★
URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO VI. 5	KOPER 21. aprila 1952	ŠTEV. 4
VSEBINA:
I REDPISI ISTRSKEi rA OKROZNEG-A _ j (JBSKEGA ODBORA 23. Odllok o izv.ršitivii kazni, vatrnastnih ujkreipov in wVjnih po-
18.	Odlok o ¡planskerii vodstvu niaróidniega gólspoüarstva.	iboljiševialmh: (ukrepov.
19.	Odlok o družbenem prispevku in o davkih.	OGLASI IN OBJAVE
20.	Odtok o prolr alienili.
Predpisi
Istrskega okrožnega ljudskega odbora
18.
iNa podlagi ukaza komandanta Odreda JLA Sin STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odtokom Poverjeništva PNOO za Slovensko' Primorje m Oblastnenga NO za Istfo z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O PLANSKEM VODSTVU NARODNEGA GOSPODARSTVA
I. Temeljne določbe
1.	člen
Vodstvo narodnega gospodarstva se opira na družbeni plan Istrskega okrožja (okrožni družbeni plan), na družbene plane okrajev m mestnih občin ter na samostojne plane gospodarskih-organizacij.
2.	člen
Družbeni, plani določajo razvojno smer materialnih produkcijskih sil in temeljno razdelitev narodnega dohodka na potrošni sklad delovnih ljudi, na sredstva za kapitalno graditev in za druge splošne potrebe družbene skupnosti s tem, da postavljajo temeljne proporce v produkciji in razdelitvi.
Plani gospodarskih organizacij določajo, kakšno bo njihovo gospodarsko poslovanje; pri tem pa morajo upoštevati temeljne proporce družbenih planov.
3.	Člen
Družbeni plani so večletni in letni.
Večletni plani se uresničujejo z letnimi plani.
Letni plan velja od 1. januarja do 31. decembra (plansko leto).
4.	člen
Družbene plane sprejemajo ljudski odbori tako, kakor določa ta, odlok.
5.	člen
Družbene plane sprejemajo okraji in mestne občine samostojno'; pri tem, pa se morajo držati
obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih proporcev, določenih z okrožnim družbenim planom.
6.	člen
Gospodarske organizacije in drugi producenti planirajo in gospodarijo samostojno v skladu s pravicami in dolžnostmi:, določenimi v veljavnih pravnih predpisih; pri tem pa se morajo držati temeljnih proporcev družbenih planov.
7.	člen
Način planiranja predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
V skladu s splošnimi navodili Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora določijo gospodarske organizacije s svoj; m j pravili način in vsebino samostojnega planiranja.
8.	člen
Izpolnitev družbenih planov se izkaže v končnem obračunu.
Končni obračun se predložil v potrditev pristojnemu ljudskemu odboru.
9.	člen
Gospodarske organizacije so:	gospodarska
podjetja,, gospodarske združbe in zadruge.
Gospodarska podjetja so: gospodarska podjetja in druge gospodarske organizacije, ki so pod ujDravo delovnih kolektivov in podjetja zadružnih in družbenih organizacij.
Gospodarske združbe so: okrajne zadružne organizacije in združbe producentov po gospodarskih panogah in področjih.
II.	Vsebina planov
10.	člen
Okrožni družbeni plan določi razvoj materialnih pmducijskih sil v Istrskem okrožju, narodni dohodek, ki1 naj se doseže in njegovo temeljo razdelitev.
11.	člen
Zato, da bi se dosegel planirani ¡razvoj mate-; nalnih produkcijskih sil, narodni dohodek m njegova temeljna razdelitev in zato, da bi se zagotovila in še naprej razvijala samostojnost gospodarskih organizacij, določi okrožni družbeni plan samo temeljne proporce za celotno gospodarstvo v Istrskem okrožju.
Temeljni proporci, ki jih lahko obsega okrožni' družbeni plan, so:
al obvezna najmanjša mera, do katere je treba izrabiti produkcijsko zmogljivost posameznih gospodarskih panog skupaj in po okrajih;
b)	temeljne investicijske graditve po njihovi vrednosti obenem z naštetjem produkcijskih zmogljivosti, ki naj se ustvarijo v gospodarskih panogah skupaj in v posameznih okrajih;
c)	sklad za plače po gospodarskih panogah skupaj in po okrajih, kii je potreben, da lahko gospodarske organizacije v produkciji in prevozništvu izrabijo svojo zmogljivost, na katero So vezane;
d)	povprečna stopnja akumulacije in družbenih skladov, kii se računa od potrošnega, sklada delovnih ljudi v produkciji, prevozništvu in trgovini, in sicer za vse Istrsko okrožje, za posamezne gospodarske panoge oziroma gospodarska področja m za posamezne okraje;
e)	povprečna stopnja od presežka produktov, ki se kot prispevek oziroma davek plačuje v 'proračun — za vsako gospodarsko področje kot celoto;
f)	sredstva, ki se razdelijo za družbene potrebe z okrožnim proračunom; pri tem je treba izkazati tudi dotacije za posamezni okraj in sklad za plače delovnih ljudi, ki so plačani iz proračuna;
g)	odstotna razdelitev pričakovanega družbenega prispevka na okrožni ¡proračun in na proračune okrajev.
Istrski okrožni ljudski odbor odloči takrat, ko sprejema družbeni plan, kateri temeljni proporci pridejo v družbeni plan in v kakšnem medsebojnem razmerju.
Како^ se temeljni proporci uporabljajo, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
12.	člen
V okrajnem družbenem: planu se lahko postavijo tile temeljni proporci:
a)	povprečna stopnja sredstev, ki se morajo v trgovini, gostinstvu, v obrtnih in drugih storitvenih delavnostih (obratih) uporabiti za lastne investicije in katerih stopnja se izračuna od družbenega prispevka ali čistega dohodka oziroma davka;
b)	sredstva, ki naj se razdelijo za družbene potrebe s proračunom okraja; v ta sredstva se vštejejo tudi dotacije, ki so določene za okraj v okrožnem družbenem planu, in tudi dotacije za posamezne občine, mestne občine in proračunski rezervni sklad;
c)	vrednost celotne stanovanjske graditve in vseh komunalnih naprav na njihovem' območju; pri tem je treba določiti za vse gospodarske organizacije na tem območju, kakšen odstotek tistega de-
la akumulacije in skladov, s katerimi samostojno razpolagajo, morajo uporabiti za komunalne in stanovanjske potrebe svojih delovnih kolektivov, m posebej vrednost tistih investicij ,ki se financirajo iz dotacij, danih okraju, z naštetjem objektov in njihovega namena;
d)	skupni znesek in temeljno razdelitev družbenega prispevka vseh gospodarskih organizacij na njihovem območju, ki gre po veljavnih pravnih predpisih v proračun okraja, kakor tudi druga sredstva, ki se razdelijo s tem proračunom, vštevši tudi dotacije iz družbenega plana okrožja in proračunski rezervni sklad;
e)	vrednost obrtniške produkcije in obrtniških storitev.
Razen temeljnih proporcev obsega okrajni družbeni plan še .pregled o razvoju materialnih produkcijskih sil, pregledi planiranega narodnega dohodka in pregled temeljne razdelitve narodnega dohodka v okraju.
