugi
predpisi, ki urejajo to področje. V uradnem listu Republi-
ke Slovenije so bili objavljeni naslednji akti:
1.	Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih
območij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št.
48/90).
2.	Odlok Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije
o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena
območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991 — 1993
(Uradni list RS, št. 6/91).
3.	Odlok Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije
o kreditnih pogojih za dolgoročne kredite za naložbe
na demografsko ogroženih območjih v Republiki Slo-
veniji iz proračuna Republike Slovenije za leto 1991
(Uradni list RS, št. 14/91).
4.	Natečaj Republiškega sekretariata za družbeno plani-
ranje (Uradni list RS, št. 15/91).
5.	Objavljeno še ni Navodilo za uveljavljanje finančnih in-
tervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proiz-
vodnjo hrane, ki je metodološka podlaga za izdelavo
investicijskih programov za razvoj kmetij in dopolnil-
nih dejavnosti na kmetijah (točka 4. 1 natečaja).
To navodilo je dolžan pripraviti Republiški sekretari-
at za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ga objaviti v
Uradnem listu Republike Slovenije. Navodilo je v pripravi
in naj bi bilo objavljeno do konca aprila ali pa v začetku
maja.
Podrobnejše informacije o pogojih natečaja za pri-
dobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko
ogroženih območij pa interesenti dobijo na Oddelku za
občo upravo in krajevne skupnosti občine Ptuj na Srb-
skem trgu 1/1, soba št. 12, vsak dan med 8. in 15. uro.
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO
IN KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
Ob mednarodnem prazniku dela
Vsem članom Območne organizaci-
je Zveze svobodnih sindikatov Slove-
nije v Ptuju, pa tudi vsem drugim de-
lavcem in občanom občine Ptuj želi
območna organizacija sindikata v Ptu-
ju prijetno praznovanje mednarodne-
ga delavskega praznika.
Ob tem velja reči, daje sprememba
političnega sistema v Sloveniji (več-
strankarski sistem) imela posledice tu-
di pri delovanju sindikata.
Vlogo sindikata v novih razmerah,
ko želimo v Evropo in se ji prilagaja-
mo, narekuje položaj delavcev, ki je
danes slabši, kot je v večini držav, h
katerim se prištevamo tako gospodar-
sko kot po političnem sistemu, ki ga
tako na široko propagiramo pod šifro
demokracije in socialne države. Vlada
Slovenije in večina strank v njej kljub
nadetim zvenečim imenom še vedno
ne dajejo dovolj poudarka slovenske-
mu gospodarstvu. Ob ciničnem obrav-
navanju stanja, ki pomeni ob takem
nadaljevanju razpad gospodarskega
sistema Slovenije, se še vedno ukvarja
prvenstveno s politično problematiko,
ki pa ne bo povečala za obstoj Slove-
nije tako potrebnega družbenega pro-
izvoda, ki ne bo dala delavcem dela in
standarda, ki jim bo s takim pristo-
pom vzela tudi njihovo identiteto.
Kakšno je funkcioniranje demokrati-
čno-socialne države, kjer delavci kljub
poštenemu delu tudi po treh in več
mesecih ne dobijo niti zajamčenih
osebnih dohodkov?
Dejstvo je, da Zveza svobodnih sin-
dikatov neprestano opozarja vse od-
govorne na položaj delavstva v Slove-
niji, toda pri tem le stežka uspeva. Ob
taki situaciji je potrebno opozoriti, da
odgovornost za posledice socialnega
nemira nosijo tisti, ki predlagajo ozi-
roma sprejemajo odločitve v skupšči-
ni, ki ne na koncu potrjujejo vse, kar
vlada predlaga. Nobena skrivnost ni,
da vedno bolj prihaja do izraza stališ-
če delavcev: »Ce vlada nima posluha
za težave gospodarstva, ki jo vzdržuje
in dobro plačuje, če se ustrezno ne
vklaplja in rešuje nastalih gospodar-
skih težav, mora pasti.«
Najnovejše spremembe v Zvezi svo-
bodnih sindikatov Slovenije peljejo v
odločitve:
—	da moramo biti bolj agresivni
pri zagotavljanju pravic delavcev v
tem brezpravnem stanju, kjer sta nji-
hova morala in ponos poteptana kot
še nikoli v novejši zgodovini Sloveni-
je,
-	da moramo doseči v Sloveniji na
vseh področjih tisto participacijo
(udeležbo, sodelovanje ...) delavcev,
ki je v večini družb normalna pri vseh
odločitvah, ko gre za status delavcev.
Na predvečer delavskega praznika
rd vas vabimo na družabno srečanje,
ci ga organiziramo skupaj s KK-Turi-
zem in gostinstvo na ptujskem gradu v
prostorih Grajske restavracije v torek,
30. aprila, od 18. do 1. ure. Igral bo
vokalno-instrumentalni ansambel
PRIJATELJI iz Ptuja, gostinci pa bo-
do ponudili tradicionalno jed po nižji
ceni.
Območni sindikat ZSSS Ptuj
2 - DOMA IN PO SVETU
25. april 1991 - TEDNIK
Srečanje z Dušanom
Semoličem
Minuli torek je bilo v Ormožu delovno srečanje delegatov socia-
listične stranke z vodjem poslanskega kluba Dušanom Semoličem, po-
slancem v skupščini Republike Slovenije.
»Priznamo, da smo številčno majhna stranka in skladno s tem tu-
di delujemo. Tako je naše delo usmerjeno na aktivnosti v republiškem
parlamentu. V zadnjih mesecih se veliko pojavljamo med delavci v
podjetjih in drugih delovnih okoljih, kjer se vsakodnevno spopadajo
s težkimi gospodarskimi in s tem tudi socialnimi problemi,« je pove-
dal Dušan Semolič.
Slovensko javno mnenje je polarizirano v dve skrajnosti in tako
za radikalna mnenja na žalost velikokrat zmanjkuje prostor. Vsa po-
zornost in skrb socialistov je usmerjena na delavski razred in s tega
vidika dajejo poudarek reševanju socialne problematike. Med razlogi
za tak pristop je politika vlade, ki se po mnenju socialistov premalo
resno ukvarja z reševanjem gospodarstva in s tem s socialnimi stiska-
mi, v katerih se iz dneva v dan znajde čedalje več zaposlenih in brez-
poselnih.
Na p(^ovoru so govorili še o pogledih socialistov na zakona o
privatizaciji in denacionalizaciji, o položaju in vlogi lokalne samo-
uprave v novi ustavi, nadaljnjem delu stranke ter organiziranosti
stranke v občini Ormož.	VT
Ptujski menežerji se povezujejo
v kleti ptujskega Obrtnega združenja so se 17. aprila ptujski di-
rektorji in drugi pogovarjali o ustanovitvi kluba menežerjev. Ta bo v
začetku delal pod okriljem Društva ekonomistov Martin Krpan, po-
vezoval pa se bo tudi s slovenskim menežerskim klubom, ki ima v tem
trenutku že 900 članov. S svojim delom pa se je uveljavil tudi že v
Evropi.
Ptujski klub menežerjev bo Interesno združenje, neodvisno od obla-
sti in strank. Njegovi člani se bodo sestajali vsak ponedeljek v prosto-
rih ptujskega Obrtnega združenja. To je bilo tudi pokrovitelj »usta-
novnega« pogovora, na katerem so se dogovorili, da bodo do vsebine
dela kluba prišli s pomočjo ankete. Pripravil jo bo iniciativni odbor.
MG
POGOVOR S KMETIJSKIM MINISTROM
Politika škoduje stroki
Sobotne druge razstave dobrot slo\enskih kmetij se je udeležil
tudi republiški kmetijski minister, profesor dr. Jo/e Osterc. ;V/t'-
(;oy obisk > Ptuju smo izkoristili /a pofjovor o aktualnih dogodkih
y slovenskem kmetijstvu.
Kako ocenjujete trenutno doga-
janje v kmetijstvu?
Dr. Osterc: »Kar se tiče oskr-
bljenosti s kmetijskim reproduk-
cijskim materialom, imam infor-
macije, da ga v glavnem ne pri-
manjkuje. Večji problem je de-
nar za nakup tega materiala.
Prek bank smo poskušali doseči,
da so bili vsaj krediti na voljo.
Sredi aprila smo uspeli nameniti
kmetijstvu približno 130 milijo-
nov dinarjev zapoznelih obresti
od kreditov iz lanskega leta; te bi
morala zveza že izplačati, pa jih
ni. Menim, da je to zadostovalo,
da so se lahko kmetje oskrbeli z
reprodukcijskim materialom, zla-
sti s kakovostnim semenom. Me
pa zelo skrbi v teh dneh hladni
val, ki lahko povzroči precej ško-
de.«
Nekaj let so bili v tem času ve-
liki problemi zaradi pomanjkanja
reprodukcijskega materiala, tako
semena kot umetnih gnojil. Ali
menite, da se ta del tržišča sedaj
ureja?
Dr. Osterc: »Delno je k temu
pripomogla večja proizvodnja,
delno pomanjkanje kupne moči
v nekaterih predelih Jugoslavije,
delno pa tudi bolj sproščen
uvoz.«
Vaše ministrstvo je pripravilo
zakone, ki se nanašajo na kmetij-
stvo. Zakon o gozdovih in Zakon
o denacionalizaciji sta dvignila
precej prahu. Kmečka zveza je
zahtevala vaš odstop in pristala
na mesec dni odloga. Ali bo ta po-
litični pritisk vplival na spremem-
bo vaših strokovnih odločitev?
Dr. Osterc: »Najprej naj vas
popravim: Zakona o denaciona-
lizaciji ne pripravlja naš sekreta-
riat, ampak sekretariat za pravo-
sodje. Mi smo samo sodelavci
pri pripravi tega zakona, pripra-
vljati pomagamo člene, ki se na-
našajo na vračanje kmetijskih
zemljišč in gozdov.
Nesporazum, ki je nastal med
ministrstvom in Slovensko kmeč-
ko zvezo — ljudsko stranko ozi-
Dr. Jože Osterc. (Foto: I. C.)
roma med mano in to stranko, ni
toliko strokovne narave. Menim,
da je predvsem posledica po-
manjkanja poznavanja preplete-
nosti dela v sekretariatu, zaplete-
nosti in težav pri usklajevanju z
drugimi ministrstvi v vladi. Po
pogovorih, ki smo jih imeli in ki
jih bomo še imeli, upam, da bo-
mo uspeli razčistiti nejasnosti ter
da se bodo stvari normalizirale.«
Politika torej ne bo vplivala na
strokovni del procesov, ki jih izva-
jate.
Dr. Osterc: »Upam da ne. Ne
bi smela imeti, saj včasih je kak-
šna politična želja na prvi pogled
koristna, ko pa jo temeljiteje
analiziraš, ugotoviš, da lahko
dolgoročno prinese veliko ško-
do. Takih odločitev ne bi smeli
sprejemati.«
Ptujska občina ima obsežna
meliorirana območja. Po zadnjem
zasedanju skupščine je znano, da
bomo melioracije nadaljevali tudi
letos. Kakšno je vaše stališče do
urejanja kmetijskih zemljišč?
Dr. Osterc: »Tako, kot je ved-
no bilo: melioracije so potrebne
in komasacije so potrebne.
Agrarne operacije smo delali in
jih bomo delali tudi v prihodnje.
S tem pa ne trdim, da kakšna od
operacij v preteklosti tudi ni bila
strokovno vprašljiva. Morda je
bila kakšna tudi nepotrebna,
morda celo škodljiva. Osebno bi
želel, da bi bili ob bodočih pose-
gih v prostor bolj tenkočutno us-
klajeni interesi in želje po pose-
gih s čuvanjem kulturne dedišči-
ne, ki se je oblikovala v določe-
nih pogojih. Prepričan sem, daje
mogoče najti skupen j^zik z Ze-
lenimi, ki branijo naravo pred
nadaljnjimi posegi. Potrebno je
najti obojestransko sprejemljive
strokovne rešitve. Bo pa v pri-
hodnje bistveno manj hidrome-
lioracij: zaradi tega, ker nekatere
stvari niso razčiščene, pa tudi za-
radi tega, ker smo večino tega
dela že opravili. Tudi tisto mini-
malno, kar se bo počelo na po-
dročju hidromelioracij, bo mora-
lo biti popolnoma usklajeno s
predstavniki Zelenih. Agrome-
lioracije in združevanje zemlje
pa bo na območjih, kjer ni veza-
no na hidromelioracije, teklo na-
prej. Tudi namakanje in drugo.«
JB
PTUJSKI PRENOVITEUI O SOCIALNEM PROGRAMU
Zlom ni daleč
Ponedeljkova javna tribuna, ki
jo je pripravila ptujska Stranka
demokratične prenove skupaj z
občinskim izvršnim svetom, je
opozorila na nezadržno padanje
slovenske družbe k socialnemu
dnu. Vladajoča koalicija ni kos
nakopičenim razvojnim težavam,
je nesposobna, da bi se dogovo-
rila za ekonomsko vzdržen od-
hod iz Jugoslavije, vlada meži
pred krutimi dejstvi socialne sti-
ske, iz podjetij je izgnala socialo,
država je brez razvojnega pro-
grama, je poudarila Sonja Lokar,
■predsednica republiške skupščin-
ske komisije za to področje. Da
pa ne bi kdo mislil, da prenovite-
lji samo kritizirajo, predlagajo,
da vlada pripravi kvaliteten am-
biciozen razvojni program, pre-
prečiti mora nepotrebne socialne
strese, pripraviti sanacijsko soci-
alno politiko, opustiti centralizi-
rano in podržavljeno socialno
politiko, nacionalni socialni pro-
gram mora temeljiti na ogrože-
nih populacijah, ustrezno je tre-
ba naravnati davčno politiko,
ugotoviti prag revščine, opredeli-
ti celovito družinsko socialno
politiko, je še poudarila Sonja
Lokar.
O socialni problematiki ptuj-
ske občine je govorila Anka
Osterman, direktorica ptujskega
Centra za socialno delo. Poveda-
la je, da je v občini že 3.400 neza-
poslenih, od 11.722 upokojencev
jih prejema varstveni dodatek
kar 2.111. Vseh subvencioniranih
stanarin je v občini 600, od tega
prejemata subvencijo kar 202
upokojenca. Naraščajo denarne
pomoči kot dodatni vir: to zimo
jih je bilo 20 več, medtem ko je
prejšnja leta ta vrsta pomoči
upadala. 90 odstotkov pokojnin
je nižjih od povprečnega republi-
škega osebnega dohodka. V zao-
stanku so izplačila rejnin, otro-
ških dodatkov in drugih pomo-
či .. .
V razpravi (dvorana doma
Franca Krambergerj;i je bila pol-
na) so opozorili, da v republiški
skupščini glasovalni aparat dela
po svoje, vlada pa ... v dialogu z
gluhim ne gre. Slišali smo tudi,
kaj pomeni zaposlenim, ki preje-
majo del plače vedno pogosteje
v bonih, to za pokojninsko osno-
vo, saj vrednost bonov ne šteje v
pokojninsko osnovo. Noben so-
cialni program nam ne koristi, če
bo vedno več brezposelnih. De-
lavci pa v glavnem molčijo, ker
se bojijo, da bodo izgubili delo.
Najhuje je to, da je vedno več
mladih, ki čakajo na prvo zapo-
slitev. Prisotni so tudi zahtevali
takojšnji sprejem ustave in voli-
tve ter nekateri opozorili, da bo
prišlo z osamosvojitvijo do resni-
čnega socialnega zloma. Sindikat
je nemočen, kar je tudi posledica
njegove razdrobljenosti na več
sindikatov. Denacionalizacija
naj ne bi omogočila vrnitve nek-
danjih lastnikov, saj bodo v nas-
protnem primeru Haloze nem-
ške, so še opozorili. Pri lastninje-
nju naj bi del ustvarjenega kapi-
tala nekdanjih delavcev — danes
upokojencev prešle v pokojnin-
ski sklad.
Četudi smo slišali, da bodo v
stanovanjskem zakonu nekatere
bistvene spremembe, ker je bilo
toliko pripomb, osnutka ni mo-
goče pričakovati pred jesenjo.
Vendar je vprašanje, ali bodo vse
pripombe resnično upoštevane
ali se ne bodo spet pri lastninje-
nju stanovanj okoristili podjetja,
država, najemnik pa bo potegnil
krajši konec. Najemne pogodbe
naj bi sklepali namreč za nedolo-
čen čas, brez obveznosti nakupa,
pa je vprašanje, ali bi uspeli
zbrati denar za nakup, ali bodo
zmogli prispevati za vzdrževanje
celotnega objekta, v katerem so
kupili stanovanje, če vemo, da se
bo število brezposlenih še pove-
čevalo in imamo sila nizke oseb-
ne dohodke. Solidarnostna sta-
novanja, stanovanje borcev, upo-
kojencev, invalidov naj bi dobile
občine in nekatere že računajo
na ta vir denarja, ki ga bodo do-
bile z zaračunavanjem najemnin.
Zahteva se, da bi stanovanja
upokojencev prešla v pokojnin-
ski sklad. Tudi še ni pogojev za
pridobivanje stanovanj; kakšni
naj bi bili standardi stanovanj, ki
bi jih gradili, kakšni bodo pogoji
za pridobitev in pripravo zem-
ljišč za stanovanjsko gradnjo in
še bi lahko naštevali, česa vse ni
v stanovanjskem zakonu.
Sklep je mogoč pravzaprav le
eden: kako ozdraviti gospodar-
stvo.
NaV
Referendum bo 19. maja
v javni razpravi o osnutku programa tretjega občinskega samo-
prispevka, ki so jo končali v začetku aprila, so izoblikovali nekatera
nova stališča jn jih obravnavali na delovnem sestanku 9. aprila ob pri-
sotnosti predstavnikov vseh krajevnih skupnosti, vodstev političnih
strank, zastopanih v skupščini občine Ormož, članov predsedstva ob-
činske skupščine in izvršnega sveta, ki so sodelovali v javni razpravi.
Z večinskim mnenjem je bila sprejeta opredelitev, da je kljub za-
ostrenim gospodarskim in političnim razmeram referendum o uvedbi
občinskega samoprispevka za obdobje 1991 96 potrebno razpisati,
ker v tem trenutku ni drugih realnih možnosti za uresničitev nekaterih
nujnih skupnih potreb oziroma ni mogoče drugače poravnati nekate-
rih medsebojnih obveznosti med občani občine Ormož, ki izhajajo iz
solidarnostnega združevanja sredstev v preteklih dveh občinskih sa-
moprispevkih.
Pri oblikovanju programa so na seji izvršnega sveta ocenili, da so
smiselne manjše spremembe v programu, in sicer da je namesto sofi-
nanciranja porodnegikoddelka bolnišnice v Ptuju in odlagališča ko-
munalnih odpadkov v tem trenutku primernejše glede na potrebe in
možnosti angažiranja dodatnih virov finansiranja uvrstiti v program
modernizacijo nekaterih cestnih odsekov.
Občinski poslanci so prenovljeni program sprejeli, zapletlo pa se
je pri tretjem členu, ki govori o vrstnem redu gradnje objektov. Kon-
čno so se sporazumeli in sprejeli amandma k spornemu členu; ta go-
vori, da imajo pri gradnji objektov prednost tiste krajevne skupnosti,
ki v prejšnjih dveh samoprispevkih še niso dobile nič,vendar pa se
mora upoštevati racionalno trošenje sredstev in racionalna izkorišče-
nost že zbranih sredstev.
Vida Topolovec
IRAK: Čeprav so iraške obla-
■ti že leta 1970 s predstavniki
Kurdov s severa Iraka podpisale
sporazum o popolni kurdski av-
tonomiji, je šele letos mogoče
pričakovati, da bi Kurdi dosegli
vsaj varnost pred vojaškimi eno-
tami Sadama Huseina. Iraška
vojska je namreč te dni pričela
umik s severa, tja pa naj bi priče-
li nameščati kurdske begunce.
Na varstvenem območju bodo
postavili petnajst begunskih ta-
borišč, Kurdi bi tako lahko pre-
vzeli na tem področju oblast in
se postopoma odcepili od Iraka.
Taborišča naj bi bila v nasled-
njih desetih dneh sposobna spre-
jeti do pol milijona beguncev. S
tem bodo mednarodne sile vsaj
delno omilile tragedijo tega pre-
ganjanega in zatiranega ljudstva.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: Drža-
va niha med poskusi vzpostavlja-
nja svobode združevanja, politič-
nega prepričanja in parlamentar-
ne politične kulture ter uvedbo
izrednega stanja. Poslanska sku-
pina sovjetskega parlamenta, ki
se je poimenovala kar Sojuz, pre-
pričuje Mihaila Gorbačova, naj
uvede izredne razmere, ker so te
edini izhod iz sedanje gospodar-
ske in politične krize. Ta poslan-
ska skupina je najmočnejša, zale-
dje ima predvsem v vojski in vo-
jaškoindustrijskih kompleksih.
Njeni največji nasprotniki so ra-
dikalni demokrati. Sojuz jih ob-
soja, da vodijo družbo v razkol
in državljansko vojno, hkrati od
Gorbačova zahteva, naj od apri-
la do oktobra uvede izredne raz-
mere na ozemlju celotnega
ozemlja SZ. Njihove zahteve so
skrajno resne, saj so pripravljeni
zrušiti tudi samega Gorbačova,
če se ne bo ravnal po njihovih
napotkih. Skupina trdi, da lahko
tudi brez njega izvede izredne
ukrepe.
•	• O
PARIZ: Kot je zapisal tam-
kajšnji časnik Journal de Di-
manche, naj bi Sadam Husein
kmalu po odstopu, ki ga načrtu-
je, pobegnil na Kubo. V Havani
naj bi ga čakala vila, eden njego-
vih sinov pa naj bi bil v kratkem
imenovan za ambasadorja na
Kubi. To naj bi se zgodilo konec
aprila, ko bo Huseinu zmanjkalo
denarja za vzdrževanja vladnega
aparata in policije. Zahodne ob-
veščevalne službe so namreč za-
beležile, da Huseinovi podaniki
veliko potujejo v Švico, kjer naj
bi iskali nove vire denarja.
•	• •
BLIŽNJI VZHOD: Ameriški
državni sekretar James Baker je,
od konca zalivske vojne, že tret-
jič na Bližnjem vzhodu. Močno
si prizadeva, da bi v pogovore
pritegnil tudi Palestince. Obiskal
je že Egipt, Jordanijo, Savdsko
Arabijo in Sirijo. Med obiskom v
Izraelu se je sestal tudi s tričlan-
sko delegacijo Palestincev z zase-
denih ozemelj. Američani tudi
ne vztrajajo več pri predlogu o
mednarodni bližnjevzhodni kon-
ferenci, temveč predlagajo, naj
se Izrael neposredno pogaja s
Palestinci in arabskimi sosedi.
• • •
BERIJN: Tam in še v nekate-
rih vzhodnonemških mestih so se
na Hitlerjev rojstni dan — 20.
aprila zbrali neonacisti. V Dresd-
nu so celo napadli sprevod anti-
fašistov, ki so demonstrirali po
mestu. Nekaj incidentov je bilo
tudi na nogometni tekmi v Mag-
deburgu, po Berlinu pa so razbi-
jali predvsem izložbe.
• • •
SLDAN: V Egiptu so objavili,
da je \ Sudanu skoraj prišlo do
strmoglavljenja režima generala
Omarja Hasana al Baširja. Voja-
ški udar je poskušalo izvesti 20
častnikov, pa so jih takoj ustreli-
li. Usmrtitvi je nasprotoval zuna-
nji minister Mohamed Saleh. za-
to so ga aretirali.
Pripravila: d. 1-
TEDNIK - 25. april 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Odslej le še trgovanje z deviznimi pravicami
v prejšnjem sestavku smo ugo-
tovili, da so konvertibilnost di-
narja pokopale cene, ki jih zve-
zna vlada ni uspela ukrotiti ne z
ekonomskimi pa tudi ne z admi-
nistrativnimi ukrepi. Rezerva pri
določitvi fiksnega tečaja je bila
izničena s porastom cen še v
istem mesecu (decembra 1989),
samo januarska rast cen (1990)
za skoraj 43% (na letni ravni je
to i — 7151) je zahtevala pono-
ven popravek tečaja, ki pa je del-
no bil izveden šele čez slabo leto.
Upravičeno bi lahko rekli, da re-
alne konvertibilnosti dinarja
sploh ni bilo, sicer se ne bi mo-
glo zgoditi, da so devize čez noč
izginile z devinega trga pri NBJ.
Da bi se omogočilo vsaj mini-
malno delovanje gospodarskega
sistema, je v mesecu marcu letos
na pobudo poslovnih bank bilo
ustanovljeno slovensko tržišče z
evidenčnimi deviznimi pravica-
mi (EDP), ki se odvija na Borzi
vrednostnih papirjev.
Trgovanje z EDP je določeno
z odlokom republiškega izvršne-
ga sveta in pomeni, da tečajna li-
sta Združenja bank Jugoslavije
(UBJ) ne drži več, to je, da je di-
nar zopet precenjen. Zvezna za-
konodaja pa je še nespremenje-
na. Najprej si bomo ogledali ka-
ko deluje trg EDP. Na trgu EDP
se ne prodajajo in kupujejo tuje
valute, ampak le njihove pravice
(po ustaljenem borznem postop-
ku!), ki jih zaenkrat prodajajo
poslovne banke kot pooblaščen-
ci svojih komitentov izvozni-
kov. Za opravljen izvoz blaga in
storitev prispe na domačo poo-
blaščeno banko devizno plačilo
kot doslej. Poslovna banka ob
prispetju deviznega plačila iz tu-
jine izvozniku izplača dinarsko
protivrednost deviznega plačila
na njegov žiro račun. Devizna
sredstva pa tvorijo njeno dnevno
devizno pozicijo, iz katere plaču-
je naloge uvoznikov v tujino.
Trenutno se prilivi iz tujine deli-
jo na del za splošne družbene
potrebe (30 %) in del, ki ostane
izvoznikom kot pravica za uvoz
za svoje potrebe ali pa to pravico
prodajo preko banke na trgu
EDP. Izvoznik za odstopljeni del
uvoznih pravic za splošne druž-
bene potrebe (krediti za infra-
strukturo, energetske surovine,
osnovna preskrba, zdravila itd.)
kot tudi za prodani drugi del ne-
porabljenih uvoznih pravic, ki
jih preko banke proda na borzni
EDP, dobi doplačilo :»šticun-
go«) v višini tečaja EDP (običaj-
no med 28 in 32 %) kot neke vr-
ste stimulacijo za oprevljen iz-
voz. Izvoznik, ki ne porabi zase
svojega 70% deleža prilivov in
želi prenesti pravico do uvoza na
drug gospodarski subjekt, ki ga
najde sam ali pooblaščena banka
na borzi EDP, izrši ta prenos iz-
ključno preko borze EDP, sicer
je prenos ničen.
Podjetja, ki pa želijo uvažati, a
nimajo deviz ali jih nimajo do-
volj, nastopajo na borzi EDP
preko svojega pooblaščenca —
brookerja kot kupci EDP in ob
nakupu plačajo za znesek EDP
po vsakokratnem tečaju borze
EDP »šticungo«, ki se oblikuje
na podlagi ponudbe in povpraše-
vanja po borznem tečaju EDP.
Na prvih borznih sestankih je
znašala okrog 30 %. Uvoznik na
borzi EDP dobi od prodajalca
posebno potrdilo, ki ga uporabi
za nakazilo v tujino preko svoje
poslovne banke. Ta borzna tran-
sakcija v bistvu pomeni stimula-
cijo izvoznikom in približevanje
realnemu tečaju za uvoznike. To
je v bistvu korekcija nerealnega
tečaja dinarja, kar nam je v pre-
teklem letu izostalo. Kolikor pa
želijo uvažati blago, ki je na listi
skupnih postreb (iz 30 % združe-
ne kvote) je postopek podoben,
saj vsaka banka pri sebi vodi evi-
denco o višini združene in pora-
bljene skupne kvote pravic, ven-
dar mora uvoznik imeti za uvoz
potrdilo o nakupu I.DP preko
borze.
Prodajalec in kupec se lahko
dogovorita tudi o brezplačnem
odstopu EDP. To imenujemo
aplikacijsko prodajo, ki prav ta-
ko poteka preko borze EDP.
Na prvem sestanku borze so
bila sprejeta Navodila, ki dolo-
čajo tehniko, provizijo in druge
podrobnosti o delovanju borze
EDP, objavljena pa so v prilogi
GV, 4. aprila 1991.
Na borzi lahko trgujejo le ban-
ke, ki imajo veliko devizno poo-
blastilo, in to Ljubljanska banka
Ljubljana d.d.. Kreditna banka
Maribor d.d., Abanka Ljubljana
d.d. in Nova banka Ljubljana
d.d.
Na borzi EDP zaenkrat lahko
trgujejo preko svojih brookerjev
pravne osebe in obrtniki dvakrat
tedensko. Promet z EDP močno
narašča in dosega tudi po 10 mio
DEM na sestanku.
Ustanovitelji si želijo, da bi ta
borza nekoč postala pravna va-
lutna borza in ne le borza pravic.
Franc LUKMAN
Ker je med objavo tega sestavka Zvezna vlada izvedla devalvacijo
dinarja za 44.44 %, to delno popravlja nesorazmerje med cenami in
tečajem, vendar dispariteta še ne bo odpravljena.
Toda bati se je, da bo ob novi fiksni vezavi dinarja na DEM v roku
1—2 mesecev porast cen izničil učinke devalvacije. Zato bo po vsej
verjetnosti borza deviznih pravic delovala, vendar z bistveno nižjim
ažijem.
Iz kapitulacije
v upor
C elotna Spodnja štajerska je
morala takoj dobiti nemški vi-
dez. Javno ni bila več dovoljena
slovenska beseda. Mestom, tr-
gom, vasem in naseljem so dali
nemška imena. Ljudje so morali
svoja imena in priimke pisati po
nemško, t. j. z nemškim pravopi-
som. Čuš je postal Tschusch. Na-
mesto najstarejšega slovenskega
tednika Slovenski gospodar, je
začel v Mariboru izhajati Štajer-
ski gospodar, delno v popačeni
slovenščini, delno v nemščini.
Na osnovne šole so prišli učitelji
iz Avstrije in otroci so se kot pa-
pagaji začeli učiti nemških pesmi
in korakanja. Verni ljudje na po-
deželju so bili zlasti prizadeti,
ker je bila zaprtih večina duhov-
nikov. Obljubljali so, da pride v
vsako faro nemški župnik. Začel
se je popis ljudi in vpisovanje v
Štajersko domovinsko zvezo. To
je spremljala odkrita grožnja, da
kdor ne bo izpolnil vprašalne po-
le, ne bo dobil živilskih in drugih
nakaznic in bo izseljen. Sledili so
razglasi, da je treba oddati vse
slovenske knjige, vendar je to iz-
polnil le malokdo na podeželju.
Takrat sem si v zvezek zapisal
verze, ki so se mi zdeli tako res-
nični za tisti čas. Ne vem pa, kdo
je bil avtor teh verzov:
Bila na vasi pomlad je, cvetje in
smeh.
Mamica pela slovenski — v tistih
je dneh.
Zdaj več ni pomladi, ne rož, ma-
mnica molči,
Slovenija, moj dom — v žalosti
strašni ihti!
USTANOVLJENA PROTI IM-
PERIALISTIČNA FRONTA -
PREDHODNICA OSVOBO-
DILNE FRONTE SLOVEN-
SKEGA NARODA
Naj ponovim znano zgodovin-
sko dejstvo, da so se v Vidmarje-
vi vili v Ljubljani 27. aprila 1941
na pobudo KPS sestali predstav-
niki partije, krščanskih sociali-
stov, levega krila Sokola in levo
usmerjenih kulturnih delavcev.
To so bili predstavniki tistih or-
ganizacij, ki so že pred vojno so-
delovali v ljudskofrontnem giba-
nju in opozarjali na nevarnost,
da bo »Slovenija ena od tistih
dežel, po kateri nameravajo faši-
stični roparji najprej stegniti svo-
je roke.« Ta predvidevanja je si-
cer pomaknil na nekoliko kas-
nejši čas pakt Hitler—Stalin,
vendar so postala sedaj kruta
resničnost.
Na tem sestanku so ustanovili
Protiimperialistično fronto. Šele
po napadu nacistične Nemčije
na Sovjetsko zvezo se je preime-
novala v Osvobodilno fronto slo-
venskega naroda, skrajšano OF.
Sprejeli so enotno stališče, da ne
priznajo razkosanja Jugoslavije,
da je treba začeti priprave na
oborožen boj za osvoboditev in
združitev vseh Slovencev. Vse
skupine so se tudi obvezale, da
bodo lojalne v medsebojnih od-
nosih.
To je bilo v tistem času izred-
no pomembno in smelo dejanje,
ki so ga predstavniki omenjenih
strank in skupin sprejeli popol-
noma samostojno, saj niso imeli
nobenih zvez z južnimi deli raz-
bite države, bilo pa je tudi v nas-
protju z usmeritvami iz Moskve,
ki je hotela dosledno spoštovati
nenapadalni pakt s Hitlerjem.
Slovenski komunisti teh usmeri-
tev večinoma niso upoštevali, saj
so se spričo življenjske nevarno-
sti za slovenski narod kot celoto
morali postaviti v bran sloven-
stva, če so hoteli pridobivati zau-
panje med ljudmi. Treba pa je
tudi povedati, da je omenjeni
pakt predvsem na nemškem oku-
pacijskem območju posredno ko-
ristil KP, s tem da komunisti ni-
so bili na spiskih v prvih valih
aretacij.
Nihče tudi ne more zanikati,
da je KP imela v Protiimperiali-
stični fronti odločujočo vlogo.
Nobena od skupin ustanoviteljev
ni imela za sabo celotne organi-
zacije razen K P, ki je tudi po
okupaciji ohranila svojo organi-
ziranost. Takrat je štela okoli
1000 članov, organiziranih pove-
čini v delavskih središčih in me-
stih. Za sabo je imela tudi 20-let-
ne izkušnje v ilegalnem delu.
Pri partijskih komitejih so že
prej obstajale vojaške komisije.
Te so po ustanovitvi Protiimpe-
rialistične fronte začeli organizi-
rati tako, da lahko postanejo šta-
bi bodočih vojaških enot. Dire-
ktive so šle tudi navzdol. Vsak
partijski komite je dobil nalogo.
da pripravi vsaj eno partizansko
četo. Začeli so zbirati material,
orožje, hrano in denar, določali
primerne kraje za skrivališča in
bodoče tabore oboroženih enot.
Vse te priprave so tekle počasi,
saj je bilo treba delati v pogojih
najstrožje ilegale, zlasti še na
nemškem okupacijskem območ-
ju. Treba je bilo pridobivati za-
upne ljudi, pri mnogih lomiti od-
por, ker so zagovarjali politiko
čakanja in omejevanja le na di-
varzije in sabotaže. Zato tudi ni
čudno, da so ponekod kar poi-
mensko določali, kateri od par-
tijcev mora oditi v hosto.
NA ODPOR SO MISLILI
TUDI DRUGI
Med zavednimi SIvoenci — ne
glede na politično prepričanje je
takrat tlela iskra upora, zlasti še
med mladino. Tako visokošolsko
in srednješolsko kot delavsko in
kmečko. Posebno navdušeni za
akcije so bili mladi nacionalisti v
organizacijah Sokola, med njimi
pa je bilo tudi precej skojevcev,
ki so se uveljavljali v Sokolu.
Posebno znana je ena od prvih
sabotažnih akcij 29. aprila v Ma-
riboru, ki ji doslej nismo pripiso-
vali posebne pomembnosti pač
zato, ker tega niso organizirali
komunisti, čeprav so jo izpeljali
predvsem skojevci s somišljeniki,
ki so bili pripravljeni delovati v
sovražnikovem zaledju.
Mladi gorečneži so v torek, 29.
aprila 1941, zgodaj zjutraj zažga-
li dva nemška tovorna avtomobi-
la, ki sta stala v Volkmerjevem
prehodu ob hotelu Zamorc, torej
v središču Maribora. Za okupa-
torja je bil to višek predrznosti.
Prepričani so bili, da je to delo
slovenske mladine, niso pa vede-
li, kdo vse je bil med organiza-
torji, zato so udarili kar počez.
Še isti dan so policisti zastražili
več ulic, vse ljudi ligitimirali,
nad 60 mladih pa aretirali. V
meljski vojašnici so jih strahovi-
to pretepali, da bi vsaj enega
omehčali in izsilili priznanje. Ve-
čina aretiranih v sabotažni akciji
ni neposredno sodelovala in tudi
ni vedela za organizatorje. Tisti
pa, ki so bili med organizatorji in
izvajalci, so junaško molčali in
prenašali mučenje. Po treh dneh
so fante izpustili, polne modric
in udarcev in brc.
Sočasno so zaprli tudi več
uglednih Slovencev — lastnikov
gostiln in trgovin, zdravnikov,
pravnikov in drugih. V zaporu so
jih zadržali kot talce in od njih
zahtevali, da plačajo 200.000 di-
narjev odškodnine za zažgana
avtomobila, kar je daleč presega-
lo dejansko vrednost obeh tovor-
njakov. Zahtevani denar so svoj-
ci zaprtih res zbrali in jim tako
odkupili prostost.
Govorice o tej »četniški« akci-
ji so se hitro razširile po vsej
okupirani Štajerski, pa tudi o
drastičnih nemških ukrepih. To
je na mnoge ljudi vplivalo zastra-
šujoče, kar je razbrati tudi iz prej
navedenega poročila notranjemu
ministru rajha. Ko so se začele
širiti vesti o Protiimperialistični
fronti in o pripravah na oboro-
žen odpor, so nekateri prav zara-
di mariborskega primera odkla-
njali sodelovanje. Trdili so, da je
vsak odpor brezupen in ljudem
lahko le škodi.
Na odpor niso mislili samo le-
vičarji, temveč tudi mladi v na-
cionalnih in desničarskih organi-
zacijah in strankah. Vsi so pou-
darjali, da se zavedajo, kaj je nji-
hova dolžnost v boju proti naciz-
mu in fašizmu.
Približno v istem času, ko je
bila ustanovljena Protiimperiali-
stična fronta, so v Delavski zbor-
nici v Ljubljani predstavniki ka-
toliških mladinskih organizacij
ustanovili protiokupatorsko boj-
no organizacijo »Slovenska legi-
ja«. Nekaj dni za tem je desno
krilo Sokola ustanovilo »Sokol-
sko legijo«. Nacionalisti pa so
ustanovili »Narodno legijo«.
Vse tri »legije« so po svojih vr-
hovih sodelovale in določile tudi
svoje vojaško vodstvo.
Seme odpora je bilo torej na
široko posejano. Toda zgodovi-
na ocenjuje le tiste sejalce, kate-
rih seme je resnično vzklilo in po
tistem, kar je iz vzklilega tudi
/raslo.
ZAKAJ SKRAJA
LE CETNIKI
Ne samo ljudje, ki so slišali ra-
zne govorice, temveč tudi nemški
okupatorji so sprva pripisovali
diverzantske in pozneje partizan-
ske oborožene akcije četnikom.
PROTEST SREDNJESOlCEV ZOPER ZAKUUCNE IZPITE
S štrajkom se doseže vse?
Vsaj tako so prepričani učenci tretjih in četrtih letnikov sloven-
skih srednjih šol, ki so v torek stavkali, ker zahtevajo ukinitev zaklju-
čnih izpitov. Ker jim ni nihče prisluhnil, so se odločili za štrajk. Ce
zahtevam ne bodo ugodili, bod štrajk po prvomajskih praznikih po-
novili. Ptujski srednješolci iz tretjih in četrtih letnikov so se zbrali
pred centrom v torek ob osmih, prebrali svoje zahteve in jih podpisa-
li. Njihovo odprto pismo slovenski javnosti pa se glasi:
»Spoštovani, sporočamo vam, da se bomo dijaki 3. in 4. letnika
ptujskih srednjih šol dne 23. aprila 1991 pridružili vseslovenski dija-
ški stavki. Naše zahteve so kot zahteve vseh ostalih dijakov sledeče:
—	ukinitev zaključnih izpitov na vseh slovenskih srednjih šolah
—	odstop republiškega ministra za šolstvo.
Svoje zahteve utemeljujemo z naslednjimi argumenti:
—	zaključni izpit nima nobene mednarodne veljave in ne omo-
goča direktnega vpisa na fakulteto;
—	na mnogih fakultetah zaključni izpit ni upoštevan kot kriterij
za sprejem;
—	nekatere fakultete ne upoštevajo zaključnih izpitov ostalih šol
razen ljubljanskih;
—	v pičlih treh tednih so nakopičeni popravni, zaključni, dife-
rencialni in sprejemni izpiti;
—	zaključni izpit je smiseln za dijake, ki nameravajo šolanje
končati, ne pa za tiste, ki nameravajo šolanje nadaljevati;
—	katalogi znanj za zaključne izpite so bili razdeljeni prepozno;
—	za usmerjeno izobraževanje ni predvidena niti matura niti ni
predviden zaključni izpit.
Pozivamo profesorje in vso slovensko javnost, da nas v naših
zahtevah podprejo.«
Predstavnike stavkajočih učencev je v torek dopoldne sprejela
tudi občinska sekretarka za šolstvo Kristina Šamperl-Purg in jim za-
gotovila, da bodo njihove zahteve posredovali Republiškemu sekreta-
riatu za šolstvo in Zavodu za šolstvo, čeprav se z vsemi njihovimi zah-
tevami ni mogoče strinjati. Svoje zahteve pa so srednješolci predstavi-
li tudi poslancem ptujske občinske skupščine, ki so tudi zasedali v to-
rek.	NaV
Začasno premirje
v ponedeljek so se" na sklic pod-
predsednice SO Ptuj Ane Jagarinec
srečali ravnatelji posameznih srednjih
šol in ravnateljica Srednješolskega
centra s predstavniki Skupščine obči-
ne Ptuj. Sestanka sta se želela udeleži-
ti tudi predsednik sindikata in pred-
sednik sveta šole, pa so ju zavrnili.
Sestanek pa na »bojno« polje ni
prinesel kaj bistveno novega razen
pogojnega premirja, ker so končno
po nekajtedenskih prepričevanjih,
kdo ima prav in kdo ne, ugotovili, da
s samostojnostjo šol zaenkrat ne bo
nič. Po zakonu o zavodih so pristoj-
nosti o organizaciji centra v rokah
ustanovitelja, razveljavi se kolektivni
poslovodni organ, predsednik posta-
ne ravnatelj centra, ker zakon o zavo-
dih pozna le individualni poslovodni
organ, ravnatelji šol pa postanejo vo-
dje enot. Za vodje enot ni potrebno
soglasje ustanovitelja. V tej fazi tudi
ni mogoče spremeniti imena centra,
ki je od prvega aprila zavod. Sporni
statutarni sklep, s katerim bi se center
rad po izrečeni nezaupnici ravnatelji-
ci in sprejeti odločitvi delavcev posa-
meznih šol, da postanejo samostojni.
ne velja, saj je z njim mogoče spremi-
njati le obstoječi statut, ne pa reorga-
nizacije, ki jo sprejema svet šole v so-
glasju z ustanoviteljem, akte pa spre-
jema skupščina. Kakršnakoli reorga-
nizacija v smislu ustanavljanja posa-
meznih šol bi pomenila, da občina
prevzema ustanoviteljstvo, to pa po-
meni tudi zagotavljanje denarja za
dejavnost, ki ga pa v proračunu ptuj-
ske občine ni. Osnutek šolskega zako-
na predvideva, da bo ustanoviteljica
srednjih šol republika, ki že danes fi-
nancira srednje šolstvo.
Na sestanku smo slišali tudi vizijo
bodočega razvoja posameznih šol kot
samostojnih ustanov. Nekatere od
njih, na primer gimnazija, razmišljajo
tudi že o prostorski ločitvi. Sedanji
center naj bi postal objekt, v katerern
bo pet srednjih šol (gimnazija, eko-
nomska, metalurška, kmetijska, elek-
trotehnična) s skupno uporabo telo-
vadnice, knjižnice, videostudia, raču-
novodstva, verjetno tudi čistil in dru-
gega osebja za vzdrževanje objektov.
Skupaj pa naj bi se v naslednjih letih
povečalo število učencev na ptujskih
srednjih šolah kar za 1.000.
Razvojni programi, ki so jih pred-
stavili posamezni ravnatelji, naj bi po
mnenju predstavnikov iz občine dobi-
li še strokovno verifikacijo v republi-
ki. Kakšno veliko spraševanje in iska-
nje nekakšne verifikacije v Ljubljani
sicer v teh časih, ko je centralizacija
na vseh področjih ena od. specializa-
cij republiške vlade, ni najbolj modra
poteza, kar še posebej dobro vedo ti-
sti, ki so se borili za posamezne usme-
ritve nekdanjega usmerjenega izobra-
ževanja. Ker pa bo, kot kaže, ustano-
viteljica srednjih šol republika, mor-
da res ni odveč pripraviti jo že danes
na želje, ki jih imamo po srednjih šo-
lah v Ptuju.
O vsem tem, kar smo lahko slišali
na sestanku okrog zapletov statutar-
nega sklepa, možnostih, da šole po-
stanejo že zdaj samostojne, kdo je
ravnatelj centra po zakonu o zavodih
in nekaj podobnih zapletov, ki so raz-
burili delavce centra, bi lahko le — ti
dobili tolmačenje pravnika že veliko
prej, pa tudi tisto, ki ga je zjutraj pred
sestankom prenesla z republiškega se-
kretariata za šolstvo občinska sekre-
tarka istega sekretariata. Vsak si je za-
kon o zavodih predstavljal po svoje,
vendar bi bilo mogoče ob pravočas-
nem informiranju preprečiti marsika-
tero jezno besedo in tudi marsikatero
uro brezplodne seje. Vendar pa, če-
prav so se zadeve na ponedeljkovem
sestanku dokaj razjasnile, ni pričako-
vati, da bi razprava na skupščini ma-
ja. ko bodo poslanci govorili o šol-
stvu, lahko obšla nesoglasja znotraj
centra, za katera ni bil vzrok zgolj za-
kon o zavodih.
NaV
-pismo »od daleč«-
Markovič je očitno že prestal
;	»noč belega kruha«, kar so tik
^'S^IBS^PH pred eksekucijo v rajnki Jugosla-
fl viji doživljali zaporniki, saj so
L*^	navadno ugodili v vseh rado-
I v	M stih. Danes se namreč v zveznem
I " N^ J^m	začne razprava o
K	njegovem programu in ukrepih,
r iJ^iih 89 ' »dnevnega reda« še vedno
niso umaknili vprašanje o more-
bitnem odhodu njegovega kabineta. Markovič se je
namreč izognil zaostrovanju in ni zaostril svojega
programa z morebitnim odhodom, kar bi bilo seve-
da v nasprotju z njegovo »mesijsko funkcijo«.
Kljub temu da so Markoviču že nudili beli kruh,
v tem trenutku v glavnem kljub slovenskim reakci-
jam. ki zahtevajo odstop, ne bo prišlo do rušenja
Markovičevega kabineta. Zgodil .se je namreč pre-
obrat. saj je Markovič bistveno omilil lanskoletni
izredno oster ekonomski program, ki je radikalno
zmanjšal industrijsko proizvodnjo. Še najbolj ver-
jetna se mi zdi teorija, da je do tega prišlo v kon-
zultacijah z Mednarodnim monetarnim skladom
oziroma tujimi upniki, ki vedo, da jim naša država
v primeru nadaljnjega padanja proizvodnje ne bo
več plačevala starih obveznosti, da o novih kreditih
niti ne govorimo. Trgovci z novci so očitno bili pre-
senečeni nad razvojem dogodkov v celotni vzhodni
Evropi, ki pada v nezavest, še preden so jo sploh
odpeljali v operacijsko dvorano. Ne bi razmišljal o
tem. kaj se ho zgodilo, če ne pride do hitrih radi-
kalnih sprememb nxJ področju privatizacije, ki je
menda pri nas omenjena kot vzrok najgloblje vlad-
ne krize.
Ameriški čudežni otrok Sachs je očitno že drugič
vzrok težkih razkolov. Sachsa je v Jugoslavijo pri-
peljal. kot je znano, Janez Drnovšek še v svojstvu
predsednika države, vendar ga je. ker pač ni bil se-
bičen. predstavil še Markoviču. Markovič je bil spr-
va hladen do njegovih radikalnih idej, ki so veriet-
no kot ekonomski modeli na harvardski univerzi
videti nekoliko drugače kot v socialistični praksi
vzhodnoevropskih držav. Seveda je bil takrat Mar-
kovič pod hudimi pritiski kritikov, ki so zahtevali
takojšen zlom hiperinflacije, in Sachs je ponudil
čudežno formulo, preizkušeno v Boliviji in še neka-
terih latinskoameriških državah. Sachs je bil
vzrok, da je Markoviča zapustil Aleksander Bajt,
saj ni bil zagovornik tako radikalnih potez oziroma
Sachsove diagnoze in terapije. Pokazalo se je, da
je Bajt imel prav, .saj je Markovič, kot že rečeno,
bistveno omiHl program predvsem na področju kre-
ditno-posojilne politike oziroma po domače pri ti-
skanju denarja. Ne bi rad prognoziral, kaj se bo
pokazalo v Sloveniji, kjer se Mencinger prav tako
ne strinja s Sachsovim modelom privatizacije in
odločno nasprotuje radikalnim hitrim rezom ame-
riškega »čudežnega otroka«.
No, ker je moje pisanje Pač »od daleč«, je v o.s-
predju mojega zanimanja Markovič, ki se s Sach-
som, vsaj kolikor je meni znano, ne srečuje več.
Markovič glede na svojo mesijsko vlogo, v katero
se je prav nevarno vživel, vsekakor zastopa vsaj na
videz racionalna razmišljanja, ki sicer nasilno
ignorirajo procese osamosvajanja republik. Toda
tako je pač v politiki, kjer .se. ko odpovedo možno-
sti političnega prepričevanja, uporabi pritisk oziro-
ma sila. »Če ne skozi glavo, pa skozi pete. so mi
vedno govorili v vojski. .Markovič pač hoče prek
mednarodne javnosti, ki noče kreditirati Jugoslavi-
je. dokler vsi otroci ne obljubijo, da bodo pridni,
doseči stabilizacijo oziroma preprečiti razpad drža-
ve. Jugoslavijo so naredile velike sile in očitno jim
še ni v interesu, da bi razpadla, .še posebej, ker hi
to povleklo za sabo delitev interesnih sfer. kjer bi,
recimo po mnenju Francozov. Germani dobili pre-
več. In tako se lahko zgodi, da se bo Evropa jugo-
slovanizirala. namesto, da bi se Jugoslavija evro-
peizirala.
_VLADIMIR VODUŠEKy'
4 — MORDA VAS ZANIMA
25. april 1991 - TEDNIK
Dober den, vsoki den in še ponoči fcoj. Jehal ga na gorični kol. sle
vidli, kak nam je sneg zapadna, mrzlo je grotalo, mraz pa nam je že tudi
precih sodnega drevja in goric posmoda. Jaz van rečen, to je provi narobe
svet. To ovokrot sen čuja, ke je pre toga kriva naša republiška vloda. kije
slovenskega kmetijskega ministra »zamrznola«, s toto zamrznitvijo vred
pa je prišla v deželo tudi pozeba . . . Ja. neše pač more hiti kriv, za posle-
dice pa itak nede niše odgovarja, rožen seveda nas. ki smo škodo utrpeli.
V soboto sen bija v Ptuji na otvoritvi razstove Dobrote slovenskih kme-
tij. Joj. kaj sen vse vida in kak je vse lepo dišalo in lepo zglednolo v dvo-
rani minoritskega samostana. Vete. na razstavi vse to tak lepo zgleda, v
praksi pa je to tak. ke je čin duže menj tistih, ki si še lehko kruh. klobose
in druge dobrote privoščijo. Zaj tudi tan v Šterntoli oziroma v Kidriče-
vem ne kože dobro tovarni aluminija. To je bla negda mati ptujske obči-
ne in je tudi še gnes. zaj pa hi jo radi vsi pri živi koži pokopali. Saj to je
lehko nareti. kaj pa bo z več kak dva taužnt petstu zaposlenimi in jihovi-
mi družinami, saj na sunčni uprovi skorej nega več plača za brezposelne.
Vete. kak so negda pravli: Če mati vmerjejo, te tudi oča več dugo ne živi-
jo .. .
Glih zaj. ko to pišen. poslušan na radiji Ptuj Huzjanovega Lubeka in
jegovo oddajo Orfejčkove štenge pa Alfija. ki je zapeja Mladi, kot smo
nocoj, več ne bomo nikoli. Žalostna resnica. Za oddajo pa Lubeki in ra-
diji čestitan : Odlično in lepo. samo tak dale naprej. Dokič bomo peli. bo-
mo tudi pili in jeli in bili veseli. . .
Tak. zadosti za gnes in hodite mi lepo pozdrovleni. Vaš Orfejčkov
L UJZEK. ki je tudi porkrot na izpiti čofna s komisijo vred.
V vrtu
v SADNEM VRTU lahko sadimo ali podsajujemo sadne sadike
tudi v času, ko se je že pričela vegetacija. Seveda velja to predvsem za
sadike, ki so bile vzgojene v kontejnerjih, za katere je čas sajenja sko-
raj neomejen preko celega leta razen v obdobju, ko je zemlja zmrzla.
Tokrat ne bomo govorili o sajenju sadnih sadik v kontejnerjih, tem-
več o načinu sajenja v začetku vegetacije, pa tudi o tistih zamudnikih,
ki iz kakršnih koli razlogov niso mogli opraviti pravočasnega sajenja,
pa bi to še želeli opraviti v tej pomladi.
Predpogoj, da bo sadilni uspeh zagotovljen, je v nekoliko večji
pozornosti do strokovne izvedbe sajenja in v zagotovitvi vseh rastnih
pogojev, od katerih smo morda v jeseni ali spomladi nekatere prepro-
sto lahko spregledali.
Sadika, ki jo sadimo v drugi polovici aprila in vse tja do maja,
mora biti v čimvečji meri ohranjena v fazi zimskega mirovanja. Tak-
šna pa je, če je bila pravilno hranjena v hladni kleti ali v hladilnici.
Pri močno zbrstelih in odgnanih sadikah je črpanje hrane in vode iz
korenin tako močno, da korenine, ki niso bile pravočasno obraščene s
sesalnimi koreninicami, nadzemnemu delu sadike niso sposobne za-
gotoviti hrane in vode v zadovoljivi količini; sadika oveni in se kon-
čno posuši. Pri vsakem posajenem drevesu se namreč najprej obraste-
jo vegetativne sesalne korenine, ki imajo potem nalogo prehranjevati
rastlino. Iz tega razloga priporočamo zgodnje, po možnosti že jesen-
sko sajenje, da bi se rastlina najprej dobro vkoreničila.
Kasno sajenje ni tvegano, če nam je na voljo kakovostna sadika z
dovolj svežimi in nepoškodovanimi koreninami. Rastlina, posajena v
toplo zemljo, dovolj vlažno in primerno zračno, bo pričela s pospeše-
no rastjo. Sadike pred sajenjem nekaj ur namakamo v mešanici ilovi-
ce, kravjaka in vode, vsakega do ene tretjine, pri čemer ima kravjak
pomembno vlogo pospeševalca rasti vegetativnih črpalnih koreninic,
ilovica pa kot lepilo. Tako namočene korenine skrbno razporedimo
po kompostnem kupu, jih dobro zatlačimo in močno zalijemo. Pri za-
livanju ne uporabljamo prehladne vode, dobra je stoječa in zračno
ogreta voda. Za zalivanje ne uporabljamo vode iz potokov, ker je ta
onesnažena zlasti s kemikalijami za pranje in drugimi lužinami.
Če za dodatek namesto naravnega komposta uporabimo suho šo-
to ali temu ustrezen nadomestek, jo vsaj tri dni pred sajenjem namoči-
mo. Suha šota je sposobna za popolno navlažitev porabiti vsaj pet-
kratno količino vode. Če bi kar suho šoto pomešali s prstjo, bo ta
tlom odvzela toliko vlage, da se bo sadika zagotovo posušila, kar se
zlasti pojavlja pri kasnem sajenju, ko je tudi padavin čestokrat manj.
V ZELENJAVNEM VRTU je iz dneva v dan bolj živahno. Vrti-
čkarji, ki imajo urejene zaprte grede, se že ponašajo s prvimi sadika-
mi, pa tudi pod folijo se že zbira nekaj najzgodnejših vrtnin. Še nekaj
dni, pa nam bodo tudi vremenske prilike toliko na voljo, da bomo
lahko pričeli s setvijo in sajenjem na prosto. Vsakdo, ki prideluje vr-
tnine, bodisi le za lastne potrebe ali pa tudi za trg, želi vzgojiti in pri-
delati okusne in zdrave pridelke. Da bi ne prezrli nekaj najpomemb-
nejših rastnih pogojev, ne bo odveč, da v č'asu največje sezone setve in
sajenja vrtnin ponovno spomnimo nanje:
—	Sejmo le najbolj kakovostno seme z znanim poreklom, ki naj
bo proti boleznim in škodljivcem v zemlji ustrezno razkuženo.
—	Sejmo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem bolj odpor-
ne rastline in izberimo le tiste vrste in sorte, ki so v naših ekoloških
razmerah izkazale najboljše rezultate.
Upoštevamo kolobar, saj si bomo s pravilnim zaporedjem se-
tve zagotovili kakovostnejše in večje pridelke.
- Ne sejmo in ne sadimo pregosto; vsako rastlino mora sonce
obsevati preko cele vegetacije. Taka rastlina bo odpornejša, zdrava in
bo dala olj kakovosten pridelek.
Sproti uničujmo plevel, ker s tem znatno zmanjšamo možnost
razvoja bolezni. Rastlinske ostanke in plevele sproti odstranjujmo z
gred in jih kompostirajmo, manj bo voluharja in drugih škodljivcev in
več prepotrebnega komposta in humusa.
Ne pretiravajmo pri gnojenju z dušikom, rastline napravita
odporne in kakovostnejše predvsem kalij in fosfor.
ooo
l'o biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za plod, od 23. do 28. aprila in od 3. do 5. maja; rastline, ki
jih pridelujemo za koren ali gomolj pa od 25. do 28. aprila ter 5. in 6.
maja. Razne solatnice, rastline, ki jih pridelujemo za list, sejemo ali
sadimo 21. in 30. aprila ter 1. in 2. maja. Rastlinam za cvet so v tem
času priporočljivi 21., 29. in 30. april, nato pa še 8. in 9. maj. Kdor pa
se je pripravil na precepljanje sadnega drevja tako, da je pripravil ce-
piče v času zimskega mirovanja sadnega drevesa in pred pomladjo
ustrezno prikrajšal veje podlage, mu je po biokoledarju priporočljivo
opraviti cepljenje od 3. do 5. maja, in to v dopoldanskih urah.
Miran (itušič, ing. agr.
Ko za mizo smo zbrani...
NASVETI ZA VSAK OAN
Pomlad je čas belušev. Zato
vam danes ponujam naslednji
meni:
JUHA IZ BELUŠEV
BELUŠl Z OREHOVO SMETA-
NOVO OMAKO
PETERŠILJEV KROMPIR
OCVRTE MARELIC E Z RU-
MENO MLI ČNO KREMO
JUHA IZ BELI ŠKV
Beluše tanko olupimo. Lupi-
mo jih od vrha navzdol. Najbolje
je, da uporabimo posebni nož za
lupljenje zelenjave. Z nitjo jih
povežemo v butaro.
Iz juhe, vode, soli, masla in
sladkorja pripravimo zavretek in
dodamo beluše. Počasi, na majh-
nem ognju jih kuhamo okrog 20
minut. Beluše vzamemo iz juhe.
Zavretek kuhamo še toliko časa.
da povre za eno tretjino.
Prilijemo vino in po potrebi
dosolimo. Beluše narežemo, da-
mo v jušni krožnik, prilijemo ju-
ho, okrasimo s peteršiljem in po-
nudimo.
Juho naredimo i/: 30 dag belu-
šev, 1/2 litra vode, 1/2 litra goveje
juhe, soli, 4 dag masla, 2 dag
sladkorja, 1,5 dl sladkega rdečega
vina.
BKLUŠI Z OREHOVO SME-
TANOVO OMAKO
Sveže beluše tanko olupimo.
Stebelca odrežemo, da dobimo
enake dolžine. Z nitko jih pove-
žemo po porcijah.
Kuhat jih damo v zavretek iz
vode, soli, masla, sladkorja in li-
mone. Kuhamo jih na zmerni
temperaturi 20 do 25 minut. Ka-
ko najlažje ugotovimo, kdaj so
beluši kuhani?
Belušno stebelce damo na vili-
co. Kuhani so takrat, ko se ste-
belce levo in desno upogne samo
za 1 centimeter.
Orehova smetanova omaka
Mlete orehe v smetani prevre-
mo. Dodamo hladno maslo in
premešamo. Solimo, okus pa iz-
boljšamo z orehovim likerjem.
Za pripravo potrebujemo: 2 kg
belušev, 5 I vode, 8 dag soli, 20
dag masla, 8 dag sladkorja, sok
limone.
Orehova smetanova omaka: S
dag mletih orehov, 1 jediln<» žlico
orehovega likerja, 4 dl sladke
smetane, 5 dag masla, sol.
Beluše lahko prelijemo tudi s
holandsko omako.
Vodo, kis, vino nasekljano ša-
lotko in poper počasi kuhamo 5
minut. Precedimo in vlijemo v
kotliček. Dodamo rumenjake,
solimo ter nad soparo stepamo,
da se speni in zgosti. Omako vza-
memo iz sopare in med stepa-
njem počasi prilivamo mlačno
raztaljeno maslo. Omaka se mo-
ra lepo vezati. Okus izboljšamo z
vvorcestrsko omako ter nekaj ka-
pljicami limone.
Pripravili smo jo iz: 1 dl vode,
1/2 dl blagega pehtranovega kisa,
2,5 dl suhega belega vina, 5 dag
šalotke (čebule), 5 zrnc popra, 3
rumenjakov, soli, 20 dag masla,
omake worcester po okusu.
OCVRTE MARELICE Z RU-
MENO MLECNO KREMO
Marelice kratek čas marinira-
mo v mareličnem žganju (lahko
tudi v konjaku).
Iz moke, vina, olja, rumenja-
kov in soli umešamo gladko te-
sto in ga pustimo kratek čas po-
čivati. Primešamo trdo stepen
sneg iz beljakov in malo sladkor-
ja.
Marelice (polovičke) povalja-
mo v testu in v vročem olju zlato-
rumeno ocvremo.
Rumena mlečna krema
Mleko, sladkor, vaniljo in ru-
menjake nad soparo penasto ste-
pamo (pazimo, da ne zavre).
V primerno servirano posodo
vlijemo kremo, po njej dekorati-
vno podevamo ocvrte marelice
in potresemo z olupljenimi pre-
praženinii mandeljni.
Za pripravo smo porabili: 16
polovičk marelic (iz konzerve),
marelično žganje (konjak).
Testo umešamo iz: 14 dag mo-
ke, 1 1/2 dl belega vina, 2 jedilnih
žlic olja, soli, 2 rumenjakov, 2 be-
ljakov, sladkorja.
Omako naredimo z: 2,5 dl mle-
ka (vzamemo lahko tudi sladko
smetano), 6 dag sladkorja, 3 ru-
menjaki, vaniljo in potresemo z
olupljenimi in prepraženimi man-
deljni.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in zadovoljstva s kuha-
njem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
turizem in gostinstvo
Ptuj
Nedeljsko pomladansko kosilo.
S SKUPŠČINE OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE PTUJ
Turistični amaterji se ne
ozirajo na težave
Skupščina Občinske turistične zreze Ptuj je bila 18. aprila v gostil-
ni Gorca. Udeleženci so si najprej ogledali novi film Tinčka Ivanuše, f
katerem prikazuje več kot 700-letno tradicijo vinske kulture, ki jo sedaj
nadaljuje Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze. Zatem pa je dosedanji
predsednik Občinske turistične zveze Anton Purg podelil priznanja za
dolgoletno delo v turizmu občine. Prejeli so jih:
Turistična agencija Petovia,
Turist agent Certus, Turistična
agencija .Anka, Zavod Radio —
Tednik Ptuj, Mirko Pihler, KS
Ptujska Gora, župnišče na Ptujski
Gori, Bojan Terbuc, Tone Purg
mlajši, Franc Kodrič, Majda Goz-
nik, Martin Žajdela, Branko
Štumberger, Janez Irgl, Stane
Napast, Jože Slodnjak, Nevenka
Dobljekar, Nežika Starčič, Anton
Brglez, Marjan Mesarič, Irena
Kovačič in Alenka Zorko.
V Občinsko turistično zvezo se
povezujejo turistična društva.
Planinsko, Folklorno in Zgodo-
vinsko društvo Ptuj. V minulih
štirih letih so veliko naredili pri
usklajevanju akcij, ki so skupne-
ga pomena za razvoj in pospeše-
vanje turizma v občini, pri vklju-
čevanju ljudi, zlasti še mladih v
društva, na področju turističnega
izobraževanja, izboljšanju kako-
vosti turističnih informacij, pri
organiziranju turističnih priredi-
tev in drugih nalogah. Zveza je
vse naloge opravljala amatersko
in ljubiteljsko.
LETA 2000 50 TISOČ
GOSTOV IN 110 TISOČ
NOČITEV
Anton Purg je v svojem poroči-
lu o delu v zadnjih štirih letih
upošteval tudi podatke o svetov-
nem turizmu. Lani je bilo v svetu
415 milijonov turistov, v Evropi
pa 260. V naslednjih desetih letih
naj bi se turizem povzpel na prvo
mesto. V prejšnjem letu je Jugo-
slavijo obiskalo le 88 milijonov
turistov, še leta 1989 jih je bilo
100. V Sloveniji je bilo lani za 7
odstotkov manj nočitev, v ptujski
pa le 62.200 ali za 30 odstotkov
manj kot leto prej.
Dosedanji predsednik Zve-
ze je svoje poročilo obarval vi-
zionarsko. Takole je razmišljal o
prihodnosti turizma: »Turizem
dobiva v razmerah gospodarske-
ga in političnega pluralizma no-
ve razsežnosti. Različne oblike
turizma, zlasti tiste, ki ga povezu-
jejo z naravo, ekologijo, kultur-
no dediščino, urejenim okoljem,
planinarjenjem, novim doživet-
jem, so zahteve sedanjega časa.
Vse, kar se v turizmu rojeva na
novo,je neposredno povezano s
človekom. Zato je povsem upra-
vičena trditev: Turizem smo lju-
dje. Turistična društva in njihove
zveze so nujnost, nenadomestlji-
va potreba in sestavni del sodob-
nega turizma.
V vodstva turističnih društve-
nih organizacij je potrebno
vključevati nosilce novih idej in
aktivnosti, sposobne ljudi, ki se
zavedajo, da turizem ni strankar-
ska organizacija in da njegova
prihodnost ne dopušča amater-
skega delovanja in raznih oblik
ljubiteljstva.
Strokovnjaki Mednarodne
zveze turističnih organizacij ugo-
tavljajo, da dve tretjini turistov
potujeta danes po svetu zaradi
kulturnih nagibov. Pri večini po-
tovanj je torej osnovni motiv od-
krivanje domače preteklosti ali
spoznavanje drugih dežel in
ljudi.
Turizem se bo v Ptuju razvijal
le, če bomo znali kombinirati na-
ravne in druge poteze z redom v
prometu in brezhibno čistočo v go-
stinstvu ter s primerno gostoljub-
nostjo turističnih delavcev in vseh
ljudi. Le tako lahko pričakujemo,
da se bo turizem v ptujski občini v
bodoče povečeval po načrtovani
povprečni letni stopnji 5 odstotkov
in da bo leta 2000 imel 50 tisoč
gostov in 110 tisoč nočitev.«
Janez Pograjc, predsednik Ma-
riborske turistične zveze se je
zavzel za to, da se jasno opredeli
vloga turističnih zvez in društev
ter drugih, ki dopolnjujejo turi-
stično ponudbo. Poleg tega je
povedal, da samo z denarjem tu-
ristične takse turizma ne bo mo-
goče razvijati. Vsaka občina bi
morala v svojem proračunu za-
gotoviti denar za razvoj te vse
pomembnejše gospodarske pa-
noge.
Franc Lačen je razmišljal o
tem, da mesto nima turistične
tradicije, prav tako je brez no-
čnega življenja. Kaj lahko turistu
ponudimo zvečer? Govorimo o
ptujski vinski kulturi, pijemo pa
ormoško vino.
Peter Vesenjak, občinski mini-
ster za turizem, je govoril o naj-
pomembnejših turističnih nalo-
gah v tem letu. Na prvem mestu
je oblikovanje celostne turistične
ponudbe občine, na drugem
olepšanje in oživljanje starega
mestnega jedra, na tretjem pa
promocije turistične ponudbe.
Glede turistične takse, ki sedaj
razburja mnoge, je povedal, da
bo pač sedaj upravni organ tisti.
ki jo bo delil glede na sprejete
programe. V občinskem proraču-
nu pa je tudi nekaj denarja za
kakovostne turistične programe.
Franc Hercog je imel nekaj po-
mislekov glede bodoče delitve
sredstev turistične takše. Ni na-
klonjen drobljenju tega denarja.
V izvršilnem odboru Občinske
turistične zveze so samo pred-
stavniki društev, ni pa družbene-
ga sektorja, zato se lahko zgodi,
da bo šel denar za manjše dru-
štvene dejavnosti, ne pa za raz-
voj turizma. Nujno je, da se del
turistične takše uporablja tudi za
razvoj infrastrukture. Turistom
moramo pokazati, da smo čista
dežela.
Ernest Likavec predlaga, da se
nekaj naredi na vinski cesti,
predvsem pa na Janškem Vrhu.
Prav tako bo potrebno nekaj na-
rediti z gostinsko ponudbo na
Ptujski Gori. V sezoni pride v ta
kraj tudi do 30 tisoč obiskoval-
cev, primernih gostinskih objek-
tov pa ne premore.
Tone Purg mlajši, je zaskrbljen
za Haloško planinsko pot. Pla-
ninsko društvo ne zmore poskr-
beti za vse, kar je potrebno ure-
diti na njej.
Na skupščini je v korist razvo-
ja ptujskega turizma razmišljalo
še več turistično osveščenih ljudi-
Njihove predloge bodo vključili
v program, ki ga bo Zveza ures-
ričevala v prihodnjih štirih letih.
Po dolgoletnem uspešnem de-
lu v Zvezi je Anton Purg krmilo
prepustil Stanetu Napastu. Zvon;
ka Kneževič je predlagala, da bi
mu za njegove zasluge pripadalo
častno članstvo v izvršilnem od-
boru. Skupščina je predlog spre-
jela in ga bo poskušala uresni-
čiti.	mc
TEDNIK - 25. april 1991
NEKOČ IN DANES — 5
Položaj in delovanje krajevnih skupnosti v občini Ptuj
(analiza za obdobje 1986—1990)
5. nadaljevanje
IX. PRISPEVEK KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJA
PRI RAZVO.IU MESTA
a) Prispevek na področju kulture,
šolstva in telesne kulture
S sanacijo Mestnega kina Ptuj
nismo reševali le nadaljnjega ob-
stoja edinega kina v Ptuju in v
občini, ampak so se KS vključile
tudi v revitalizacijo starega mest-
nega jedra. Ce revitalizacijo ne
pojmujemo samo kot obnove
pročelij, ampak predvsem oži-
vljanje mesta v vseh njegovih
funkcijah, ki jih mesto mora
sprejeti na novo ali pa jih obdr-
žati kot obnovljene in okreplje-
ne, je bil namen dosežen.
160 000 gledalcev letno prav go-
tovo prinaša v ta del mesta živ-
ljenje. Kar 55 % sredstev iz skup-
nega programa ptujskih krajev-
nih skupnosti je bilo namenienih
tej kulturni dejavnosti, kar v
skupni investiciji pomeni 51 %
vseh sredstev.
Prostorskoureditveni pogoji za
staro mestno jedro predstavljajo
temeljni prostorski akt za revita-
lizacijo starega mestnega jedra.
Tako finančno (50 % sredstev za
izdelavo) kot vsebinsko so KS
sodelovale pri nastajanju tega
pomembnega dokumenta.
Pri gradnji prizidka k OŠ Iva-
na Spolenaka so KS tega šolske-
ga okoliša zagotovile 10% po-
trebnih sredstev.
Ureditev Ljudskega vrta ureja
Ureditveni načrt Ljudski vrt Ptuj
(P11 R1 LV Ptuj), ki je bil na-
ročen kot prostorskoizvedbeni
akt, po katerem je možno urejati
in izdajati lokacijska dovoljenja
za vse predvidene posege. Ure-
ditveni načrt območje Ljudskega
vrta revitalizira v parkovno-re-
kreacijski predel Ptuja, upošteva-
joč pri tem ureditev pred leti, ko
še Ljudski vrt ni bil zanemarjen
(shajališče, čolnarna, mali žival-
ski vrt, švicarija, urejeni nasadi,
sprehajalne poti, igrišča itd.). Na
osnovi Ureditvenega načrta je bi-
lo že zgrajeno športno-rekreacij-
sko igrišče (rokomet, košarka) in
delno urejen ribnik. Že poleg
imenovanega igrišča v Ljudskem
vrtu je bilo zgrajeno podobno
igrišče ob Srednješolskem centru
Ptuj in dve manjši igrišči med
Potrčevo cesto in Kvedrovo ulico.
Vzdrževalna dela pa so opravili
na igrišču v turniškem parku in na
igrišču na Vičavi.
b) Prispevek na cestnoprometnem
področju
Zavedajoč se, da je promet v
mestu eden izmed bistvenih ele-
mentov mesta pri njegovi ureje-
nosti in širitvi, se je temu vpraša-
nju dala prioriteta. Cilj sta bili
funkcionalnost prometnega
omrežja in varnost udeležencev v
prometu.
Zgrajena so bila tri parkirišča
s 256 parkirnimi mesti (pod avto-
busno postajo 170, pod gradom
56 in na Srbskem trgu 30). Uredi-
lo se je križišče CM D — Potrče-
va cesta—Volkmerjeva cesta in z
njim smo na Ptuju dobili prve in
še vedno edine cestne semaforje. V
podaljšku križišča nekoč neureje-
na Volkmerjeva cesta je z uredit-
vijo (širitev, pločnik, javna raz-
svetljava, zasaditev dreves) resni-
čno postala zbirna mestna cesta,
ki povezuje novo stanovanjsko
sosesko na severni strani mesta z
mestno cestno mrežo, ki jo pred-
stavlja Potrčeva cesta kot hrbte-
nica cestne mreže v smeri se-
ver—jug. Z dvema mostovoma
čez Grajeno sta si postala bližja
stari in novi del F^uja. Z ureditvi-
jo l.ackove ulice v asfaltu in s tla-
kovno obojestransko muldo smo
dobili varno peš cono v starem
mestnem jedru.
V dolžini 3150 m (Rogaška ce-
sta, Mariborska cesta, Maistrova
cesta. Cesta Olge Meglič, Volk-
merjeva cesta, Potrčeva cesta,
Župančičeva cesta) so bili zgraje-
ni pločniki. V približno enaki
dolžini smo asfaltirali mestne in
primestne ulice, ceste in poti in ob
njih v več primerih uredili še ja-
vno ulično razsvetljavo.
Avtobusno postajališče v Ptu-
ju in parkirišče pod njim sta z
mostičkom čez Grajeno dobila
najkrajšo povezavo s samim cen-
trom mesta.
Kljub temu velikemu prispev-
ku na cestnoprometnem področ-
ju je promet v mestu neurejen.
Vzroke je treba iskati predvsem v
sprejetem neživljenjskem občin-
skem odloku, ki ureja prometni
režim v starem mestnem jedru, z
že več let začeti in še nedokonča-
ni obvoznici Natašina pot, kakor
tudi v nekulturi številnih vozni-
kov.
c) Prispevek na koniunalno-ener-
getskeni področju:
V dolžini več kot 3400 m (KS
Ivana Spolenaka KS Budina-
Brstje, KS bratov Reš, KS Tur-
nišče) je bilo zgrajeno kanaliza-
cijsko omrežje. V KS Spuhlja pa
se je z izkopom odvodnega jarka
znižala visoka podtalnica.
Za ojačitev električnega omrež-
ja so krajevne skupnosti (Turniš-
če, bratov Reš in Ivana Spolena-
ka) prispevale del sredstev.
O preteklosti stare in poslanstvu nove porodnišnice
Občani, ki zaidejo kot pacienti ali obiskovalci na območje naše
bolnišnice, vidijo že od daleč lepo belo stavbo, bodočo porodnišnico.
Končno smo dočakali gradnjo porodnišnice, kot je nedavno objavil ptuj-
ski Tednik po nujnih in velikokrat nepotrebnih zapetljajih.
Ne bo odveč, da javnost seznanim z nekaterimi podatki, ki jih
vsakdo ne pozna, so pa zanimivi. Porodnišnica in ginekološki odde-
lek sta bila v sestavi kirurškega oddelka do leta 1948; tega leta se je
osamosvojila porodnišnica, nato pa še 1953. leta ginekološki oddelek.
Ptuj se ne ponaša samo z 2000-letno zgodovino. Zabeležiti je vredno
dejstvo, daje bil ustanovljen prvi špital 1315. leta, bil je last viteške
družine gospodov ptujskih. Za nami je 40 let od ustanovitve. V tem
času se je rodilo v€Č kot 40.000 otrok in je bilo narejenih približno
2000 carskih rezov. Umrljivost mater in otrok ni presegla slovenskega
povprečja, je pa bila žal spremljevalec našega dela v zastarelih in ne-
funkcionalnih prostorih.
Na našem oddelku je delalo in se izpopolnjevalo 18 specialistov,
med njimi dva profesorja — prof. dr. Lavrič, prof. dr. Lenart in po-
kojni doc. dr. Havliček. Prvo leto po preselitvi se je rodilo 749 otrok.
Že leta smo opozarjali na navzdržne razmere za delo v stari porod-
nišnici; oddelek ima 7 sob in 33 postelj. Prostori so nefunkcionalni in
zastareli in v sobi je po 8 postelj. Zato so se občani med drugim izre-
kli 1986. leta v tretjem občinskem samoprispevku za posodobitev in
širitev zdravstvenih zmogljivosti in za novo porodnišnico. Naj povem,
da je vse potekalo kot pri kompliciranem porodu — vikom in krikom,
in kot vidite, s srečnim koncem. Zdravniki in zdravstveni delavci smo
še živi in tudi otrok — porodnišnica ima dobre izglede za preživetje.
Naj vam jo predstavim: imela bo 34 postelj, tri porodne sobe, opera-
cijske prostore, avlo-čakalnice, v sobah bodo največ 3 postelje, v vsa-
ki sobi je tuš, WC, na steni priključki za ozvočenje, telefon, televizijo,
radio. Pa naj še nekaj skrivnosti ostane do otvoritve.
Povedal bi še nekaj zanimivosti. Naj mi oprostijo bralci, da se bom
poslužil v glavnem številk, ki govorijo najbolj nepristransko.
V Ptuju živi približno 36026 žensk, od tega 17425 od 14. do 49. leta,
nad 50 let 155226, Pri nas rojevajo tudi Ormožanke. Vseh je v Ormo-
žu 9359, od tega 4208 od 14. do 49. leta, nad 50 let 5368. Torej je pri-
bližno vseh žensk od 14. leta navzgor, ki se zdravijo in rodijo v naši
bolnišnici, 42227.
Naša porodnišnica je vključena v slovenski projekt »Prezgodnji po-
rod, prezgodaj rojeni otrok in nadaljnji razvoj«. V ta namen zbiramo
podatke, ki so zelo zanimivi, ker so primerljivi z drugimi porodnišni-
cami v Sloveniji — teh je 14.