13.	člen
Okrajni družbeni plan lahko naloži podjetjem posameznih panog, da od tistega dela čistega dohodka, ki z njim samostojno razpolagajo, nekaj odstotkov uporabijo za graditev stanovanj in komunalnih naprav v prid delovnemu kolektivu.
Okrajni .družbeni plan lahko prepusti mestnim občinami, da določijo odstotek iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Obenem z družbenim planom je treba predložiti ljudskemu odboru potrebno obrazložitev s podatki.
Pristojni organi ljudskih odborov morajo poslati ljudskim odborom tudi obrazložitev s podatki, ki jih ta zahteva potem, ko mu je bil družbeni plan že predložen.
Obrazložitev k okrajnemu družbenemu planu mora posebej obsegati vsak posamezen odmik od okrožnega družbenega plana, ki je bill storjen na podlagi pooblastil, ki jih daje ta odlok.
15.	člen
Družbeni plan okraja povzema tudi seštevke družbenih planov mestnih občin ter pregled komunalnega razvoja in lokalnega gospodarstva občin v območju okraja.
Občine določajo namen svojih dohodkov samostojno s proračunom.
III.	Sprejemanje družbenih planov
16.	člen
Okrožni družbeni plan sprejme Po predlogu svojega izvršilnega odbora Istrski okrožni ljudski odbor z odlokom.
Preden predloži Izvršilni odbor predlog okrožnega družbenega plana Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru, ga mora poslati okrajnima ljudskima odboroma, delavskim svetom gospodarskih podjetij, gospodarskim zbornicam ter okrožnim m okrajnim organom sindikalnih in zadružnih organizacij, da dajo svoje mnenje ¡n svoje pripombe.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ¡pošlje mnenje in pripombe, ki jih ni sprejel, obenem1 s predlogom družbenega plana Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru, da j ;h obravnava in o njih odloči.
17.	člen
Družbene plane okrajev in mestnih občin sprejemajo ljudski odbori z odlokom.
Predlog družbenega plana se pošlje delavskim svetom gospodarskih podjetij, gospodarskim zbornicam na območju ljudskega odbora, krajevnemu sindikalnemu svetu, okrajnim oziroma mestnim organom sindikalne organizacije in okrajnim zadružnim organizacijam, da dajo svoje mnenje in pripombe.
Družbeni plan okraja se pošlje tudi ljudskim odborom mestnih občin in občin na območju okraja, da dajo svoje mnenje in pripombe.
Ljudski odbor mora na svojem zasedanju obravnavati mnenja in pripombe, ki jih je dobil.
18.	člen
¡Ko Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora oziroma okrajni ljudski odbor oziroma ljudski odbor mestne občine sestavljajo predlog diružbenenga plana, morajo zahtevati od ustreznih gospodarskih organizacij, da jim pošljejo osnutke svojih planov, in morajo klicati zastopnike gospodarskih združb, da obravnavajo z njimi osnutke teh planov.
19.	člen
Izvršilni1 odbor Istrskega okrožnega 'ljudskega odbora in pristojni organi okrajnih ljudskih odborov morajo objaviti osnutke družbenih planov najmanj en mesec prej, preden jih predložijo ljudskemu odboru, da se občinstvo z njimi seznani.
20.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi rok, do katerega morajo biti izdelani vsi družbeni planil
Predlogi družbenih planov morajo biti predloženi ljudskim odborom najmanj en mesec pred začetkom planskega leta, na katero se nanašajo.
IV.	Izpolnitev družbenih planov
21.	člen
Pristojni organi ljudskih odborov predložijo po vsakem končanem planskem letu svojemu ljudskemu odboru končni obračun, da ga potrdi
Končnii obračun okrožnega družbenega plana pošlje Izvršilni odbor Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru po računski komisiji, da ga pretrese in s svojimi poročilom pošlje ljudskemu odboru. Končni obračun okrajnega družbenega plana oziroma družbenega plana mestne občine pošlje svojemu 'ljudskemu odboru v pretres obenem s svojim poročilom pristojni gospodarski svet.
Končni obračun obsega enake podatke kot družbeni plan. K obračunu je treba dati enako obrazložitev s podatki kot k družbenemu planu.
Končnemu obračunu se priložijo statistični in evidenčni podatki o tem', kako so gospodarske 'Organizacije izpolnile svoje samostojne plane.
22.	člen
Obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih proporcev družbenih planov, veljajo za izpolnjene, če je gospodarska organizacija v predpisanem času izrabila najmanjšo mero zmogljivosti1, ki je določena v dlružbeneml planu, 'in če je izpolnila tudi druge obveznosti iz tega plana,
Kako je gospodarska organizacija izpolnila svoj plan, ugotovi njen predstavniški organ na podlagi knjigovodskih in evidenčnih podatkov s sklepom.
Gospodarska organizacija mora predložiti svoj sklep pristojnemu gospodarskemu upravnemu organu najpozneje v petnajstih dneh, ko je bil sklep sprejet.
Kaj mora obsegati sklep o izpolnitvi plana, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
23.	člen
Pristojni gospodarski upravni organ lahko nepravden ali površen sklep o izpolnitvi plana v enem mesecu potem, ko ga je dobil, razveliavi in zahteva. da gospodarska organizacija sklep spremeni. lahko oa tudi sam določi stopnjo, do katere je plan izpolnjen.
Pri zadružnih in družbenih organizacijah in njihovih podjetjih ima j>ravieo iz prejšnjega odstavka ljudski odbor, ki je v prvi vrsti pristojen za nadzorstvo nad njihovim delom.
Zooer odločbo po prvem in drugem odstavku tena člena se gospodarska organizacija lahko pritoži višjemu liudskemu odboru v osmih dneh po prejemu odločbe.
V.	Ukrepi za izpolnitev obveznosti iz družbenih
planov
24.	člen
Če se ugotovi, da ena ali več gospodarskih organizacij ne izpolnjuje ali da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz družbenih planov, smejo pristojni organi za izpolnitev teh obveznosti predpisati oziroma uporabiti tele ukrepe:
a)	določijo cene;
b)	prepovejo uvoz in izvoz ali določijo pogoje za uvoz in izvoz;
cl razdelijo glavne surovine in nekatere produkte in tudi določijo njihov namen;
dl določijo namen denarnih sredstev;
e)	nadzorujejo planiranje im graditev investicijskih objektov;
H predpišejo operativne rezerve;
g)	omejijo uporabo sredstev, ki so namenjena za lastne investicije;
h)	odvzamejo ali dodelijo dele osnovnih sredstev;
it) nadzorujejo uporabo amortizacijskih sredstev.
če okrožni družbeni plan nima posameznih temeljnih proporcev iz 11. člena tega odloka, srne Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega od-
bora tiste proporce, ki jih plan nima, predpisati kot ukrep za izpolnitev družbenih planov, če se s tem ne porušijo temeljni proporci, ki so postavljeni v okrožnem' družbenem planu.
25.	člen
Če kakšna gospodarska organizacija ne izpolni plana, se ji lahko postavi prisilna uprava zato, da se odstranijo posledice, ki so zaradi tega nastale.
26.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpise, kateri organi smejo predpisovati oziroma uporabljati ukrepe po 24. in 25. členu tega odloka in ob kakšnih pogojih.
27.	člen
Zoper ukrepe iz 24. in 25. člena tega odloka, ki se izdajo v obliki splošnih predpisov, imajo gospodarske organizacije, na katere se1 ti predpisi nanašajo, pravico, podati svoj ugovor, ali Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ali pa pritožiti se Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru.
Zoper posamezne organizacije se uporabijo ukrepi iz 24. in 25. Člena tega odloka v obliki obrazložene pismene odločbe. Zoper to odločbo se gospodarska organizacija lahko pritoži višjemu javnemu organu v osmih dneh potem, ko jo je dobila.
Pritožba odloži izvršitev odločbe, če ni v odločbi določeno drugače.
Odločba o pritožbi mora biti izdana v osmih dneh po njenem prejemu.
Če se pritožbi ugodi, izvršitev odločbe pa ni bila odložena, ima gospodarska organizacija pravico do odškodnine.
Zoper odločbo, izdano o pritožbi, ni mogoče začeti upravnega spora.
Odškodnina, ki se plača po tem členu, mora biti v sklepnem računu gospodarske organizacije posebej izkazana.
VI.	Nadzorovanje nad izpolnjevanjem družbenih
planov
28.	člen
Pravico in dolžnost nadzorovati izpolnjevanje družbenih planov imajo gospodarsko - upravni m finančni organi.
To nadzorovanje je v tem, da pregledujejo, ali gospodarske organizacije izpolnjujejo planske obveznosti, kii izhajajo iz temeljnih proporcev diruž-benih planov.
Pristojni gospodarsko-upravni in finančni organi opravljajo to nadzorovanje sami tako, da preskušajo stanje gospodarskih organizacij na podlagi tekoče evidence ali pa po Istrski banki.
29.	člen
Neposredno pregledovanje, ali gospodarske organizacije izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo po družbenih planih, smejo samo na podlagi pismene odločbe pristojnega ljudskega odbora oziroma njegovega organa opravljati osebe, ki so 5 to odločbo za to pooblaščene.
30.	člen
Navodilo za vodstvo evidence predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
VII.	Končne določbe
31.	člen
Veljati prenehajo vsi predpisi, ki nasprotujejo temu odloku.
32.	člen
Dlokler se ne formirajo računske komisije, predloži končni obračun v potrditev Istrskemu okrožnemu ljudskemu odbou (21. člen) predsednik üo-spodarskcga sveta.
Če je kakšna gospodarska organizacija ustanovljena kot gospodarsko podjetje, njeno delo po je namenjeno v prvi vrsti za potrebe določenega javnega organa, sme organ, ki je pristojen za ustanovitev takega podjetja, zato. da se temi potrebam ustreže, z ustanovitveno odločbo ali s poznejšo odločbo omejiti samostojno planiranje in poslovanje podjetja ali pa izdati odločbo, s katero spremeni tako gospodarsko organizacijo v zavod.
Za katere gospodarske organizacije se lahko uporabljajo določbe prednjega odstavka, določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
33.	člen
Natančnejše predpise za izvrševanje tega odloka izda Izvrs lni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
34.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1952 dalje.
Koper, dne Tl.aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernes! Vatovec 1. r.
19.
Na podlagi ukaza- komandanta Odreda )A na STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O DRUŽBENEM PRISPEVKU IN O DAVKIH
I. Temeljne določbe
1.	člen
Družbeni prispevek in davki so namejeni za tiste potrebe družbene skupnosti, ki so v skladu z družbenimi plani krijejo iz proračuna.
2.	člen
Družbeni prispevek plačujejo gospodarska podjetja in zadruge.
Zaveza plačevati družbeni prispevek je splošna.
Stopnje družbenega prispevka so proporcionalne,
Na vsakem posameznem gospodarskem področju se plačuje enaka stopnja družbenega prispevka.
3.	člen
Davek plačujejo fizične in pravne osebe.
Davčna zaveza je splošna.
Davčne stopnje so praviloma progresivne.
Vrste davka se smejo vpeljati samo z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	člen
Od dohodov iz delovnega razmerja se ne plačujejo nikakršni davki.
5.	člen
Davčne oprostitve in davčne olajšave se smejo priznavati1 samo v tistih primerih in na tak način, kakor to določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
6.	člen
Gospodarska podjetja in zadruge ne smejo uporabljati zneskov, ki so določeni za družbeni prispevek in davek, v noben drug namen, razen kadar gre za samostojno financiranje investicij, ki so določene v družbenem planu.
II.	Družbeni prispevek
7.	člen
Gospodarska podjetja in zadruge morajo, s svojo1 gospodarsko delavnostjo pridobiti sredstva za plačilo družbenega prispevka.
8.	člen
Družbeni prispevek se plača v znesku, ki se izračuna z določenim odstotkom: od porabljenega sklada za plače.
Družbeni prispevek se izračuna po stopnjah, ki jih določa okrožni družbeni plan.
III.	Davki
9.	člen
Vrste davkov so:
a) prometni davek;
b) davek od posebnega dobička;
c)	davek od presežka sklada za plače;
d)	dohodnina;
e)	davek od dediščin in daril;
f)	lokalna doklada in
gt posebni krajevni prispevek.
1. Prometni davek
10.	člen
Prometni davek se plača od prometa s posameznimi produkti in dobrinami od plačil za posamezne storitve. Prometni davek se odmeri po proporcionalni stopnji od prodajne cene, dosežene za produkte, dobrine in storitve.
Stopnja prometnega davka je lahko tudi progresivna, lahko pa je izražena tudi’v absolutnem znesku od merske enote kakšnega produkta oziroma kakšne skupine produktov ati storitev.
Produkti in dobrine, od’ katerih prometa se plača davek, in storitve, od katerih plačila se plača davek in pa stopnje prometnega davka, se določajo s tarifo prometnega davka.
11.	člen
Davčni zavezanec prometnega davka je producent produktov, ali prodajalec dobrin oziroma izvrševalec storitev.
V tarifi prometnega davka se lahko predpiše, da plača prometni davek kupec.
2. Dav e k od p o s e b n e g a d o bička
12.	člen
Davek od posebnega dobička plačajo gospodarska podjetja: in zadruge od tistega dobička, ki so ga v enem letu dosegla zato, ker so bila v primieri z večino podjetij tiste panoge tehnično veliko bol) opremljena, ali zato, ker so imela v primeri z njimi veliko boljše naravne ali druge pogoje.
3.	Davek od presežka sklada za plače
13.	člen
Če je porabljeni sklad za plače gospodarske organizacije višji od skladal za plače, ki je potreben za izrabo zmogljivosti, kot jo določa družbeni plan, plača1 gospodarska organizacija davek od presežka sklada za plače.
Stopnje davka od presežka sklada za plače so praviloma progresivne.
4.	Dohodnina
14.	člen
Dohodnina se plačuje:	1
a)	od dohodkov zemljišč;
b)	od dohodkov od stavb;
el od dohodkov od zasebnega dela in
d)	od dohodkov od drugega premoženja in premoženjskih pravic.