Odstotek rojenih otrok po skupinah porodnih tež pod 2500 g:
Kljub dobri negi in hitrim ukrepom otroci pod težo težje preživijo.
Naj povem, da je četrtina nosečih mater ogroženih, zato dela že nekaj
let v porodnišnici ambulanta za tvegano nosečnost. Nekateri splošni
podatki iz anamneze nosečnih v procentih:
Od mladoletnic je žal ena umrla.
Doma so rodile (v odstotkih): Ptuj 0,6, Celje 0,4, Ljubljana 0,2, Ma-
ribor 0,8, Slovenija 0,4.
Omenil sem že, da sta »mati« — bolnišnica in »otrok« — porodnišni-
ca sicer še živa, toda potrebno bo še dosti truda, da bo delo teklo nemo-
teno naprej: dobri kadri, dobra oprema in razumevanje širše javnosti.
Posebno sedaj, ko se piše o krčenju porodniških postelj v Sloveniji. Raz-
širjeni strokovni kolegij UGK Ljubljana je proti vsakršnemu krčenju,
ker gre za dobro, vpeljano službo. Tudi sam sem mnenja, da porodnišni-
ce — tovarne niso perspektiva in cilj. Žalostno je, da se je krčenje priče-
lo pri novorojenčkih in še nerojenih otrocih. Posledice tega bodo krute
in prizadeti bodo otroci. Za tako organizacijo in ukrepe hvala lepa.
Družba vse premalo upošteva padec rojstev. Zelo slaba je zaščita mla-
dih družin, neporočenih mater in brezposelnih mater. Nekoč bo prišlo
do gospodarskega vzpona, toda brez zadostnega števila otrok in zdrave
mladine ne bo šlo. Ne dopustimo, da se kopja lomijo na najmlajših, da
se štednja prične pri otrocih in mladini, ki se še ne znajo braniti. Zaželi-
mo novi porodnišnici plodno, dolgo življenje. Zdrava mati in zdrav otrok
sta najcenejša za družbo in ena redkih in trajnih vrednot.
dr. Franc STROJNIK
V tem bloku smrti je za ved-
no končala tudi Jožefa Lacko,
žena narodnega heroja Lacka.
V taborišču je bila skupaj z naj-
starejšo sestro Miciko, ki je
Auschvvitz preživela.
Meni je ostal med drugimi
tragičnimi dogodki iz tega blo-
ka za vedno v spominu osupel
primer odhoda v smrt lepe
mlade matere z otrokom. Dan
poprej so pripeljali velik tran-
sport Židov z družinami. Iz te-
ga transporta so pripeljali proti
večeru v blok 25 mlado žensko,
oblečeno v črnino, s tri do štiri-
letno punčko z naravno nako-
dranimi plavimi lasmi ter oble-
čeno v belo in z volančki okra-
šeno obleko. Imela je bele če-
veljčke in bele dokolenke ...
Pred naš blok je ta večer pri-
šla Štefka povsem drugačna,
bleda, zbegana in prestrašena.
Zelo je trpela in bilo ji je hudo.
Bila je pod močnim vtisom do-
godkov prejšnjega dne.
Povedala je, kaj se je prejšnji
večer, ko so odhajale z dela v
centralnem taboriščnem uradu,
dogajalo na rampi železniške
postaje Auschwitz. Slišale so
močno vpitje in strele. Kaj je
bilo, so se prepričale naslednji
dan. Ves veliki transport seje v
hipu golorok uprl, ko so jim je-
tniki, ki so jih pomagali razto-
varjati, povedali, da jih bodo
vse pobili v plinskih celicah.
Izbire ni bilo. Spopadli so se
goloroki sužnji z do zob oboro-
ženimi gestapovci in esesovci.
V transportu je bilo prek 2.000
ljudi. Ves transport so pobili —
može, žene in otroke. Jetniki so
se neoboroženi borili do zad-
njega diha, toda brez uspeha.
Ko so odhajale drugi dan zo-
pet v mesto na delo, so srečeva-
le tovornjake, ki so prevažali
postreljene in pobite jetnike,
vse ožgane, v podplutbah in kr-
vi, v krematorij. Takrat sta go-
rela dva krematorija v Birke-
nauu. Brezovem gaju, in v ne-
bo vpijoče obtoževala strašen
zločin.
Naslednje jutro so pred blok
25 prišli esesovci in lepa Katja,
slovaška Židinja. Pripeljal je
tudi velik tovornjak za prevoz
jetnic v plinske celice. Tu smo
videle nekaj, česar še doslej ni-
smo poznale, kar je bilo pred
nami skrito. Navajene grozo-
dejstev, strahu in smrti smo
težko dojele to grozo. Povsod
je bila stalno prisotna smrt in v
njenem objemu so se ljudje po-
slavljali od življenja molče,
otopelo, turobno, odsotno ...
Mrazilo nas je in težko smo do-
jemale to pošastno dogajanje.
Židinja Katja je nemo in z
globokim spoštovanjem zapi-
sovala številke žrtev (delala je v
taboriščni upravi). Prišli so je-
tniki in postavili k avtu stopni-
ce, da so jetnice, ki so še imele
toliko moči, lahko stopale na
avto med ostale, ki so se v sebi
že od vsega poslovile. Blede in
izmučene — živi okostnjaki —
so odhajale tja, od koder ni bi-
lo vrnitve. Mrtve so jetniki po-
grabili za nogo in roko ter jih
metali med še žive na avto, kot
kakšna polena, pri čemer je
ostala mnogokrat noga ali roka
v rokah jetnikov, kajti trupla so
že razpadala. Ta dan so odpe-
ljali enajst velikih tovornjakov
— približno 400 žrtev. Na zad-
nji avto se je dostojanstveno
kot poslednja povzpela v na-
ročju z nežnim otročičkom ma-
ti v črnini . . . Kdo ve, zakaj so
ji to privoščili? Bila je verjetno
edina živa priča iz velikega
transporta, ki so ga zaradi upo-
ra brutalno in neusmiljeno uni-
čili.
SLOVO OD AUSCHNVITZA
Ko nas je Štefka seznanila z
zločinskim pobojem Židov na
železniški postaji, me je prišla
prosit, če bi hotela nesti domov
pismo za njeno sestro in pesmi,
v katerih opisuje življenje in tr-
pljenje jetnikov in zločine ese-
sovcev v taborišču Auschvvitz.
V	svojih globoko pretresljivih
verzih je srhljivo izpovedala
bolečino sužnjev ter oznanjala
svit zmage in svobode vseh na-
rodov, pa tudi obtoževala, ka-
ko brat pobija brata na mrtvi
fronti, eden oborožen do zob,
drugi golorok in brezpra-
ven . . . Prepričana je bila, da
nas bodo pustili domov. Rekla
sem ji, da seni pripravljena to
storiti. Pismo in pesmi je v moj
plašč prišila pogumna in dobra
Rodetova mama Marica iz Ce-
lja, ki je delala v oblačilnici.
Tam so hranili obleke in ostalo
odvzeto premoženje jetnic. Se-
veda je morala pri šivanju zelo
paziti, kajti v oblačilnici,
»efektkamri«, ob navzočnosti
esesovk, ki so delo nadzorova-
le, to ni bilo lahko.
Cez nekaj dni so nas pokli-
cali pred taboriščno ambulan-
to, kjer so nas vse zdravstveno
pregledali, če nimamo vročine
ali kakšne nalezljive bolezni.
Štefka je že vse predhodno ure-
dila, in nas o tem obvestila.
Medicinska sestra, Židinja iz
Zagreba, nam je prizanesljivo
merila vročino. Pri merjenju ni-
smo smele stiskati termometra
pod pazduho. Pri nobeni tako
ni bila ugotovljena temperatu-
ra ali nalezljiva bolezen. Vse
srečne smo odkorakale k bara-
ki, kjer smo se preoblekle v ci-
vilno obleko. Potem smo vse
izpuščene jetnice dobile še od-
pustnico (Entlassungsschein).
V	koloni smo odšle na železni-
ško postajo Auschvvitz in se z
vlakom odpeljale v Gliwice
(Gleiwitz) v ponovno karante-
no.
Preživela sem taborišče smr-
ti, preživela sem taborišče stra-
hot, groze in bede v prepriča-
nju, da se bo povrnil srečen in
trajen mir, kjer bodo ljudje
svobodno ustvarjali, živeli v so-
žitju in kjer bosta zmagala ra-
zum in dostojanstvo. Pa saj so
za to padli milijoni, milijoni
nedolžnih, mnogoobetajočih
ljudi . . .
Ko se danes spominjam ta-
borišča, vidim samo pusto bla-
to in sive temne barake, iz kate-
rih odmevajo kriki bolečine in
zla ter nezaslišanega, strašnega
trpljenja jetnic. Oko ti ne seže
drugam kot v pusto pokrajino,
odrezano od vsega naravnega,
kjer ni trave, ne rože, zraka in
ne življenja. Nad to pokrajino
se dviga le grd temno siv oblak,
ki bruha iz dneva v dan ostu-
den smrad po zgorelih člove-
ških truplih. Vsak dan, sleher-
no uro opozarja, da je tu tabo-
rišče smrti, ki ga oznanja
ognjeni svetlikajoči se zubelj
večno gorečih krematorijev . . .
PONOVNA KARANTENA V
GLINVICAH
Nastanile smo se pri usmilje-
nih sestrah v samostanu. Šele
sedaj smo prišle v resnično ka-
ranteno in zaživele po dolgem
času človeka vredno življenje.
Tu smo se okopale, spale v so-
bah in v čistih posteljah, ki so
bile prekrite z lepimi belimi
rjuhami in jedle za človeka
spodobno hrano — enolončni-
ce s kašo, krompirjem in me-
som. Tudi svobodno smo se
lahko gibale v bližnji okolici.
Počasi smo začele verjeti, da
gremo res domov. V naši sobi
smo se nastanile midve z ma-
mo in sosedovi Frančika in An-
ka Štampar. Sanjale smo o po-
vratku domov in se veselile.
Mene je sicer še vedno mučila
malarija in vsak drugi dan me
je tresla mrzlica. Vendar je bilo
sedaj najvažneje, da smo se re-
šile taborišča Auschvvitz. V ka-
ranteni v Gliwicah, kjer so za
nas lepo skrbele usmiljene se-
stre, smo se telesno lepo popra-
vile, nekoliko pomirile in zado-
voljne pričakovale odhoda do-
mov. Tudi bolne smo se bolje
počutile. Približno po treh ted-
nih so nas vse poklicali na dvo-
rišče samostana, kjer smo se
morale ponovno postaviti v vr-
ste. Prišli so sami višji esesov-
ski oficirji, komisija, in nas
prodorno po vrstah vsako po-
sebej opazovali. Očitno smo bi-
le sposobne za prevoz — tran-
sport. Nekatere tovarišice so
bile določene za delovno tabo-
rišče Lautental, med temi je bi-
la tudi moja mama, druge pa
za delovno taborišče Ilsenburg
- Harz, kamor so določili tudi
mene.
Kako hudo smo bile prizade-
te in razočarane.
Midve z mamo sva bili spet
ločeni in nisva vedeli, kam na-
ju vodi pot. Ob slovesu sva jo-
kali in se trdno objemali, saj
nisva pričakovali, da se bova še
kdaj videli in srečali. Slovo je
bilo kratko in vsem nam je bilo
zelo hudo. Vozili smo se dalje
v dolgo noč. Vlak je brzel in
pozno preko pol noči smo se
pripeljali na končno železniško
postajo, v malo mesto Ilsen-
burg pod vznožjem gorovja
Harz.
Se nadaljuje
6 — MNENJA, PREDLOGI
25. april 1991 - TEDNIK
V NEDEUO, 28. APRILA, REFERENDUM V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Za razvoj gre
Bolj ko se približuje referendumska nedelja, bolj ljudje razmišljajo o tem, kako bo-
do glasovali. Tam, kjer so se krajevni funkcionarji potrudili in ljudem povedali, kakšne
bodo obremenitve v novem obdobju in kakšne obveznosti, težav ne bo. Samoprispevek je
odbitna postavka pri davku, poleg tega se pri samoprispevku ve, za kaj bo uporabljen,
pri davkariji pa se nikoli ne ve ... Poleg tega v nekaterih krajevnih skupnostih več ne bo
potrebno posebej plačevati za vzdrževanje kabelskega sistema, če je tako zapisano v
krajevnem programu.
Sveti krajevnih skupnosti so
glavni nosilci priprav na nedeljski
referendum, stranke se za delo v
krajevnih skupnostih ne zanimajo.
Včasih je bilo drugače: družbeno-
politične organizacije, društva in
drugi dejavniki so združili sile. ko
je bilo treba i' krajevni skupnosti
izvesti kakršnokoli akcijo. Sedaj
se nekajčlanski sveti odgovorni za
vse delo. Edini, ki jim občasno po-
magajo. so organizacije Rdečega
križa. Stranke imajo sicer organi-
zirane mlade člane, vendar .se tudi
ti ne odzivajo, ko jih povabijo. Bo-
ris Gornik iz krajevne skupnosti
Franca Osojnika je povedal, da so
se zaradi teh vprašanj že oglasili
pri predsedniku Skupščine občine
Ptuj Vojtehu Rajherju.
V KS FRANCA
OSOJNIKA ZA KTV
IN CESTE
v novem srednjeročnem ob-
dobju bodo v tej krajevni skup-
nosti uresničevali dva enako-
vredna projekta v okviru krajev-
nega programa. Če se bodo ob-
čani odločili za samoprispevek,
bodo 40 odstotkov zbranih sred-
stev namenili za redno vzdrževa-
nje in obratovanje KTV ter za
razširitev glavne postaje z novi-
mi Tv programi. Pri tem velja še
posebej poudariti, da občanom v
bodoče ne bo treba plačevati
stroškov vzdrževanja sistema —
to pa velja le, če bodo samopri-
spevek izglasovali.
Za ureditev, cest, poti in plo-
čnikov bo šlo 37 odstotkov zbra-
nega denarja samoprispevka. V
krajevni skupnosti so že doslej
veliko naredili na cestah, v no-
Boris Gornik
vem programu gre predvsem za
vzdrževanje oziroma preplastitev
z drugo plastjo asfalta. Devet od-
stotkov novega samoprispevka
naj bi dobila OŠ Franca Osojni-
ka za gradnjo novih učilnic in
prostora za prehrano učencev.
Za lokalni skupni program,
kot imenujejo ureditev Ljudske-
ga vrta, kjer z denarjem pomaga-
ta še krajevni skupnosti Jožeta
Potrča in Borisa Ziherla, bodo
prav tako namenili del denarja.
Manjše zneske bodo uporabili še
za ureditev več vodnjakov. Ti so
nujni, predvsem za nemoteno
oskrbo ob izrednih razmerah.
Boris (iornik je prepričan, da
če nedeljsko glasovanje ne bo
uspelo, bo zamrlo celotno delo v
krajevni skupnosti. Ne gre toliko
za funkcionarje, saj ti delajo vo-
lontersko, gre za uresničevanje
konkretnih nalog, ki pa zadevajo
slehernega občana. Čeprav so
si hudi, naj bi se ljudje odločili
'.a samoprispt!vek. Cc- ne budo
sami nekaj prispevali, tudi :ihči-
na nt; bo dala ničesar.
V petih letih naj bi se iz samo-
prispevka za program krajevne
skupnosti zbralo predvidoma
2.224.000 dinarjev. Za skupni
program naj bi prispevali predvi-
doma 936.000 dinarjev. V novem
srednjeročnem obdobju bodo kra-
jani plačevali 1% samoprispevek.
TUDI V KS JOŽETA
POTRČA NAJVEČ ZA
KTV IN CESTE
Jožeta Sotlarja, predsednika
sveta KS Jožeta Potrča, skrbi, kaj
bo, če krajevnega samoprispevka
ne bo več. Ali bo družba lahko
zagotovila denar za vse tiste na-
loge oziroma programe, ki so bili
do sedaj financirani iz sredstev
samoprispevka. Poleg tega se je
treba zavedati, da je krajevna
skupnost imela najcenejšo samo-
upravo. Nova oblast je krajevne
skupnosti pustila same. Rezulta-
ti, ki so jih te dosegale v prete-
klosti, naenkrat niso več po-
membni, četudi v krajevnih
skupnostih niso gledali samo na-
se, temveč so veliko naredili tudi
v korist družbenopolitične skup-
nosti kot celote. Spomnimo se
samo postavitve semaforja v kri-
žišču Potrčeve z Volkmerjevo in
CM D, parkirišč, otroških igrišč
in drugega.
V svetu krajevne skupnosti so
pripravili takšen program za no-
vo srednjeročne obdobje, da bo
vsak dobil nekaj.
Za redno vzdrževanje in obra-
tovanje KTV ter za razširitev gla-
vne postaje z novimi programi
bo šlo 50 odstotkov sredstev sa-
moprispevka, za ceste, pločnike
.lože Sotlar
in poti 21, za ureditev in vzdrže-
vanje otroških igrišč ter zelenic
10, za sofinanciranje gradnje
učilnic in prostora za prehrano
učencev v OŠ Franca Osojnika 8,
za delovanje krajevne skupnosti
6, za urejanje in vzdrževanje jav-
nih vodnjakov pa 5 odstotkov.
V	petih letih bi se iz samopri-
spevka za program krajevne skup-
nosti zbralo predvidoma
2.251.600 dinarjev, za skupni pro-
gram pa bo krajevna skupnost Jo-
žeta Potrča prispevala predvido-
ma 936.400 dinarjev.
V	novem srednjeročnem obdob-
ju naj bi občani te krajevne skup-
nosti plačevali 1-odstotni krajevni
samoprispevek.
ZA RAZVOJ KTV
TUDI V KS BORISA
ZIHERLA
Ta krajevna skupnost je glede
na število prebivalcev največja
mestna krajevna skupnost. Zanjo
je značilno tudi to, da je gradnja
stanovanjskih objektov bila zelo
pomanjkljiva - zelo skopo je
poskrbljeno za otroke, primanj-
kuje pa tudi parkirišč.
Mihael Gobec, predsednik sve-
ta KS Borisa Ziherla, je ob na-
šem obisku povedal: »Krajevni
samoprispevek je za marsikoga v
teh težkih gospodarskih razme-
rah precejšnje breme. Tega se vsi
zavedamo, vendar pa ne smemo
pozabiti, da je to edina pot, ki
nas vodi v hitrejši napredek kra-
ja in okolice, v kateri živimo. Ve-
lika večina zna to ceniti, kar nas
opogumlja, da v svojih prizade-
vanjih v svetu KS ne bomo ostali
sami.
Temeljna naloga v novem
srednjeročnem obdobju je poso-
dobitev in dograjevanje kabel-
skega sistema. Da bi potekalo
delo tega sistema nemoteno, smo
predvideli, da bi polovico nove-
ga samoprispevka namenili za
njegovo vzdrževanje in nadaljnji
razvoj. S tem bodo odpadli stro-
ški plačevanja za njegovo vzdrže-
vanje.
Druge naloge v krajevnem
programu pa so še: ureditev plo-
čnikov, cest, poti, otroških igrišč,
zelenic in Ljudskega vrta, sofi-
nanciranje gradnje novih učilnic
in prostora za prehrano učencev
osnovne šole Fran« i Osojnika,
ureditev in vzdrževanje javnih
vodnjakov in sofinancir- nje de-
javnosti krajevne skupi : sti.-
Mihael Gobec
V	petih letih bi se iz samopri-
spevka za program krajevne skup-
nosti zbralo predvidoma
4.835.000. Za skupni program bo
KS Borisa Ziherla predvidoma
prispevala 2065.000 dinarjev.
V	novem srednjeročnem obdob-
ju naj bi občani te krajevne skup-
nosti plačevali 1-odstotni krajevni
samoprispevek.
V KS BUDINA -
BRSTJE ZA CESTE
IN KANALIZACIJO
Dosedanji krajevni samopri-
spevek se v tej krajevni skupno-
sti izteče junija. Sedaj občani
plačujejo dva odstotka od oseb-
nega dohodka. S petnajstimi od-
stotki zbranega denarja financi-
rajo skupni program, 85 odsto-
tkov pa namenjajo za krajevni
program. Poleg tega pa krajani
dodatno plačujejo uresničevanje
nekaterih nalog. Predvsem gre tu
za združevanje denarja po po-
sebnih pogodbah.
Ivan Šebela, predsednik sveta
krajevne skupnosti Budina —
Brstje, je povedal, da so v prete-
klih letih zgradili 552 metrov ka-
nalizacijskega omrežja in s tem
omogočili, da se je 50 gospodinj-
stev priključilo na kanalizacijo.
Zgradili so 845 metrov cest ali
2900 m^'. Poleg tega so uspešno
uresničili druge naloge, sprejete
v okviru referendumskega pro-
grama.
Kljub vsem dosedanjim uspe-
hom pa v krajevni skupnosti
ugotavljajo, da se problemi na
področju infrastrukture in komu-
nalne opremljenosti povečujejo.
Predvsem opozarjajo na neureje-
no prometno stanje, poplave po-
toka Rogoznice. To in še drugo
je vplivalo na oblikovanje nove-
ga referendumskega programa.
Največ denarja naj bi v novem
srednjeročnem obdobju šlo za
ureditev ceste skozi Brstje in na-
daljevanje gradnje kanalizacij-
skega omrežja.
Vodstvo krajevne skupnosti
ocenjuje, da referendum ni neka
politična akcija, ampak je ta v
tem obdobju edino čvrsto zago-
tovilo za nadaljnji razvoj kraje-
vne skupnosti.
V	krajevni skupnosti Budina
Brstje bodo poleg cest in kanali-
zacije skrbeli za nadaljnjo grad-
njo cestne razsvetljave, urejanje
vodnjakov, vzdrževanje doma
krajanov, financirali pa bodo tu-
di dejavnost krajevne skupnosti.
V	petih letih naj bi iz samopri-
spevka zbrali 1.175,000 dinarjev,
za skupni program pa bodo pri-
spevali 352.400 dinarjev. Krajani
bodo plačevali 1-odstotni krajevni
samoprispevek.
V KS OLGE MEGLIČ
ZA KOMUNALNE
IN DRUGE OBJEKTE
v krajevni skupnosti Olge Me-
glič so podobno kot v drugih
ptujskih krajevnih skupnostih v
prejšnjih letih veliko naredili.
Ivan Šebela
Krajevne programe in skupnega
so v celoti realizirali.
Kljub veliki pridnosti pa je za-
radi pomanjkanja denarja ostalo
veliko krajevnih težav še nereše-
nih. Jane/. Gornik, predsednik
sveta krajevne skupnosti, pravi,
da so ljudje prepričani, da s sa-
moprispevkom zberejo veliko
denarja. Žal ni tako - denarja je
vedno premalo, cene komunal-
nih storitev pa visoke.
Janez Gornik
(Fotografije: OM)
V	svetu krajevne skupnosti so
se za razpis referenduma odločili
iz preprostega razloga, ker so
prepričani, daje nujen. Če samo-
prispevka ne bo, bodo imeli veli-
ke težave, saj ne bo denarja za
reševanje krajevnih in skupnih
vprašanj mestnih krajevnih skup-
nosti.
V	novem srednjeročnem ob-
dobju bodo v KS Olge Meglič
največ denarja namenili za ureja-
nje komunalnih objektov, cest,
ulic in pločnikov. Janez Gornik
je tudi povedal, da se zavedajo,
da morajo zlasti v zgornjem delu
krajevne skupnosti — v Orešju
nekaj narediti. Krajani tega ob-
močja predvsem potrebujejo te-
lefonsko povezavo. Poleg tega
bodo z zbranim denarjem samo-
prispevka financirali vzdrževanje
doma krajanov in dejavnost kra-
jevne skupnosti.
V	petih letih bodo za program
krajevne skupnosti predvidoma
zbrali 1.654.000 dinarjev. Pri so-
financiranju skupnega programa
pa bodo sodelovali s 30 odstotki
zbranega denarja ali s 413.600 di-
narji.
V	krajevni skupnosti Olge Me-
glič bodo v naslednjih letih plače-
• vali 1,5-odstotni krajevni samo-
prispevek.
V	ptujskih krajevnih skupno-
stih te dni »oskrbujejo« občane
še z zadnjimi informacijami v že-
lji, da bi bilo nedeljsko glasova-
nje uspešno. Na dan referendu-
ma bo za primerno vzdušje skr-
bela ptujska godba na pihala.
MG
TEDNIK - 25. april 1991
OD TU IN TAM — 7
V Podgorcih ocenili domače vino
Anton Kosi, nadučitelj in vinogradnik iz Središča ob Dravi, je
l'WI. leta v svoji knjigi zapisal: »Kakšna \ina je dobrota, ni grozdja
le sladkota. Kdor vino dobro če imeti, umno naj ravna z njim v kleti«.
Ocenjevanje domačih sort vi-
na, letošnje je bilo že petnajsto,
so po dveh dokaj napornih dne-
vih (v soboto, 20. in v nedeljo,
21. aprila) sklenili. Desetčlanska
komisija priznanih slovenskih
enologov (manjkala je prof. dr.
Slavica Šikovec iz Ljubljane), ki
ji je letos predsedoval Matija
Kociper iz ormoške kleti, je bila
po dveh dneh napornega in od-
govornega dela sicer utrujena,
vendar navdušena nad pravim
bogastvom in visoko kakovostjo
sort domačega vina.
Tudi letos je bil krog prinašal-
cev vzorcev domačega vina zelo
širok; prišli so iz medmurskih,
radgonskih, svečinskih goric,
osrednjih in južnih obronkov
Slovenskih goric in bližnjih Ha-
loz. Dva vzorca je prinesel v oce-
nitev Jožef Dreisiebner celo z
druge strani državne meje, iz
Ehrenhausna.
Ocenjevanje so v soboto priče-
li z mešanim vinom (teh vzorcev
je bilo tudi največ 101), nada-
ljevali s šiponom, belim pino-
tom, chardannayjem, kernerjem,
rumenim muškatom, tramincem
in muškatom otonelom. Za nede-
ljo so ostali številni vzorci laške-
ga in renskega rizlinga, sauvi-
gnona, vsi jagodni izbori, poseb-
na vina in pozne trgatve.
Od 327 vzorcev so jih 15 od-
klonili zaradi oksidacije, bekser-
ja in biološkega razkroja. Za 15
vzorcev prejmejo lastniki brona-
sta, za 82 srebrna, 147 zlata in 68
velika zlata priznanja. Kvaliteta
bi bila lahko po mnenju enolo-
gov še boljša, če jeseni številni
vinogradniki ne bi tako zelo hite-
li s trgatvijo, tako da včasih pri
sicer odličnih sortah pogrešaš
pravo harmonijo barve, okusa in
vonja.
Veliko vinogradnikov je prine-
slo do pet vzorcev, daleč pred
vsemi pa sta tudi letos vinograd-
nika Čurin — Prapotnik s Koga
s 16 vzorci.
Najnižja ocena je bila 13,98
(pri mešanem vinu), najvišja pa
za jagodni izbor laškega rizlinga
letnik 1989, ki mu je komisija
prisodila 19,62 točke; zanj last-
nik prejme poleg velikega zlate-
ga priznanja tudi amforo, najvi-
šje priznanje za kakovost.
Oba ocenjevalna dneva so bili
v dvorani v Podgorcih prisotni
tudi vinogradniki, in ker je oce-
njevanje potekalo javno, so lah-
ko svoje ocene primerjali. S tes-
nobo so čakali na uradne ocene,
veseli so bili, če so bile lepe, še
posebej, če so bili med tistimi
srečniki, ki so za svoj vzorec pre-
jeli najvišjo oceno pri posamezni
sorti, s tem pa so že tudi dobitni-
ki spominskih pokalov, ki jih Tu-
ristično društvo Podgorci vsako
leto podeljuje lastnikom najbolje
ocenjenih vzorcev.
Tudi letos bo amfora, ki jo bo-
do podelili v nedeljo, romala v
roke vinogradniškemu duetu Ču-
rin — Prapotnik.
Od jutri pa vse do nedelje bo
potekal drugI del podgorskih pri-
reditev ob petnajstih turističnih
dnevih. Na sporedu bodo preda-
vanja, razne športne prireditve,
plesi in zabave. Vse dni pa bodo
tudi pokušnje ocenjenih vin in
prodajne razstave.
Vida Topolovec
Ocenjevalna komisija pri delu. (Foto VT)
Priznanje za urejeno okolje
v okviru turističnega društva
Podgorci deluje tudi odbor za
okolje, ki vse leto skrbi za razne
delovne akcije, pri katerih poma-
gajo tudi drugi člani društva.
Njihova osnovna naloga je ure-
janje okolja, košnja tave, sajenje
in gojenje rož, okrasnega grmi-
čevja ter krasitev kraja ob raznih
praznovanjih. Prav zaradi tega
romajo zadnja leta priznanja v
roke kmečkih gospodinj, ki med
sabo tekmujejo, katera bo imela
več in lepše rože na oknih in le-
po urejeno kmečko dvorišče ter
okolico hiše in gospodarskih po-
slopij. Seveda pa še vedno ni vse
tako, kot bi »podgorški turisti«
želeli.
V času turističnih dnevov po-
deljujejo tudi priznanja za lepo
okolje. Tistim, ki jim lepa beseda
ne zaleže, podelijo bodečo nežo,
za posebne zasluge pa turistični
nagelj.
Na letošnji sklepni prireditvi
petnajstih turističnih dnevov, ki
bo v nedeljo, prejme priznanje
za lepo kmečko okolje Viktor Er-
hatič iz Osluševec, za urejeno
okolje pa Marija Krabonja iz
Podgorcev in Mojca Vuzem iz
Sterjancev. Po mnenju komisije
ima med lokali najlepše urejeno
okolje bife Ljuba in Slave Plohi
iz Osluševec, za pestro ponudbo
domačih jedi pa prejme priznanje
vinotoč Kristine Sire iz Podgor-
cev. Milica in Janko Meško iz
Podgorcev prejmeta turistični na-
gelj za odpravo onesnaženega je-
zera sredi vasi Podgorci, bodečo
nežo za neurejeno okolje pa Sonja
Kneževič iz Podgorcev.
Vida Topolovec
Novi predstojniki ormoških upravnih organov
Vedno bolj se ob raznih dogodkih sprašuješ,
kakšen obraz neki ima demokracija. To se menda
sprašujejo tudi številni poslanci ormoškega parla-
menta, še posebej ob imenovanju predstojnikov
upravnih organov, ki je bilo na dnevnem redu zad-
njega skupščinskega zasedanja.
Nekoliko moreče vzdušje je nastalo, ko je pod-
predsednik skupščine predlagal pri imenovanju
tajno glasovanje. Mnogi poslanci so spraševali, za-
kaj tako, dobili pa so različne odgovore — od te-
ga, da je to možno in bolj demokratično, eden pa
je celo pristavil: Zakaj bi se moral ljudem javno
zameriti?
Glasovnice so bile za vsak primer pripravljene,
prav tako skrinja, na hitro so imenovali volilno ko-
misijo in tajno glasovanje o novih predstojnikih se
je pričelo. Od 48 občinskih poslancev jih je bilo na
zadnji skupščinski seji prisotnih 36. Zadostno šte-
vilo glasov so prejeli vsi predlagani, le sekretarje-
ma sekretariata za ljudsko obrambo (kljub temu
daje občina za njega dobila soglasje iz Ljubljane)
in notranje zadeve so poslanci namenili premajh-
no število glasov. Mnogi v skupščinski dvorani so
bili ogorčeni, predvsem zaradi nezaupnice sekre-
tarju za notranje zadeve, ki je ob svojem delu na
občini veliko storil za mesto Ormož, občino in kra-
jevno skupnost.
Kaže, daje nastal med poslanci prepad; menili
so, da pa je menda demokracija tudi to, če si upaš
javno povedati to, kar o kom misliš. O obeh sekre-
tarjih pa nihče od tistih, ki so zahtevali tajno gla-
sovanje, ni vedel ali hotel podati obrazložitve, za-
kaj takšno nezaupanje.
Zdi se, da v Ormož vsaka stvar prihaja z zamu-
do, tudi strankarska nasprotja. Pa je velika škoda.
Doslej so bili Ormožani — vsaj vtis je bil takšen
— dokaj enotni. Menda bi bilo potrebno, da bi v
prihodnje več skupno razmišljali o hitrejšem raz-
voju teh lepih, vendar nekoliko zaostalih krajev,
strankarska nasprotja pa skrbno zaklenili v predal,
ker prepiri nikjer ne prinašajo nič dobrega. Tudi v
Ormožu ne.	Vida Topolovec
Ivana Čeh v 98. letu
Kdo bi vedel, kaj se plete v mi-
slih ljudi, ki so se rodili v prejš-
njem stoletju! Ljudi, ki jih je
usoda priklenila na domačo zem-
ljo m česa več kot Ptuja niso vi-
deli. Videli pa so, kako pustošijo
vojaki prve in druge svetovne
Vojne, videli so skoraj stoletje
spreminjajoče se narave, ki je bi-
la kmečkemu človeku zdaj rado-
darna, drugič spet skopa, da
mnogokrat ni bilo kaj dati v lo-
nec. Videli, kako rastejo otroci,
otroci otrok, videli, kako na ne-
l^danji njivi ali travniku rastejo
stanovanjske hiše, kako so konje
Zamenjali traktorji, lojtrne vozo-
ve avtomobili. Res, kdo bi vedel,
kaj se jim plete v mislih!
Ena takih je tudi Ivana Čeh iz
Spuhlje 15. Rojena je bila 21.
aprila'^ 894 v Brstju. V zakonsko
življenje ni odšla daleč, le do
Spuhlje 15, kamor seje primoži-
'a na kmetijo Čehovih leta 1920.
I^f^itila je štin otroke tri sino-
de in '-čer. Poleg sina, ki je padel
v nemški vojski, je leta 1941, te-
den dni pred okupacijo, pokopa-
la tudi mož.:. Ko je vojska nade-
la uniforme udi drugima dvema
sinovoma, sta na kmetiji ostali s
hčerko sami. Polja in travniki,
krave in konji pa so hoteli svoje.
Ne, ni bilo lahko. Pa je šlo.
Zdravnika pozna bolj od daleč;
dvakrat, trikrat je iskala zdravni-
ško pomoč. Življenje jo je utrdi-
lo in jo naredilo odporno, kar ji
lahko mnoge veliko mlajše gene-
racije zavidajo.
Danes jo malce zapušča spo-
min, vendar se še zelo dobro spo-
minja dogodkov iz mladosti, pa
tudi sluh ji nagaja. Bere pa še ze-
lo rada: knjige Mohorjeve druž-
be, Družino . . .
Še tri leta, pa si bo naložila
stoti križ, in prepričani smo, da ji
bomo lahko tudi takrat stisnili
roko za jubilej skupaj s tremi
otroki, sedmimi vnuki in še kakš-
nim pravnukom več zdaj jih je
tudi sedem.
NaV
Podelili državna odlikovanja
Na seji zborov skupščine občine Lenart 18. aprila so na pobudo
podjetij, krajevnih skupnosti in na podlagi predloga občinske komisi-
je podelili državna odlikovanja. Prejeli so jih:
KAREL ŠTRAVS, dipl. org. dela, ki vodi v okviru Mariborske li-
varne Maribor poslovno enoto ogrevanja v Lenartu od 1984. leta da-
lje. V času vodenja te poslovne enote je uspešno vpeljal nove proiz-
vodne programe, pa tudi nekaj investicij v razširitev proizvodnih pro-
storov in posodobitev strojne opreme. Delavcem je ustvaril boljšo so-
cialno varnost, kot so jo imeli pred njegovim prihodom.
FRANC RAJTER je bil v prejšnjem mandatu predsednik sveta
krajevne skupnosti Gradišče. Aktivno je deloval na področju razvoja
te krajevne skupnosti pri napeljavi in razširitvi telefonskega omrežja,
gradnji javnega vodovoda, kanalizacije, zlasti pa še pri obnovi krajev-
nih cest.
JANEZ ZORKO se je že kot mladenič vključeval v akcije sploš-
nega pomena v krajevni skupnosti Benedikt. Sedaj že drugi mandat
predseduje svetu krajevne skupnosti, v tem času pa je čutiti hiter tem-
po razvoja v teh krajih, kar je pripisati tudi njegovemu delu.
DR. PETAR ŠUPUT je kot zdravnik pričel delati v Mariboru, na-
to v Slovenski Bistrici in od leta 1968 dela v Zdravstvenem domu Le-
nart. Zagnano in vdano opravlja delo zdravnika splošne prakse, ob
tem pa še dodatno dela v otroških posvetovalnicah in v posvetovalni-
cah za ženske po krajevnih skupnostih naše občine.
J. K.
Telovadnica v Gradišču
ali Lenartu
Najbrž se bo to vprašanje postavilo še nekajkrat, ne samo na 8.
seji zborov Skupščine občine Lenart. Delegat iz krajevne skupnosti
Gradišče je drugim predstavil zahtevo staršev s skupnega roditeljske-
ga sestanka in skupine krajanov, ki so razpravljali o referendumskem
programu oziroma gradnji telovadnice v njihovi krajevni skupnosti.
Predvsem jih skrbijo govorice, da bodo ne glede na izglasovani refe-
rendumski dogovor o gradnji telovadnic gradili najprej v Lenartu, ne
v Gradišču.
Krajani Gradišča zahtevajo, da jih redoo obveščajo o pripravah
in gradnji pri njih.
J. K.
6000 din
po glavi
Pred tednom dni so delegati
vseh treh zborov lenarške občin-
ske skupščine med drugim res
sprejeli tudi občinski proračun,
to pa še ne pomeni, da se strinja-
jo z razrezom proračunskih sred-
stev, ki jih delijo v republiki. Re-
publika jim vse bolj diši (če seve-
da to lahko sploh diši!?) po ved-
no večji centralizaciji, saj si dru-
gače ne razlagajo dejstva, da de-
litev proračunskih sredstev po
občinah poteka po ključu, kjer je
»po glavi« prebivalca v ljubljan-
ski občini odmerjenih 12.000,00
din, na Lenarčana pa samo
6.000,00 din.
Razlago jim je podal predsed-
nik Izvršnega sveta Skupščine
občine Lenart Avgust Zavernik;
ta ugotavlja, da so letošnja sred-
stva v republiki delili pač po me-
rilu lanske porabe, kar pomeni,
da smo kot »nerazviti« lani malo
porabili. (Ali to pomeni, da se za
našo nerazvitost ni bati, da to
ostajamo še naprej?).
Razprava o poslovnih rezulta-
tih lenarškega gospodarstva in
negospodarstva je bila kaj hitro
končana, saj po ugotovitvah (do-
nedavnega) člana Izvršnega sve-
ta Skupščine občine Lenart Iva-
na Vohla podatki, s katerimi je
razpolagal upravni organ Skup-
ščine občine Lenart, niso dovolj
natančni. Jasno pa je, da se go-
spodarski položaj v občini slab-
ša, saj se upadanje industrijske
proizvodnje (v lanskem letu za 6
odstotkov) nadaljuje, na kar ka-
žejo tudi izgube v gospodarstvu;
te presegajo ustvarjeno akumula-
cijo.
Poseben problem je povečeva-
nje števila brezposelnih, sedaj jih
je 650, v juniju 1991 pa se bo to
število povečalo za 250 mladih
iskalcev prve zaposlitve (genera-
cijski priliv iz srednjih šol).
J. K.
Slovenske Gorice — naše lepotice
v marcu je prišla iz Srednje šole za trgovinsko
dejavnost v Mariboru zanimiva ponudba o posta-
vitvi razstave razglednic Slovenskih goric. Sprejeli
smo jo z odprtimi rokami, saj dejavnosti s tega po-
dročja primanjkuje, po drugi strani pa se nam je
zdela tematsko zanimiva, pa tudi zbirateljev starih
razglednic ni ravno na pretek.