15.	člen
Davčni zavezanci dohodnine so:
a)	kmetijska gospodarstva;
b)	obrtniška gospodarstva;
c> gospodarstva zasebnih poklicev;
d)	gospodarstva lastnikov premoženja oziroma premoženjskih pravic, ki prinašajo dohodke.
16.	člen
Davčni zavezanci plačajo dohodnino od vseh dohodkov, ki so jih pridobili v Istrskem okrožju.
Dohodnina se odmeri in plača v kraju, kjer ima davčni zavezanec prebivališče oziroma sedež.
Ako ima davčni zavezanec prebivališče oziroma sedež izven Istrskega okrožja, pa ima dohodke v Istrskem okrožju, plača od teh dohodkov davek pri ljudskem odboru, kjer nastajajo oziroma kjer nastajal večina teh dohodkov.
Za dohodninsko podlago se vzamejo dohodki v Jetu, za katero se dohodnina odmerja.
17.	člen
Dohodnina se odmeri praviloma od seštevka dohodkov davčnega zavezanca.
Vsak dohodek, ki pride v seštevek, se ugotovi in izkaže posebej.
18.	člen
V	dohodninsko podlago kmetijskih gospodarstev, obrtniških gospodarstev 'in gospodarstev drugih zasebnih poklicev (15. člen, točka a, b in c) gredo vsi dohodki teh gospodarstev, razen dohodkov iz delovnega razmerja.
V	dohodninsko podlago gospodarstev lastnikov premoženja in premoženjskih pravic, ki prinašajo dohodke, gredo dohodki od zemljišč in stavb in od drugega premoženja in premoženjskih pravic (14. člen, točka a, b in d).
19.	člen
Stopnje dohodnine se ugotavljajo po vrstah zavezancev (15. člen).
Vrsta davčnega zavezanca se določi glede na to, katera oblika dohodkov prevladuje pri njegovih dohodkih, od katerih plača dohodmno.
Stopnje dohodnine so praviloma progresivne.
V	posameznih primerih se lahko predpišejo tudi proporcionalne davčne stopnje ali dohodn na z določenim zneskom.
20.	člen
Dohodek od zemljišča se ugotovi Po površini zemliišča, po njegovi' kakovosti (boniteti) in po vrsti obdelovanja (kulturi) na podlagi katastra (katastrski čisti dohodek).
21.	člen
Če je zemljiški donos na območju vsega okraja kakšno leto precej manjši ali večji od povprečnega donosa1, se lahko na podlagi predpisov za izvrševanje tega! odloka za to leto sorazmerno zmanjša oziroma poveča katastrski čisti dohodek za ves okraj.	.	(	Џ ! P’ ИЧ ! ' ™
če se donos davčnega zavezanca poveča zaradi melioracij ali spremembe kulture, se katastrski čisti dohodek ne poveča, temveč se lahko celo zmanjša za dobo, k' bo določena v predpisih za izvrševanje tega odloka.
Če se zaradi elementarnih nesreč občutno zmanjša donos z zemljišča davčnega zavezanca, se davek odniše v soruzmeflu z nastalo škodo po predpisih, ki' jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
22.	člen
Dohodki od stavb in zasebnega dela 'in pa dohodki od premoženja in premoženjskih pravic (14. člen, točka b, c in d) kakor so dohodki od rente, obresti, patentov, užitka, avtorske pravice in podobno, pridejo v dohodninsko podlago z. dejanskimi zneski po odbitku stroškov, ki so bili potrebni, da so se taki dohodki dosegli.
23.	člen
Fizične in pravne osebe plačajo dohodnino tudi od dohodkov, ki izvirajo iz tujine, če ne plačajo davka od takih dohodkov v tujini.
5.	Davek od dediščin in daril
24.	člen
Davek od dediščin in daril plačajo prebivalci in zasebne pravne osebe, ki si pridobijo z dediščino ali volilom oziroma z darilom kakšno premoženje ali premoženjske pravice.
Davčni zavezanci plačajo ta davek tudi od premoženja in premoženjskih pravic, ki si jih pridobijo z dediščino ali darilom v tujini, razen od nepremičnin, če se tak ali podoben davek ne plača v tujini.
25.	člen
Stopnje davka od dediščin in daril se določijo progresivno po vrednosti dediščine oziroma darila po stopnji sorodstva med davčnim zavezancem in zapustnikom oziroma darovalcem in po gospodarski moči davčnega zavezanca.
6.	Lokalna doklada
26.	člen
Za lokalne potrebe lahko vpeljejo ljudski odbori okrajev, mestnih občin in občin lokalne doklade.
Lokalna doklada se odmeri z določenim odstotkom1 od dohodnine.
Na katere oblike dohodnine, za katere potrebe, ob katerih pogojih in v kolikšni višini se lahko vpe-lie lokalna doklada, bo določeno v predpisih, ki bodo- izdani za izvrševanje tega odloka.
7.	Posebni krajevni prispevek
27.	člen
Za napravo komunalnih, zdravstvenih, socialnih in kulturnih objektov lahko vpelie ljudski odbor občine ali mestne občine na podlagi sklepa zbora voliilcev tistega kraja, mestne občine, oziroma občine, posebni krajevni prispevek, in sicer za posamezni kraj ali za vso občino oziroma mestno občino.
V sklepu zbora volivcev oziroma v odloku ljudskega odbora, s katerim se vpelje posebni krajevni prispevek, moraio biti določeni njegov namen, celotni znesek, podlaga in stopnja.
IV.	Izračunavanje in plačevanje družbenega prispevka in davkov, ki iih plačujejo gospodarska podjetja in zadruge
28.	člen
Gospodarska podjetja in zadruge izračunavajo in olačuiejo družbeni prispevek in davek od presežka sklada za olače po mesečnem obračunu plač, ki sn jih izplačala delavcem in uslužbencem.
Prometni davek in davek od posebnega dobička izračunavajo in plačujejo gospodarska podjetja in zadruge od doseženega prometa oziroma posebnega dobička.
29.	člen
Letni obračun (odmera) družbenega prispevka in davkov se izvrši z odločbo finančnega organa okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je gospodarsko podjetje oziroma zadruga,
Zoper odločbo o letnem obračunu (odmeri) družbenega prispevka in davkov je dovoljena pritožba na okrožni svet za finance v petnajstih dneh po prejemu odločbe.
30.	člen
Družbeni prispevek in davke pobira banka oziroma finančni organ okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je podjetje oziroma zadruga.
31.	člen
Oblastni organi imajo prvenstveno i kavico pri izterjatvi družbenega prispevka, davkov, obresti itn denarn.ii kazni za davčne prekrške.
32.	člen
Preplačila družbenega prispevka in davkov se vračunajo v plačila, ki zapadejo pozneje, ali pa se na zahtevo vrnejo podjetju oziroma zadrugi.
33.	člen
Od družbenega prispevka in davov, ki niso plačani v predpisanem roku, se plačajo obresti.
V.	Odmera in plačevanje davkov, ki jih plačujejo fizične in zasebne pravne osebe
34.	člen
Prometni davek, dohodnino in davek od daril odmerja finančni organ okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju ima davčni zavezanec promet oziroma svoje prebivališče (sedež), premoženje ati kakšen drug vir dohodkov.