Razstavo smo odprli 5. aprila 1991 v prostorih
Matične knjižnice Lenart. Organizator in »duhovni
vodja« razstave profesor Igor Vodnik je ob tej pri-
ložnosti izrazil zahvalo vsem, ki so prispevali raz-
stavljene eksponate in mu kakorkoli pomagali, da
je razstava z naslovom »Slovenske gorice — naše
lepotice« zagledala luč sveta. Od zbiralcev so se
otvoritve udeležili Franc Golob iz Ptuja, Borut
Hanžič in Mihael Rokavec, ki je popestril razstavo
z zanimivimi kmečkimi orodji. Na ogled je 236
razglednic s področja celotnih Slovenskih goric,
14 knjig, 5 listin ~ to so originalne listine iz Hra-
stovca od Herbesteinov — in 25 kosov orodja.
Razstava je vzbudila precej zanimanja zlasti
med starejšimi Lenarčani. Sicer pa je res vredna
ogleda, predvsem zaradi nekaterih detajlov iz na-
ših krajev, hkrati pa je viden tudi razvoj naše obči-
ne. Nekaterih področij skorajda ni spoznati, tako
so se spremenila v 80 ali celo več letih.
Najstarejši razglednici sta iz leta 1899, prikazu-
jeta pa Benedikt in Bučkovce. Razglednice iz novej-
šega časa so že vernejša podoba sedanjih krajev,
pri obiskovalcih pa vzbudijo največ zanimanja ti-
ste iz začetka našega stoletja. Tudi precej razredov
lenarške osnovne šole nas je obiskalo in otroci so
bili nemalo presenečeni nad tedanjimi podobami
svojih krajev.
Razstava bo odprta do 30. aprila 1991.
Skoraj vse o testeninah v Ptujskih toplicah
Restavracija v Ptujskih toplicah je bila v prete-
klem tednu v znamenju ponudbe jedi iz testenin,
ki jih izdeluje mariborskopodjetje Intes Mlin
testenine.
Predstavnici Intesa Vesna Bidovec, vodja pro-
grama testenin in jušnih izdelkov, in Rija Dvoršak,
samostojna komercialistka, sta povedali, da se
zdaleč ne velja trditev, da testenine samo redijo.
Nasprotno, / njimi se lahk dobro in zdravo hrani-
mo. Kako pripravite različne jedi iz testenin, so za-
pisali v knjižico receptor, ki jo je dobil vsak gost.
Vili ( erovič, direktor Kombinatovcga Gostin-
stva, in drugi predstavniki tega kolektiva so pove-
dali, da ima izvedba takšnih in podobnih kulinari-
čnih dnevov skupni cilj: zbližati proizvajalce, go-
stince in potrošnike, da bi se v končni fazi gost za-
res počutil kot kralj, čepr^, je v njegovi denarnici
v.ak da" večja praznina.	JOS
8 - OD TU IN TAM
25. april 1991 - TEDNIK
O DRUGI RAZSTAVI IZDELKOV »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ«
»Jedi — dokaz
slovenske ustvarjalnosti,
identitete . . .«
Ptujčani so v soboto odprli še eno veliko slovensko prireditev — »Dobrote slovenskih kmetij«. Ptujska
občina je v slovenskem prostoru zelo znana s svojimi prireditvami. Letošnji koledar prireditev pove, da je nje-
nih več kot deset odstotkov.
Drugo ocenjevanje in razstavo
izdelkov »Dobrote slovenskih
kmetij« sta organizirala Republi-
ški center za pospeševanje kme-
tijstva in ptujsko Turistično dru-
štvo. Pokrovitelji pa so bili Re-
publiški sekretariat za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano. Re-
publiški sekretariat za turizem in
gostinstvo. Zadružna zveza Slo-
venije, Turistična zveza Sloveni-
je, Zveza hranilno-kreditnih
služb Slovenije, Slovenska za-
družna kmetijska banka. Skup-
ščina občine Ptuj, Obdravski za-
vod za veterinarstvo in živinore-
jo Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj,
Družbeno podjetje Pekarne in
slaščičarna Vinko Reš Ptuj, Mle-
karna in Perutnina Ptuj.
Na dvorišču Minoritskega sa-
mostana v Ptuju je bilo v soboto
dopoldan zelo živahno. Markov-
ski kopjaši pa so že po tradiciji s
svojim nastopom po mestu ozna-
njali, da se v najstarejšem slo-
venskem mestu znova nekaj do-
gaja. Poleg številnih Ptujčanov
in gostov od drugod so se otvo-
ritvene slovesnosti ob drugi raz-
stavi izdelkov slovenskih kmetij
udeležili še dr. Jože Osterc, repu-
bliški minister za kmetijstvo, Mi-
lan Kneževič, direktor Slovenske
kmetijske zadružne banke, Vik-
tor Marine, tajnik Zadružne zve-
ze Slovenije, Miha Demšar, di-
rektor Zveze hranilno-kreditne
zveze Slovenije, in Mihaela Lo-
gar, podpredsednica Zadružne
zveze Slovenije.
Goste je najprej pozdravil
predsednik Skupščine občine
F*tuj Vojteh Rajher. Med drugim
je dejal: »O pomenu te razstave
za naš prostor in ljudi iz naših
krajev ne kaže dvomiti. Razstava
je vzpodbuda in vir informacij.
Pospešuje kmetijstvo in njegove
dopolnilne dejavnosti — turi-
zem, torej gospodaski razvoj.
Prepričan sem tudi, da bo z ures-
ničevanjem razvojnega programa
v Halozah in Slovenskih goricah
ta razstava vedno bolj pridobiva-
la na pomenu.
Gostu in zahtevnemu kupcu
bomo morali pokazati, kaj vse in
kje lahko naša dežela ponuja
svoje dobrote in storitve. Združi-
ti bomo morali elemente zdrave-
ga okolja in zdrave hrane, ele-
mente enkratne krajine z domi-
selnostjo naših ljudi, elemente
zgodovinske dediščine s širokim
znanjem in z lastnostmi, ki jih
imajo Slovenci, ter jih take ponu-
diti v obliki dobrot slovenskih
kmetij, označenih z znakom ka-
kovosti, vsem, ki so pripravljeni
priznati to vrednost.«
Razstava — prizadevanje za iz-
boljšanje kakovosti narodnih jedi
Slavnostni govornik je bil v so-
boto republiški minister za kme-
tijstvo dr. Jože Osterc. Povedal
je:
»Niso še prav daleč časi. ko so
številni Slovenci pomilovali kme-
te in kmečko življenje, pa tudi je-
di, ki so jih pripravljali na kme-
tih. Hvala bogu, časi so se spre-
menili. Spet postajamo ponosni
na stvari, ki so jih razvili Sloven-
ci na tem prostoru med Alpami,
Panonsko nižino in morjem. Če-
prav človek ne živi samo od jedi,
je jed vseeno za telo pomembna
stvar.
K popularizaciji jedi, k zagre-
tosti za ohranitev slovenskih jedi
lahko pomembno prispeva tek-
movalni duh, ki nikjer ne pride
tako do izraza kot na razstavah.
Če so razstavljene jedi ocenjeva-
ne, so razstave svojevrstna tek-
movanja. Take razstave z ocenje-
vanji so sočasno prizadevanja za
izboljšanje kakovosti narodnih
jedi. Prav kakovosti pa moramo
dati poseben poudarek. Zato
sem vesel odločitve o podeljeva-
nju znaka kakovosti. Dobitnico
znaka kakovosti bo priznanje
spodbudilo k še prizadevnejši
pripravi jedi, tekmovalke pa si
bodo postavile nove, višje cilje
— zmagati na naslednjem oce-
njevanju.
Za izboljšanje kakovosti pa že-
lja ni dovolj. Potrebno je tudi
znanje. Nekaj si ga je mogoče
pridobiti iz knjig s samoizobraže-
vanjem. Največ znanja na po-
dročju priprave kmečkih jedi pa
je mogoče dobiti v dobro oprem-
ljenih gospodinjskih šolah, ki jih
po nekaj desetletjih spet obuja-
mo.
Za tako stare in tako kakovo-
stne dobrote slovenskih kmetij se
spodobi, da so razstavljene v pri-
mernem kraju in prostoru. Težko
bi našli primernejši kraj od Ptuja
in primernejše prostore od Mi-
noritskega samostana. F^uj s svo-
jim gradom, ki kot bela golobica
ždi nad starodavnim mestom,
prav vabi v svoje nedrje dobrote
slovenskih kmetij. Čeprav je le-
tošnja razstava šele druga, pa šte-
vilo razstavljalcev z več kot 600
izdelki dokazuje, da so avtorji
ideje o tej razstavi zadeli v pol-
no.«
Otvoritveno slovesnost na dvo-
rišču Minoritskega samostana so
po govorih obogatili člani folklor-
ne skupine Alojza Štrafele iz Mar-
kovec, ljudske pevke iz Lancove
vasi ter igralca Slovenskega na-
rodnega gledališča iz Maribora
Irena Mihelič in Renato Jenček s
Kuntnerjevimi pesmimi.
Pod arkadami samostana so
prodajali nekateri znani ptujski
obrtniki. Mladinska knjiga je po-
nudila strokovno literaturo. Turi-
stično društvo pa je spominke
prodajalo pred vhodom na Mi-
noritsko dvorišče. Obiskovalci so
dodatno ponudbo dobro sprejeli
in pridno kupovali. Organizator-
ji obljubljajo, da bo že na tretji
razstavi tovrstne ponudbe veliko
več.
KMETIJA Z ENO
ŽENSKO NI
PRIMERNA ZA
PRODAJO NA DOMU
Razstavo izdelkov »Dobrote
slovenskih kmetij« je spremljalo
strokovno posvetovanje v Na-
rodnem domu, ki ga je vodil Er-
vin Kuhar iz Republiškega cen-
tra za pospeševanje kmetijstva.
Razvoj dopolnilnih dejavnosti je
za slovenske kmetije velikega po-
mena, saj zaradi svoje majhnosti
ustvarijo premalo za preživetje,
zato potrebujejo dodatni dohodek.
Tega pa lahko pridobijo s proiz-
vodnjo mesnih, mlečnih in krušnih
dobrot.
Komisije so letos dobile v oce-
njevanje 654 izdelkov, ocenile pa
so jih 508. Priznanja in kipce ka-
kovosti bodo letošnjim nagrajen-
cem izročili na radgonskem sej-
mu. Drugo ocenjevanje in razsta-
va izdelkov slovenskih kmetij sta
pokazala velik napredek od lan-
skega leta. Kljub temu pa proiz-
vajalci potrebujejo še veliko izo-
braževanja, da bo kakovost iz-
delkov še boljša.
V strokovnem delu so letos go-
vorili o organiziranosti in izku-
šnjah prodaje na domu v Avstriji
in o možnostih prodaje mesnih
izdelkov slovenskih kmetij.
Gertraud Lauritsch z avstrijske
Koroške je pohvalila ptujsko
razstavo. Izredno presenečena je
bila nad množičnostjo in razno-
vrstnostjo izdelkov slovenskih
kmetij. V Avstriji se, kot je pove-
dala, s prodajo na domu ukvarja
le deset odstotkov kmetij. Da
lahko neka kmetija organizira
prodajo na domu, mora zadostiti
osebnim in obratnim pogojem.
Med osebnimi je na prvem me-
stu družina, v kateri morajo vsi
sodelovati v tej prodaji. Pri kme-
tiji kot obratu sta zelo pomembni
velikost in lega, poleg tega pa tu-
di vse drugo, kar zagotavlja, da
bo kmet redno oskrboval potroš-
nika. Kmetija, ki ima samo eno
žensko, ni zmožna organizirati
prodaje na domu.
Kmet, ki prodaja na domu,
mora upoštevati celo vrsto zako-
nov. Njihovo izvajanje država
strogo nadzoruje. Tudi zato ima-
jo avstrijski potrošniki zaupanje
v doma narejene izdelke, ki so
skoraj vsi biološko neoporečni.
Avstrijski kmet lahko prodaja
direktno na domu. V zadnjem
času pa so se močno razvili tako
imenovani kmečki trgi oziroma
tržnice. Te so odprte vsak dan ali
enkrat tedensko. Možna oblika
prodaje na domu pa je tudi do-
stava na dom.
Kako avstrijska pospeševalna
služba pomaga kmetom pri orga-
nizaciji prodaje na domu? Naj-
pomembnejša naloga je — RA-
ZLAGA ZAKONOV. Pomaga
jim tudi z različnimi demonstra-
cijami in svetovanjem, da bi pri-
pravili najkvalitetnejše izdelke.
Trenutno avstrijski kmetje z or-
ganizirano prodajo na domu naj-
pogosteje proizvajajo suhomes-
nate proizvode. Mlečnih izdel-
kov je bolj malo tudi zaradi iz-
redno strogih predpisov.
Razstava je opozorila na vrsto
originalnih in avtohtonih načinov
izdelovanja mesnin
Dr. Stanko Renčelj je govoril o
možnostih proizvodnje in proda-
je mesnih izdelkov na slovenskih
kmetijah.
Povedal je, da smo uradno
ocenjevanje mesnih izdelkov pri-
čeli lani. Letošnja razstava je po-
kazala viden napredek. Za to gre
zasluga kmetom, svetovalni služ-
bi in organizatorjem. Velik na-
predek letošnjega ocenjevanja je
tudi v tem, da bo vsak proizvaja-
lec dobil zapisnik, iz katerega bo
(Fotografije: Ciani)
lahko izvedel, kje so še slabosti v
njegovi proizvodnji.
Ptujska razstava je prikazala
vrsto originalnih in avtohtonih
načinov izdelovanja mesnin. Čar
in prednosti doma izdelanih
mesnin so oblika, videz, površi-
na, vonj, aroma in drugo. Večina
suhomesnatih izdelkov s ptujske
razstave ima biokarakter. Poleg
tega sta njihova vrednost in
pristnost posledica pretežno ro-
čnega dela in velike pedantnosti.
To je zlasti opaziti pri salamah,
želodcih in pancetah.
Izdelovanje suhomesnatih iz-
delkov na slovenskih kmetijah
prerašča potrebe samooskrbe.
Večina kmetij ima že tudi stalne
odjemalce. Izdelovanje suhomes-
natih izdelkov postaja ena od
kmetijskih fmalizacij. Zelo po-
membno je, da ta dejavnost osta-
ne v kmetijstvu, saj v obrt ne sodi.
Dr. Stanko Renčelj je še pose-
bej poudaril, da bo zagotavljanje
stalne kakovosti najtežja naloga
pri organizaciji proizvodnje su-
homesnatih izdelkov na sloven-
skih kmetijah. Predlaga, da bi bi-
lo najbolje to proizvodnjo začeti
z izdelavo suhih domačih klobas,
želodcev, pa tudi mesa iz tunke.
Slednje je še preveč skrito v kaš-
čah. Za spodbujanje proizvodnje
suhomesnatih proizvodov pa bi
bilo najbolje, če bi uredili nekaj
vzorčnih objektov, kamor bi
kmetje hodili na oglede. Prav ta-
ko je potrebno organizirati izo-
braževanje. Veliko lahko naredi-
jo občinske službe, proizvajalci
opreme in drugi.
Posvet je slovenske kmete
»oborožil« z novimi spoznanji o
razvoju dopolnilnih dejavnosti. Ta
pa jih bo gotovo razvijal, če ga bo
pri tem podprla tudi družba. Za
potrošnika bo velikega pomena
tudi izdaja posebnega biltena, v
katerem bo vse zapisano o naj-
boljših slovenskih kmetijah, kjer
proizvajajo suhomesnate proizvo-
de, mlečne in krušne dobrote.
MG
Z otvoritvene slovesnosti na Minoritskem dvorišču.
Dr. Jože Osterc med ogledom razstave.
Obiskovalci o drugi razstavi
Najstarejše slovensko mesto je še enkrat dokazalo svoje
organizatorske in gostoljubne sposobnosti. V soboto in ne-
deljo, delno še v ponedeljek, se je v Minoritskem samostanu
trlo ljudi. Letos jih je veliko prišlo tudi od drugod. Razstava
je vse navdušila. Slišati je tudi bilo, da v ničemer ne zaosta-
ja za podobnimi v svetu.
Milena Kešpert iz Zgornje Pristave: »Na razstavi je bilo
res veliko videli. Treba jo je vsako leto organizirali, da bo-
mo tradicijo obdržali. Tudi sama veliko pečem: kruh redno,
polico pa le oh praznikih, saj so orehi zelo dragi. Ob sobo-
tah in nedeljah pa domače najpogosteje razveselim z jabol-
čnimi pogačami.«
Vera Majer iz Petrovč: »Razstava mi je resnično ugaja-
la. Vse je bilo tako domače in originalno. Takšne razstave bi
lahko organizirali marsikje, saj so naše kmetice zelo dobre
gospodinje in znajo veliko narediti.«
Irena Mihelič iz Maribora: »Razstava je bila prekrasna.
Njena velika dragocenost je v tem. da ohranja in obnavlja
stare običaje in navade. Razstavo je potrebno vsako leto or-
ganizirati. Zelo meje razveselil nastop ljudskih pevk iz Lan-
cove vasi; izvedela sem, da so takšne pevke tudi drugod v
ptujski občini. Mislim, da je potrebno take ljudi spodbujali,
da bodo ohranjali in razvijali svojo ljudsko umetnost.«
Angela France iz Mozirja: »Meni je bilo na razstavi in
vse. kar se je dogajalo okrog nje, zelo Ia' gneča je bila
prevelika. Letos sem si prvič ogledala ptujsko razstavo. Tudi
prihodnje leto bom prišla. Ptuj je tako lep . . .«
Ervin Kuhar iz Republiškega centra za pospeševanje
kmetijstva: »Mislim, da je letošnja razstava zelo uspela.
Slovenske kmetije so se množičneje kot lani odzvale na na-
tečaj. večje bilo vzorcev, večji pa je bil tudi obisk ljudi od
drugod. Razstava ima osnovni namen pospešiti razvoj do-
polnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah, zato se mora-
mo potruditi in narediti vse. da ho prodaja na domu stekla.
Izdali bomo katalog, v katerem bodo predstavljeni vsi naj-
boljši z letošnje razstave. Nagrade jim bodo podelili na rad-
gonskem sejmu avgusta.
Prepričan pa sem. da bi slovenski mediji morali bolj poro-
čati o tej razstavi. Tudi na slovenski televiziji bi se morali
bolj zavedati svojega poslanstva.«
Spraševala: MG
Fotografije: Ciani
TEDNIK - 25. april 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
Šola — samostojni zavod
1.	Kaj prinaša Zakon o zavodih
Skupščina Republike SK»venije je na sejah zbo-
rov dne 19, 3-1991 sprejel.) Zakon o /avodih. Za-
kon je objavljen v 12. številki Urad. list.i Republi-
ke Slovenije z dne 22/3-1991 in jc zaOcl veljati
osmi dan po objavi, to je 3(»/3-l99l. Zakon ureja
pravni položaj organizacij, ki opravljajo družbene
in druge negospodarske dejavnosti in Ic te izloča
iz režima Zakona o /dru/enem delu.
Ena izmed funkcij Zakt)na je v tem da izvrši
preobrazbo dejavnosti posebnega družbenega po-
niena v javno službo, organizacije, ki opravljajo te
dejavnosti, pa v javne zavode oz. zavode s pravico
javnosti. Zakon opredeljuje zavod kot neprofitno
organizacijo, to je kot organizacijo, ki se ustanovi
za opravljanje družbenih in drugih dejavnosti, če
cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobi-
čka. Loči dve vrsti zavodov: javne in druge zavo-
de. Javne lahko ustanovijo republika, občina, me-
sto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne
osebe, druge zavode pa lahko ustanovijo domače
in tuje fizične pravne osebe. V prehodnih in kon-
čnih točkah Zakon določa, da obstoječe delovne
organizacije, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izo-
braževanja znanosti, kulture, športa, zdravstva,
otroškega varstva in socialnega varstva ter RTV
Slovenija, nadaljujejo delo od I. aprila 1991 kot
zavodi pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sod-
ni register.
Premoženje, ki je družbena lastnina v upravlja-
nju delovne organizacije, postane s I. aprilom last-
nina ustanovitelja te organizacije. V primeru, če je
bil objekt zgrajen s samoprispevkom, je objekt
lastnina občine, na katere območju je objekt.
2.	Srednješolski center kot zavod
SŠC je bil v dosedanjem sistemu enovita delo-
vna organizacija brez temeljnih organizacij in kot
DO pravna oseba s polno odgovornostjo. V okviru
šol je SŠC pristojen za izvajanje programov za pri-
dobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju in v
programih za izpopolnjevanje srednje strokovne
izobrazbe. Notranja strokovna in samoupravna or-
ganiziranost SŠC temelji na štirih šolah. Te so:
Strojna in metalurška šola. Gimnazija, Ekonom-
ska šola ter Kmetijska in elektro šola. Poslovanje
deFovne organizacije vodi kolegijski poslovodni
odbor v sestavi: predsednik — ravnatelj DO in
štirje ravnatelji šol kot člani kolegijskega poslo-
vodnega odbora. Samoupravljanje je potekalo v
skladu z Zakonom o združenem delu. Preko refe-
renduma, zbora delavcev in preko delegatov sveta
centra, ki ima poleg odbora za gospodarjenje, ko-
miteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito še komisije in dva odbora, smo lahko
delavci uveljavljali svoje družbeno-ekonomske in
samoupravne pravice.
V strokovnem pogledu je SŠC na posamezni šo-
li učiteljski zbor na čelu z ravnateljem samostojno
vodil in pedagoško in samostojno načrtoval in or-
ganiziral pedagoški proces, se boril za kakovostni
dvig šole, poskušal aktivno animirati učence za
čim boljši uspeh, njihovo splošno počutje v šoli pa
čim bolj vezati na šolo. Predvsem v letošnjem šol-
skem letu so šole naredile z uvajanjem novosti v
vzgojno-izobraževalno delo velik korak v razvoju
šol kot institucij. Tako tečejo na šolah tačas ekspe-
rimenti v zvezi s tremi ocenjevalnimi obdobji in
dvema ocenjevalnima obdobjema ter eksperiment
0	napovedanem ustnem spraševanju. Učitelji po-
sameznih predmetov uvajajo vrsto novih pristo-
pov in idej v pouk, učiteljeva kreativnost prihaja
vedno do izraza s ciljem, da bi lahko učencem
omogočil v čim večji meri in v skladu z njihovimi
osebnimi hotenji skladen osebnostni in intelektu-
alni razvoj.
Ka| nam prinaša novi zakon!
Prva možnost pravi, da SŠC kot enovita delovna
organizacija pride v en zavod, ki ga vodi individu-
alni poslovodni organ to je ravnatelj šole. Ravna-
telj postane dosedanji predsednik kolektivnega
poslovodnega organa, dosedanje šole postanejo
enote, njihovi ravnatelji pa vodje enot. Vse dose-
danje pristojnosti ravnateljev posameznih šol pre-
idejo na ravnatelja javnega izobraževalnega zavo-
da, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavo-
da, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren
za zakonitost dela zavoda. Predlagatelj zakona
pač ni vedel za SŠC F*tuj, v katerem so v eni stavbi
združene : Ekonomska šola. Trgovska šola. Admi-
nistrativna šola. Šola za trgovinske poslovodje
(vse v enoti Ekonomska šola), naravoslovno-mate-
matična usmeritev, družboslovna usmeritev in
Gimnazija (v enoti Gimnazija). Šole za kmetijske
delavce za poklic poljedelca-živinorejca, za kme-
tijskega tehnika, nadalje šola za poklic elektrikar-
elektronik in elektrikar-energetik ter šola za poklic
elektrotehnik-elektronik in elektrotehnik-energe-
tik so v enoti Kmetijske in elektro šole. V enoti
Strojna in metalurška šola pa so še šole za obliko-
valca kovin, za livarja, za poklic strugarja, frezal-
ca, brusilca in orodjarja, za poklic konstrukcijske-
ga ključavničarja, varilca, kleparja in avtokleparja,
za poklic avtomehanik, za poklic strojnega meha-
nika, za poklic metalurškega tehnika in za poklic
strojnega tehnika. Takorekoč 23 šol, ki bi v prime-
ru zadostnega števila učencev lahko živele kot sa-
mostojne šole. Število prgramov in šol, njihova ra-
zličnost, njihova nekompatibilnost, vse to so dej-
stva, ki enostavno govore proti temu, da bi lahko
postal SŠC en Zavod, ena šola z enim ravnateljem
na čelu. Edino, kar nas povezuje, je skupen šolski
prostor, ki pa smo si ga v našem sedanjem skup-
nem življenju že kar lepo razdoiili in tudi že posa-
mezne dele šole prevzeli za svoje. Tudi že razveje-
no avtonomno življenje posameznih šol in njiho-
vih učiteljskih zborov ne bi preneslo zopet združe-
vanja v enoten učiteljski kolektiv z enim ravnate-
ljem. Druga možnost, ki nam jo ponuja zakon je,
da pod skupno streho zaživi več samostojnih zavo-
dov, ki za vse zadeve skupnega pomena ustanovijo
skupnost Zavodov za opravljanje zadev skupnega
pomena. Želje in tudi zahteve večine učiteljev iz
"Vseh dosedanjih učrteljskih kolektivov so v tem, da
nastane iz sedanjega centra 5 samostojnih šol:
1	konomska šola, F-.lektro šola. Gimnazija, Kmetij-
ska šola ter Strojna in metalurška šola. Delavci v
teh šolah želijo tako popolnoma samostojno dolo-
čati pedagoško in strokovno politiko svoje šole,
'nieti svoje organe upravljanja, lasten svet šole,
svet staršev ter možnost samostojnega odločanja o
svoji notranji organizirant^^ti. Šola kot samostojen
'avod bi imt Ia ravnatelj;*, U' iteljski kolektiv in taj-
nico šole. Del dejavnosti, ki Je .kupn> ga pomena
za vsf sole bi tako prenesli na skupnost zavodov,
specifične stvari posamezne šole (delavnice, šol-
sko posestvo) pa bi organizacijsko pripadla šoli, ki
največ uporablja te dejavnosti. V skupnosti zavo-
dov bi tako imeli AV studio, računalniški center,
knjižnico, računovodsko službo, službo čiščenja in
vzdrževanja, telovadnico, prehrano učencev in de-
lavcev in še mogoče kaj. Področni /akon. Zakon o
financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je slo-
venska skupščina v osnutku že spreji.la, pa že na-
kazuje vrsto racionalizacij, ki bodo šc bolj pouda-
rila samostojnost šol. Tako naj bi Republika Slo-
venija poskrbela za enake plače vseh učiteljev
(enoten pravilnik za vse učitelje ali kar zakon o
plačah) in poskrbela, da bodo vsi potrebni materi-
alni stroški za učno-vzgojni proces zagotovljeni.
Tako nas bo ta zakonodaja odrešila velikih proble-
mov o selitvi denarja, s katerim pač dosedaj upra-
vljamo kot v vsakem podjetju. Če je zima huda in
damo več za kurjavo, če gorijo luči predolgo v
noč, če učenci porabijo preveč vode in toaletnega
papirja, ostane pač manj za učiteljevo plačo. Tako
nas šele bodoča zakonodaja zopet postavlja v vlo-
go da učitelji zares postanejo samo učitelji in da z
reorganizacijo centra v samostojne šole pripomo-
remo k boljšim rezultatom v učnem procesu in s
tem k večji afirmaciji srednjih šol Ptuja v sloven-
skem prostoru.
3. Gimnazija Ptuj kot samostojen zavod
Z vpeljavo enovitega splošnoizobraževalnega
programa gimnazija v slovenski šolski prostor v le-
tošnjem šolskem letu, prihaja do možnosti da me-
sto ftuj zopet pridobi šolo, ki je v tem prostoru že
od daljnega 1869. leta. GIMNAZIJA Ptuj je izgi-
nila leta 1984, ko so zadnji učenci opravili z matu-
ro zrelostni izpit. Letos bi lahko praznovala 121 let
svojega obstoja, v katerem je preživela dve sveto-
vni vojni, več cesarjev in kraljev in preživela bo tu-
di usmerjeno izobraževanje. Danes je Gimnazija
edina institucija, ki povezuje vsa obdobja in ki je v
vsej svoji zgodovini dajala mestu Ptuju in vsej nje-
ni okolici vedno močan pečat. Na njej so se učili
in dozorevali mnogi mladi, ki so s pridobljenim
znanjem gradili ne samo Ptuj in našo domovino,
ampak so se tudi pomembno zapisali v svetu. Zato
tradicija, ki jo ima Gimnazija, še bolj zavezuje nas
vse, da dobimo Gimnazijo kot šolo, ki bo samosto-
jen pravni subjekt in ki bo kot šola imela nekdanji
ugled. Tako pozivam, da zastavimo vse sile, da bo
to mesto tako šolo tudi dobilo. Menim, da mora
biti mesto Ptuj v svojem razvoju usklajeno z razvo-
jem družbe in da za ta svoj razvoj potrebuje šolo
splošnoizobraževalnega tipa, ki bo vsem mladim v
tem prostoru dajala dovolj kvalitetnega znanja za
nadaljnje šolanje na Univerzi. Da pa bomo vse to
dosegli, smo vsi učitelji v sedanjem kolektivu gim-
nazije 100% prepričani, da je to mogoče le, če bo
ta šola avtonomna in samostojna in da bo potreb-
no razmisliti tudi o prostorsko ločeni gimnaziji v
Ptuju. Res je, da so občani Ptuja 10 let s samopri-
spevkom dajali sredstva za gradnjo centra, res je
tudi, da smo ga gradili v času, ki je imelo druga-
čno vizijo razvoja šolstva, kot jo ima večina razvi-
tega sveta, in žal tudi arhitekt ni imel najbolj sre-
čne roke pri zasnovi tega centra. Kljub temu, da
smo hoteli, da bi bili mladi enako brihtni, da bi
vsem dali enako znanje, da bi bili vsi hkrati uspo-
sobljeni za delo in za študij, vidimo, da ni tako in
tudi te generacije, ki prihajajo v šolo sedaj, že to
občutijo, da temu in zato je danes pred nami še
mnogo zahtevnejša naloga kot reorganizacija cen-
tra. Naloga je, kako vse te mlade, ki si želijo po-
klic po dveh letih šolanja, po treh letih ali pa po
štirih in pa vse tiste, ki bi želeli pripravljati se za
nadaljnji študij, pravilno in v pravi in zadostni me-
ri izobraziti. Učitelj, ki uči eno uro v skrajšanem
programu, naslednjo pa v gimnazijskem, kot člo-
vek ne more imeti in tudi nima pravega posluha za
pravo mero znanja enih in drugih učencev. To je
problem, ki ga lahko odpravijo samo samostojne
šole, tudi znotraj sebe ločene na zahtevnejše in
manj zahtevne programe.
Sodobna gimnazija bo potrebovala za svoje
učence laboratorije, za predmete naravoslovnih
ved specialne učilnice, za predmetna področja ra-
čunalniško podprte učilnice, sodobno in dobro za-
loženo knjižnico, svoj umetnostno razstavni pro-
stor in športna igrišča. Koncept gimnazije j)redvi-
deva, da mladi človek ne bo vpet samo v'učni pro-
ces, ampak da mora ta gimnazija zadostiti tudi
vsem njegovim interesom. Tako mu naj ob rednem
pouku daje veliko možnosti, da razvija svojo ume-
tniško nagnjenje, da je vsak učenec tudi športnik,
da spozna življenje, rie samo ob knjigi, ampak tudi
skozi ekskurzije, obiske kulturnih prireditev, špor-
tnih prireditev, glasbenih prireditev, skratka, živ-
ljenje v gimnazijskih letih, mora biti resnično tisto
pravo svobodno življenje mladih ljudi, ki jim vse
te interesne dejavnosti dajejo voljo do učenja. Za-
to moramo že ob vpisu doseči, da se bodo na Gim-
nazijo vpisali najsposobnejši učenci, ki jim učenje
ne bo delalo preglavic, kijim učenje ne bo zamori-
lo mladosti in ki bodo Gimnazijo kot šolo zave-
stno sprejeli kot svojo prijateljico, ki jim samo lah-
ko da čim večjo in čimboljšo popotnico v življenje.
Koncept Gimnazije je usmerjen v to smer, matura
in katalogi znanj so pripravljeni, tako da bo ob
vstopu vsak učenec in tudi starši vedeli, kaj jim
jim DO Gimnazija dala in kakšno in katero znanje
je tisto, ki bo potrebno za vstop na Univerzo. In
vse to je še mogoče najmočnejši razlog da mora
Gimnazija postati samostojna šola, saj bo učenčev
interes lahko v takšni šoli prišel najhitreje, najbo-
lje do izraza in tudi kvaliteta Gimnazije in njen re-
nome bosta s tem hitreje rastla.
žleAem prikazati poti in stranpoti, ki jih je
prinesel Zakon o zavocfih, in dileme ki jih prinaša
učiteljem in delavcem Srednješolskega centra I^uj.
Osebno sem prepričan in upam, a tudi vsi bralci
teh vrstic in ne nazadnje tuai tistih nekaj nejever-
nih Tomažev v našem centru spoznalo, dfa imamo
v centru samo eno možnost, da pod skupno streho
postorimo v tem trenutku 5 samostojnih šol in da
na idejo, da bo center ena šola z enim ravnateljem,
pozabimo čim prej. Vse bralce, vse starše naših se-
danjih in bodočih otrok pa vabim, da s svojimi
razrhišljanji in prispevki pripomorejo k najuspeš-
nejši preobrazbi centra, k preobrazbi za vase otro-
ke in Vas v prijaznejšo šolo, za vaše otroke in vas v
šolo, ki ji bomo skupno dajali vsebino in skupno
učitelji, otroci in starši pripomogli, da bo vsem
nam v ponos.
Prof. Marjan (iOJKOVIČ
v.d. ravnatelja
Cjimnazije Ptuj
Otroška pevska revija
v znamenju Janeza Kuharja
v petek so se r Srednješolskem centru v Ptuju predstavili
otroški pevski zbori ptujske občine. Tokratne nastope so posvetili
osemdesetletnici JAISEZA KI HARJA, lovenskega skladatelja pr-
venstveno otroških pevskih zborov, ki pa se žal revije ni mogel ude-
ležiti.
Na začetku so združeni pevski
zbori ob spremljavi harmonikar-
skega orkestra Glasbene sole
Ptuj pod vodstvom Marjete Ba-
bic zapeli pesmi Naš Jurček in
Vesela pomlad Janeza Kuharja,
nato pa se je po pozdravnem go-
voru predsednika Zveze kultur-
nih organizacij občine I*tuj pred-
stavilo petnajst otroških pevskih
zborov.
Majšperčani so pod vodstvom
Mladena Ravnikarja predstavili
Mihelčičevo Ringaraja, Kuharje-
vo Našo malo Tajo in Pregljevo
Žabjo mlako. Po nekoliko neza-
nesljivem začetku sta zadnji pe-
smi lepo zazveneli.
Lep nastop so pod vodstvom
Zlatke Mikložič predstavili pevci
iz Cirkovc, ki so zapeli ob sprem-
ljavi Orffovega instrumentarija.
Posebno dobro so predstavili
Vrtnarice Zoltana Kodalya, za-
peli pa še Mozartovo uspavanko
in Strojepisko Marjana Vodopiv-
ca.
Z lepo dinamiko so nastopili
Markovčani pod vodstvom Jer-
neje Bombek; zapeli so Kuharje-
vi pesmi Črni mački in Spomin
na počitnice ter brazilsko ljud-
sko Na Bahia tem.
Da haloški glasovi še vedno le-
po zvenijo, so dokazali mladi
pevci iz Cirkulan, ki jih je bilo
samo dvaindvajset, so pa s svoji-
mi glasovi kar napolnili ne pre-
več akustično dvorano srednje-
šolskega centra. Ob Kuharjevih
Mokri kuža in Mi smo kurirčki
so zapeli še Simonitijevo Vrana
poje korenjak. Vodila jih je Lji-
Ijana Brglez.
Pevci iz Juršinec so zapeli
Schumannov Pomladni klic, Mi-
helčičevo Ptičku in Kuharjeve
Dogodivščine Ceneta Potepina.
Nastop je bil sorazmerno dober,
nekaj težav pa je bilo s klavirsko
spremljavo. Zborovodkinja je bi-
la Metka Bratuša.
S čistim petjem, posebej v viši-
nah, so se predstavili pevci in
zborovodkinja Marija Stoger z
Destrnika. Zapeli so Kuharjevi
Žabji ples in Črni mački ter Per-
golesijevo Zlato rožo. Ob do-
brem petju bi kazalo popaziti ne-
koliko na zaključke, da bi bili
efektnejši.
Leskovčani so zapeli dve pesmi
Viktorja Mihelčiča igro in pesem
Metka in kos ter Kuharjevo Pr-
vošolko z dobro solistko, ki pa ji
je verjetno zaradi treme nekoliko
zmanjkalo višin. Zbor že dolga
leta vodi Ida Potočnik.
Z dobrim programom in lepim
petjem ter dobro dikcijo je na-
stopila Sonja Vinkler s svojimi
Pevci iz Cirkovc.
pevci iz Vidma. Zapeli so O pri-
di, maj zeleni Wofganga Ama-
deusa Mozarta, Tomčevo Brezo,
ki jo je za ta zbor priredil Maks
Strmčnik, in Čira čara Radovana
Gobca.
Ob lepem podajanju Jolande
Lončarič so uspešno nastopili tudi
mladi pevci s Hajdine. Zapeli so
Schumannov Pomladni klic,
Havdnovo Nehaj, nehaj sestrica
in Žabe Vinka Vodopivca.
Maloštevilni zbor iz Kidričeve-
ga je pod vodstvom Majde Mu-
hič predstavil dve Kuharjevi pe-
smi, in sicer: Ptiček kliče ter o
Marici in njenem jezičku in
VVeingerlovo Dobro jutro.
Publiko so najbolj razvneli
pevci iz Dornave, ki so pod vod-
stvom Marjana Rogine zapeli Bi-
tenčevo Luno in klavir, Kuharje-
vega Krokodila in zabavno pe-
sem Naš kuža, Branka Jovanovi-
ča. To je bil zelo muzikalen na-
stop, h klavirski spremljavi je
zborovodja dodal še klarinet in
trobento.
Z dobrim programom in izpi-
ljenim podajanjem so se tradi-
cionalno dobro predstavili pevci
OŠ Franca Osojnika, ki jih že vr-
sto let uspešno vodi Ladislav
Pulko. Zapeli so Ježevo Našo
putko, Čajkovskega Zima in Pa-
horjevo Zlato ptičko.
Pevci iz Gorišnice so zapeli
Kuharjevo Pionirsko pesem, We-
brovo Če dete ne najde sna in
Gobčevo V šolo. Zbor je vodila
Slavica Cvitanič. Tokrat smo pri
zboru pogrešali njihov značilni
temperament.
Uspešen nastop je s svojimi
pevci iz OŠ Toneta Žnidariča
predstavili Greta Glatz. Posebej
lepo je zazvenela Schubertova
Mihec soncu brat. Zapeli so še
Kuharjeve Tri ladjice in Wein-
gerlovega Jurčka šoferja.
Revijo so z lepim nastopom
zaokrožili pevci iz OŠ Olge Me-
glič, ki so zapeli Sauerja Prste,
Mayznerjev Mraz in Kuharjev
Žabji ples. Zbor je vodila Magda
Damiš.
(Foto: LANGERHOLC)
Posebej velja pohvaliti pianist-
ko Tanjo Kožar, ki je občuteno
spremljala na klavirju kar dva-
najst pevskih zborov.
S kvaliteto petja na otroški
pevski reivji smo lahko izredno
zadovoljni, saj je to porok za vse
oblike petja v mladinskih in
odraslih pevskih skupinah.
F. Lačen
Združeni pevci in harmonikarji.
POSVET O LOKALNI SAMOUPRAVI
»Haša obiins je Še zmraj (lel iiime uprave.. m
v Mestnem kinu v Ptuju je bilo prejšnji petek posvetovanje republi-
škega in ptujskega odbora za lokalno samoupravo. V prvem delu so go-
vorili člani republiškega odbora, v drugem Ptujčani, ki si prizadevajo,
da bi se v ptujski občini opravila vzorčna raziskava o uresničevanju lo-
kalne samouprave.