Davek od dediščine odmeri finančni organ o-krajnega ljudskega odbora;, v katerega območju je imel svoje prebivališče zapustnik oziroma v katerega območju se vodi zapuščinski postopek, davek od dediščine iz tujine pa odmeri finančni organ okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju ima svoje prebivališče dedič.
Za odmero posameznih vrst in oblik davka se lahko sestavijo pri finančnih organih davčne komisije, ki jih voli in razvezuje ljudski odbor.
35.	člen
Davek se odmeri z odločbo finančnega organa ali davčne komisije pri finančnem organu okrajnega ljudskega odbora.
Zoper odločbo finančnega organa okrajnega ljudskega odbora je dovoljena pritožba na okrožni svet za finance v petnajstih dneh po prejemu odločbe.
Svet za finance Istrskega okrožnega, ljudskega odbora lahko ustanovi komisijo za odločanje o pritožbah.
36.	člen
Lokalno doklado in posebni krajevni prispevek odmerja finančni organ ljudskega odbora, ki ju je vpeljal.
Zoper odločbo o odmeri je dovoljena pritožba na ljudski odbor v petnajstih dneh po prejemu odločbe.
37.	člen
Davek se plača na podlagi odločbe o odmeri.
Do odločbe o odmeri se plačuje davek v obliki
akontacij po odmeri iz prejšnjega leta; to ne velja za davek od dediščin in daril.
V izjemnih primerih je lahko akontacija višja ali nižja, kakor je bil davek v prejšnjem letu.
38.	člen
Redno in, prisilno izterjavo davkov opravlja finančni organ okrajnega ljudskega odbora po svojih izvršilnih uslužbencih.
39.	člen
Od davkov, ki niso plačani v predpisanem roku, se plačajo obresti.
40.	člen
Oblastni organi imajo prvenstveno pravico pri izterjanju davkov, obresti in denarnih kazni za davčne prekrške.
41.	člen
Preplačilo davka se vračuna v plačilo, ki zapade pozneje, ali pa se na zahtevo vrne davčnemu zavezancu.
VI.	Nadzorstvo nad plačevanjem družbenega prispevka in davkov
42.	člen
Finančni organi nadzorujejo plačevanje družbenega prispevka in davkov v mejah in na način, kakor je to določeno s tem odlokom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Pri nadzorstvu nad gospodarskimi podjetji in drugimi davčnimi zavezanci glede družbenega prispevka in davkov pregledujejo finančni organi, ali sta promet in doseženi dohodek privano izračunana, kolikšen je bil čisti dohodek in kako je bil razdeljen, kako je bil porabljen tisti del dohodka, ki je bil namenjen za investicije in rezervne sklade in ali sta bila družbeni prispevek in davek pravočasno plačana.
43.	člen
Pri nadzorstvu nad plačevanjem družbenega; prispevka in davkov imajo finančni organi pravico pregledati ¡poslovne knjige gospodarskih podjetij in drugih davčnh zavezancev, njihove poslovne in pomožne prostore in tehnične naprave, obračune, knjigovodstvene in druge listine finančne narave, tako da lahko ugotovijo posamezne dohodke, oziroma celoten dohodek, promet oziroma vrednost premoženja.
44.	člen
Pravice iz 42. in 43. člena tega; odloka imajo finančni organi tudi pri nadzorstvu nad plačevanjem drugih javnih dohodkov.
45.	člen
Pravna oseba in vsak posameznik mora dati oblastnim1 finančnim organom podatke, ki so podlaga za določitev družbenega prispevka ali davka in podatke o družbenem prispevku oziroma davku druge pravne osebe ali posameznika, če je taka dolžnost določena v tem odloku ali v predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
VII.	Davčni prekrški
46.	člen
Pravna oseba in vsak, kdor mora na podlagi tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov napovedali ali dali finančnim organom podatke o svojem družbenem prispevku oziroma davku, ali o družbenem prispevku oziroma davku druge pravne osebe ali posameznika, pa ne napove ali ne da takih podatkov v predpisanem roku, ali pa ne ustreže naročilu finančnega organa, naj da omenjene podatke,se kaznuje z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev, ali z določenim odstotkom odmerjenega družbenega prispevka oziroma davka, vendar največ do 25.000 dinarjev, v hujših /primerih pa z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev.
47.	člen
Pravna oseba in vsak, kdor prepreči upravičenemu firiačnemu uslužbencu, da v zvezi z obračunom družbenega prispevka oziroma davka ne more pregledati; njegovih poslovnih knjig in drugih evidenc ter poslovnih prostorov, se kaznuje 'z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
48.	člen
Za prekršek iz 46. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev tudi odgovorna uradna ali druga odgovorna oseba, ki je storila prekršek, ko je delala v imenu pravne osebe.
Tako se kaznuje tudi odgovorna uradna oseba ljudskega odbora, ki ne vplača v predpisanem roku v določeni proračun dohodka, ki je bil plačan v dobro tega proračuna.
Vili. Zastaranje
49.	člen
Pravica obračunati družbeni prispevek in obračunati oziroma odmeriti davek in pravica izreči kazen za prekršek, zastara v petih letih po preteku leta, za katero je bilo treba napraviti obračun in odmeriti davek oziroma v katerem je bil storjen prekršek.
Pravica izterjati družbeni prispevek in davek, in pravica izterjati kazen za prekršek zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica gospodarskih podjetij in drugih davčnih zavezancev do povrnitve plačanih zneskov družbenega prispevka davkov, obresti in denarnih kazni zaradi prekrškov, ki jih ne bi bilo treba plačati, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem so bili plačani.
50.	člen
Zastaranje pravice, obračunati družbeni prispevek in obračunati oziroma odmeriti davek ter pravice izreči kazen za prekršek, se ustavi z vsakim uradnimi dejanjem pristojnega organa, ki meri na to, da se obračuna družbeni prispevek oziroma da se obračuna ali odmeri davek oziroma izda odločba o prekršku.
Zastaranje pravice izterjati družbeni prispevek ih davek in pravice izterjati kazen za prekršek, se ustavi z vsakim uradnim dejanjem pristojnega or-
LËTO Vi. - àT. 4
gana, ki meri na to, da se družbeni prispevek, davek oziroma kazen izterjajo.
Zastaranje pravice do povrnitve (plačanega družbenega prispevka, davka, obresti ali denarne kazni za prekršek, ki jih gospodarsko podjetje oziroma (davčni zavezanec nista bila dolžna plačati, se ustavi z vsakim njunim dejanjem pri pristojnem organu, ki meri na to, da se prispevek, davek, obresti ali denarna kazen vrnejo.
51.	člen
Pravnomočna odločba o obračunu družbenega prispevka in o obračunu oziroma odmeri davka, se lahko spremeni v treh letih po pravnomočnosti, če se v obračunu oziroma odmeri ugotovi napaka, alj če se pozneje zve za dejanske okoliščine ali dokaze, ki preje niso bili znani, ki pa so pomembni za izdajo pravilne odločbe.
Odločbo o obračunu oziroma odmeri spremeni iz lastnega nagiba ali na zahtevo stranke organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. .
IX.	Prehodne in končne določbe
52.	člen
Zadruge, ki svojega poslovanja nimajo urejenega po gospodarskem! računu, plačajo dohodnino, ki je praviloma nižja iodi dohodnine ostalih zavezancev davka na dohodek.
Zadrugam v smislu prednjega odstavka se dohodnina za 1. 1951 odmeri smiselno po predpisih tega odloka.
53.	Člen
Ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati odlok o davkih z dne 31. julija 1951 (Uradni list št. 7-41/51) s spremembami, odlok o razdelitvi dobička z dne
30.	julija 1951 (Uradni list štev. 7-35/51), oba s poznejšimi spremembami, in pa drugi, na njihovi podlagi izdani predpisi, ki so v nasprotju s tema odlokoma.
Odlok oi davku na dohodek (dohodnini), odlok o davku na dediščine in darila, odlok Izvršilnega odbora io prometu z alkoholnimi pijačami, odredba o davku od prometa proizvodov in storitev z začasno tarifo k tej odredbi iç predpisi o posebnem krajevnem prispevku ostanejo v veljavi, dokler ne izda Istrski okrožni ljudski odbor oziroma njegov Izvršilni odbor ustrezajočih novih predpisov.
54.	člen
Za izvršitev tega odloka ima Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora pravico izdati;:
a)	predpise o družbenem prispevku in o njegovi uporabi za investicije, ki jih določa družbeni plan;
b)	predpise o davčnih oprostitvah, davčnih olajšavah in davčnih odpisih;
c)	tarifo prometnega davka1;
d)	¡predpise o davku od posebnega dobička, o davku od presežka skladb za plače, o dohodnini, o davku od dediščin in daril, o lokalni dokladi1 in pa o davčnih stopnjah;
e)	predpise o ugotavljanju katastrskega čistega dohodka;
f)	predpise o prisilni izterjavi družbenega prispevka in davkov in o stroških prisilne izterjave;
g)	predpise o obrestni meri za nepravočasno plačani družbeni prispevek in davek;
h)	predpise o posebnem kruievnem prispevku.
55.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko na predlog okrožnega sveta za finance posamezna gospodarska podjetja deloma ali popolnoma oprosti od prometnega davka.
Način obračunavanja in roke za plačevanje družbenega prispevka, davkov, doklad in drugih dohodkov predpisuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Glede plačevanja akontacij dohodnine lahko prenese to pravico na Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Sivet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko odloči, da sam sestavlja letne obračune družbenega prispevka in davka posameznim podjetjem;
56.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko izda potrebne predpise, da se prepreči dvojno obdavčenje, zavarûje načelo vzajemnosti pravnega varstva in pravne pomoči, kakor tudi da se uporabijo retorzivni ukrepi.
57.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1952.
Koper, dne 11. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
20.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda ILA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK O PRORAČUNIH
I. Temeljne določbe
1.	člen
Proračun Istrskega okrožja, proračuni okrajev ter proračuni mestnih občin in občin določijo tiste dohodke in razdelijo tista denarna sredstva, ki so z družbenimi plani namenjena za izpolnjevanje nalog jiavnih organov in zavodov, za druge družbene sklade in za potrebe gospodarstva.
Vsak proračun se izda za eno koledarsko leto in velja za to leto (proračunasko leto).
2.	člen
Proračun sprejme pristojno predstavniško telo, tako kakor določa ta odlok.
(Istrsko okrožje, okraji, mestne občine in občine samostojno razvrstijo v svojih proračunih vse dohodke, ki jim gredo po odloku.
3.	člen
Vsi dohodki morajo biti razvrščeni v proračunu in izkazani po virih, iz katerih potekajo.
Vsi izdatki morajo biti razvrščeni v proračunu in izravnani z dohodki.
Če se med proračunskim letom izdajo predpisi, s katerimi se zmanjšajo dohodki ali povečajo iz-daiki, določeni s proračunom, je treba s temi predpisi poskrbeti tudi za vire dohodkov, s katerimi se proračun izravna.
IL ysebina proračuna
4.	člen
Proračun Istrskega okrožja (okrožni proračuni določi, kateri dohodki se morajo zbrati v prid Istrskega okrožja in kako se razdelijo med okrožne organe in zavode za izpolnitev njihovih nalog m za potrebe gospodarstva in drugih družbenih delavnosti, ki se financirajo iz okrožnega proračuna.
Okrožni proračun lahko določi potrebne dotacije posameznim okrajem.
Okrožni proračun lahko določi sredstva za izpolnitev obveznosti Istrskega okrožja iz posojil in mednarodnih pogodb.
5.	člen
Proračuni okrajev, mestnih občin in občin določijo, kateri dohodki se morajo zbirati v njihov prid in kako se razdelijo med njihove organe m zavode za izpolnitev njihovih nalog in za potrebe gospodarstva in drugih družbenih delavnosti, ki se financirajo iz proračunov posameznih upravnih teritorialnih enot.
Okrajni ljudski odbor določi s svojim proračunom potrebne dotacije za mestne občine in občine na svojem območju.
6.	člen
S proračunom se določijo za gospodarstvo tista sredstva, ki so potrebna za obvezne investicije iz družbenega plana, in tudi sredstva, ki so potrebna za kritje priznanih izgub, če gospodarska organizacija za to nima zadostnih sredstev.
7.	člen
Vsak proračun ima proračunski rezervni sklad.
V	okrožni proračun pride tudi rezervni sklad okrožnega družbenega plana.
Zakaj so proračunski rezervni skladi namenjeni in kako se uporabljajo, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	člen
V	proračunu se lahko določijo sredstva za podpiranje zadružnih in družbenih organizacij.
Pristojni organi ljudskih odborov imajo pravico nadzorovati porabo teh sredstev.
Ш. Proračunski dohodki in njihova razdelitev
9.	člen
Redni viri proračunskih dohodkov so:
a) družbeni prispevek;
b) prometni davek;
c)	davek od posebnega dobička;
d)	davek od presežka sklada za pleče;
e)	dohodnina;
D davek od dediščin in daril;
g)	lokalna doklada;
h)	posebni krajevni prispevek;
i)	takse in
j)	dohodki uradov in zavodov.
Novi redni viri proračunskih dohodkov se smejo vpeljali samo z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Viri proračunskih dohodkov so lahko tudi posojila, dotacije in drugi, na odlok oprti dohodki.
10.	člen
Družbeni prispevek, ki ga plačajo gospodarske organizacije, gre kot dohodek v okrožni proračun in v proračun okraja, mestne občine oziroma občine.
Družbeni prispevek gre kot dohodek v proračun okraja in tiste mestne občine oziroma občine, kjer ima gospodarska organizacija svoje gospodarske in poslovne enote, ki so dolžne plačevati ta prispevek.
11.	člen
Kolikšen odstotek družbenega prispevka gre kot dohodek v okrožni proračun in y proračun okrajev, določi okrožni družbeni plan, kolikšen odstotek pripada mestnim občinam, pa določi okrajni družbeni plan.
12.	člen
Prometni davek, davek od posebnega dobička in davek od presežka sklada za plače gredo kot dohodki v okrožni proračun.
Z okrožnim proračunom se lahko z odstotkom določeni del teh dohodkov prepusti okraju.