Darja Lavtižar-Bebler, pred-
sednica republiškega odbora za
lokalno samoupravo, je poveda-
la, da si v Sloveniji prizadevamo
za uveljavitev principov lokalne
samouprave iz evropske listine,
ki med drugim govori o tem, da
ljudje na nekem območju sami
odločajo o stvareh, ki so zanje ži-
vljenjskega pomena. Uveljavili
naj bi več tipov občin. Navadne
naj bi ustanovili na podeželju,
mestne pa na območju mesta.
Občina naj bi imela tudi lastne
vire financiranja.
Nova slovenska ustava, to je
sedaj že znano, bo vsebovala le
temeljne principe o lokalni sa-
moupravi, vse drugo pa bo ureje-
no z zakoni in drugimi normativ-
nimi akti. V tem trenutku pa je še
vedno odprto vprašanje, kakšne
bodo širše lokalne samoupravne
enote to je regije. Nekateri so
za to, da se regije organizirajo po
interesnem principu, drugi so za
regije kot upravno-politične eno-
te. Magister Stane Vlaj je na pe-
tkovem posvetu govoril tudi o
aktivnostih za pripravo zakona o
občinah. Po najbolj optimistični
varianti naj bi zakon sprejeli do
konca leta.
Dr. Gorazd Trpin je govoril o
teritorialnih in upravnih siste-
mih. V ospredje je postavil vpra-
šanje: Kaj je to lokalna samou-
prava? Slovenija je že dolgo brez
nje, vsak si lokalno samoupravo
po svoje predstavlja. Naša obči-
na je še zmeraj del strukture dr-
žavne uprave. Zato tudi nima do-
volj časa za lastne naloge.
Dr. Igor Vrišer je v prispevku
o bodoči regionalizaciji Sloveni-
je še posebej poudaril, da je po-
trebno pri tem delu upoštevati
zdajšnjo delitev na teritorialno
upravne enote. Vrišer tudi meni,
da bi bila delitev Slovenije na 12
regij najsmotrnejše. Možno pa je
tudi, da bo imela 15 oziroma
osem regij. Ob tem velja opozori-
ti, da je vsaka upravna reforma
nepriljubljena in draga, vendar
je v zdajšnjih družbenih razme-
rah nujna. V ptujski občini naj bi
organizirali šest temeljnih eko-
nomsko-geografskih enot.
V drugem delu posveta so go-
vorili Ptujčani. Njihova razmiš-
ljanja so tudi že vzpodbudila
konkretna razmišljanja. Kristina
Šamprl-Purg je predstavila zgo-
dovino mestne samouprave v
Ptuju. Jože Maučec je govoril o
dosedanjem delu ptujskih kra-
jevnih skupnostih. Stane Napast
je poskušal predstaviti mestno
občino po novi ustavi, Metka
Slanic pa večstopenjsko lokalno
samoupravo na primeru ptujske
občine.
MG
(Naslednjič Razmišljanja o lo-
kalni samoupravi ptujskega zgo-
dovinarja Ivana Lovrenčičai
Ribiči, zbor!
Priprave na letošnjo ribolovno sezono so že v polnem teku in s I.
majem bo odprt tudi lov na velike ribe roparice. Še prej pa bo kot
je to že v navadi veliko družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem
za člane Ribiške družine Ptuj. Tokrat bo potekalo v nedeljo, 28. apri-
la. ob ribniku v Rogoznici. Zbor vseh tekmovalcev bo ob 7. uri. ribiči
pa vabijo svoje člane, da se prvega letošnjega tekmovanja udeležijo v
čim večjem številu.
10 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
25. april 1991 - TEPMIK
Anica Toplak, Gabrijela Kajher, Romana Mere, Marija Jurtela
8. REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN PTUJSKE OBČINE
Le urno, le urno obrni
pete . . .
Dvorana Doma krajanov je bi-
la pretesna za vse tiste, ki so žele-
li spremljati revijo folklornih
skupin ptujske občine. Nastopile
so štiri otroške in štiri odrasle
skupine. Prijavljenih je bilo vseh
skupaj deset. Ni prišla odrasla
folklorna revija iz Markovec,
kjer imajo kot je slišati kadrov-
ske probleme, na revijo pa tudi
ni prišla otroška skupina iz Lan-
cove vasi.
Otroška folklorna skupina
Prosvetnega društva Desternik je
predstavila splet plesov Ringara-
ja. Ob bistrem potoku, Rašplo.
Skupina osnovne šole Martin
Kores iz Podlehnika je predstavi-
la plesa To je tista miha in Miha
Tinča. Splet belokranjskih in
drugih plesov je predstavila sku-
pina osnovne šole Boris Kidrič
Kidričevo. Splet iger in plesov
pa folklorna skupina osnovne
šole Cirkovci.
Med odraslimi folklornimi
skupinami je splet prekmurskih
in drugih plesov predstavila Fol-
klorna skupina Rožmarin halo-
ških dolin. Folklorna skupina
Lancova vas je zaplesala spet
štajerskih plesov in prikazala tu-
di Miklavževanje. V štajerskih
plesih so zasukali pete tudi pari
Folklorne skupine Vinko Korže
iz Cirkovec. S plesi in igranjem
na ljudske instrumente pa so
predstavili tudi gostitelji revije.
Folklorna skupina Prosvetnega
društva Desternik.
V ptujski občini je vsa leta pri-
bližno enako število folklornih
skupin. Pred časom so bile fol-
klorne skupine tudi na osnovni
šoli Franca Osojnika, v Labodu
Delti, bolnišnici in DPD Svobo-
da Ptuj. Teh ni, zato pa so se v
zadnjem času ustanovile skupine
Rožmarin haloških dolin, Stojnci
in kar dve v Desterniku.
Ker pravijo, da na mladih svet
stoji smo povprašali strokovne
vodje otroških folklornih skupin
kako delajo, kakšno je zanima-
nje med mladimi za ljudsko izro-
čilo v plesu?
Anica Toplak, Prosvetno dru-
štvo Desternik: Delamo že se-
dem let. Pred kratkim smo usta-
novili tudi mlajšo skupino, jaz ji
pravim pionirska skupina, ki de-
la zdaj drugo leto. Na letošnji re-
viji smo se prvič predstavili. Mi-
slim, da imajo to zanimanje za
ljudske plese otroci že v sebi,
morda se na nek način tudi skozi
ples zavedajo svojih korenin. Za
svoje delo dobivam izkušnje v
seminarjih, uspešno sem tudi
končala republiški seminar za
vodje folklornih skupin. Obleke
doma takorekoč ni več, vse je
treba na novo opremiti. V večji
skupini imamo zdaj probleme s
škornji, na terenu sem uspela do-
biti le en par...
Romana Mere, osnovna šola
Martin Kores, Podlehnik: Na šo-
li folklora nima posebej dolge
tradcije, v kraju pa imajo tradici-
jo orači in kurenti. Folklorna
skupina na šoli deluje dve leti.
Sam prihajam iz Haloz in vedno
mi je folklora nekaj najlepšega,
zato tudi moja odločitev, da po-
skusim s skupino tudi na osno-
vni šoli. Zaenkrat deluje skupina
v okviru interesnih dejavnostih
in plesalce sploh ni bilo težko
dobiti. Ko bo odrasli bomo po-
skušali nadaljevati v okviru pro-
svetnega društva. Lani še nismo
imeli oblek, letos pa smo zanje
dobili denar od šole. V kraju sa-
mem smo že predstavili na nekaj
pririreditvah in kritike so zelo
pohvalne.
Gabrijela Rajher, osnovna šo-
la Boris Kidrič, Kidričevo: Sku-
pino vodim že tako dolgo, da se
že skoraj ne spomnim več kdaj
sem začela, petnajst let pa je že
zagotovo. Je pa šola imela fol-
klorno skupino že pred tem.
Otrok, ki bi plesali radi to zvrst
plesa na šoli ni veliko, vendar ti-
sti ki se odločijo, plešejo potem s
srcem. V šestem razredu so ravno
pravi za takšen ples. Začelo se je,
ko je Društvo prijateljev mladine
podarilo šoli dva para gorenjskih
narodnih noš in potem smo na
šoli zbrali še za štiri in potem je
društvo prijateljev mladine s pro-
svetnim društvom Kidričevo pri-
spevalo še za belokranjske noše.
Zal pa so danes taki časi, da se
lahko bolj poredko pokažemo
tudi izven šole. . .
Marija Jurtela, osnovna šola
Cirkovce: Folklorno skupino
ima šola že približno dvajset let,
zadnjih šest let pa jo vodim jaz.
Izkušnje sem pričela dobivati že
v osnovni šoli, ko sem sama ple-
sala v folklorni skupini, zdaj obi-
skujem seminarje in gre. Otroci
izredno radi plešejo. Zakaj ni več
skupin po osnovnih šolah? Nih-
če si ne zna predstavljati koliko
je dela s takšno folklorno skupi-
no, veliko časa vzame, veliko tru-
da je treba vložiti, da skupina
uspe. Nastopamo v šoli, v kraju,
žal pa danes ni kaj veliko prilož-
nosti za nastopanje, žal, čeprav
otroci radi nastopajo.
NaV
Utrinek iz revije (Foto: Langerholc)
Upokojenci o sebi
in svojem glasilu
Zveza društev upokojencev Ptuj je prejšnjo sredo, 17. aprila, pri-
pravila v Ptuju območni posvet o problemih pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja in o programski zasnovi glasila slovenskih upo-
kojencev Vzajemnost. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki dru-
štev upokojencev iz ormoške in ljutomerske občine, iz Ljubljane pa so
prišli Stanko Hvale, predsednik ZDU Slovenije, Jože Kuhelj, pred-
stavnik SPIZ, in celotno uredništvo Vzajemnosti z glavno in odgovor-
no urednico Marinko Levičar na čelu.
Predstavniki iz ptujske in drugih občin so ugodno ocenili vsebi-
no Vzajemnosti, dali pa so tudi precej pobud in predlogov, da bi bila
njena vsebine še boljša, zanimivejša in privlačnejša za vse upokojen-
ce.
Obširnejša razprava seje razvila o problemih invalidskega in po-
kojninskega zavarovanja doslej, o sedanjem težkem položaju in o no-
vi zakonodaji ter sistemu, ki se pripravlja na področju invalidskega in
pokojninskega zavarovanja. Na številna vprašanja je odgovarjal pred-
stavnik SPIZ in razlagal posamezne ukrepe, česa več pa tudi ni mo-
gel, saj se odločitve s tega področja pripravljajo v republiškem izvrš-
nem svetu, sprejemala pa jih bo slovenska skupščina. Pri tem bo treba
upoštevati stvarne možnosti slovenskega gospodarstva, obstoječe sta-
nje na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter dej-
stvo, da je v Sloveniji že 411.()()() upokojencev, torej toliko volilcev.
Tega se morajo zavedati vse stranke, katerih poslanci bodo sprejemali
odločitve.	F F
Podvig kmeta Južeka
Sem preprost slovenskogoriški kmet s štirimi ra-
zredi osnovne šole ter s tečajem o higienski proizvod-
nji mleka. Tečaj mi je plačala kol vsem ostalim kme-
tijska zadruga. Čeravno je to hilo že pred mnogimi
leti. še vedno pomnim, kako se pridobiva neoporečno
mleko. Sicer pa tega znanja dandanes ne rabim več,
ker ulijem mleko .še toplo naravnost od matere krave
malim pujskom . . .
Pa kaj bi govorili o mleku, saj je tema drugačna.
Odločil sem se, da vam nekaj napišem o svojem so-
botno nedeljskem izletu po ptujski okolici. Doletelo
me je, da si je moj sin Pepek kupil nov avto.
Oh lanski trgatvi sem mu obljubil, da mu poma-
gam z deležem denarja, ki sem ga nameraval prejeti
za prodano gmzdje. Sin me je večkrat opominjal, kaj
je z denarjem od grozdja, pa sem mu strokovno po-
vedal, da strici v mestu še niso prodali vina in da me-
ni, navadnemu kmetu, ne morejo plačati grozdja. Bil
je tiho, misleč, da pač mora tako hiti. In glej ga.
zlomka. Naslednje jutro mojega sinčka ni bilo doma.
Takoj sem povprašal pri svoji ženi Julčki, kje neki je
sin. Odgovorila je, da je odšel na prvi avtobus proti
Ptuju, nato pa direktno v Avstrijo. Za božjo voljo,
kdo bo delal doma, če njega ne bo. Hitro me je poto-
lažila. češ da je šel k teti na Dunaj in ji nesel nekaj
za pod zob in da se bo v kratkem vrnil. Končno sem
si oddahnil.
Tri dni sem bil glavni pri hiši, ker mojega Pepeka
ni bilo doma, nato pa četrti dan zjutraj pogledam
skozi okno ter vidim nemogoče — moj Pepek sedi v
novem avtu na sredi dvorišča. Okrog njega polno ko-
koši, pes, mačke, moja draga Julčka pa ga objema.
Jaz še v gatah zbežim na dvorišče, da vidim, kaj vse
se dogaja. Povem vam, da me je skoraj kap. Pepek
mi je dejal: »Si videl, stari, pa ga imam brez tvojega
denarja za grozdje, ki še ga nisi dobil, ter neplačane-
ga bika, ki smo ga prodali pred dvema mesecema
zadrugi.«
Takoj sem pomislil na zloglasno firmo TREND,
on pa je dejal, da takih avtov pri Trendu niso proda-
jali. Na zadnjih vratih sem prebral ime HONDA CI-
VIC. Tako se piše, kako se izgovarja, pa ne vem.
Na vprašanje, kako je avto dobil, se mi je nasmeh-
nil: »Veš, stari, to ni Jugoslavija. Tam pokažeš oseb-
no ter sliko petih krav, ki so v št ali, in že se pišejo pa-
pirji . . . Veš, sedaj avto še ni moj, je od Stefeka iz
okolice hrvaške Štrigove. Vendar ne bo dolgo, ker ga
bom od njega kupil že čez tri dni. Takrat pa bo že na
njem tablica z MB.« Gledal sem kot bik, nič prav ra-
zumel in samo strmel v civic.
»Greva, stari, obleci se. Danes je najin dan!« me
je povabi! Pepek. Najprej je Julčka potegnila klobaso
iz tunke. mahnili smo tudi en liter in nato sva midva
s Pepekom odrinila na turnejo. Najprej me je prive-
zal, kot da bi peljal kakega ujetnika, nato pa dal
gas. Spominjam se samo, kako se je vse vrtelo okrog
mene, jaz pa sem s tristo srčnimi utripi čakal, da se
ta mašina ustavi. Prispela sva do prve gostilne.
»Greva, stari, na pivo, saj boš plačal, če ti je ostalo
kaj od prodanih jajc.«
Ne boste verjeli, da že leta nisem bil v gostilni, za-
to sem pa bil toliko bolj presenečen, ko sem videl na
sredi gostilne nekaj televiziji podobnega kot nekak-
šne gajbe za jajca, ki bi jih jaz tako rabil doma vsaj
za to, da bi kokoške jajca nesle v njih. Pepi pa mi je
dejal, da so to igralni avtomati. Ko sem pil pivo, mi
je z desne nekaj žvižgalo, z leve brnelo, v kotu pa so
se ukvarjali s palicami, s katerimi so kotalili nekak-
šne pobarvane pisanke. Svojemu sinu sem plačal še
dve pivi in ga lepo prosil, da naj me odpelje kam na
bolj miren prostor. Odšla sva iz te ropotalnice (gostil-
ne, kol piše na vratih), sedla v najlepši avto in oddr-
vela naprej. Ker sem doma tako navajen od mlado-
sti, da nosim za predpasnikom kos kruha in ga kar
naprej žvečim kot oni v skupščini, sem tudi tokrat po-
stal lačen in prosil svojega sina, da naju zapelje do
trgovine po malo frančeka pa kakšno četrt kruha.
Pasel sem si oči tako kot se tele spomladi, ko ga
spustimo na zeleno deteljo. Kamorkoli sem pogledal,
same nemške in madžarske zadeve. Najprej sem mi-
slil, da je zaprto, ker nisem videl nobenega trgovca,
samo nekakšen dolgolasec v kavbojkah in s preveli-
ko majico brez rokavov je opazoval mimoidoče skozi
okno. Ko naju je opazil, je brž priletel ter vprašal,
kaj želiva. Šele tedaj sem ugotovil, da je to šef, bla-
gajnik.
Ko sem se spet udobno usedel v civic, sem dejal si-
nu, da sem res že skoraj za pod zemljo, ker ne sledim
času. Ko sem jaz bil mule, smo trgovce prepoznali po
belem zlikanem plašču, kravati in svinčnikom za uh-
ljem, nakar pa mi je Pepi rekel, da sem starokopit-
než.
Pristala sva v mestu, kjer sije Pepi privoščil pranje
avta z nekakšnimi krtačami, ki same perejo. »Koliko
pa to stane?« sem ga vprašal. Odgovor je bil kratek:
»Toliko kot ti dobiš od sosede za deset litrov mleka.«
Nič mu nisem rekel, le mislil sem si, kolikokrat mo-
ram potegniti svoje kravice za zizke, da nacedim de-
set litrov mleka, te krtače pa zaslužijo v štirih minu-
tah isto.
Ko so nama civic oprali in osušili, sva si privoščila
v eni od premnogih gostiln litrček domačega pa pol
litra tiste, ki jo tam doli pri Radencih pumpajo. Vse
je bilo O. K. do takrat, ko sem vprašal gospodično v
minici (da sem dobil kurjo kožo) za račun. Povem
vam, da me je spet skoraj kap. Toliko sem plačal, ko-
likor bi v jeseni na črnem trgu dobil za dvanajst kilo-
gramov grozdja. Svojemu Pepiju sem predlagal, da
takoj zapustiva to naše mesto. On se je seveda stri-
njal, saj je imel še bolj prazne žepe kot jaz. Pri odho-
du iz gostilne sem ugotovil, da še moram na minus
2 del. Po končanem opravilu me je na vratih pričaka-
la ljubezniva gospa ter dejala, da moram storitve
plačati. Spet sem bil zmeden, saj tega v mojih poba-
linskih časih ni bilo, da bi moral plačati lulanje. Te-
daj sem se vprašal, ali sem res tako starokopiten ali
pa je svet prehitel mene, neizobraženega kmeta tam
gori z bregov.
S Pepijem sva se odpeljala skozi mesto, da bi naju
videlo malo več ljudi v novem avtomobilu. In glej ga,
vraga. No, ni bil samo vrag, bil je čisto pravi policaj,
ki je zahteval za najino vožnjo 500,00 din. Sprva
sem mislil, da se gospod policaj heca, nato pa mi je
moj Pepi izročil položnico, na katero je policaj napi-
sal znesek v višini 500,00 din. Položnico sva skrbno
skrila, da je ne bi videla moja Julčka. ki naju je do-
ma verjetno že nestrpno čakala. Nemudoma sva se
odpravila proti domu. Med vožnjo sem ugotovil, da
bi moral Julčki kupiti mažo za revmatizem. Takoj
sva jo mahnila v lekarno, kupila mast, plačala in
oddrvela domov.
Zvečer, ko je moja Julčka mirno spala, sem jaz,
slovenskogoriški kmet, s štirimi razredi osnovne šole,
v postelji izračunal, da me bo stala moja avantura
(kazen, revmatična mast, ter dve rundi) natanko 100
kilogramov v jeseni oddanega in še danes neplačane-
ga žlahtnega grozdja.
Pa še naj kdo reče, da se nisem naučil v štirih letih
računati...!	Slovenskih goric
FRANC KRNJAK - PREDSEDNIK EKOLOŠKEGA GIBANJA OBČINE ORMOŽ
Naravno ravnovesje je potrebno tudi ljudem
Franc Krnjak, zaposlen na or-
moški avtobusni postaji živi z na-
ravo že od malih nog. Kot član
Lovske družine Središče ob Dra-
vi je že zelo zgodaj spoznal vse
grehe, ki jih naravi povzroča člo-
vek. Mednje sodi tudi onesnaže-
vanje nekoč čistega potoka Trna-
va v Središču ob Dravi, negospo-
darno ravnanje s središko gra-
moznico, divje odlaganje smeti
in zadnje čase vse bolj pogosto
neprimerno odlaganje ostankov
raznih škropiv in zaščitnih sred-
stev, mnoga med njimi so hudi
strupi že sama po sebi.
Ob obisku, ko sva se dogovori-
la za pogovor, je zazvonil tele-
fon. Bil je brez dvoma znanec, ki
je sporočil, da Romi ponovno
nabirajo polže, kljub temu da je
bil pred letom dni skupščina ob-
čine Ormož sprejela odlok, ki to-
vrstno nabiranje prepoveduje.
Zaskrbelo ga je, kdo jih neki od-
kupuje in tako ruši naravno rav-
novesje, saj bi bili pred leti ti po-
hlevni slinarji, ker so bili prvovr-
stna izvozna roba, kmalu po-
vsem izginili iz naših krajev. Ob
tem je tekla beseda tudi o nabira-
nju gob, ki je za nekatere zelo
donosen posel, pri tem pa men-
da ne razmišljajo, da lahko tudi
na ta način naravo izropaš. Po-
dobno se dogaja tudi z rakitov-
cem, ki je nekoč rasel v velikih
količinah v obdravskih naplavi-
nah in ga sedaj prav lovci pono-
vno sadijo, da bi to rastlinsko vr-
sto ohranili. Beseda je nanesla
tudi na zlatovranko, ki jo nara-
vovarstveniki želijo ohraniti, na-
šli pa bi jo bili pred nedavnim v
Trnovcih pri Tomažu, kjer tre-
nutno tečejo melioracijska dela.
Povedal je, da se tega ptiča, ki
ima zelo značilen in vreščav glas
dobro spominja, zadnjič ga je vi-
del pred petna,jstimi leti. Menil
je, daje ta akcija razdelila ljudi v
ormoški občini pa tudi širše na
dva bregova. Na enem so tisti, ki
so v minulih letih hote ali neho-
te, mogoče bolj zaradi neznanja
in nestrokovnosti naredili marsi-
katero napako pri čuvanju nara-
ve, na drugem pa oni, ki želijo to
skoraj izumrlo ptičjo vrsto pri
nas zaščititi in ohraniti.
Ob tem pogovoru skoraj ni
imelo smisla, da ga vprašam, za-
kaj so ob lanskem središkem kra-
jevnem prazniku pripravili prvo
okroglo mizo o ekologiji. Prej-
šnja leta so središki lovci na vsa-
koletnih razstavah prikazovali
lovske eksponate, ki so jih po-
skušali prikazati v njihovem na-
ravnem okolju. Seveda je bilo to
dokaj zanimivo, vendar je lovce
ves čas »žulilo« nekaj drugega.
To je onesnaženo okolje, zato so
sklenili, da bodo javno, brez dla-
ke na jeziku spregovorili tudi o
tem.
Občina Ormož je na videz še
vedno »čista«, če pa podrobneje
pogledaš naokoli, vidiš vse kaj
drugega. Franc Krnjak je o tem
problemu povedal naslednje:
»Najprej si moramo ogledati to
našo vinsko cesto, od Ormoža pre-
ko Litmerka, Svetinj do Jeruzale-
ma. Po njej se vozijo tudi tujci, ne
samo mi. Ko prideš pod biser na-
ših vinorodnih gričev, pod Jeruza-
lem, vidiš smetišče, ki ljudi zelo
moti, nimajo pa nobenih možno-
sti, da bi odlaganje odpadkov pre-
prečili. Drug problem je reka
Drava, od ormoške tovarne slad-
korja, pa tudi sicer. Videti je, da
je Ormoško jezero svinjak Po-
dravja, saj se v Dravi prav tu, pri
Ormožu zbira vsa umazanija, ki
jo v Dravo spuščajo že Avstrijci,
še bolj pa vsa večja mesta ob njej,
vse do Ormoža.« Franc Krnjak
ugotavlja, da je bilo zadnje čase
vendarle veliko storjenega na bo-
lje. Narejeni so že nekateri pro-
jekti za skupno odlagališče od-
padkov v občini Ormož in bolj
racionalno koriščenje gramozni-
ce ob reki Dravi.
V času med lanskim in letoš-
njim krajevnim praznikom je bi-
lo ustanovljeno tudi Ekološko gi-
banje občine Ormož. Njegov na-
men je varstvo narave. Franc Kr-
njak meni, da je prav to društvo
veliko pripomoglo, da so se v ob-
čini Ormož nekatere reči na po-
dročju varstva narave le obrnile
na bolje.
Ob letošnjem krajevnem praz-
niku so ponovrio organizirali
okroglo mizo. »Že ob lanskem
krajevnem prazniku smo se dome-
nili, da naj bi bila ta okrogla miza
tradicionalna. Letos so povabili
vse uporabnike okolja in vse tiste,
ki jih zanima, kako je z njim. Bila
Je odprta okrogla miza, nekoliko
slabše obiskana kot lansko leto,
vendar smo sprejeli nekatere do-
datne sklepe, med drugim, da bi
del trenutno nezaposlenih v občini
Ormož vključili v javna dela tudi
na področju ekoloških dejavno-
sti,« je sklenil svoje misli Franc
Krnjak.
Na drugi okrogli mizi, ki je bi-
la 14. aprila, pa so posamezni
obiskovalci tudi podpisali pri-
stopne izjave k Ekološkemu giba-
nju občine Ormož, ki pa ne bo
strankarsko, temveč prvenstveno
naravovarstveno gibanje.
Tekst in foto Vida Topolovec
Lovci iz Središča ob Dravi, pobudniki okrogle mize o ekologi-
ji. V ormoški občini polno divjih odlagališč smeti. Zaradi preko-
mernega nabiranja je potrebno zaščititi tudi polže in gobe. Ustano-
vljeno Ekološko gibanje občine Ormož. Lovcem so se pridružili tu-
di čebelarji, kmetija' in vinogradniki. Upajo na boljše čase, ko ne
bo več toliko nestrokovnega poseganja v naravo. Ekološko gibanje
ni politično, temveč izrazito naravovarstveno.
Eranc Krnjak, predsednik Ekološkega gibanja občine Ormož
TEDNIK - 25. april 1991
IZOBRAŽEVANJE - 11
Zobozdravstveno varstvo mladine
v ptujski občini živi 6 tisoč
predšolskih otrok, 8 tisoč šoloob-
veznih otrok, do števila 20.000
pa jih dopolnijo srednješolci m
študentje. Za našteto skupino
prebivalcev nudi zobozdravstve-
no skrb 9 zobozdravnikov, tri
medicinske sestre pa se ukvarja-
jo s preventivo. Na srečo premo-
remo še specialista pedontologa
in specialista ortodonta. V naši
občini mora vsak otroški zobo-
zdravnik skrbeti za 2.300 otrok,
kar je v primerjavi s stanjem dru-
god po Sloveniji veliko, kjer pri-
pade enemu otroškemu zobo-
zdravniku le 1.000 -1500 otrok.
Iz tega sklepamo, da je pri nas
otroški zobozdravnik veliko bolj
obremenjen in podcenjen, na
drugi strani pa so prizadeti naši
otroci, ker vseh v enem letu ne
uspemo sistematično pregledati
in sproti vsega pozdraviti. Le del
otrok je letno v sistematskem de-
lu, ostali se oglase kolikor sami
čutijo potrebo za svoje zdravje.
Ce se dragi starši, strinjate s takš-
nim številom otroških zobo-
zdravnikov, boste še vedno tiho
in se zadovoljili s takšnim zapo-
stavljenim položajem zobozdrav-
stvenega varstva v ptujski občini.
Kljub temu moram pohvaliti
ptujske zobozdravnike in sestre z
mladinskega oddelka. Ko pri-
merjamo uspehe v številu zdra-
vih zob pri otrocih, z rezultati
drugod po Sloveniji, ne zaostaja-
mo veliko. Svetujem vam, da
starši še bolj vestno in redno iz-
vajate preventivne ukrepe zoper
karies doma tudi sami. Zobo-
zdravnik lahko v ambulanti
predvsem brusi, puli ali naredi
nove zobe ali vam svetuje, kako
lahko sami doma skrbite za zdra-
vje zob in ustne votline. Vsa pre-
davanja sester o preventivi in nji
hovo učenje umivanja so nastu
vljena tako, da bi vas naučila
preprečevati bolezni zob. Žal so
še vedno takšni pacienti, ki me-
nijo, da zahteva zobozdravnik hi-
gieno zob in prehrano brez slad-
korja le zaradi sebe. Postavite si
za cilj, da boste ohranili zdrave
zobe tudi v starosti. Samo zdrav
zob je kaj vreden, n^ pa tolik.r
plomba, zlata ali porcelanska
prevleka ali proteza. Z zobno kr-
tačko, pasto ia hrano brez slad-
korja naredite zobem največ ko-
risti.
Kot že veste, se pripravljajo
ukrepi o zvišanju participacije v
protetiki tudi do 100%. Ne bo
vam težko razumeti, da postaja
zdravje žal ekonomska kategori-
ja. Morda bom sestavila nasled-
nje leto članek z vsebino, kjer se
bom borila za več bolnih in
manjkajočih zob. V privatnem
zobozdravstvu bo cilj: čim več
škrbavih pacientov, da bo zaslu-
žek večji. Toliko v razmislek, vi
se pa odločite, kakšne zobe želite
imeti in kaj je ceneje za vas odra-
sle in otroke.
Na koncu nasvet, da ne bo bo-
lelo:
1.	Pijte nesladkane pijače.
2.	Po večerji, ki naj ne bo slad-
ka, temeljito umijte zobe,
3.	Enkrat tedensko želirajte zobe
s fluorjevim želejem
aminfluorid,
4.	Redno obiskujte zobozdravni-
ka
Jožica REBERC, dr. stom.
specialist pedontolog
Z letošnjega kviza Moj ponos — zobje za pet	(Posnetek: OM)
Tekmovanje učencev osnovnih šol iz angleškega jezika
Kmalu bo na vrsti občinsko tekmovanje učencev
osnovnih šof v znanju angleškega jezika. Morda bo
tedaj, ko bo ta zapis objavljen, občinsko tekmova-
nje celo že za nami. Vendar bi v tem članku rada
spregovorila predvsem o šolskem tekmovanju.
Moje osebno mnenje o nalogah je, da so prelah-
ke, upoštevajoč količino in kvantiteto znanja s po-
dročja angleškega jezika, ki jo imajo učenci, ki se
odločijo za tekmovanje, ali jih določi učitelj. To so
učenci, ki obiskujejo tudi dodatni pouk, kjer so si
znanje dopolnili, izpopolnili, izpilili, razširili, ki se
tudi sicer sami dokopljejo do novih informacij,
znanj in jih nenehno iščejo po raznih virih.
Naloge iz poznavanja jezika sicer obsegajo razli-
čne slovnične strukture, a bi glede na to, da tekmu-
jejo izključno učenci osmih razredov, lahko bile te-
žje. Morda pa bi kazalo naslednje leto izpustiti t. i.
»if-stavke«, ki po učnem načrtu ne morejo biti do
časa tekmovanja utrjeni, še zlasti če vemo, da na
vseh osnovnih šolah še ne delajo po Projectu, ki ne-
kako ne sovpada natančno z našim učnim načrtom.
Moti me tudi časovna določitev tekmovanja. Še-
sta učna ura, pa še v petek, zadnji dan pouka v ted-
nu, ko so učenčeve moči potrošene do rezerv, se mi
nikakor ne zdi primerna, saj vsi vemo, kdaj je
otrok-učenec najbolj zmožen sprejemanja ali pro-
duciranja znanja. Torej bi bilo za naslednje šolsko
leto dobro izvesti tekmovanje v začetku oziroma
sredi tedna, šesto učno uro pa zamenjati z zgodnej-
šo.
Tudi čas občinskega tekmovanja ni primeren.
Spet je dolčen petek ob štirinajsti uri. A res mora
biti popoldan? Zakaj zopet oporekam? Zaradi po-
dobnega mnenja kot zgoraj: najprej prebrodi uče-
nec vseh 22 ali 25 obveznih učnih ur v tednu, v pe-
tek, po končanem rednem pouku pa ga peljemo še
na občinsko tekmovanje, kjer se bo zopet umsko
naprezal. Pa vendar ne mislimo, da so učenci, ki
tekmujejo, pametni roboti, ki vse prenesejo.
Sicer pa naj ob koncu dodam nekaj mnenj svojih
tekmovalcev:
TINA: Ena šolska ura je dovolj. Naloge niso bile
težke.
MARJANA: Namesto priznanja bi raje prejela
Takšno knjigo v angleškem jeziku, kamor bi se tudi
lahko zapisalo, da sem dosegla bronasto priznanje.
MATEJA: Priznanja bi nas morda lahko reševala
sprejemnih izpitov.
LEA: S skromno nagrado bi lahko nagradili vsa-
kega tekmovalca, ne le tistega, ki doseže 90 procen-
tov pravilnih odgovorov.
DARKO: Nagrada bi lahko bila naročnina na
kakšno revijo.
DAVID: Tekmovanje nam pokaže, koliko zna-
mo. Želim, da bi lahko tekmovali že v šestem in
sedmem razredu.
BOGOMIR: Tekmovanje je v vsakem primeru
zelo koristno.
TOMI: S tekmovanjem se izpopolnjujem. Predla-
gam naslednje: če učenec zmaga na šolskem tekmo-
vanju, se mu naj podari knjiga v tujem jeziku, če
zmaga na občinskem, se mu naj omogoči učenje tu-
jega jezika na Delavski univerzi, če pa zmaga na re-
publiškem, si prav gotovo zasluži brezplačen ogled
londonskih znamenitosti.
Kot vselej, velja tudi to pot prisluhniti idejam
učencev. Predvsem se mi zdi dobra zamisel, da bi
izvedli tekmovanje že v šestem in sedmem razredu,
kot to počno pri matematiki. Nagrad, ki si jih učen-
ci tako žele, učitelj ne more stresti iz svojega žepa,
vemo pa tudi, kakšno je finančno stanje šol. Čeprav
bi se morda še dalo kje postrgati za kakšen ducat
tujih knjižic.
Tako torej mislimo jaz in učenci. Kaj pa drugi?
Dobro bi bilo slišati še kakšno mnenje.
SONJA VOTOLEN
Dan osnovne šole Dornava
Minuli četrtek je bilo na osno-
vni šoli Dornava nadvse slove-
sno, saj so s kulturnim progra-
mom in razstavo likovnih peda-
gogov osnovnih šol ptujske obči-
ne proslavili dan šole. Likovna
razstava pedagogov, ki se sami
predstavljajo kot likovni ustvar-
jalci, je bila tokrat že drugič. O
njej smo se pogovarjali z likovni-
kom osnovne šole Dornava, Da-
nilom Muršecom.
Od kdaj ideja, da se likovni
pedagogi predstavite ne le kot
učitelji likovnega pouka, ampak
tudi kot likovni ustvarjalci?
Danilo Muršec: Na aktivih li-
kovnih pedagogov smo se več-
krat pogovarjali, da bi potrebo-
vali prostor, kjer bi se lahko
predstavili kot likovniki. Na dru-
gi strani pa smo si tudi na osno-
vni šoli Dornava želeli pripeljati
v šolske prostore kakšno likovno
razstavo. Obe ideji smo združili
in rezultat je letos že druga tak-
šna predstavitev in dogovor, da
naj bi ta razstava postala tradi-
cionalna. Lani je razstavilo svoja
dela devet, letos pa osem učite-
ljev, s tem da so letos razstavili
svoja dela novi, ki se lani niso
predstavili. Tako se nas je v dveh
letih skupaj predstavilo dvanajst.
Ali gre samo za predstavitev
del ali tudi za kakšno strokovno
izobraževanje in ocenjevanje raz-
stavljenih slik?
Danilo Muršec: Zaenkrat gre
samo za predstavitev, vendar po
razstavi sedemo skupaj ter izme-
njamo izkušnje. Mislim, da je to
tudi neka oblika izobraževanja.
Kaj pravzaprav delate v aktivu
likovnih pedagogov, kakšen je
namen in pomen aktiva?
Danilo Muršec: Vodja aktiva
je Lea Kralj iz osnovne šole Olge
Meglič, letos smo zelo razvili so-
delovanje s Pokrajinskim muze-
jem Ptuj, imamo tudi stalno celo-
letno likovno delavnico, kjer se
zbirajo nadarjeni učenci osnov-
nih šol ptujske občine. Delavni-
ca je živa tudi med počitnicami,
muzej nam nudi prostore, mate-
rial ... V aktivu razpravljamo tu-
di o povsem strokovnih zadevah,
kot so usklajevanje učnih načr-
tov, posveti in predstavitve novih
oblik dela. Srečujemo se po po-
trebi.
Kaj pomeni za učitelja likov-
nega pouka, da se enkrat pred-
stavlja pred razredom kot peda-
gog, drugič pa na razstavi kot li-
kovni ustvarjalec?
Danilo Muršec: To je zelo de-
likatno vprašanje. O tem bi se
dalo veliko povedati. Moje oseb-
no mnenje je, da to rodi v člove-
ku neko razcepljenost, likovnik
kot pedagog in likovnik kot ume-
tnik. Rekel bi celo, da je lažje ti-
stim, ki niso obremenjeni s to
razdvojenostjo. Spominjam se
profesorja Golje, akademskega
slikarja in grafika, ki je rekel, da
noben dober slikar ni dober uči-
telj in dober učitelj ni dober sli-
kar. To je njegovo mnenje, jaz pa
mislim, da so stvari združljive.
To dokazuje tudi naša razstava.
Ko stojite v razredu poučujete
tiste, ki imajo dar in tiste, ki jim
slikanje, risanje ne gre najbolje
od rok, učni načrt pa je za vse
enak. Kako takrat reagira likovni
pedagog?
Danilo Muršec: Tu velja nače-
lo individualizacije, delati z vsa-
kim učencem posebej, kolikor se
seveda to da v razmerah, ki jih
imamo, tu mislim na število
učencev v razredu. Tudi pri vred-
notenju izdelkov so kriteriji pri-
lagojeni, likovni pedagog mora
poznati učenca, koliko ta zmore,
njegove sposobnosti, vložen
trud ... Mi vrednotimo to sku-
paj z učenci, s tem pa jim posku-
šamo privzgojiti tudi občutek za
lepo, kar je tudi osnovni namen
likovne vzgoje. Nadarjeni pa se
vključujejo v krožke, likovne de-
lavnice in podobno. Dogaja se,
da učenci tudi sami prihajajo po
nasvete ...
Zmanjševanje denarja za vse
družbene dejavnosti tudi ni za-
obšlo šol. Bodo likovni krožki na
šolah še ostali kot izvenšolska
dejavnost, če vemo, da je za kro-
žek potrebno kar precej materia-
la, ki pa ni ravno poceni?
Danilo Muršec: Tu je potreb-
no, da smo učitelji likovnega
pouka iznajdljivi. iJoslej smo vo-
dili te krožke brezplačno in mi-
slim, da bomo to počeli tudi na-
prej. To je tisto delo, ki se nam
vsem zdi samo po sebi umevno.
Otroka, ki je nadarjen, enosta-
vno ne moreš pustiti. Velikokrat
prinese učitelj v šolo svoj materi-
al. Da pa se tudi z osnovnimi,
enostavnimi materiali veliko na-
rediti.
Bo razstava ostala zgolj posve-
čena dnevu osnovne šole Dorna-
va ali se boste likovni pedagogi
predstavili še kje drugje?
Danilo Muršec: Letos je bila
razstava na ogled še tudi v nede-
ljo, če pa je še kje možnost raz-
staviti ta naša dela, jih bomo z
veseljem postavili na ogled.
Nataša Vodušek
(Foto: OM)
Ob središkem krajevnem prazniku
Na osrednji prireditvi ob 37. prazniku krajevne
skupnosti Središče ob Dravi so v soboto zvečer
Vročili tudf nekaj priznanj. Najvišje plaketo
Središča — je prejel Slavko Horvat iz Orab za* dr-
lo v gasilstvu. Pisno priznanje krajevne skupnosti
so prejeli domačini Jože RaušI, Peter Horvat, Er-
r»est Kreuc, Angela Kolar, Mirka Panič in Milan
Rak6vec ter Martin Čurin iz Jastrebec.
Prednosti integriranega pouka
Vstop v šolii je pomemben dogodek /a vsakega šolarja. Pred.sta-
vlja svojevrstno prelomnico v otrokovem življenju in je korak, > kate-
rim se ločuje od staršev. Začenja se dejavnost, v kateri bo moral sa-
mostojno delati in nastopati, obvladati veliko znanja in veščin. Prev
zeti bo moral nove resnejše obveznosti, odgovornosti, podrediti se bo
moral zahtevam razredne skupnosti.
Ob pričetku šolanja je pogosto vprašanje, kako učinkovito zdru-
ževati cilje pouka in naravne razvojne potrebe učencev v tem obdobju
otroštva. Se pravi, da je potrebno šolo približati otroku in s tem upo-
števati njegov celoviti razvoj. ( ilji pouka so prilagojeni možnostim in
sposobnostim učencev.
Otroci so se na tej razvojni stopnji že sposobni česa naučiti in os-
vajati znanje, saj je obdobje otroštva za pridobivanje določenih znanj
in spretnosti zlati čas. Prav zato potrebujemo ustrezne prijeme, ki se
kažejo v primernih oblikah in metodah dela.
INTEGRIRANI POUK NOV KONCEPT ŠOLANJA
Integracija pouka je splošen naziv, za didaktičen koncept, ki se
pojavlja v raznih variantah ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Usmerjena je k tesnemu medsebojnemu vsebinskemu in organizacij-
skemu povezovanju različnih sestavin učnega procesa.
Za uvajanje novega koncepta govore poleg psiholoških in peda-
goških osnov tudi praktični razlogi in izkušnje. Med temi so značilni:
zgodnji vstop v šolo, psihične motnje in težave šolskih novincev, pre-
obsežne domače naloge ter odtujeno doživljanje šole, ki ne upošteva
razvojnih potreb otrok po naravnem učenju, po gibanju, igranju in
sproščenosti. Vse te ugotovitve so bile povod za razmišljanje o ustrez-
nejši vsebinski in organizacijski zasnovi vzgojno-izobraževalnega de-
la.
Integracija se kaže v tako imenovanem integriranem dnevu, ted-
nu oz. mesecu. Pouk ne poteka več klasično po učnih urah, predme-
tih, temveč se prične z razgovorom, dogovorom o vsebini in načinu
dela. Učitelj postaja organizator učnega dela, pripravlja vsebine, or-
ganizacijske oblike in metode, spremlja delo učencev, jih vzpodbuja
(pozitivna motivacija) svetuje, usmerja,... Učence se navaja na upo-
rabo različnih virov znanja, kar omogoča in pospešuje pri otrocih raz-
vijanje vedoželjnosti, kritičnosti in ustvarjalnosti.
Poudarek je tudi na samostojnem delu učencev, celotnem gleda-
nju in razvijanju otrok. Naloge v šoli in doma so diferencirane in in-
dividualizirane, pri čemer je upoštevan individualni ritem učencev,
njihovo predznanje in sposobnosti.
V razredu ni represivne discipline, učitelj upošteva otrokove po-
trebe po gibanju, igri, dejavnosti in učenju, saj ima igra odločilen po-
men za otrokov razvoj.
Otroci ne sedijo pri pouku izključno na svojih mestih, ampak po-
teka glede na vrsto in obliko dela oz. aktivnosti na blazinah, leže, veli-
ko je gibalnih vaj, ...
Učenci prevzemajo aktivno vlogo v učno-vzgojnem procesu. K
pouku prinašajo različne materiale, sami iščejo in brskajo po knjigah,
leksikonih, opazujejo svoje bližnje okolje, dobivajo opazovalne nalo-
ge in razvijajo logično mišljenje. Pouk se odvija velikokrat v naravi,
izhaja iz neposrednega okolja, otrokovih doživljanj in izkušenj — iz-
kušenjsko učenje. Z razvojem naravnega učenja se skuša izpodriniti
mehanično učenje, ki ga učenci doživljajo kot prisiljevanje.
Upoštevane so tudi didaktične igre, saj vzpodbujajo otroka k ne-
posrednosti, sposobnosti, kreativnosti, maksimalnemu angažiranju,
sodelovanju ter omogočajo njihovo osebno uveljavitev.
Nov način dela se pozitivno odraža pri učencih. Lahko navede-
mo nekaj ugotovitev:
—	učenci radi hodijo v šolo,
—	ne poznajo šolskega zvonca,
—	veliko vedo, so vedoželjni, nimajo treme, so sproščeni, kreativni,
samozavestnejši,...
—	so aktivni, njihovo znanje je poglobljeno, trajnejše in celostno,
—	šolske potrebščine večinoma puščajo v šoli,
—	domače naloge v glavnem ne poznajo, nadomestijo jih najrazli-
čnejše opazovalne in zbiralne naloge,
—	imajo bogatejši besedni zaklad, znajdejo se v novih situacijah,
—	poglobljeno in čustveno obarvana je vez med učencem in učite-
ljem,
—	aktivna vloga in interes staršev.
Ob vseh pozitivnih ugotovitvah, bi se ustavili še pri učiteljicah, ki
izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v prvih razredih.
Naše g. učiteljice so poskušale s takšnim načinom dela že v prejš-
njih letih in so bile tudi uspešne. Izkušnje pri delu so pripeljale do
novih načinov dela oz. drugačnega pristopa do otrok, tako da se ek-
speriment sproti dograjuje. Zavedamo se, da brez njihovega timskega
dela, požrtvovalnosti, velike prizadevnosti, izobraževanja in brez iska-
nja novih poti ne bi bilo možno tako popolno izvajanje dela.
G. učiteljice timsko izdelujejo tedenske, na kar sledijo še dnevne
priprave. Veliko učnih pripomočkov, didaktičnih iger, materiala pri-
pravijo in izdelajo same.
Ugotavljamo, da bi bilo potrebno za še kvalitetnejše in uspešnej-
še izvajanje dela:
—	znižati normative,
—	več timskega dela s strokovnjaki,
—	več izdelanih didaktičnih materialov in pripomočkov.
Tako delo je že preraslo v višje razrede in bo s kontinuiranim de-
lom potrebno nadaljevati.
Zaključimo lahko z mislijo, da si na naši osnovni šoli v celoti tru-
dimo in zavzemamo, da bi vzgojno-izobraževalno delo čim bolj pribli-
žali učencem z željo, da bi bili ti v šoli zadovoljni in uspešni.
Pedagoginja:
Ingrid Kac
Odbor sindikata delavcev vzgoje,
izobraževanja in znanosti Slovenije
člani Območnega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževa-
nja in znanosti Ptuj, so na svoji redni seji 9. 4. 1991 razpravljali med
drugim tudi o vsebini in poteku kontitutivne seje Republiškega Odbo-
ra sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, ki
je bila v četrtek, 28. marca 1991, v Ljubljani.
Na tej seji je bil ponovno vzpostavljen republiški odbor dejavno-
sti, ki je s sprejemom svojega statuta končal obdobje konsolidacije
članstva, vključenega v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Po od-
cepitvi »Tkalčevega« sindikata, v katerega so vključeni v večini delav-
ci iz srednješolskih zavodov in dijaških domov, je za ostale delavce
nastala organizacijska praznina. V svojih programskih usmeritvah so
predstavniki območnih odborov sindikata iz cele Slovenije, ki so se
seje polnoštevilno udeležili, zapisali, da bodo:
—	vzpostavili in razvijali organiziranost sindikata po panožnem na-
čelu od člana preko sindikata zavoda in območnega odbora do re-
publiškega odbora,
—	krepili družbenoekonomski položaj delavcev in skrbeli za njihovo
socialno varnost,
—	vplivali na pogoje, ki jih za organiziranje, upravljanje in financira-
nje dejavnosti postavlja država,
~ skupaj z drugimi sindikati oblikovali stališča glede vprašanj druž-
benega razvoja in zagotavljanja socialne varnosti ter
—	člane stalno obveščali o svoji dejavnosti, o ocenah razmer ter o
ukrepih sindikalnega vodstva, pa tudi zagotavljali uveljavljanje
vseh pravic in ugodnosti članstva.
Republiški odbor dejavnosti bo v tem mandatu vodil Franc
KLEPEJ iz Celja, za sekretarja pa je bil izvoljen Bojan HRIBAR iz
Ljubljane.
Člani območnega odbora v Ptuju so se na seji seznanili še z in-
formacijo o pripravi kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti, ki
naj bi bila sprejeta do konca aprila, ter za predsednika območnega
©dbora potrdili Ivana ŠUMANDLA iz osnoVnfc šole Toneta Žnidari-
ča Ptu i.
12 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
25. april 1991 - TEDNIK
Šolska zobna
ambulanta Kidričevo
bolska zobna amouiania Ki-
dričevo je namenjena šolarjem
OŠ Kidričevo ter podružnične
OŠ Lovrenc, srednješolcem, štu-
dentom ter tudi predšolskim
otrokom tega kraja. Način dela
je dispanzerski, kjer zobozdrav-
nik ne čaka pacienta, da bi prišel
sem zaradi bolečin in razvite
zobne gnilobe ali kariesa, temveč
se jih redno kliče na sistematične
preglede. Delo v taki ambulanti
ni namenjeno le popravljanju in
puljenju okvarjenih zob - kura-
tivi, temveč skušamo naše mlade
paciente, njihove starše in učite-
lje poučiti in vzgojiti glede vseh
preventivnih ukrepov, da do na-
stanka bolezni sploh ne bi prišlo.
Na sistematičnih pregledih se
v zobozdravstvene kartoteke za
vsakega učenca zabeležijo okvar-
jeni, že popravljeni ter izpuljeni
zobje, obolenja dlesni, obolenja
v zvezi z zobnim kamnom, pri-
sotnost močno pričvrščenih tem-
nih oblog na zobeh, ki si jih paci-
ent sam s krtačko ne more od-
straniti, ter nepravilnosti v razvo-
ju zob in čeljusti. Paciente nato
naročamo na sanacijo, od njih
pa zahtevamo, da prinašajo k
vsakemu obisku potrjeno zdrav-
stveno izkaznico, zobno krtačko
in robček.
Z delom v šolski zobni ambu-
lanti Kidričevo sem pričela v šol-
skem letu 1988/89 in zdaj delam
tam že tretje šolsko leto. Uvedla
sem želiranje z aminfluoridnim
želejem za učence OŠ Kidričevo
in OŠ Lovrenc. Fluor je do zdaj
edino znano medikamentozno
sredstvo, ki vzgrajen v trda zob-
na tkiva, napravi zobe bolj trdne
ter odporne proti zobni gnilobi,
hkrati pa deluje zaviralno na en-
cime in bakterije, ki sodelujejo
pri nastanku zobne gnilobe.
Ker v OŠ Kidričevo ni možno,
da bi otroci želirali tam, prihaja-
jo vsakih 14 dni želirat v našo
zobno ambulanto, ker imamo tu-
di umivalnico. Želirajo pod mo-
jim nadzorstvom ob istočasni de-
monstraciji pravilnega čiščenja
zob na delovnem modelu. Zaradi
oddaljenosti OŠ Lovrenc od zob-
ne ambulante Kidričevo želirajo
lovrenški učenci v šoli pod vod-
stvom učiteljic. Občasno jih obiš-
če preventivna sestra, ki je odgo-
vorna za to področje. Otroci do-
ma ali v vrtcu in šolarji v šoli do
10 leta starosti jemljejo tablete
fluonatril.
Prvo šolsko leto mojega dela
sem opazila pri otrocih precej
okvarjenih zob, ki so bili potreb-
ni sanacije. Ogromno je bilo ta-
ko okvarjenih, da je bilo potreb-
no zdravljenje prizadetega zoba,
zaradi katerega je moral pacient
priti v ordinacijo večkrat. V ne-
kaj primerih so bili zobje zaradi
zobne gnilobe tako poškodovani,
da se ni dalo narediti nič druge-
ga, kot sa sem jih izpulila.
Pred kratkim sem napravila
analizo stanja zob pri učencih 6.
razredov OŠ Kidričevo glede
obolevnosti za zobno gnilobo v
vseh treh šolskih letih svojega
dela. V prvem šolskem letu je
imel 1 učenec 6. razreda povpre-
čno okvarjenih 7,9 zoba; v dru-
gem šolskem letu 6,0; v tretjem
šolskem letu (1990/91) pa 5,2,
kar pomeni-, da se je stanje iz-
boljšalo, in sicer za 2,7 zdravega
zoba povprečno na enega učen-
ca, če primerjamo le prvo in zad-
nje šolsko leto. Vrednost 5,2
okvarjenega zoba na osebo je
blizu slovenskega povprečja, ki
je 5,1 po zadnjih podatkih. Sta-
nje pa nikakor ni zadovoljivo,
kajti po merilih Svetovne zdrav-
stvene organizacije spada ta po-
datek med visoko stopnjo obo-
levnosti za zobno gnilobo.
Vsak šolski zobozdravnik želi,
da bi naši mladi pacienti zapusti-
li šolske ambulante tako prosvet-
Ijeni in seveda tudi vzgojeni, da
bodo dalje sami izvajali preventi-
vne ukrepe in redno hodili na
preglede v ambulante za odrasle.
Le tako bomo premostili velik
razkorak med potrebami po zo-
bozdravstvenih storitvah in mož-
nostmi za njihovo zadovoljeva-
nje pri odraslih pacientih.
Leonida Vidovič,
dr. stom.
PRI NAS V KLUBU!
Recidiva
alkoholizma
Pitje alkohola in kajenje — za-
vestni počasni samomori
Odpiramo novo temo, v želji,
da bi ljudje dobili kaj več znanja
o alkoholizmu in se zavedali, ka-
ko lažno je prepričanje, da brez
alkohola in cigarete ni za kaj ži-
veti. O življenju, njega kvaliteti
in kako živeti, bi se dalo mnogo
napisati, pogovarjati in naučiti.
O pitju alkohola in kajenju pa
obstoji samo ena resnica, na-
mreč, da to dvoje počasi, a za-
nesljivo vodi človeka k žalostne-
mu koncu. Zato opustite pitje in
kajenje, če še morete!
Beseda »recidiv« pomeni po-
novitev bolezni pri istem bolniku
(latinsko pomeni recidivus: po-
navljajoč se).
Za recidivo alkoholne bolezni
štejemo ponovno pitje (tudi
manjših količin) alkoholnih pijač
pri zdravljenem alkoholiku, ki se
je začel zdraviti (v smislu skupin-
skega zdravljenja, vzgoje in prev-
zgoje) in je najmanj eno leto ab-
stiniral.
Ponovnega pitja pri alkoholi-
ku, ki se je »navidezno« začel
zdraviti in abstinirati kakšen te-
den, ne predeljujemo kot recidi-
ve, ampak kot »normalno« pitje,
potem ko so določeni pritiski, ki
so ga »prisilili« k abstinenci, po-
pustili. Prav tako ponovnega pi-
tja pri »občasnem« alkoholiku,
ki ni pil več tednov ali mesecev,
ne štejemo za recidivo, temveč
kot normalni potek alkoholne
bolezni.
Recidiva torej pomeni pono-
vno pitje alkohola po daljši, z
zdravljenjem vzpostavljeni absti-
nenci. Vendar pa recidiva ni sa-
mo ponovno pitje, ampak tudi
ponovitev odvisniškega vedenja,
t.j. odvisnosti od alkohola v celo-
ti. TELESNE ODVISNOSTI
OD ALKOHOLA NI MOGOČE
POVSEM OZDRAVITI, LAH-
KO JO SAMO ZDRAVIMO.
Zato je povratek k alkoholu ved-
no mogoč. Prav zaradi take mož-
nosti obstajajo klubi, kjer si
zdravljenci medsebojno pomaga-
jo-
Zdravljeni alkoholik postane
povratnik, če spije kako alkohol-
no pijačo. Pri tem ni važno, kak-
šno alkoholno pijačo pije inn ko-
liko (zadosti je že eno pivo). Na-
vadno je dovolj prvi požirek in
odvisnost se prebudi tako silovi-
to, da pije nekdanji zdravljenec
tudi do težke pijanosti. Takoj se
mu povrne tudi nekdane zasvoje-
no mišljenje in vedenje. Nekateri
pa recidirajo tako, da nekaj časa
pijejo zmerno in prikrito ter skri-
vajo svoje povratništvo pred
svojci. Toda naglo naraščajoča
odvisnost in občutek krivde jim
hitro spremenijo vedenje, da se
kmalu izdajo okolici. Tako si kar
nekako oddahnejo, ko se jim ni
treba več skrivati.
V zdravljenem alkoholiku lah-
ko prebudi spečo odvisnost celo
bonbon z rumom, jed ali pecivo,
ki mu je dodan rum ali kak liker,
ali pa celo narkoza po operaciji.
To se lahko zgodi tudi čisto ne-
vede, zato je važno, da je nekda-
nji alkoholik povsod pazljiv in
brez sramu pove, da je zdravlje-
nec, in sicer vsakomur, ki bi lah-
ko hote ali nehote ogrožal njego-
vo težko pridobljeno zdravje.
Drugič o vzrokih recidive.
(Povzeto po knjigah dr. Ru-
glja, dr. Ziherla in dr. Ramovša.)
Dr. Z. I.
O napovedovanju prihodnosti
(Nadaljevanje)
Moderna oblika prerokovanja
je napovedovanje bioritma, kar
pa je mogoče predvsem z raču-
nalnikom (možno je tudi s po-
močjo logaritemskih tabel, le da
je postopek dolgotrajnejši). Člo-
veku se namreč spreminjajo raz-
položenja, psihične in fizične
sposobnosti iz dneva v dan, kar
je znanstveno utemeljeno. Ni pa
tako z načinom, s katerim posku-
šajo napovedovati bioritem za
desetletja naprej različnim lju-
dem Račun temelji na računanju
vrednosti sinusne funkcije s to-
čno določeno periodo, ki naj bi
bila za vse ljudi popolnoma ena-
ka. Človek kot biološko in socio-
loško bitje spada med naključne
sisteme. Še celo pri istem člove-
ku se nihanja bioritma med rast-
jo in staranjem spreminjajo, ti
procesi pa so pri različnih ljudeh
različni, zato bioritma ni mogoče
napovedovati z matematično na-
tančnostjo kot na primer lunine
mrke. Ponekod v vzhodnih drža-
vah so na podlagi izračunov bio-
ritma (račun je enostaven: v ra-
čunalnik se vloži rojstni datum
in datum, za katerega želimo po-
znati bioritem) prepovedovali
poklicnim šoferjem in pilotom
vožnje in polete v dneh, ko jim je
računalnik napovedal nizek bio-
ritem. Ker ta metoda nima mate-
matične utemeljitve (bioritem je
stohastični proces), se je lahko
dogajalo, da so ljudje upravljali
vozila v dneh, ko so imeli resni-
čno nizek bioritem, počivali pa
so takrat, ko so imeli visokega.
Dejanski rezultat bi dobili le s te-
stiranjem psihofizičnih sposob-
nosti. Kot smo videli ob tem pri-
meru — kljub razvoju tehnologi-
je—v miselnosti nismo tokrat
prekosili starogrških mitov, le da
so le-ti bili bolj poetični.
In kako odgovarja na vpraša-
nje, ali je mogoče napovedati
prihodnost, sodobna znanost? V
nekoliko omiljeni obliki kot
»vem, da vem, da nič ne vem«. Z
znanstvenega stališča dogodkov
ne moremo napovedovati z goto-
vostjo, pač pa le z večjo ali manj-
šo verjetnostjo. Verjetnost je šte-
vilo med O in 1 (oziroma med O
in 100 %), ki ga priredimo vsake-
mu prihodnjemu dogodku. Večjo
kot ima dogodek verjetnost, več-
ja je možnost, da se bo uresničil.
Vendar se tudi dogodek, ki ima
verjetnost ena (oziroma 100%) v
izjemnih primerih ne pripeti. Na
primer: če bomo izpustili kamen
iz roke, se bo središče (težišče)
tega kamna skoraj zagotovo gi-
balo glede na okolico navzdol po
premici. Ta dogodek pa ni čisto
gotov, saj lahko nastane v kraju
poskusa med samim poskusom
potres in kamen se ne bo gibal
po premici glede na okolico. Če-
prav je verjetnost takšne pQveza-
ve (koincidence) dogodkov zelo
majhna — praktično zanemarlji-
va —, jo v splošnem modelu na-
povedovanja upoštevamo.
Kako praktično določimo ver-
jetnost kakega dogodka?
V ta namen opazujemo enake
dogodke v preteklosti, kot so se
zgodili sami ali pa smo jih pov-
zročili mi v obliki poskusa. Tak
poskus je lahko metanje kovanca
v zrak, pri čemer opazujemo, ali
se je kovanec na tleh ustavil nav-
zgor s cifro ali z grbom. Če od-
mislimo, da bi bil kovanec pre-
strežen v zraku ali da bi se posta-
vil z robom navzgor, imamo torej
dva možna izida oziroma dogod-
ka: grb in cifro. Nekateri znan-
stveniki so opravili veliko število
takšnih poskusov (tudi do
100.000), pri čemer so ugotovili,
da je pri velikem številu prakti-
čno 1/2 grbov in 1/2 vseh posku-
sov cifer. Zato pripada vsakemu
od obeh dogodkov verjetnost
1/2. »Pošteni« kocki (takšni, ki
ni obtežena) pripada za vsako
število pik (od 1 do 6) verjetnost
1/6, kar je m^oče preveriti tudi
s poskusom. Ce vržemo sočasno
dve kocki in nas zanima verjet-
nost, da bosta obe kocki padli na
šest pik, dobimo to verjetnost ta-
ko, da pomnožimo verjetnosti za
obe kocki, torej 1/6 krat 1/6, kar
nam da 1/36 oziroma slabe 3 %.
Za računanje verjetnosti do-
godkov se je razvila prava mate-
matična teorija, kot smo nakazali
zgoraj, vendar nas bo tukaj bolj
zanimal splošni koncept in se ne
bomo ukvarjali z računanjem.
Omenimo le še dve verjetnosti
dveh dogodkov, tako imenovani
»vezano verjetnost« in »pogojno
verjetnost«. Prva je verjetnost
dveh dogodkov, ki sta statistično
povezana, med seboj. Takšna do-
godka sta na primer vlažen zrak
in deževno vreme ali kajenje in
rak na pljučih. Iz vezane verjet-
nosti lahko izračunamo pogojno
verjetnost, to je verjetnost, da se
bo zgodil drugi dogodek pri po-
goju, da se je že zgodil prvi. Tak
primer je računanje verjetnosti,
da bo deževalo pri pogoju, ko
smo izmerili, da je zrak zelo vla-
žen; ali verjetnost, da bo kdo do-
bil raka na pljučih pri pogoju, da
že kadi. Čeprav lahko dobi raka
na pljučih tudi nekadilec in ni
zagotovljeno, da ga bo dobil ka-
dilec, je pogojna verjetnost za
kadilca približno dvajsetkrat več-
ja kot za nekadilca.
Na osnovi verjetnostnega ra-
čuna se je v zadnjih desetletjih
razvilo več zapletenih matemati-
čnih ved: teorija o stohastičnih
(naključnih) procesih, teorija o
informacijah, decizijska teorija
(o odločitvah), teorija o zaneslji-
vosti, teorija o stokostičnih siste-
mih, statistična teorija o komuni-
kacijah in še kaj. Morda bomo še
kdaj spregovorili o bistvu katere
od teh teorij, danes opišimo le še
dva osnovna pojma iz teorije o
informacijah. Oba sta povezana
z napovedovanjem dogodkov.
Najprej na kratko o negotovo-
sti, da bo dogodek nastopil. In-
tuitivno vemo: čim večja je ver-
jetnost dogodka, tem manjša je
njegova negotovost in obratno.
Tako vzamemo, da je negotovost
dogodka, ki mu pripada verjet-
nost ena, enaka nič, negotovost
dogodka z verjetnostjo nič pa ne-
skončna. Negotovost dogodka
dobimo iz verjetnosti tako, da iz-
računamo n^ativni logaritem iz
verjetnosti. Ce vzamemo za os-
novo logaritma število 2, dobimo
negotovost v enoti bit. Na enak
način računamo tudi negotovost
vezanih in pogojnih dogodkov iz
verjetnosti. Na primer negoto-
vost dogodka, da bo padel kova-
nec na cifro, je enaka en bit.
Pravimo, da čas »teče«; kar je
danes sedanjost, je bila včeraj
prihodnost in bo jutri preteklost.
Enako velja tudi za krajša ali
daljša časovna razdobja. Če na
primer danes zatrdimo: »Jutri ob
treh popoldne bo na Ptuju deže-
valo,« pripada tej napovedi do-
ločena verjetnost in s tem tudi
negotovost.
Naslednji dan ob treh lahko
preverimo, ali je bila napoved
pravilna ali ne. Če resnično de-
žuje, smo dobili iz napovedi do-
ločeno količino informacije. Le-
ta je enaka zmanjšanju negoto-
vosti — iz vrednosti ob trenutku
napovedovanja na vrednost nič
ob trenutku nastopa dogodka.
Zelo malo verjetnim napovedim
pripada ob izpolnitvi velika koli-
čina informacije, zelo verjetnim
pa majhna. Tako bi napovedi:
»Jutri opoldne bo zadel ptujski
železniški most meteorit,« ob
uresničitvi pripadla zelo velika
množina bitov informacije, na-
povedi: »Jutri opoldne bo nad
Ptujem svetlo,« pa bi ob izvršitvi
praktično gotovo pripadla ničta
stopnja informacije. Ne namera-
vam zapletati zadeve, zato naj
omenim le še, da je najbolj upo-
rabljena informacija pri pogoj-
nih dogodkih, to je informacija,
ki jo dobimo o drugem dogodku
pogoju, da je nastopil prvi dogo-
dek.
Razen pri napovedovanju do-
godkov ima teorija o informaci-
jah praktično uporabnost pri
prenašanju sporočil skozi komu-
nikacijski kanal, v katerem se po-
javlja šum. Takšni komunikacij-
ski kanali so telefonske linije, te-
lekomunikacijski (televizijski)
kabli ali prostori med oddajnimi
in sprejemnimi antenami. Teori-
ja nam omogoča najugodneje
kodirati sporočila, računalniško
odpravljati šum itd.
Na kratko smo podali zgodo-
viao napovedovanja dogodkov
in današnje stanje na tem po-
dročju. Z uporabo vse zmoglji-
vejših računalnikov, ki bodo lah-
. ko sprejemali in obdelovali vse
večje množine podatkov, bodo
postale tudi napovedi bolj zanes-
ljive. Danes so na primer vre-
menske napovedi zaradi računal-
nikov mnogo bolj zanesljive, kot
so bile pred leti. Z gotovostjo pa
dogodkov nikoli ne bomo mogli
napovedovati. Kdo ve, morda pa
je to celo dobro.
INTEGRALNI POUK NA OSNOVNI SOLI
OLGE MEGLIČ V PTUJU
■ ■	..-»»aH*«	-
Doslej na hospitacijah
181 učiteljev
v sredo, prejšnji teden, je osnovno šolo Olge Meglič obiskalo 43
učiteljev iz osnovne šole Lendava, skupaj z ravnateljem in predstavni-
kom Zavoda za šolstvo. Ogledali so si integralni pouk v prvem razre-
du, saj je osnovna šola Olge Meglič poskusna šola modela integralne-
ga pouica. Gre za celostni pouk, ko lahko učitelj obravnava določeno
snov več ur skupaj, pa tudi dni.
Ob obisku kolegov iz Lendave so pripravili na osnovni šoli Olge
Meglič tudi tri pedagoške delavnice: pomen integracije, izdelava di-
daktičnega materiala in filmska upodobitev integralnega pouka. Pri-
pravili pa so tudi razstavo didaktičnega materiala za tovrstni pouk. V
letošnjem šolskem letu je predstavitve integralnega pouka obiskalo že
181 učiteljev iz Slovenije.	NaV
Tekmovanje v cerkvi
v nedeljo, 31. marca, smo v prenovljeni župnijski cerkvi sv. Mar-
tina na Hajdini obhajali veliko noč.
V ranih jutranjih urah se je zbralo veliko število vernikov, ki so
se udeležili velikonočnega obreda in svete maše. Dolgo časa nismo
imeli take procesije kot letos. Vendar moram, vam obiskovalcem, po-
vedati, da bi bila slovesnost še lepša, ko bi se vsi udeležili naše proce-
sije.
Kulturna vzgoja pa še, žal, ni toliko dozorela, da ne bi izgubili
sedežev tisti, ki so hodili v procesiji. Mnogi si jih zato tudi niso upali
zapustiti. Pregovor pravi, da prej melješ, če prej prideš. Vendar vas
prosim, da v cerkvi ne bi uprizarjali takšnega tekmovanja. Kdo je od
začetka imel sedež, naj mu bo ta zagotovljen tudi pozneje, in to toliko
bolj, ker je bil v procesiji. Zelo vam želim, da drugič ne bi dopustili
takega lova na sedeže.
Priznam, da star človek res gleda, da najde sedež. Niso pa v vseh
sedeli le stari ljudje.
Pozdravljamo vas!	ŽA
Kmetje morajo vzeti usodo v svoje roke
z DramUom Valentina Vodnika »Slovenc, tvoja zemlja je
zdrava ...« in petjem slovenjebistriškega okteta Planika, se je mi-
nulo nedeljo pričel letni zbor podružnice SKZ — LS v Slovenski
Bistrici, ki trenutno šteje okoli 1000 članov in je med najstarejšimi
podružnicami SKZ — LS v Sloveniji.
Kot gost je sodeloval prof. dr. Matija Kovačič z Biotehniške
fakultete iz Ljubljane, strokovnjak za zadružništvo.
V	primerjavi z letošnjim je bil
lanski letni zbor SKZ v Sloven-
ski Bistrici mnogo bolje obiskan.
Dvorana Doma kulture je bila
takrat polna vseh, ki so želeli pri-
sluhniti govornikom, predvsem
pa izbiri kandidatov za občinski
in republiški parlament. Letos
jih je bilo veliko manj.
Po besedah predsednika Simo-
na Leskovarja, so mogoče kme-
tje, kljub temu da kmet ne sme
nikoli obupati, nekoliko manj
optimistični, kot so bili pred le-
tom dni. »Kmetje imamo zvezane
roke, dokler ne bo urejena kmetij-
ska zakonodaja. Naša bodočnost
so družinske kmetije ter zadruge
po meri kmeta. Kmet se je boril
med vojno, po vojni pa so ga imeli
za 'državnega sovražnika, kulaka,
vendar kmet nikoli ne obupa«, so
bile njegove uvodne misli.
V	nadaljevanju je ugledni gost
prof. dr. .Vlatija Kovačič govoril o
zadružništvu, ki ga je po njego-
vem mnenju potrebno prenoviti
po načelih klasičnega zadružni-
štva, kjer morajo kmetje vzeti
usodo v svoje roke. V zadrugah
bo v prihodnje potrebno temelji-
to spremeniti notranje odnose,
predvsem pa uveljaviti vpliv
kmetov na poslovno politiko za-
druge.
Govorili so tudi o ponovno
vzpostavljenem Sekretariatu za
kmetijstvo in prehrano, s katerim
je prejšnja vlada, ki je sedaj že
odstopila, pretentala slovenjebi-
striške kmete. Kmetje so nezado-
voljni, ker so se spremenili roki
plačil njihovih pridelkov, ukinje-
nih je veliko raznih ugodnosti, ki
so jih imeli prej.
»Sedaj se pojavlja mnenje, da
kmetje vpijejo zaradi slabih pogo-
jev in hočejo v teh težkih časih ži-
veti na račun visokih cen svojih
pridelkov«, je povedal Simon Le-
skovar in dodal, da morajo tudi
kmetje kriti stroške pridelave, če
hočejo delati dalje. Zavedajo se,
da so pred vsemi krizni časi,
kmetje so navajeni delati, vendar
ne želijo, da bi se vedno preko
njihovih ramen valila vsa druž-
bena bremena.
Govor je bil tudi o republi-
škem ministru za kmetijstvo in
gozdarstvo dr. Jožetu Ostercu.
Menili so, da je dober strokov-
njak, vendar premalo prodoren.
Veliko je reči, ki v tem času žu-
lijo kmeta, ne samo visoke cene
umetnih gnojil, zaščitnih sred-
stev, semen, nafte in še česa, tem-
več tudi težave pri plačevanju in-
validsko-pokojninskega zavaro-
vanja, nepovratna sredstva, ki jih
je bivša slovenjebistriška vlada
namenila obrtnikom, za kmetij-
stvo pa nič. Težave so tudi v goz-
darstvu, saj ima Slovenska Bistri-
ca petinpetdeset odstotkov vseh
površin gozdnatih.
Božo Novak, vodja TOK Goz-
darstvo v Slovenski Bistrici, je
opozoril, da se v gozdarstvu do-
gajajo stvari, ki s to panogo ni-
majo skoraj nobene zveze. S I.
februarjem so med drugim bile
ukinjene biološke amortizacije
gozdov. »Životarimo iz dneva v
dan in ustvarjamo izgubo, kar pa
ni ne v našem in ne v kmetovem
interesu. Bile so že prisotne želje,
da bi gozdarska TOK v Sloven-
ski Bistrici šla v likvidacijo, kar
pa ni samo slovenjebistriški,
temveč slovenski problem«, je o
težavah spregovoril Božo Novak.
Vsi prisotni so se strinjali, da
gozdarski zakon za kmeta ni
sprejemljiv, ker je še vedno pre-
več napisan na kožo gozdarjem.
Tudi o denacionalizaciji je te-
kla beseda. Fvan Pučnik, slovenje-
bistriški župan, obenem pa tudi
republiški poslanec in predsed-
nik Republiške komisije za dena-
cionalizacijo, je povedal, da o
začetku izvajanja tega procesa ne
more govoriti, ker je zakon šele v
pripravi. Njegova zgodovina je
dokaj klavrna, odpor proti dena-
cionalizaciji pa izhaja v glavnem
od strani vseh tistih, ki so bili v
preteklosti krivci za nastalo sta-
nje. Pogovor o tej zelo občutljivi
temi so sklenili z zahtevo, da se
kmetu vrne odvzeta zemlja.
Letni zbor so sklenili s povabi-
lom vinogradnikov z območja
Makol, da pridejo vsi, tudi novi-
narji, na pokušnjo domačih vin,
ki bo 25. aprila v Makolah, kjer
so pred nedavnim ustanovili tudi
Društvo vinogradnikov.
Vida Topolovec
TEDNIK - april 1991
OD TU IN TAM — 13
Kmetijci na ekskurziji v Avstriji
Zadnje čase veliko govorimo o
Evropi z željo, da bi se ji pribli-
žali. Preko meje se pogledujejo
tudi naši kmetje in primerjajo
tamkajšnji način in pogoje pride-
lovanje in vzreje z našimi.
Minuli četrtek, II. aprila, so
bili v Avstriji tudi svetovalci
pred nedavnim ustanovljene Sve-
tovalne službe pri OZVZ Ruj.
Med drugim so si ogledali kmeti-
jo v Cmureku.
Osnovna dejavnost kmetije je
svinjereja. Redijo 50 plemenskih
svinj in 190 pitancev (dve tretjini
pitancev in ena tretjina pujskov).
Njivskih površin je 22 ha. Od te-
ga na 60 % njiv pridelujejo koru-
zo za zrnje in na 8 % površin
ozimna žita. Gojijo tudi konjski
bob na 8 % njiv, buče na 8 %
njiv, na 16 % njiv pa oljno repico
za proizvodnjo goriva.
Značilna je tudi visoka produ-
ktivnost. Vso delo opravita dva
družinska člana z enim prakti-
kantom. Pri sezonskih delih jim
pomagajo sezonski delavci.
Velika razlika pri reji je tudi v
pripravi krme. Dopolnilne kon-
centrate, ki jih ne pridelajo do-
ma, dokupijo in jih sami strojno
mešajo v svojem mešalcu za kr-
mila. Pri nas še vedno kupujemo
draga krmila iz mešalnic, katerih
kvaliteta je večkrat vprašljiva.
Za krmo, ki jo predstavlja sili-
rani koruzni zdrob, ima kmetija
3 visoke silose iz armiranega po-
liestra, prav tako poseduje, skla-
dišče za žita.
Kmetija ima vso opremo za
mokro krmljenje. Krmo dosta-
vljajo po tlačnih ceveh.
Trženje, to je tudi prodaja
klavnih polovic, poteka samo
preko prašičerejskega združenja
Styriabrid, brez katerega si naba-
ve in prodaje ne morejo zamisli-
ti.
Razlika je tudi v plačilu. Pri
njih je odločilna kvaliteta.
Bolj racionalni so tudi pri na-
bavi in uporabi strojev. Poleg za-
drug in drugih oblik združenja
imajo tudi strojne krožke oz.
skupnosti. Na obiskani kmetiji
opravijo žetev s stroji strojne
skupnosti, katere člani so.
Tako ima kmetija v strojni
skupnosti kombajn za žito, sejal-
nico za žito, trosilec hlevskega
gnoja, sejalnico za koruzo in se-
kalec za veje. Člani strojne skup-
nosti pravijo, da je najdražja va-
rianta imeti svoj stroj. Strojne
usluge vršijo tudi zasebniki in to
po naročilu.
Vse oblike združevanja so po-
membne tudi zaradi sestajanja,
izmenjave mnenj, izobraževanja,
ekskurzij in podobnega. Omenili
so združenja prašičerejcev, gove-
dorejcev, vinogradnikov in druge
skupnosti v ostalih kmetijskih
panogah.
Zanimali smo se tudi, kako re-
šujejo gnojenje s tekočim gno-
jem. Povedali so, da je gnojevka
za vsakega kmeta »črno zlato«.
F'o hektarju je letno razvozijo 50
kubikov, eno tretjino jeseni, dve
tretjini pa pred setvijo.
Razprava o uporabi gnojevke
je pri njih zelo odgovorno deja-
nje. Razvažajo jo takrat, ko jo
rastline potrebujejo in ne tedaj,
ko brezkOristno prodre v podtal-
nico.
Skrbijo tudi za čistejše okolje,
v koruzi škropijo npr. proti ple-
velu le v vrstah (35 cm), med vr-
stami pa okopavajo. Oboje opra-
vijo z enim strojem in z enim ob-
hodom.
V glavnem je na vsakem kora-
ku opaziti skrb za kvalitetnejšo
in cenejšo pridelavo in rejo. Veli-
ko je posnemanja vrednih izku-
šenj avstrijskih kmetovalcev.
Roman ZAVEC, ing. agr.
Deset let Strelske družine Trnovska vas
Strelska družina v Trnovski
vasi praznuje deseto obletnico
obstoja in delovanja.
V	tem času je strelska družina
navezala stike z Občinsko strel-
sko zvezo Ptuj, krajevno skup-
nostjo Trnovska vas, z njenimi
organizacijami in društvi ter s so-
sednjimi strelskimi družinami.
Posamezni strelci so na tekmova-
njih v'streljanju z zračno puško
dosegali vidne uspehe, posebej
mladi in nadarjeni strelec Mitja
Kovačič, kljub skrajno prepro-
stim pogojem za vadbo.
V	jubilejnem letu je strelska
družina še posebej dejavna. 1.
decembra preteklega leta je v so-
delovanju s krajevno skupnostjo,
organizacijami in posamezniki
razvila društveni prapor. Podana
je bila kronika desetletnega
uspešnega delovanja, ki sta jo se-
stavila ustanovna člana Marjan
Potrč in Alojz Fekonja.
Za zvestobo družini in uspe-
šno delo je deset članov sprejelo
posebna priznanja strelske druži-
ne z zlatim lipovim listom. Pose-
bej se je družina zahvalila vsem,
ki so s prispevki omogočili na-
kup in razvitje prapora.