13.	člen
Dohodnina gre kot dohodek v okrajni proračun.
Okrajni družbeni plan lahko določi, da gre mestnim občinam in občinam del dohodnine, ki se določi z odstotkom.
Dohodnina gre kot dohodek v proračun tistega okraja, kjer ima davčni zavezanec prebivališče [sedeži, premoženje ali drug vir dohodkov.
Kolikšen odstotek dohodnine gre mestnimi občinam in občinam, določi družbeni plan okraja.
14.	člen
Dohodek od lokalne doklade gre v proračune okraja, mestne občine in občine.
Občine se finansirajo praviloma iz lokalne doklade.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda natančnejše predpise o najvišji stopnji in razdelitvi lokalne doklade.
15.	člen
Davek od dediščin in daril gre kol dohodek v proračune okraja, mestne občine in občine. Družbeni plan okraja določi, kolikšen odstotek davka od dediščin in daril pripada okraju, mestnim občinam 'in občinami.
16.	člen
Posebi krajevni prispevek gre v proračun tiste mestne občine oziroma občine, ki ga je razpisala.
O tem, kako naj se uporabijo sredstva posebnega krajevnega prispevka, se sprejme poseben dodatni proračun.
17.	člen
Takse gredo kol dohodek v okrožni proračun 1er v proračune okraja, mestne občine in občine
Kolikšen odstotek dohodka od taks gre okrožju in okrajem, določi okrožni proračun, kolikšen odstotek gre mestnim občinam in občinam pa določi okrajni proračun
18.	člen
Dohodki uradov in zavodov gredo v tisti proračun, iz katerega se ti uradi in zavodi financirajo.
19.	člen
Posojila, ki se javno podpisujejo, sme razpisovati samo Istrski okrožni ljudski odbor.
O najetju posojil v tujini odloča Istrski okrožni ljudski odbor.
Sredstva iz posojil, razpisanih v okrožju in iz posojil, najetih v tujini, gredo v okrožni proračun.
20.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo mied proračunskim letom okrožje, okraji, mestne občine in občine, postavijo kot presežek vsak v svoj proračun za prihodnje leto.
21.	člen
Posebni skladi se smejo ustanavljati samo z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora. S lemi predpisi se določi tudi namen teh skladov.
IV.	Sestava in sprejetje proračuna
22.	člen
Proračun ima splošni in posebni del.
Splošni del obsega finančne določbe in določbe o ukrepih za izvrševanje proračuna.
Posebni del obsega plan dohodkov po vrstah, predračune dohodkov in izdatkov posameznih organov in zavodov, rezervni sklad, obveznosti m dotacije.
23.	člen
Predračuni dohodkov in izdatkov zavodov s samostojnim) financiranjem so kot posebne priloge sestavni deli proračuna.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda predpise o zavodih s samostojnim financiranjem.
24.	člen
Dohodki so razvrščeni po delih, razdelkih, odstavkih (partijah) in postavkah (pozicijah).
Izdatki so razvrščeni po delih, razdelkih, poglavjih, odstavkih (partijah) in postavkah (pozicijah).
25.	člen
Okrožni proračun sprejme po predlogu svojega Izvršilnega odbora Istrski okrožni ljudski odbor z odlokom.
Proračune ostalih teritorialnih upravnih enot sprejme ljudski odbor z odlokom.
Obenem s proračunom se potrdijo tudi njegove priloge.
26.	člen
Proračun se sprejme pred začetkom leta, za katero naj velja.
Če proračun ne bi: bil pravočasno sprejet, se začasno opravlja financiranje v skladu s proračunom prejšje.ga leta in po njegovih splošnih določbah, vendar največ za tri mesece.
Odločitev o začasnem financiranju izda pristojni ljudski odbor.
V.	Izvrševanje proračuna
27.	člen
Proračun se izvršuje tako, da se uporabljajo sredstva po njihovem namenu in v mejah proračuna in da se pobirajo dohodki v mejah in na način, kakor določa odlok.
Vsako proračunsko izplačilo in vplačilo se mora opirati na zakonite predpise in mora biti posamezno izkazano z listinami.
28.	člen
Proračun se izvršuje po četrtletnih, če je treba pa tudi po mesečnih proračunskih načrtih dohodkov in izdatkov.
Te načrte izdaja odredbodajalec, ki izvršuje proračun.
29.	člen
Proračun izyršuje odredbodajalec.
^ Odredbodajalec za izvrševanje okrožnega proračuna sta predsednik Izvršilnega odbora in predsednik Sveta1 za finance skupaj, za izvrševanje okrajnega proračuna predsednik ljudskega odbora in ^predsednik sveta za gospodarstvo skupaj, za izvrševanje proračuna mestne obe ne oziroma občine pa predsednik ljudskega odbora.
Odredbodajalec okrožnega proračuna izvršuje proračun po tajniku sveta za finance, odredbodajalec okrajnega proračuna Po načelniku oddelka za f mane e pri svetu za gospodarstvo, odredbodajalec za izvrševanje proračuna mestne občine oziroma občine pa izvršuje ta proračun sam;.
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna je odgovoren za izvršitev proračuna v celoti.
30.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna dohodkov in izdatkov organov in zavodov ljudskih odborov je listi, ki načeluje organu ali zavodu.
Ta odredbodajalec sitie posamezne pravice, ki se nanašajo na predračun dohodkov in izdatkov, prenesti na pomožnega odredbodajalca.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov je odgovoren za izvršitev predračuna v celoti.
31.	člen
S predračunskimi denarnimi sredstvi razpolaga računodajalec po odredbodajalčevem nalogu.
Računodajalec je za svoje delo odgovoren odredbodajalcu in pristojnemu finančnemu organu.
Računodajalec sme izplačati samo to, kar una zakonito podlago.
Če misli računodajalec, da nalog ni zakonit, mora zahtevati za takšno plačilo poseben pismeni nalog in to sporočiti pristojnemu finančnemu organu.
V tem primeru sme pristojni finančni organ prepovedati naloženo izplačilo. O sporu med odredbodajalcem in finančnim organom odloči računska komisija.
32.	člen
Namen in višina sredstev, ki so določena v proračunu, se spremenita s prenosom ivirmanom), če terja to posebna potreba.
Prenos (virman) sme napraviti:
mied proračunskimi deli in razdelki — odredbodajalec, ki izvršuje proračun;
med proračunskimi poglavji — predsednik ljudskega odbora v sporazumu s finančnim organom;
med odstavki (partijami) enega proračunskega poglavja in med postavkami (pozicijami) enega odstavka (partije) v predračunu dohodkov in izdatkov — odredbodajalec, ki izvršuje predračun dohodkov in izdatkov.
Ne sme se napraviti prenos (virman) med sredstvi, ki so namenjena za osebne izdatke, in Sredstvi, ki so namenjena za stvarne izdatke.
O prenosu (virmanu) odloči odredbodajalec s posebno odločbo.
33.	člen
Če zaradi neenakega dolekanja dohodkov v razmerju z izdatki zmanjka blagajniške gotovine za plačilo proračunskih izdatkov, se sme najeti pri kreditnem zavodu kratkoročno posojilo.