V vzdušju jubilejnega prazno-
vanja je potekla 9. 2. 1991 tudi
redna letna konferenca. Udeleži-
li so se je tudi vabljeni gostje,
vendar z izjemno predstavnikov
Občinske strelske zveze Ptuj, kar
se je zdelo članom strelske druži-
ne neopravičljivo. Člani vedo, da
so v iskanju uspehov in zadovolj-
stva odvisni od svojega dela in
znanja, vendar pogrešajo, poseb-
no v zadnjem času, navzočnost
članov Občinske strelske zveze
ali vsaj njihovo spodbudno bese-
do, zainteresiranost in nasvet.
Po pregledu in programu dela
so podelili pokale in priznanja
najuspešnejšim strelcem, med
katerimi je najbolj cenjen naslov
Najboljši strelec, ki ga podeljuje-
jo že vse od ustanovitve družine
Člani Strelske družine Trnov-
ska vas so se zahvalili vodstvu.
Mnogo sta k uspehom pripomo-
gla predsednika Marjan Potrč in
Vlado Štumberger, nazadnje so
si člani zaželeli vso srečo v dru-
gem desetletju delovanja. M. P.
Biti ženska
Včasih je bilo popularno (in nujno) vzklikati:
»Proletarci vseh dežel, združite se!« Danes pa ni,
temveč je več kot nujno KRIČATI: »Matere naše
(preljube?!) dežele, združite se!«
Glede na jedro sestavka, bi morala biti celo na-
tančnejša in zapisati: »Matere samohranilke, zdru-
žite se!«
A naj za uvod natrosim nekaj že znanih ugotovi-
tev. Namreč, da ni nobena skrivnost, kam se v tem
času potiska ženske in jih slednjič tudi pritisne
brez njihvega soglasja seveda. Kar se upoštevanja
ženskega mišljenja tiče, smo tako ali tako ves čas v
praskupnosti. Po naravni logiki se ne upošteva
mnenja ženske, pač pa nekdo v imenu vseh kril te
dežele meni in odloči, da spet spadamo tesno k
štedilniku, k zaprašenim policam, plenicam, da je
naše poslanstvo z nasmeškom odpraviti člane dru-
žine s praga, nato pa da srečne skrbimo gospo-
dinjstvo in sploh, da je vse tip top-bajta .ii famili-
ja. Mogoče bi del naših žensk sprejel takšno miš-
ljenje, če bi njihove hlačne polovice zaslužile ne le
dovolj, ampak malo več. Ker pa ni tako — na sre-
čo ali na žalost - kdo ve, se seveda obnašajo re-
voltno, kar je menda čisto prav, da pač ne bodo
tlačanile državi in še družinskim članom, čeprav v
bistvu, priznajmo, tako v resnici je. Le občutek ne-
odvisnosti je prisoten, če nisi le gospodinja, am-
pak tudi delavka. In če bo šlo s tisto zastarelo mi-
selnostjo nekaterih protiženskarjev tako naprej, bo
treba štrajkati vsaj s kuhalnicami.
Tudi ni verjeti, da ne bi bile ženske ogorčene, ko
se jim je (in še) vsiljuje prepoved abortiranja. Ne-
verjetno za 20. stoletje in naše »nove« duhove, da
bi drug odločal, ali bo ta in ta ženska rodila ali ne
bo rodila! Rodila bo, pa pika. (?) Ker so tako
odločili. Ker pada nataliteta. Ker kmalu Sloven-
cev ne bo več niti v fosilni obliki. Zato rodi, bitje
ženskega spola, rodi! Abortus prepovedan. Konec
debate. Roditi ali ne, to ni zdaj vprašanje. Vpraša-
nje je — ljubi se ali ne. Točneje — spati z moškim
ali ne, to je zdaj vprašanje. Dajte no, nehajte se
posmehovati! Ne izgovarjajte se na preventivo. Ali
ni tudi preventiva ubijanje? O, pa je, pa je. Na ne-
ki način. Pustite torej, naj ženska sama odloči, če
bo rodila ali ne. Ali naj odloči s partnerjem? Naj
se je ne sili v skrite abortuse tako kot nekoč, naj se
je ne peha v smrt, kajti nelegalni splavi so prav go-
tovo rizični ne le za komaj spočeto bitje, temveč
tudi za žensko, ki se je bila prisiljena zateči k temu
dejanju.
Prisiljena tako ali drugač,e. Ženska, ki noče ali
ne more roditi, ima prav gotovo vzrok. Trenutno
tehta takšne odločitve premnogo žena in njihovih
partnerjev. Imeti otroka je odgovorno. Vemo, kak-
šno naj bi bilo otroštvo. Kaj bi naj otroku omogo-
čili, nudili, dali. Pa jim ne moremo garantirati sre-
čnega otroštva. Srečne prihodnosti. Je potemta-
kem prav, da jim lahko ponudimo le ta kruti svet,
ko pa še sami komaj lezemo skozenj? Zakaj se po-
temtakem kakšen borec zoper abortuse ne bori še
za nižje cene otroških oblačil, obutve, vrtca, šole
itd.? Zakaj so te stvari tako drage? Da dokažemo,
kako »dragi« so otroci? Jih enačimo s cenami? S
ciframi? So le številke, cene na položnicah?
K pisanju me je pravzaprav vzpodbudilo raz-
mišljanje neke matere. Samohranilka je. Preden se
ji je uspelo »osamosvojiti«, je prenašala Kristusov
križ. Partner se ni hotel odseliti. Lahko si predsta-
vljamo takšno »sožitje« pod isto streho. Po nekih
zakonih mu je morala najti streho nad glavo. Ona,
ki je bila moralna in materialna skrbnica otroka, je
morala trkati od vrat do vrat in dedcu, ki je med-
tem križem rok in brez skrbi čakal, najti stanova-
nje. Kristalno jasno je, za koga je poskrbel zakon.
Moja sogovornica je poskusila najti solidarnostno
stanovanje. Najprej zase. Out of question! so rekli.
Jok, odpade. Kje pa! Prednost imajo mlade druži-
ne. In tako na svidenje upanje na solidarnostno
stanovanje. Nato je barantala, da bi vsaj njen bivši
partner zlezel v kakšno solidarnostno stanovanje.
Odpade. Še veliko nerešenih vlog je v predalu. Za-
koni na tem področju pa so se in se še bodo spre-
minjali. Kdo ve, kako in kdaj se bodo dokončno
izoblikovali. V prid mater samohranilk, žensk,
najbrž ne.
Trenutno je sogovornica na tleh. V zadnjem ča-
su dva udarca po samohraniteljskem nosu. Da ji
bo (in kolikim še in kolikim je že) zares jasno, da
se ni splačalo mučiti. V vrtcu plačuje najvišjo daja-
tev, zavrnjena je bila tudi prošnja, da bi imela nje-
na hčerka regresirano bivanje na morju.
In tako se take (ženske) zgodbe nadaljujejo, po-
navljajo. Najbrž se bo podobno zgodilo, ko bo čez
leta iskala štipendijo za svojega otroka. Podobna
nerazumljivost kot pri prošnji za stanovanje, vrtec,
letovanje ...
Sprašujemo se torej, po kakšni logiki so mate-
ram samohranilkam zakoni sovražniki in ali se
lahko »izmuznejo« res samo tiste matere, ki dobe-
sedno s svojimi otroki životarijo? Ali pa nemara
hočejo zakoni umetno držati osnovne celice sku-
paj, da nam (komu?) statistični podatki o razsulu
slovenskih družin ne bi bili v sramoto? Ali pa gre
nemara tako kot pri strankah za boj za premoč?
Ali za prevlado moškega mišljenja in zaverovano-
sti nad ženskim? Samo — kdo to verjame? Na-
mreč, da je moški umnejši na celi črti.
Sicer pa sta um in podrejenost dva različna poj-
ma, kajne, pa še kopico sorodnikov imata.
Kakorkoli že, vsi smo dovolj pametni, da bi ka-
zalo začeti (spet) gledati na ženski svet realno.
Brez vseh primesi.
SONJA VOTOLEN
14 — NAGRADNA KRIŽANKA
25. april 1991 - TEDNIK
TEDNIK - ^p"'
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 15
Nov jedilnik v ormoškem hotelu
Ho desetih letih ponovno not jedilnik, ker so k Ormožu vrhun-
ska vina, so tokrat priporočali jedi k vinu in ne vina k jedem. V no-
vem jedilniku veliko novosti, zaokrožujejo pa ga pokrajinski moti-
vi. Poleg cele vrste novih jedi, je poskrbljeno tudi za bioprehrano.
Pri sestavljanju jedilnika so mislili tudi na najmlajše goste.
Ormoški hotel, ki je bil /grajen
v več fazah med leti l%K in 19K0
po načrtih znanega ormoškega ar-
hitekta prof. Dušana Moškona,
za svoje delo je prejel Plečnikovo
nagrado, vzbuja s svojo zunanjost-
jo pozornost mimoidočih. Spada v
B-kategorijo in razpolaga s 117
ležišči, osrednji hotelski prostor,
velika restavracija, pa je tudi cen-
ter družabnega življenja kraja.
Številne prireditve, ki se vrstijo
skozi vse leto, privabljajo goste od
blizu in daleč. Ocena kvalitete s
štirimi zvezdicami pove, da nudijo
v hotelu gostinske storitve na viso-
ki ravni.
Prav zaradi tega so se v ormo-
škem hotelu odločili, da bodo po
desetih letih promovirali nov je-
dilni list (po pravilih bi ga morali
menjati vsaki dve leti), ki je zapi-
san v štirih jezikih: slovenskem
nemškem, italijanskem in angle-
škem (atari je bil napisan samo v
treh), kar kaže, da si bodo lahko
inozemski gostje izbirali jedi v
svojem jeziku. Hotel predstavlja
tudi novo karto pijač in napi-
tkov, ki jedilnik dopolnjujejo in
gostu ponujajo tisto, kar je v teh
krajih najboljše in najbolj znano
— dobra ormoška vina. Franci
Podplatnik, upravnik hotela, je
povedal, da so priprave na nov
jedilni list trajale zelo dolgo, sko-
raj leto dni. Da bi bila nova po-
nudba resnično »naj«, ker goste
lahko privabi samo posebna po-
nudba, so k sodelovanju prite-
gnili strokovnjaka s področja ku-
linarike in gastronomije, stroko-
vna učitelja na Srednji gostinski
šoli v Mariboru, Janeza Štruklja
in Jožeta Kamenška. Vabilu sta
se rada odzvala in skupno z za-
poslenimi v ormoškem hotelu ti-
sti petek dopoldan, 12. aprila,
prikazala resnično vrhunske do-
sežke slavnostno pripravljene
mize, ki je vabila ne samo z iz-
branimi in okusno pripravljeni-
mi jedili, temveč tudi z novostmi.
Ponujene so bile jedi z manj
kalorijami, manjše porcije, razne
solate, ki si jih gost lahko sam
zmeša z raznimi dodatnimi preli-
vi in seveda ormoška vina, ki se
k tem jedem tako odlično poda-
jo. Pri tej novi kulinarinčni po-
nudbi je poskrbljeno za najmlaj-
še. Dobili bodo manjše porcije, s
svojimi priljubljenimi jedili, za
primerno ceno, jedi pa bodo kra-
sile »lizike«, kar je neke vrste na-
grada za malega gosta.
Na tej praznično pogrnjeni mi-
zi so bila jedila, ki sijih lahko sa-
mo želiš. Cela paleta ribjih jedi,
od krapa, narejenega na več na-
činov, lignjev, rakov, do jastoga,
vse z bogatimi zelenjavnimi
oblogami. Domiselno so pripra-
vili jedi tudi za tiste, ki rib ne
marajo. Na voljo je bila svinjska
riba v testu, nadevane kurje prsi
in andaluzijski biftek.
Prvi so jedi po novih receptu-
rah pokušali zaposleni v hotelu,
da bi tako po lastnih izkušnjah
Ob bogato obloženi slavnostno okrašeni mizi so se postavili vsi od vod-
stvenih delavcev v hotelu, do zaposlenih, skupaj z oi)ema mentorjema.
Janez Štrukelj
Janez Štrukelj: »V pogovo-
ru z upravnikom hotela smo se
dogovorili, da bomo z novim
jedilnim listom popestrili po-
nudbo. Odločili smo se, da bi
naredili takšen program, ki bo
primeren tudi za povprečnega
gosta, predvsem pa za turiste,
ki bodo prihajali k nam, za Av-
strijca, Italijana in še koga.
Vemo, da so prav Italijani veli-
ki gurmani, ki želijo pojesti ne-
kaj posebnega. Vse sestavine
jedi, ki smo jih pripravili, je
možno dobiti na domačem tr-
gu. Gre pa seveda za pokrajin-
ske motive. V gastronomiji je
vedno kaj novega. Poleg cele
vrste jedi smo poskrbeli tudi za
tako imenovano bioprehrano-
solate brez olja, primerno
ohlajene testetine, pripravljene
s skuto in jogurtom, ki so pozi-
mi odlično nadomestilo za so-
late. Kot vidite, smo se odločili
tudi za manjše porcije. Gost se
ho pri tem lahko odločil po
svoje, in da bo sit, bo imel
možnosti pokusiti še druge je-
di.«
Jože Kamenšek
Jože Kamenšek: »Jedilni
list in cenik pijač sva sestavila
skupaj s kolegom Štrukljem.
Moj delež je strokovno obliko-
vanje in dizajnerski motiv, ta-
ko da menim, da je nov jedilni
list neke vrste ogledalo današ-
njega urejenega hotela v Or-
možu. Menim, da ho gostu
predstavil to. kar od tega hote-
la pričakuje. Dela ni bilo malo.
Pravzaprav smo šli na povsem
novo izbiro vseh jedi. Imeli
smo dokaj težko nalogo, kako
vključiti celotne pokrajinske
motive in pa seveda vina. ki so
tukaj v Ormožu na taki ravni,
da se lahko z njimi mirno
predstavimo po vsem svetu. Za
spremembo smo tokrat pripra-
vili jedi k vinu in ne vina k je-
dem. Mislim, da bodo gostje,
ki bodo tukaj pokušali vina,
zadovoljni tudi z jedrni. Danes
sem imel z vsemi zaposlenimi
strokovno predavanje z željo,
da bi vsi, zaposleni v kuhinji,
in tudi natakarji obvladali je-
dilni list, ga spoštovali in seve-
da sčasoma tudi dopolniU s
svojimi jedrni. Ugotovil sem,
da je tudi kuhinja tehnično ta-
ko opremljena, da lahko vse te
novosti izpelje brez težav.«
vedeli, kaj gostu ponuditi, kaj
posebej priporočati.
Gostje ormoškega hotela lah-
ko vse te novosti in dobrote po-
skusijo po 20. aprilu.
Vida Topolovec
Posnetki Štefan Hosyan
Cirkulanski gasilci h krajanom
Trkali in prosili bomo za finančno in moralno
pomoč.
Zakaj?
Gasilci v Cirkulanah smo ostali brez orodnega
vozila — kombija. Naš kombi znamke UMV 1600
je star 18 let in je dotrajal. Zadnji dve leti smo ga
nenehno popravljali. Vložili smo znatna finančna
sredstva in veliko ur. Upali smo, da nam bo služil
vsaj še kaki dve leti, toliko, da prebrodimo to go-
spodarsko krizo. Vendar se je zgodilo prav tisto,
česar smo se najbolj bali. Vozilo nam je sedaj do-
končno odpovedalo. Avtomobila ni več mogoče
popraviti, pa tudi deli za ta tip vozila se več ne do-
bijo. Brez orodnega vozila — kombija ne moremo
zagotoviti požarne varnosti v naši krajevni skup-
nosti. V primeru požara nimamo s čim prevažati
opreme in gasilcev na mesto požara.
Zaradi tega smo se odločili, da izvedemo vse
potrebno za nabavo novega orodnega vozila.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj počenjamo to
prav zdaj v teh nelahkih časih.
Spoštovane krajanke in krajani. Mi, gasilci, smo
z vami eno in se dobro zavedamo, kakšne so raz-
mere, še posebej kot Haložani, ki nam nikoli ni bi-
lo postlano z rožicami. Imamo pa nekaj, česar dru-
gi nimajo — žilavost in vztrajnost. Ce bi ne bili
takšni, bi naše z znojem in žulji obdelane Haloze
že zdavnaj bile prazne.
Tako tudi mi gasilci, z vami vred, ne moremo
čakati, da nam bo kdo kaj podaril, saj še tistega,
kar bi morali dobiti, ne dobimo.
Zato vztrajamo pri svoji odločitvi — nabavi no-
vega vozila, da bomo lahko zagotavljali nujno po-
žarno varnost v naših krajih.
Spoštovane krajanke in krajani! Od vas ne pri-
čakujemo, da nam boste darovali milijarde (stare).
Kot sem že omenil, živimo med vami in vemo,
kakšen je naš gmotni položaj. Ne bo nihče razmiš-
ljal na sledeč način: »Grozdje smo prodali po zelo
visoki ceni, za kar so nam denar »takoj« izplačali.
Za žival, ki si jo prodal, se ti še 30 dni nabirajo
obresti pri KZ. V naši tovarni »Olga Meglič« pro-
izvodnja iz dneva v dan raste, zato se vam, delav-
cem, »nenehno« dvigujejo plače.«
Kljub vsemu pričakujemo od vas vsaj nekaj di-
narjev. Vemo, da nam boste te dinarje dali od srca
in nam potrdili, da nas pri delu podpirate finan-
čno in moralno, kar nam veliko pomeni. Pri tem
upamo, da nam bo vsem skupaj prisluhnila tudi
širša družbena skupnost.
Spoštovane krajanke in krajani, za izkazano po-
moč se vam v imenu vseh članov našega društva
iskreno zahvaljujem, želim vam obilo zdravja in
da bi še naprej sodelovali z nami.
V službi ljudstva NA POMOČ!
Predsednik GD Cirkulane
Ivan Topolovec
Letovanje
na
Debelem
Rtiču
Občinska Zveza prijateljev
mladine Ptuj organizira za šolske
otroke od 27. junija do 16. julija
letovanje na Debelem Rtiču. Raz-
pis je že poslala na vse osnovne
šole. Cena desetdnevnega letova-
nja je 3.500 dinarjev s prevozom.
Otroci se lahko prijavijo v šoli,
ob prijavi je treba plačati 400 di-
narjev, starši pa lahko poravnajo
stroške letovanja v dveh obrokih.
Za letovanje se lahko prijavijo
tudi otroci iz socialno ogroženih
družin, saj bo zanje poskrbela
posebna komisija pri zvezi. Mi-
nimalni prispevek za otroke iz
socialno ogroženih družin je 400
dinarjev.
Ob dveh zasebnih trgovinah tudi frizer
Sredi vasi Podgorci je nekaj
pred koncem lanskega leta odpr-
la frizerski salon Štefka Vlunda.
Deset let je delala v Ruju, v salo-
nu PUŽ, šest mesecev pa v So-
dincih.
Na pobudo številnih strank se
je odločila, da bo začela na svo-
jem. Sedaj je zadovoljna, veliko
več je doma, ob otrocih, kar je
bilo prej veliko težje.
Dela ji ne zmanjka, salon ima
odprt od torka do petka med 12.
in 19., v soboto pa med 8. in 12.
uro. Dela sama in pravi, da je za-
dovoljna, ker se je odločila in za-
čela na svojem.
Vida Topolovec
Foto Fma Žalar
Izvesek frizerskega salona Štefke Munda v Podgorcih.
RAZMIŠUANJE OB 1. MAJU
Rdeči nagelj nekoč
in danes
v ohranjenih arhivskih dokumentih pri nas je zelo malo podatkov o tem,
kako in kdaj je slovenski delavec, slovenski človek začel praznovati prvi maj,
ki ga danes poznamo kot mednarodni praznik dela in ga priznavajo že skoraj
vsi režimi in države v svetu. Vsak vladajoči režim tudi poskuša temu prazniku
delavcev dati tako vsebino, ki režimu ustreza.
Prvi maj je postal dan razrednega
boja po sklepu I. kongresa II. inter-
nacionale leta 1889 v spomin na do-
godke v takrat drugem največjem
mestu v ZDA Chicagu. Tam so de-
lavci I. maja 1886 v demonstracijah
zahtevali 8-urni delavnik in nekate-
re druge oblike zaščite pred brezob-
zirnim izkoriščanjem po delodajal-
cih. Policija pa je njihove demon-
stracije v krvi zadušila. Kot zanimi-
vost naj omenim, da je že takrat bi-
la v Chicagu precej močna sloven-
ska kolonija z dvema slovenskima
župnijama. Zato lahko domneva-
mo, da je med tistimi demonstranti
bil tudi kak Slovenec.
Druga internacionala je težišče
delavskega gibanja iz Francije pre-
nesla v industrijsko hitro razvijajo-
čo se Nemčijo in tudi nemški soci-
aldemokrati so bili nekaj časa med
vodilnimi v svetu.
Prav v tistem času se je začela na-
glo razvijati industrija tudi na Slo-
venskem, oblikoval se je delavski
razred. Iz Nemčije se je socialde-
mokratsko gibanje hitro razširilo
tudi v Slovenijo in zajelo večino de-
lavcev. Kasnejši boljševiško-lenini-
stični pisci so ocenjevali, da je bilo
to gibanje na Slovenskem preveč
pod vplivom »skrajno oportunisti-
čnih tendenc socialne demokracije,
zlasti avstromarksizma«. Objektivni
zgodovinar bi danes to prav gotovo
ocenjeval drugače.
Tudi praznovanje prvega maja se
je iz Nemčije hitro razširilo po de-
želah takratne Avstro-Ogrske in
med prvimi je bila proslava v Lju-
bljani. Ker so prvi maj praznovali
delavci predvsem z množičnimi de-
monstracijami in stavkami, so jih
takratni režimi prepovedovali in s
policijo razganjali. Tako je bilo tudi
na Slovenskem že v času Avstro-
Ogrske, še huje pa v kraljevini Ju-
goslaviji.
Ker prvi maj ni bil dela prost
dan, javne proslave in demonstraci-
je pa so bile najstrožje prepoveda-
ne, so delavci pod vodstvom socia-
listov in komunistov na predvečer
1. maja organizirali shode s preda-
vanji, pa še te je policija pogosto
prepovedala. Prav take odločbe o
prepovedi so se v arhivih še ohrani-
le tudi v Ptuju, žal pa drugih poda-
tkov o proslavah ni.
Najbolj množično pa so delavci
manifestirali prvi maj z udeležbo na
izletih, ki so jih v glavnem organizi-
rali prvo nedeljo v maju. Izletov ni
bilo moč prepovedati in s policijo
preprečiti. Da pa so se organizirani
delavci ločili od drugih izletnikov,
so si v gumbnice zataknili rdeči na-
gelj. Sploh je rdeči nagelj postal
simbol »dneva razrednega boja«
kot spomin na prelito kri delavcev v
Chicagu.
Tudi Cerkev je takrat obsojala ta-
ka praznovanja prvega maja, ker so
jih pač organizirali brezbožniki, ni
pa bila proti praznovanju začetka
maja kot meseca, posvečenega ma-
teri božji. Na podeželju se je hitro
razširil običaj postavljanja mlajev
po vaseh ali na prostoru ob kaki ka-
peli ali križu; običajno je to bilo na
prvo nedeljo v maju. Slovesnost so
povezali s »šmarnicami« pri kapeli
ali križu, potem pa še z veselico.
Takih praznovanj žandarji navadno
niso preganjali, zato so se tam
vključevali tudi organizirani delav-
ci, čeprav se je bilo sumljivo kazati
okoli z rdečim nageljnom v gumb-
nici.
Tako je bilo do vojne. Nacistični
okupatorji pa so pred 50 leti tudi
pri nas prvič organizirali javno
praznovanje prvega maja. Rdeče
nageljne so zamenjale velike rdeče
zastave z okroglim belim poljem in
črnim kjukastim križem v sredini. V
sprevodih po mestih in trgih niso
korakali delavci, temveč rjavosraj-
čniki, fantje v usnjenih tirolskih
hlačah in belih dokolenkah, dekleta
v dirndlih. Vse je bilo skrbno pri-
pravljeno in zrežirano, tudi posta-
vljanje »Maibauma« ... Svetle cilje
boja delavskega razreda si je po
svoje prilagodila nacionalsocialisti-
čna ideologija.
Prva leta po vojni smo prvi maj
praznovali, zlasti po mestih, kar z
največjim pompom, pač po vzoru iz
Moskve. Vse je bilo v rdečih zasta-
vah z napisom »Proletarci vseh de-
žel, združite se« ter s srpom in kla-
divom, ki naj bi predstavljala delav-
ca in kmeta. Mimo slavnostnih tri-
bun so korakale nepregledne vrste
»delovnih ljudi«, na vozovih in ka-
mionih so razkazovali svoje delo in
izdelke. Na slavnostnih tribunah pa
so stali predstavniki delavskega ra-
zreda, ki so v imenu ljudstva vladali
po svoje, po usmeritvah III. inter-
nacionale. Nekateri zagreti aktivisti
so na dan 1. maja tudi križarili po
podeželju in si zapisovali kmete, ki
niso spoštovali praznika dela.
Po ohladitvi odnosov z Moskvo
smo tudi 1. maj pri nas začeli praz-
novati bolj po svoje. Proslave po
mestih in postavljanje mlajev na
predvečer 1. maja so postale vse
bolj rutina, obveznost, ki jo je pač
treba opraviti pred dvema prostima
dnevoma. Ta praznik se je kmalu
uveljavil tudi na podeželju, zakaj
vse več ljudi je bilo zaposlenih in
ob prvomajskih praznikih so se sre-
čali ob nekdanjem domačem
ognjišču. Tisti, ki so iz socializma
znali iztisniti kaj več, so prvomaj-
ske praznike preživljali na izletih v
tujini, mnogi pa kar »na Malti in v
Švici«, kot so se radi šalili ob dej-
stvu, da so praznične dni izkoristili
za zidanje — bodisi zase ali so po-
magali sorodnikom in znancem. To
pomeni, da so mešali malto in ob
tem pošteno švicali.
Nekateri bodo najbrž na podo-
ben način preživeli tudi letošnje pr-
vomajske praznike, čeprav morda
bolj skromno, ob težaškem delu za
dodatek k vse tanjšemu koščku kru-
ha, ki mu ga reže današnji čas za te-
koče in minulo delo. Pa še srečen je
tisti, ki vsaj to ima.
Tudi rdeči nagelj danes ni več ti-
sto, kar je bil nekoč. Dnevno lahko
vidimo v svojem okolju, na tv ekra-
nih itd., kdo vse in ob kakih prilož-
nostih si ga zatika v gumbnico. Ob
letošnjem prvem maju razmislimo
tudi o tem, predvsem pa, kako vrni-
ti prazniku dela tisti pomen, ki gaje
imel v začetku, kot smo ga pred sto
leti začeli praznovati tudi na Slo-
venskem.	Franc Fideršek
Tekmovanje v streljanju
z zračno puško
v OGZ Ormož pionirji in mladinci že več let za-
povrstjo tekmujejo tudi v športnih disciplinah.
Tako so se spet srečali na tekmovanju z zračno
puško v nedeljo, 7. aprila 1991, na občinskem stre-
lišču Doma društev v Ormožu. Letos so se jim pri-
družili tudi starejši stanovski kolegi, člani gasil-
skih društev.
Potek tekmovanja je budno spremljal republiški
strelski sodnik, član strelskega društva iz Tovarne
sladkorja Ormož, Imre Bučanski.
V sodelovanju s člani Gasilskega društva Or-
mož, ki so veliko pomagali pri izvedbi tekme in pri
pogostitvi tekmovalcev, uspehi niso izostali.
I Ekipo je v pionirski in mladinski konkurenci se-
stavljalo po 5 tekmovalcev, člansko ekipa pa 4 tek-
movalci.
Zaradi odlične organizacije in sojenja je tekmo-
vanje potekalo korektno in doseženi so bili nasled-
nji rezultati:
Ekipno pionirji: 1. GD Hardek, 402 krogov, 2.
G D Središče, 342 krogov, 3. G D Ormož 306 kro-
gov.
Ekipno mladinci: I. GD Ormož, 605 krogov, 2.
GD Koračice, 531 krogov, 3. GD Središče, 522
krogov.
Ekipno člani: 1. GD IGD TSO, 484 krogov, 2.
GD Ormož, 461 krogov, 3. GD Središče, 412 kro-
gov.
Pionirji posamezno: 1. Kolarič, GD Hardek,128
krogov, 2. Mele, GD Središče, 124 krogov, 3. Ma-
jerič, GD Mardek, 113 krogov.
Mladinci posamezno: 1. Spacapan, GD Ormož,
171 krogov, 2. Lesjak, G D Ormož, 168 krogov, 3.
Antolič, GD Koračice, 158 krogov.
Člani posamezno: I. Veselko, GD Središče, 166
krogov, 2. Tinko, GD IGD TSO, 164 krogov, 3.
Bučanski, GD IGD TSO, 164 krogov.
Prvouvrščeni ekipi v pionirski in mladinski kon-
kurenci sta prejeli pokale, ki jih je podarila OGZ
Ormož.
Vse ostale ekipe vključno s člani so prejele pri-
znanja za sodelovanje.
Prvi trije posamezniki v vseh konkurencah so
prejeli spominske medalje in diplome.
Omembe vredno je še to, da je v pionirskih vr-
stah nastopilo 6 DG, v mladinskih vrstah 5 GD in
v članskih 7 GD.	Anton Kace
16 — NAGRADNA KRIŽANKA
25. april 1991 - TEDNIK
Kulturni križemkražem
PTUJ • Jutri ob 20. uri bo v
gledališču IV. medobčinsko sre-
čanje pihalnih orkestrov v poča-
stitev 50. obletnice ustanovitve
OF. Prireditev organizira Zveza
kulturnih organizacij Ptuj. Na-
stopili bodo pihalni orkestri iz
Podlehnika, Središča ob Dravi,
Ormoža in Ptuja. Slavnostni go-
vornik bo ptujski župan Vojteh
Rajher. Vstopnine ni.
VOlTSBERCi • Vtem avstrij-
skem mestu je bilo minuli konec
tedna mednarodno plesno tek-
movanje v standardnih in latin-
skoameriških plesih, ki so se ga
udeležili tudi štirje pari Plesnega
studia DPD Svoboda Ptuj. Ptuj-
čani so zmagali v kategorijah
med posameznimi pari pionirjev.
mlajših in starejših mladincev ter
članov v standardnih in latin-
skoameriških plesih, le mlajši
mladinci niso v latinskoameri-
ških plesih. Zmagali pa so tudi
ekipno. Tekmovali so pari iz
Poljske, Ceško-Slovaške, Mad-
žarske in Avstrije.
SLOVENSKA BISTRK A •
Jutri ob 19. uri bo na notranjem
dvorišču tamkajšnjega gradu
predstavitev kasete Fantje izpod
Rogle. Kot gost bo nastopil oktet
Planika.
PTUJ • V razstavnem paviljo-
nu ob Dravi bo v organizaciji Po-
krajinskega muzeja 7. maja ob
18. uri otvoritev razstave aka-
demskega slikarja Dušana Kirbi-
ša.
Biseroporočenca med otroki, vnuki, pravnuki in drugimi svojci pred ma-
gistratom.	Foto: Langerholc
Avgu.st in Neža Drevenšek.
Foto: Langerholc
Biserni par Drevenšek
v poročni dvorani na ptujsliein magistratu je bilo v soboto, 20. aprila, spet izjemno slovesno.
Pred pooblaščeno poslanko skupščine občine Ptuj Marijo Šumandl in matičarko Elizabeto Peter-
šič sta po 60 letih življenja v trdni zakonski zvezi znova stopila zakonca A VGIIST in NEŽA
DREVENŠEK iz Ulice 14. divizije št. 14 v KS Turnišče in bila proglašena za biseroporočenca.
Avgust Drevenšek je bil rojen 24. 8. 1906,
Neža roj. Hliš, pa 8. I. 1910. Oba sta bila do-
ma na Gorci pri Podlehniku, oba iz viničar-
skih družin in kot viničarja sta tudi začela
svojo življenjsko pot. Poročila sta se 13. apri-
la 1931 v cerkvi pri Sv. Trojici v Halozah. V
zakonu se jima je rodilo 7 otrok, ob biserni
poroki pa sta se veselila tudi ob 19 vnukih in
16 pravnukih.
Po vojni se je Avgust zaposlil pri Gradisu
v Strnišču, kjer je dobil stanovanje in v Kidri-
čevo se je preselila cela družina. Pri Gradisu
je delal vse do upokojitve pred četrt stoletja.
Pred dobrimi 14 leti pa sta se z ženo, ki je vse
življenje delala doma, preselila v sedanji
dom.
Viničarja sta bila pri posestniku Igliču. Bi-
lo je trdo življenje, vendar nič težje kot življe-
nje drugih Haložanov. Kljub visoki starosti
in trdemu delu sta biserni ženin in nevesta še
kar dobrega zdravja, saj sta celo do poročne
dvorane v drugem nadstropju na magistratu
prišla brez omembe vredne tuje pomoči. Oba
sta tudi razpoložena za šalo. Ko sem ju vpra-
šal, ali jima je znano, ali so danes potomci
Igliča zahtevali vinograde nazaj, je Avgust
hudomušno odgovoril: »Tudi če jih dobijo
nazaj, midva jim ne greva več za viničarje!«
Sicer pa se iz svojega dolgega življenja ne
spominjata nobenega posebnega dogodka, ki
bi ga bilo treba zabeležiti. Kot zanimivost naj
samo omenim, da Avgust nikoli ni bil sposo-
ben za vojaka, nikoli ni nosil uniforme, pa je
vseeno bil krepak gradbeni delavec, in če-
prav že stopa v 85. leto, je še tudi danes pravi
korenjak, resnično žilava haloška grča.
Biseroporočencema čestita tudi uredništvo
Tednika!	F. Fideršek
Andrej Rakuša
osvojil prvo mesto
V Hercegnovem je od 17. do 21. aprila potekalo državno prven-
stvo učencev glasbenih šol. Tekmovali so v solo petju ter igranju na
pihala in harmoniko. Tekmovanja se je udeležil tudi učenec glasbene
šole iz Ormoža Andrej Rakuša, ki je zmagal že na republiškem tekmo-
vanju saksofonistov do 13 let. V Hercegnovi sta ga spremljala profe-
sorja ormoške glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda, ki je An-
drejev učitelj. Andrej je ponovil uspeh z republiškega tekmovanja in
dosegel 91,4 točke ter prvo mesto med saksofonisti v starosti do 13
let.	VT
Kmetijska trgovina pri
Medikovih
Minulo nedeljo so v Veliki Ne-
delji 3 na nekdanji Medikovi do-
mačiji odprli kmetijsko trgovino.
Ob obisku so mi povedali, da
ima pri njihovi družini trgovina
sedemdesetletno tradicijo. V pi-
sarni obnovljene trgovine, prej
so bili tu polnih šestindvajset let
poslovni prostori Emone iz Lju-
bljane, je celo stara pisalna miza,
ki govori o družinski tradiciji.
Janko Hržič, lastnik nove trgo-
vine, po poklicu kmetijski teh-
nik, ki sicer ni bil nikoli v delov-
nem razmerju, je povedal, da se
je za prodajo rezervnih delov
odločil iz preprostega razloga,
ker je tudi sam velikokrat potre-
boval kakšen del za svoje stroje,
pa ga ni mogel takoj dobiti, ker v
bližini ni bilo podobne trgovine.
Povedal je še, da se bo trudil, da
bo želje kupcev izpolnjeval hitro,
ker jim tako prihrani čas in seve-
da tudi denar. Ob rezervnih de-
lih bodo v trgovini na voljo še
drugi kmetijski stroji, orodje za
vrtičkarje, razna semena in umet-
na gnojila.
Pri delu mu bodo pomagali
domači, predvsem pa žena Hin-
ka, ki je ing. agronomije ter dela
pri kmetijski svetovalni službi v
Ormožu. Zaposlenega bo imel
prodajalca. Med tednom bo
odprto med 7. in 17., v soboto pa
med 7. in 13. uro.
Vida Topolovec
Danes proslava ob
obletnici ustanovitve OF
Pred nami je petdeseta obletnica ustanovitve OF slovenskega na-
roda, ki ima danes za slovenski narod ob procesu osamosvajanja in
nastajanja samostojne slovenske države še poseben pomen.
Osrednja občinska proslava v Ormožu, ki jo pripravljata Skup-
ščine občine Ormož in Občinski odbor Zveze borcev bo danes ob 15.
uri v dvorani ormoškega gradu. Slavnostna govornika bosta ormoški
župan dr. Jože Bešvir in podpredsednik občinske borčevske organiza-
cije Branko Dogša. V kulturnem delu bosta sodelovala profesorja or-
moške glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda.
Vida Topolovec
Tekmovanje v
Veseli šoli
Na osnovni šoli Ogle. Meglič je bilo v soboto tekmovanje z Veseli
šoli. Udeležilo se gaje 236 učencev od četrtega do osmega razreda ve-
čine osnovnih šol ptujske občine. Pokrovitelj tekmovanja je bil kot že
mnoga leta Agis F^uj, ki je za najboljše prispeval knjižne nagrade.
Najboljši so bili med četrtimi razredi Mojca Milovanovič, osno-
vna šola Olga Meglič. V petih razredih si prvo mesto delita Suzana
Petek in Nina Milošič, obe iz osnovne šole Olge Meglič. V šestih ra-
zredih je najboljša Petra Slukan iz osnovne šole Dornava. V sedmem
razredu si prvo mesto delita Branko Čuš in Renata Štebih iz osnovne
šole Dornava, v osmih razredih pa je bila najboljša Vida Bojnec iz os-
novne šole Franca Osojnika v ftuju.
NaV
Prepolovljena letina
Torek, 23. april:
Današnja jutranja slana je po-
kopala še zadnje upe vinogradni-
kov in sadjarjev, da kljub hlad-
nim dnem katastrofa še ni popol-
na. Skrb vzbuja tudi napoved
vremenoslovcev, da tisto najhuj-
še še prihaja v obliki prihodnjih
zelo hladnih noči in juter.
Strokovnjaki, ki so v minulih
dneh bili na terenu in si ogledali
tako rekoč vse vinogradniške po-
vršine, so se vrnili z oceno, da je
poškodovanih oziroma uničenih
v povprečju 42 odstotkov očes na
vinski trti. Predvsem so prizadete
sorte chardonnay, rulandec, sau-
vignon, traminec, renski rizling.
Po besedah direktorja Vinar-
stva Slovenske gorice Haloze
Janija Gonca se ponavlja leto
1989, le da je takrat pozeba pobi-
rala svoj davek 23. in 24. aprila,
jeseni pa je bilo le 30 odstotkov
običajnega pridelka. Tudi letos
bodo pognala rezervna očesa,
vendar to škode niti približno ne
popravlja. V torek, oh koncu re-
dakcije, pa seveda niti približno
še ni bilo mogoče napovedati
stanja v vinogradih danes, ko sta
/a nami še dva dneva z napove-
danimi nizkimi temperaturami.
V zadnjih 11 letih je to že šesta
katastrofa v vinogradih in sadov-
njakih.
Zelo je tudi tokrat prizadeto
sadno drevje, predvsem višnje in
hruške ter slive, medtem ko zapr-
to cvetje jablan še lahko preživi
temperaturo do minus 4 stopinje.
Že bežen pogled na mlade po-
ganjke orehov prav tako pove.
da dobrega pridelka ne bo. Žal
se lahko ob vsem tem tolažimo le
s tem, da bo morda od nadvse
obetavne letine ostalo nekaj
drobtinic in da bo narava kot
vselej svojo pomladno napako
popravila skozi leto z naklonje-
nim vremenom drugim kmetij-
skim panogam.
J. Bračič
Slana je pomorila nežno cvetje.
TEDNIK - 25. april 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 17
Pred koncem 4. mednarodnega šahovskega
turnirja
Prostori Šahovskega društva Ptuj so bili v
teh dneh včasih pretesni za vse, ki so si želeli
ogledati zanimive partije na 4. mednarodnem
šahovskem turnirju KURENT 91. Med ude-
leženci turnirja je izredna borbenost, saj se le
malo partij konča z remijem, pa še te po za-
grizeni borbi.
Domačin Polajžer in Brglez nekako ne naj-
deta prve igre, prav gotovo pa si bosta prido-
bila bogate izkušnje za naslednje nastope.
REZULTAT!
2.	kolo: Casagrande--Polajžer 1:0, Sher—
Rajkovič 1:0, Dizdarevič- Ig. Jelen 1:0, Ku-
rajica — Iz. Jelen 1:0, Brglez Kolar remi in
Baumgartner- Zlatilov remi
3.	kolo: Kolar Baumgartner 0:1, Rajko-
vič—Casagrande 1:0, Polajžer Dizdarevič
0:1, Ig. Jelen-Kurajica 0:1, Iz. Jelen —Br-
glez remi, Zlatilov- Sher remi
4.	kolo: Dizdarevič - Rajkovič 1:0, Br-
glez- Ig. Jelen 0:1, Kurajica-Polajžer 1:0,
Sher —Casagrande 1:0, Bumgartner Iz. Je-
len 0:1, Sher -Casagrande remi
5.	kolo: Casagrande - Dizdarevič 0:1, Iz.
Jelen Zlatilov 1:0, Ig. Jelen - Baumgartner
I :0, Kolar - Sher 0:1, Polaižer- Brglez remi,
Rajkovič- Kurajica remi
6.	kolo: Zlatilov-Ig. Jelen 0:1, Kolar—Iz.
Jelen 1:0, Brglez- Rajkovič 0:1, Kurajica
Casagrande 1:0, Baumgartner Polajžer re-
mi, Sher Dizdarevič remi
7.	kolo: Casagrande—Brglez 1:0, Ig. Je-
len Kolar 0:1, Polajžer Zlatilov 1:0, Raj-
kovič- Baumgartner remi, Dizdarevič—Ku-
rajica remi. Iz. Jelen —Sher remi
Vrstni red po 7. kolu: Kurajica 6, Dizdare-
vič 5,5, Sher 5, Iztok Jelen in rajkovič 3,5, Ba-
umgartner, Kolar, Igor Jelen in Casagrande
3, Polajžer in Zlatilov 2,5 ter Brglez 1,5.
Zadnje kolo bo danes, v četrtek, 25. aprila,
ob 9.30 uri. Obširneje bomo o koncu turnirja
poročali v naslednji številki Tednika. Ob tem
naj povemo še to, da organizatorje tega tur-
nirja, člane Šahovskega društva Ptuj, čaka ta-
koj v petek, 26. aprila, nova preizkušnja, saj
bodo do 29. aprila nastopili na finalu pokala
Slovenije za leto 1991 v Portorožu. Upajmo,
da se utrujenost Polajžerja in Brgleza ne bo
preveč poznala še na tem tekmovanju. Zra-
ven omenjenih dveh bodo nastopili še za čla-
ne Janko Bohak, Marko Podvršnik in Boris
Žlender, za članice Anita Ličina, Narcisa Mi-
hevc, Andreja Erjavec in Silva Razlag ter za
mladince Marko Tratar, Robert Roškar, Saša
Prelog, Matjaž Planjšek in Viktor Napast.
Silva Razlag
Anita
■ ■ v ■
Licina
dvakrat
uspešna
Prost dan na 4. mednarodnem
šahovskem turnirju KURENT 91
so organizatorji skupaj z udele-
ženci turnirja izkoristili za števil-
ne aktivnosti. Tako so si v sobo-
to dopoldan ogledali vinsko klet,
kjer seveda ni šlo brez degustaci-
je vin. Prijazno osebje KK Slo-
venske gorice—Haloze Ptuj seje
izredno potrudilo. Ob tej priliki
je podpredsednik Šahovskega
društva Ptuj Slavko Brglez izro-
čil skromno darilo Narcisi Mi-
hevc za odlično igro in uvrstitev
na pravkar končanem članskem
državnem prvenstvu. Čeprav je
Narcisa le za las zgrešila normo
za bal MM ter uvrstitev na con-
ski turnir, je s tem nastopom še
enkrat potrdila upravičenost uvr-
stitve v mlado olimpijsko repre-
zentanco.
V hotelu SUPER LI, ki je tudi
gostitelj udeležencev turnirja, so
najboljši mladinci in nekateri
člani SD Ptuj odigrali handikep
match na 8 deskah. Rezultat je
bil 6:2 za MM Mirona Shera iz
SZ. Ob tem velja omeniti, da je
MM štirikrat zmagal, Anita Liči-
na, Saša Prelog, Boris Žlender in
Viktor PešI pa so uspeli remizira-
ti.
Izredno zanimanje pa je prite-
gnila simultanka bivšega svetov-
nega mladinskega prvaka MM
Bojana Kurajice v Moškanjcih
pri odličnem gostitelju Pavlu
FIRBASU (Ojniku). Organizator
simultanke Jože Voglar, ki je
obenem tudi pomočnik glavnega
sodnika na med. turnirju, je v
kratkem predstavil uspehe VM
Kurajice, Pavlu Firbasu pa je v
imenu ŠD Ptuj izročil posebno
priznanje za dolgoletni prispe-
vek pri razvoju in popularizaciji
šaha.
Na poti v Budimpešto po
olimpijske zmagovalke sestre
Polgar se je tako v Ptuju kot v
Moškanjcih ustavil tudi direktor
marketinga pri mednarodni ša-
hovski federaciji Boris Kutin; na
pot ga je pospremil s skromnim
darilom gostitelj simultanke Pa-
vel Eirbas.
VM Boja Kurajica se je nato
pomeril na 18 deskah. Rezultat
je bil 16:2 za VM. 14-krat je zma-
gal in 4-krat remiziral. Najprej je
uspelo remi iztržiti pionirju Juri-
ju Cvitaniču, VM pa seje najbolj
namučil z mladimi člani ŠD Ptuj.
Ponovno je odlično igro prikaza-
la Anita Ličina, ki je tako že dru-
gič ta dan uspela remizirati in je
dokazala bogato šahovsko zna-
nje. Zadnji je simultanko končal
član ŠD Ptuj mladinec Robert
Roškar, ki je prav tako iztržil pol
točke, to pa je pred njim uspelo
še Oliverju Težaku.
Ob koncu je VM Kurajica de-
jal: »Ni toliko pomemben rezul-
tat kot prijetno srečanje s tako
odličnimi gostitelji. Presenečen
sem nad velikim zanimanjem do-
mačinov, ki so s tem dali prizna-
nje tako organizatorju kot gosti-
telju. Tudi sam bi se želel zahva-
liti Jožetu Voglarju, posebej pa
še Pavlu Firbasu za res enkraten
in prisrčen sprejem in pogosti-
tev.«
Tej zahvali se pridružuje tudi
organizator 4. mednarodnega ša-
hovskega turnirja KURENT 91
Šahovsko društvo Ptuj.
Silva Razlag
Velemojster Bojan Kurajica — bivši
svetovni mladinski šahovski prvak
Med udeleženci letošnjega IV. mednarodnega
šahovskega turnirja »KURENT 91« je ena izmed
najbolj impresivnih osebnosti vsekakor bivši sve-
tovni mladinski prvak — velemojster Bojan Kura-
jica. Ob njegovem ratingu (2.520 ratinških točk), ki
je najvišji na turnirju, in resnem pristopu do ša-
hovske igre lahko pričakujemo, da bo velemojster
Kurajica upravičil vlogo favorita.
Rodil seje novembra leta 1947. V skrivnosti ša-
hovske igre ga je vpeljal njegov oče, šah pa se je
naučil igrati z osmimi leti starosti. Z desetimi leti
je postal član ČD MORNAR iz Splita. V tem ob-
dobju sta bila njegova šahovska idola velemojstra
KERES in FISCHER. S sedemnajstimi leti je po-
stal mednarodni mojster, leta 1965 pa je osvojil pr-
vo mesto na svetovnem mladinskem šahovskem
prvenstvu. Velemojster je postal leta 1974, svoj
največji turnirski uspeh pa je dosegel leta 1974, ko
si je na močnem nednarodnem turnirju v Wilk-
am-Zeeju delil tretje mesto s svetovnim prvakom
Taljem. Kot član jugoslovanske šahovske repre-
zentance je igral na dveh olimpiadah in treh ev-
ropskih prvenstvih. Med leti 1986 in 1990 je bil
trener šahistov iz Dubaja.
Za današnji šah meni, da je izredno dinamičen,
poln novosti, da je prisotna velika konkurenca in
da šahist, ki ne spremlja šahovskih dogajanj, ne
more pričakovati boljših uvrstitev. Preveč je tur-
nirjev, ki so organizirani po švicarskem sistemu,
kjer sodeluje tudi do sto in še več šahistov. Pogre-
ša turnirje, ki so organizirani po Bergerjevem si-
stemu, kjer igra vsak šahist z vsakim od udeležen-
cev na turnirju. Na takšnih turnirjih igra mnogo
manj igralcev (do 20), kar da turnirju poseben čar
(osebnostno noto).
Od šahistov najbolj ceni Fischerja in Korčnoja.
Prvega zaradi njegovega boja proti sistemu v šahu,
ki je favoriziral sovjetske šahiste. Meni, da je bil
Fischer skromna osebnost in da je želel samo to,
da dobi šahovska igra veljavo in da se kot takšna
tudi ustrezno denarno vrednoti. Korčnoja ceni za-
radi silne energije in volje, ki jo vlaga v šahovsko
igro.
Igral je z vsemi živečimi šahovskimi svetovnimi
prvaki. Proti Botviniku je izgubil dve igri, proti
Fischerju eno, s Smislovom je eno dobil, eno izgu-
bil in eno remiziral, s Petrosjanom je eno izgubil
in dve remniziral, s Taljem je dobil, izgubil in re-
miziral, s Karpovom je dve igri izgubil in eno re-
miziral, s Kasparovom je igral samo enkrat, igra
pa se je končala z delitvijo točk.
Za Kasparova in Karpova meni, da sta še zme-
raj najmočnejša šahista na svetu, močno pa se ji-
ma približujeta velemojstra »mlade garde« —
Ivančuk iz Sovjetske zveze in Anand iz Indije.
»Jugoslavija,« pravi velemojster Kurajica, »je še
zmeraj druga šahovska sila na svetu, ne glede na
rezultate, ki smo jih dosegali v zadnjem času na
olimpiadah.« O slovenskem šahu pa tako: »Slo-
venci ste dosegli svoj šahovski vrh z velemojstro-
ma Parmo in Planincem. Danes je v Sloveniji
mnogo šahovskih talentov, najbolj viden supeh pa
je dosegel novogoriški šahist Aljoša Grosar z do-
bro igro na letošnjem državnem prvenstvu. Vendar
ena odlična uvrstitev v šahu ne pomeni mnogo, za
uspeh šahista je najpomembnejša kontinuiteta do-
brih rezultatov, kar je najtežje.«
Velemojstru Kurajici je edina ambicija v šahu
dobra igra. Pomembno je, da se šah igra z ljubez-
nijo, dobrim šahistom pa je šah izredno pomem-
ben del njihovega življenja.
Tako je o šahu in življenju razmišljal bivši sveto-
vni mladinski prvak — velemojster Bojan Kuraji-
ca.
ot
Ptuj — gostitelj sester Polgar
Organizatorji 4. mednarodne-
ga šahovskega turnirja KU-
RENT 91 si prav gotovo lahko
štejejo v posebno čast in zado-
voljstvo, da so v nedeljo zvečer
prvi zaželeli dobrodošlico v Slo-
veniji dvakratnim olimpijskim
zmagovalkam, fenomenalnim
madžarskim sestram Polgar:
14-letni Judit, 20-letni Zsuszi in
16-letni Sofiji ter očetu Laszlu
Polgarju. Naj povemo, da je Ju-
dit vodilna igralka na svetovni
računalniški lestvici v letu 1991
(svetovna prvakinja je Maja Ču-
burdanize iz SZ), da je Zsusza
druga in Sofija osma, čeprav je
mnenje večine šahovskih stro-
kovnjakov, da je prav Sofija naj-
večji talent v ženskem šahu.
Sestre Polgar so se v Ptuju
ustavile na poti iz Budimpešte v
Portorož, kjer bodo imele na-
slednjih dneh nekaj ekshibicij-
skih nastopov.
To je njihov drugi obisk Jugo-
slavije in prvi Slovenije, zato
predsednica organizacijskega
odbora 4. mednarodnega šahov-
skega turnirja KURENT 91 Sil-
va Razlag ob prisotnosti udele-
žencev tega turnirja ter številnih
ljubiteljev šaha ni skrivala zado-
voljstva, ko jim je ob izročitvi
KURENTOV - simbola Ptuja
lahko prva zaželela dobrodošlico
v Sloveniji.
Ni naključje, da so prav ptuj-
ski šahisti imeli tako priložnost,
saj si za svoj 55-letni jubilej in iz-
redno aktivnost to vsekakor za-
služijo. To potrjuje tudi izbor
Janka Bohaka za sodnika na sre-
čanjih sestre Polgar v Sloveniji.
Velika pa je tudi možnost, da se
bosta članici ŠD Ptuj Anita Liči-
na in Narcisa Mihevc pomerili v
enem izmed srečanj v naslednjih
dneh.
Mesto Ptuj in s tem ptujski ša-
histi so s tem dogodkom zapisali
pomembno stran v svoji zgodovi-
ni.	SR
Foto: Ozmec
Vladimir Djurica — republiški prvak
Po uspešni zmagi na občin-
skem tekmovanju pred 14. dnevi
se je ptujski srednješolec Vladi-
mir Djurica minulo soboto 20.
aprila udeležil tudi republiškega it^
tekmovanja pod naslovom Kaj
veš o prometu, ki je potekalo v
Mostah pri Ljubljani. Med dese-
timi občinskimi zmagovalci iz
vse Slovenije je zbral najmanj
negativnih točk in tako osvojil
naslov republiškega prvaka. Po
uspešno opravljenih testih o ce-
stno prometnih predpisih, po
uspešni poligonski in ulični vož-
nji je tako najboljši slovenski
srednješolec in se bo udeležil
zveznega tekmovanja, ki bo sredi
muja v Kruševcu. Želimo mu ve-
liko uspehov. Foto: M. Ozmec
Šport v nekaj vrsticah
Mirko Vindiš na mednarod-
nem maratonu v Rotterdamu ni
uspel. Vremenske razmere in
ostro postavljena norma za na-
stop na svetovnem prvenstvu v
atletiki na Japonskem kar 2
uri in 12 minut so povzročile
njegov odstop. No, priložnosti
za dobre nastope in rezultate bo
še dovolj!
Srečo v nesreči pa so imeli ju-
doisti ptujske Drave, ki so se na-
meravali udeležili drugega odpr-
tega državnega prvenstva v Ki-
kindi. Na avtocesti so imeli ne-
srečo,,v kateri pa na srečo nihče
ni bil poškodovan.
V Novi Gorici je bilo republi-
ško mladinsko ekipno prvenstvo
v namiznem tenisu. Mladinke
ptujske Petovije — Lucija in Ta-
nja Karničnik ter Petra Mlakar
in Tanja Čerče — so osvojile
drugo mesto in srebrno medaljo.
Izgubile so le s prvakinjami,
igralkami Primexa Vrtojbe.
V	Ilirski Bistrici je bilo tretje
kolo slovenske lige v streljanju
na leteče cilje oziroma na glina-
ste golobe. Zmagala je ekipa Do-
lomitov pred Ptujem in Ormo-
žem, takšen pa je tudi skupni vr-
stni red. Med posamezniki je
Ptujčan Hlupič še naprej tretji.
Ptujski kolesarji so se odlično
odrezali na tradicionalni dirki
Jadranska magistrala. Imela je
pet etap, skupni zmagovalec pa
je Aleš Pagon. Odlični Sergej
Gavrilko iz ekipe Ptuja je dobil
drugo in zadnjo etapo, v tretji je
bil tretji, v skupni uvrstitvi pa pe-
ti. Drugi Ukrajinec v ptujski eki-
pi, Nikolaj Skorenko, je v skupni
uvrstitvi deveti. Gre torej za zelo
kakovostna tekmovalca, ki bosta
ptujski kolesarski šport potegni-
la še višje.
V	22. kolu prve republiške mo-
ške rokometne lige je Drava v
Ptuju s 30:27 premagala Veliko
Nedeljo, Ormož pa je doma ozi-
roma v Veliki Nedelji z 20:26 iz-
gubil z močnim Preddvorom.
Drava se je pomaknila na peto
mesto in ima 26 točk '^rmož je s
trinajstimi enajsti. Velika Nede-
lja pa z enajstimi dvanajsta med
štirinajstimi ekipami.
V	Ptuju so igralci Velike nede-
lje v drugem polčasu skoraj na-
doknadili razliko petih zadetkov,
saj so se deset minut pred kon-
cem močno približali izenačenju.
Vendar je bila Drava v zaključku
boljša in je zmagala. Ormožani
so drugi polčas proti Preddvoru
ob slabem sojenju odigrali zelo
slabo in zaski/eno izgubili.
Članice Drave so v soboto v
Ituju z 28:19 premagale mlado
ekipo Velenja.
V	območni nogometni ligi so
igralci Središča na svojem igrišču
z zadetkom Žnidariča premagali
Turnišče. Bistriški Impol je s 4:1
zmagal v Slovenj Gradcu dva
zadetka je dosegel Pristovnik, po
enega pa Ratkovič in Samastur
—, poljčanski Boč pa je znova iz-
gubil doma, tokrat z 0:2 z Želez-
ničarjem. V vodstvu je Beltinka
pred Dravinjo in Železničarjem.
Impol je peti. Središče šesto, Boč
pa zadnji, štirinajsti.
V	prvi medobčinski nogometni
ligi je bilo najbolj zanimivo v
Stojncih, kjer je Aluminij pred
več kot tisoč gledalci s 3:1 pre-
magal domačine in ima na pr-
vem mestu kar sedem točk pred-
nosti. Drugi izidi: Gerečja vas —
Bukovci 3:0, Skorba—Pragersko
1:0, Dornava—Markovci 1:4,
Hajdoše —Drava 2:1 in Hajdi-
na—Slovenja vas 1:1.
Odbojka • Ptujske članice so
med tednom v Ptuju s 3:0 prema-
gale mlado ekipo Palome Brani-
ka, v zadnjem kolu pa s 3:1 na
gostovanju ekipo Črne. Ptujska
ekipa bo najmanj tretja v vzhod-
ni drugi republiški ligi.
V	petek popoldan bo v Ptuju
prva seja Športne zveze, na kate-
ri bodo izvolili novo vodstvo. Za
predsednika sta kandidata Mar-
jan Gojkovič in Branko Resnik,
več kandidatov pa je tudi za čla-
ne predsedstva in vodjo stroko-
vne službe. Ob koncu bo na vrsti
še finančni načrt zveze za letos.
Komisija za mali nogomet pri
MNZ Ptuj bo v pavzi ligaškega
tekmovanja organizirala poletno
ligo v malem nogometu, iz katere
se bo 12 ekip uvrstilo v zimsko li-
go. Sestanek z vodji zainteresira-
nih ekip bo v torek, 30. aprila, ob
18.30 v Muršičevi 7 v Ptuju (se-
dež MNZ Ptuj). Beseda ho o iz-
vedbi lige ter registraciji ekip in
igralcev.
Razporede ligaških tekem in
drugih tekmovanj objavljamo
vsak petek na radiu Ptuj v oddaji
Šport ob koncu tedna (med 18.00
in 19.00). ŽELIMO VAM PRI-
JETNO PRAZNOVANJE IN
OBILO ŠPORTNIH USPE-
HOV!
1. kotar
Trenutek s tekme Drava (temni dresi)—Velika Nedelja.
18 — NAGRADNA KRIŽANKA
25. april 1991 - TEDNIK
TEDNIK - ^^^^
TV SPOREDI — 19
20 - TV SPOREDI
25. april 1991 - TEDNIK
TEDNIK -
ZA RAZVEDRILO — 21
22 — NAGRADNA KRIŽANKA
25. april 1991 - TEDNIK
TEDNIK - ap"!
OGLASI IN OBJAVE - 23
PWIS '91 ,
Prvi
rezultati
Prvi rezultati letošnjega popisa
prebivalstva kažejo, da se je šte-
vilo stalnih prebivalcev ptujske
občine povečalo s 67.591 v letu
1981 na 68.594. Tudi število
zdomcev se je povečalo. Leta
1981 jih je bilo 3.891, letos pa
4.r03. l'odobno je s številom sta-
novanj. Pri zadnjem popisu so
jih zabeležili 20.418, medtem ko
jih je letos že 23.558. Tudi število
gospodinjstev se je povečalo z
18.752 na 20.804.
Zanimivi so podatki o številu
kmečkih gospodarstev. To naj bi
se zmanjšalo z 11.253 na samo
9.652. Predsednik popisne komi-
sije Miran Lončar meni, da je ta
podatek presenetljiv, saj podatki
davčne uprave kažejo, da bi teh
gospodarstev moralo biti enkrat
več. Zmanjšalo se je tudi število
konj — s 669 na 178, število go-
vedi s 24.588 na 17.^^25, prav ta-
ko tudi svinj, medtem ko je peru-
tnine več za 11,8 odstotka. Naj-
bolj se je povečalo število ovac
— s 23 v letu 1981 na 89 letos.
d. 1.
NASLEDNJA
ŠTEVILKA
TEDNIKA
9. maja 1991
Prejšnji teden učitelji, ta teden učenci. Več o stavki na strani 3.
Zakaj je Franc Cvetko blokiral vhod v ormeite ©Eilji
konec minulega tedna, * petek, 19. aprila, je sicer zaspani Ormož razgibala
\est o triurni blokadi občinske zgradbe. Prepričan, da se mu je zaradi neuspelega
tehničnega pregleda njegove nove poslovno-stanovanjske zgradbe na Ljutomerski
cesti zgodita krivica, e Franc Cvetko iz Trgovišča pred vhodna vrata ormoškega
gradu ob 6.40 postavil svoje terensko vozilo. Oh avtu je bila po tleh razmetana vsa
dokumentacija, ki jo je potreboval za gradnjo, ob njej pa je na tleh ležala tudi
množica raznih ključev. Občinski uradniki, ki so v tem času prihajali > službo, so
na zahtevo predsetlnika izvršnega sveta odšli v staro šolo, kjer je drugi del občin-
ske zgradbe, ter čakali na razplet dogodkov. Ker pa je ob vsem > petek še uradni
dan in ker je v delu ormoškega gradu tudi Glasbena šola, se je zbrala množica lju-
di in čakala, kaj bo. Medtem se je po Ormožu razširila vest, da občinarji štrajka-
jo, to pa je bilo seveda daleč od resnice.
Na popoldanskem zasedanju or-
moške skupščine so poslanci vprašali,
kaj se je v resnici dogajalo zjutraj in
zgodaj dopoldan pred občinsko stav-
bo. Predsednik izvršnega sveta Vili
Trofenik je o dopoldanskih dogodkih
podal dokaj izčrpno informacijo, po-
vedal pa je tudi, zakaj je do neljubega
dogodka sploh prišlo. Iz Ptuja sta to
dopoldne prišla načelnica inšpekcij-
skih služb Danica Gajzer in njen po-
močnik Zvonko Furman, ki je hkrati
tudi gradbeni in urbanistični inšpek-
tor. V pisarni predsednika izvršnega
sveta je potem tekel celotni pogovor
med Francem Cvetkom, načelnico in
njenim pomočnikom ter predsedni-
kom izvršnega sveta. (Ves pogovor so
snemali na video.) Na pogovoru sta
bili dve priči neuspelega tehničnega
prevzema poslovno-stanovanjske
zgradbe Franca Cvetka pripravljeni
dati izjavo, da sta se požarni inšpek-
tor in veterinarska inšpektorica na
tehničnem prevzemu neprimerno ved-
la do investitorja. Ce se bo pokazalo,
da je trditev resnična, bodo uvedli
proti njima disciplinski postopek, je
povedal Vili Trofenik in dodal, da so
se dogovorili, da bodo inšpektorji po-
novno opravili tehnični pregled v sre-
do, 24. aprila, ob 15. uri. Investitor
Franc Cvetko bo moral predložiti
projektno dokumentacijo, ki ustreza
zgrajeni stavbi. Vse nepravilnosti, ki
so za obratovanje ključnega pomena,
morajo odpraviti takoj, tisto, kar pa
ni tako nujno potrebno, pa v daljšem
časovnem obdobju.
Ob 10. uri so pogovore sklenili in
Franc Cvetko je izpred vhoda v grad
odstranil svoje terensko vozilo, vrnili
so se uradniki, ki so medtem čakali
na razplet dogodkov v stavbi stare šo-
le, in življenje se je normaliziralo.
Vili Trofenik je skupščinskim po-
slancem moral še pojasniti, zakaj ni
intervenirala policija, kar bi bilo po
mnenju nekaterih poslancev dobro.
Nekateri očividci dopoldanske bloka-
de so izrazili bojazen, da takšno ob-
našanje — Franc Cvetko, je imel na-
mreč v avtu lovsko puško, ki je bila
sicer prazna, brez nabojev — ne bi
postalo pravilo pri reševanju podob-
nih problemov. Pred grad je v času
blokade prišel pomočnik komandirja
ormoške policije, pa ga je predsednik
izvršnega sveta prosil, naj ne interve-
nirajo, saj bo poskušal sam spor rešiti
drugače; to mu je z osebnim pristo-
pom tudi uspelo. Štiri naboje, ki so
bili raztreseni, je predsednik ormo-
škega izvršnega sveta spretno spravil
v svoj žep.
KAJ PRAVI FRANC CVETKO
Govoricam predvsem v soboto in
nedeljo v Ormožu in okolici ni hotelo
biti konca. Nekateri so Cvetku privo-
ščili, da ni dobil dovoljenja, drugi so
ga pomilovali. Zato sem se odločila,
da Franca Cvetka osebno poiščem in
se z njim pogovorim o vsem, kar se je
dogajalo v petek.
Kaj bo v stavbi, nas je najprej zani-
malo. »V večjem delu zgradbe je del
pritličja namenjen srednje veliki sa-
mopostrežni trgovini, zraven bo mes-
nica. V kleti stavbe so pripravljeni
razsekovalnica in dve hladilnici. De-
sno od vhoda bo gostilna z več pro-
stori, pod njo pa večji gostinski loka-
li, opremljeni v lovskem slogu, name-
njeni gostom za posebne namene, po-
roke, obletnice, sedmine in podobno.
V prvem nadstropju bi bila še manjša
trgovina s športnimi lovskimi stvarmi
in dve večji družinski stanovanji. V
dvoriščni manjši zgradbi bo v pritlič-
ju trgovina, ki jo bomo odprli skupaj
s Kovinotehno iz Celja, v njej pa bo
bela tehnika, železnina, akustika, del
pa bo namenjen izključno za potrebe
vinogradnikov in kletarjev. Tu bodo
na voljo vse reči, ki jih naši ljudje ku-
pujejo v bližnji Avstriji in jih je doma
težko dobiti. Potrudili se bomo, da
bo, če kakšnega dela ne bo v trgovini,
lahko kupec prišel ponj prihodnji
dan. V nadstropju dvoriščne stavbe
pa je osem postelj za delavce, ki bodo
mogoče delali pozno v noč, pa se ne
bodo mogli domov odpeljati z javni-
mi prevoznimi sredstvi. Ta prenočišča
bodo zastonj,« je še poudaril Franc
Cvetko in nadaljeval, da so v to
zgradbo vložili ves svoj denar.
»Nič nisem delal na črno, vsi raču-
ni so uradno registrirani in plačani.
Seveda sem si moral nekaj denarja iz-
posoditi tudi od prijateljev, ljudje mi-
slijo, da imam vse spravljeno v noga-
vici. V dveh letih, ko smo gradili v Or-
možu, smo ogromno delali tudi na
našem posestvu, prodali ogromne ko-
ličine krompirja, vina in celo nekaj
parcel, česar sicer ne bi naredili. V ce-
lotnem kompleksu bomo zaposlili od
20 do 25 ljudi, to pa menda za ormo-
ško občino ni malo, je povedal sogo-
vornik.
Povedal je, da so resnično med sa-
mo gradnjo načrte ponekod spreme-
nili, kot je narekovala trenutna go-
spodarska situacija pri nas in tudi po-
treba družine, vendar je Franc Cvetko
še posebej poudaril, da se je ob spre-
membah vedno posvetoval — sicer
neuradno tudi z nekaterimi inšpek-
torji. »Moja največja napaka je bila,
da ob spremembah nisem od inšpek-
torjev zahteval nič pisnega.«
Ob najinem pogovoru je bil navzoč
tudi zet Zlatko Korpar in povedal, da
so vse spremembe, ki so jih naredili
med gradnjo, samo izboljšale, ne pa
poslabšale razmere v poslovno-stano-
vanjski zgradbi, zaradi česar pa men-
da Ormož ni na slabšem.
Konec tega tedna želi odpreti trgo-
vinski del, gostinski del še ne bo na-
red tako hitro. Mnenje načelnice me-
dobčinskih inšpekcijskih služb je vzel
hudo resno, saj je bilo v minujih dneh
videti okoli njegove hiše polno obr-
tnikov, ki so urejali to in ono.
»Seveda me vse to dodatno stane,
vendar predpis je predpis,« je še po-
tarnal Franc Cvetko.
Pogovor je nanesel tudi na njegovo
zahtevo, da nekateri inšpektorji zara-
di nekorektnosti opravljanja svojega
dela dobijo delovno knjižico. Menda
je pri tem mislil dokaj resno na že
omenjena inšpektorja (požarnega in
veterinarsko), temu spisku pa je do-
dal še delavko upravnih organov
skupščine občine Ormož, ki po njego-
vem zavira ves postopek.
Kako se bo razpletalo, bomo v
Tedniku še pisali.
Vida Topolovec
Sporna stavba na Ljutomerski 3.	Foto: LK
RODILE SO: Darinka Poto-
čnik, Jiršovci 47, Destrnik —
Matejo; Marijana Flajsinger,
Vrazov trg 2, Ptuj — Miha; Her-
mina Svenšek, Videm 32 — Do-
minika; Irena Plohi, Lahonci
150/a, Ivanjkovci — Tadeja in
Tjašo; Jožefa Kajzer, Jiršovci 43,
Destrnik — Dušana; Betka Skle-
dar, Nadole 50/a, Žetale — de-
klico; Darinka Zemljarič, Nova
vas 5/g, Markovci — deklico;
Nada Rožman, Hermanci 13,
Miklavž — Franja ; Terezija Do-
večar, Kraigherjeva 3, Kidričevo
— Nušo; Mojca Šeruga, Podleh-
nik 2/a, — Alena; Ivanka Vrago-
vič, Krapinsko polje 143, Krapi-
na — Danijela; Liljana Cafuta,
Panonska 5, Ptuj — dečka; Justi-
na Dizdarevič, Arabajterjeva I,
Ptuj — Alena; Jagoda Kokot,
Drenovec I, Zavrč — Petra; Ire-
na Vinkovič, Bukovci 10, Mar-
kovci — dečka; Romana Kekec,
Sakušak 58, Juršinci — dečka;
Nevenka Goleč, Preseka b.b.,
Krapina — Nikolino; Verica Bu-
tolen, Hajdoše 9, Ptuj — Maria;
Angela Križan, Gabrnik 6, Jur-
šinci — Gregorja; Albina Marin,
Bresnica 72, Podgorci — Moni-
ko.
Poroke v Ptuju: Darko Žnida-
rič, Gorišnica 40, in Marjeta Po-
platnik, Gorišnica 147; Dušan
Podvrčnik, Šikole 61, in Nataša
Valand, Šikole 61; Bogdan Hor-
vat, Kidričevo, Kajuhova ul. 12,
in Stanislava Gajser, Ptuj, Ul. B.
Kraigherja 20; Marjan Zoreč,
Kidričevo, Cučkova ul. 3, in Sil-
vija Horvat, Kidričevo, Cučkova
ul. 3; Janez Petek, Cvetkovci
107, in Slavica Kolarič, Formin
8.
POROKA V LENARTU: Sta-
nislav Januš in Sonja Ceh, Sp.
Gasteraj 43, Jurovski Dol.
UMRLI SO: Neža Gonza, Ki-
car 142, roj. 1914 — u. 14. aprila
1991; Albina Debevec, Ptuj,
Volkmerjeva c. 10, roj. 1907, u.
12. aprila 1991; Branko Babič,
Krčevina pri Ptuju 68, roj. 1955
— u 15. aprila I99I; Marija Bez-
jak, Strjanci 7, roj. 1928 — u. 16.
aprila 1991; Jožef Perko, Mure-
tinci 45, roj. 1909 — u. 17. aprila
1991; Franc Horvat, Trgovišče
34, roj. 1908 - u. 19. aprila
1991.
POROKE V ORMOŽU: 6
aprila: Josip Bogdan, Tupkovec
2, in Katarina Kocen, Godeninci
49, Središče ob Dravi; 13. aprila:
Frančišek Muhič, Hranjigovci
16, Tomaž pri Ormožu, in Irma
Majcen, Lahonci 54, Ivanjkovci.
AVTO OBSTAL V POTOKU
Po lokalni cesti od Dolan
proti Cirkulanam je v ponede-
ljek, 15. aprila, ob 15.20 vozil
osebni avto Miran Lešnik iz Ptu-
ja, Ulica Vide Alič 17. Vozil je
bolj po levi strani ceste, pred
mostom čez potok v Dolanah je
nameraval zapeljati v desno, da
bi tako zapeljal čez most. Toda
zaneslo ga je na travnato banki-
no, po nasipu je vozil še okoli 22
metrov, potem pa je vozilo ob-
stalo na boku v strugi potoka. V
nezgodi je bila hudo ranjena
voznikova mati Magdalena Leš-
nik iz Ptuja, CMD 19.-Prepeljali
so jo v ptujsko bolnišnico.
PADEL POD VOZ, NALOŽEN
Z GNOJEM
Prejšnji ponedeljek, 15.
aprila, sta Jože Toplak iz Jane-
žovskega Vrha in Jože Novak iz
Vintarovec vozila hlevski gnoj,
in sicer na kmečkem vozu, ki je
bil priključen k traktorju. Na eni
od voženj ob 19.40 je Jože No-
vak, ki je bil na vozu, med vož-
njo začel plezati proti traktorju.
Spodrsnilo mu je in padel je pod
voz, kolesa pa so mu peljala čez
noge. Hudo poškodovanega so
odpeljali v ptujsko bolnišnico.
SRNA POVZROČILA NEZGO-
DO
V	ponedeljek, 15. aprila, ob
6,40 se je z osebnim avtomobi-
lom peljala po lokalni cesti od
Gomile pri Kogu proti Vuzme-
tincem Sonja Horvat iz Ormoža,
Vrazova ul. 1. Med vožnjo je
pred avto nenadoma skočila sr-
na. Da bi se izognila trčenju, je
Horvatova zavila v levo, toda
tam je zadela v vzpetino ob cesti,
avto je odbilo nazaj na vozišče,
potem pa se je skotalil še po
klancu navzdol in obstal na stre-
hi. Hudo ranjeno voznico so od-
peljali v ptujsko bolnišnico.
MOTORIST NA KRAJU NE-
SREČE UMRL
V	torek, 16. aprila, okoli 21.
ure se je po magistralni cesti od
Ormoža proti Ptuja na motor-
nem kolesu peljal 19-letni Miran
Kovačec iz Cvetkovec 35. Na
ravnem delu cestišča je zapeljal
desno na bankino, zaneslo ga je
na nasip ob cesti in vrglo na nji-
vo. Miran Kovačec, čeprav je
uporabljal zaščitno čelado, se je
tako poškodoval, da je na kraju
nesreče umrl. Njegova sopotnica
Stanka Petek, ki sicer ni imela
čelade, pa se je hudo poškodova-
la in so jo prepeljali v ptujsko
bolnišnico, kjer je še v kritičnem
stanju.
Ob raziskavi okoliščin te ne-
sreče so miličniki našli nekaj
uporabnih sledi na oblačilih po-
nesrečenih. V kriminalističnem
laboratoriju RSNZ so ugotovili,
da gre za barvo neznanega vozi-
la. V poizvedovanju so ormoški
miličniki odkrili voznika traktor-
ja, ki naj bi bil povzročil nesrečo.
Voznik traktorja Jože Plohi iz
Cvetkovcev je po cesti vozil trak-
tor s prikolico. Na prikolici je
svetila le zadnja desna luč, zato
je motorist zaradi prehitre vožnje
ni pravočasno opazil. Skušal je
obvoziti traktor po desni strani,
vendar je pri tem podrsal ob
stranico prikolice, zaradi česar je
zapeljal s ceste in se prevrnil na
njivo. Kot kaže, je voznik trak-
torja odpeljal naprej in se ni pre-
pričal, kaj se dogaja za njim.
Z MOPEDOM V PEŠCA
« Po Slovenjegoriški cesti v Ptu-
ju se je v sredo, 17. aprila, nekaj
pred 11. uro peljal na kolesu z
motorjem 16-letni P. M. iz Pla-
carja. Pri prehitevanju pešca
42-letnega Matijo Blažiča iz ob-
čine Lendava ga je s pedalom za-
ske Bistrice proti Tepanju vozil
osebni avto Stojan Valand iz Šar-
hove 39, Gaj pri Pragerskem. Za
naseljem Preloge je v ostrem
ovinku zapeljal na bankino, od
tam ga je zaneslo v jarek, po ka-
terem je vozil še dobrih 80 me-
trov, potem pa je zadel v beton-
ski prepust. V nezgodi so se hu-
do poškodovali voznik in oba so-
potnika Bojan Mesarič in Bojan
Skamlič, oba s Pragerskega. Vse
tri so prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
POŽAR V PARNI PEKARNI V
GRABAH
V sredo, 17. aprila, okoli pol
štirih zjutraj je izbruhnil požar v
zasebni parni pekarni Ivana Vi-
doviča v Grabah 19, KS Središče
ob Dravi. Po ugotovitvah prei-
skovalcev je požar nastal zaradi
razpoke nad kuriščem peči, skozi
katero so uhajali plameni. Ogenj
se je razširil na leseni opaž in
plastične zaboje na peči, vnel se
je strop in btrešje. Požar so poga-
sili gasilci iz GD Ormož, Obrež,
Hardek, Loperšice in Središče ob
Dravi. Zavoljo gašenja je bila za
ves promet dobri dve uri zaprta
tudi regionalna cesta potem pa
je nekaj časa promet potekal iz-
menično. Po nestrokovni oceni
je škode za dobrih 300.000 dinar-
jev.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO-
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naroč-
nina 650,00 dinarjev, za tujino
1.430 dinarjev. ŽIRO RAČUN pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor.
Oproščeno prometnega dav-
ka po obvestilu Skupščine Re-
publike Slovenije — Izvršnega
sveta, številka 3132, z dne 28. 2.
1991.
del v levo nogo. Blažič je padel
po cestišču in čez bankino na
travnik. Hudo poškodovanega so
odpeljali v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM ČEZ NASIP V PO-
TOK
Po magistralni ces.ti od Ma-
ribora proti Lenartu je v četrtek,
18. aprila, ob 6,20 vozil osebni
avto Janez GungI iz Gornjega
Porčiča 103 pri Lenartu. Za nase-
ljem Zamarkova je zapeljal v le-
von čez nasprotni vozni pas, na
bankino in čez nasip, kjer se je
vozilo prevrnilo in obstalo v
manjšem potočku. Hudo poško-
dovanega voznika so prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
Z AVTOM V DREVO
Saša Ilec iz Krčevine pri Vur-
begu 137 b je v petek, 19. aprila,
ob 7,20 vozil osebni avto po lo-
kalni cesti od Trnovske vasi proti
Vitomarcem. V Trnovski vasi ga
je na mokrem in delno poledene-
lem cestišču začelo zanašati, iz-
gubil je oblast nad vozilom in s
sprednjim bočnim delom je trčil
v drevo. Pri tem je bil voznik hu-
do poškodovan in so ga prepelja-
li v ptujsko bolnišnico.
ČEZ BANKINO V JAREK
V nedeljo, 21. aprila, ob 1,35 je
po magistralni cesti od Sloven-