To posojilo mora biti vrnjeno do konca proračunskega leta.
Natančnejše predpise o tem, ob kakšnih pogojih in kako se najemaio taka kratkoročna posojila, izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
34.	člen
Knjigovodstvo o izvrševanju proračuna vodi finančni organ, o izvrševanju predračuna pa organ, ki ima predračun.
Blagajniško poslovanje, ki se nanaša na izvrševanje proračuna, opravlja Istrska banka.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko predpiše, da vodi ta banka knjigovodstvo o izvrševanju proračuna.
VI.	Nadzorstvo nad izvrševanjem proračuna
35.	člen
Nadzorstvo nad tem, ali se proračunska sredstva uporabljajo v mejah in za namene, ki so določeni s proračunom in tudi pregled finančnega poslovanja organov in zavodov opravljajo finančni organi.
Finančni organi nadzorujejo uporabo proračunskih sredstev tako, da preizkušajo, za kaj so bila izplačila po predračunih posameznih organov in zavodov dejansko namenjena in ali so bila zakonita ter kako se uporabljajo dotacije, ki so bile dane gospodarstvu.
36.	člen
Finančni organi imajo pravico preizkušati knjigovodske in druge listine organov in zavodov, kadar nadzorujejo uporabo proračunskih sredstev.
37.	člen
Finančni organ z odločbo 'prepove izplačilo iz proračuna posameznega organa ali zavoda, če ugotovi, da je izplačilo nezakonito zaukazano in da nasprotuje svojemu namenu.
Finančni organ prepove izplačilo dotacije, če ugotovi, da je izplačilo zaukazano nezakonito ali za namen, za katerega dotacija ni bila dana. V takem primeru lahko uporabi še druge ukrepe, ki so določeni z odloki in s predpisi, izdanimi na podlagi odlokov.
O sporu med odredbodajalcem in finančnim organom odloči računska komisija.
38.	člen
Banka, 'pri kateri se izvršuje proračun, ilahko zadrži izplačilo, ki gre v breme predračuna organa ali zavoda, če misli, da je nezakonito, vendar pa mora v tem primeru brez odlašanja zahtevati od pristojnega finančnega organa, da odloči o zadržanju izplačila.
Če pristojni finančni organ v osmih dneh potem, ko je bilo izplačilo zadržano, ne izda nobene odločbe, mora banka izvršiti začasno zadržano izplačilo'.
39.	člen
Kdaj je nezakonita uporaba proračunskih sredstev finančni prekršek, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
40.	člen
Odredbodajni finančni organi, ki so pristojni za nadzorovanje po tem odloku, so:
Za okrožni proračun Svet za finance istrskega okrožnega ljudskega odbora, za proračun okrajev svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, za proračun mestnih občin in občin pa predsedn k ljudskega odbora mestne občine oziroma občine.
41.	člen
Splošno nadzorstvo nad izvrševanjem vseh proračunov ima okrožni svet za finance, okrajni svet za gospodarstvo pa nad izvrševanjem proračunov mestnih občin in občin na svojem območju.
42.	člen
Poročilo o gibanju okrožnih in okrajnih proračunskih dohodkov in izdatkov podasta pristojnemu ljudskemu odboru predsednik tega ljudskega odbora in predsednik sveta za finance oziroma za gospodarstvo. poročilo o gibanju proračunskih dohodkov in izdatkov mestne občine oziroma občine pa predsednik ljudskega odbora mestne občine oziroma občine.
43.	člen
Če grozi nevarnost, da bi prišlo do resnejših motenj v razmerju med blagovnim in denarnim skladom, ali nevarnost za temeljne investicije, sme izjemoma okrožni ljudski odbor po predlogu okrož-
nega izvršilnega odbora začasno prepovedati, da se del nekaterih proračunskih sredstev in sredstev obstoječih skladov ne sme porabiti.
VIL Sklepni račun
44.	člen
Vsak odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov miara sestaviti sklepni račun o doseženih dohodkih in o uporabi proračunskih sredstev.
Odredbodajalci za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov zavodov s samostojnim financiranjem in odredbodajalci za posebne sklade sestavijo sklepni račun o svojem finačnem poslovanju.
45.	člen
O celotni izvršitvi vsakega proračuna se sestavi sklepni račun.
Sklepni račun o izvršitvi proračuna na podlagi sklepnih računov o izvršitvi predračunov dohodkov in izdatkov in računov o porabi drugih proračunskih
sredstev, sestavi Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik ljudskega odbora mestne občine oziroma občine.
Sklepni račun o izvršitvi proračuna ima kot prilogo sklepne račune zavodov s samostojnim financiranjem in sklepne račune posebnih skladov.
Sklepni račun o izvršitvi proračuna s prilogami predloži Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, svet za gospodarstvo okrajnega odbora mestne občine oziroma občine po računski komisiji najpozneje eno' leto po izvršitvi proračuna ljudskemu odboru, da ga obravnava.
Sklepni račun se potrdi z odlokom.
VIII.	Prehodne in končne določbe
46.	člen
Dokler se ne formirajo računske komisije, odloči v sporu med odredbodajalcem in finančnim organom [31. in 37. člen predsednik ljudskega odbora, sklepni račun pa predloži ljudskemu odboru (45. člen) predsednik Sveta za finance Istrskega okrož-iega ljudskega odbora, predsednik sveta za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, - predsednik ljudskega odbora mestne občine oziroma občine.
47.	člen
Veljati preneha odlok o sestavi in izvajanju proračuna z 'dne 3. februarja 1951 (Uradni list štev. 2-5/51) in drugi na njegovi podlagi izdani predpisi, ki nasprotujejo temu odloku.
48.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1952 se bodo proračunske potrebe v Istrskem okrožju začasno financirale po trimesečnih planih dohodkov in izdatkov. Tak plan odobri za Istrsko okrožje Izvršilni1 odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, za okraje, mestne občine in občine pa njihovi ljudski odbori, vendar največ do konca drugega četrtletja.
Tromesečni plani začasnega financiranja v smislu prednjega odstavka bodo vključeni kot sestavni del v proračune za leto 1952,
49.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda po predlogu svojega finančnega organa predpise za. uporabo določb tega odloka glede sestave proračuna in sklepnega računa ter glede izvrševanja proračuna in nadzorstva nad njim.
50.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1952 dalje.
Koper, dne 11. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič I. r.	Ernest Vatovec 1. r.
21.
Na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje m Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski1 okrožni ljudski odbor
ODLOK
O IZVRŠITVI KAZNI, VARNOSTNIH UKREPOV IN VZGOJNIH POBOLJŠEVALNIH UKREPOV
Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Proti tistim, ki so obsojeni za storjena kazniva dejanja, se izvršijo samo tiste kazni, varnostni ukrepi in vzgojni poboljševalni ukrepi, ki so predpisani v odloku Istrskega okrožnega ljudskega odbora in izrečeni v sodni odločbi.
Sodna odločba se izvrši le takrat, če postane pravnomočna in če za njeno izvršitev po veljavnih predpisih ni ovir.
2.	člen
Z 'izvršitvijo kazni, varnostnega ukrepa ali vzgojnega poboljševalega ukrepa se obsojencu vzamejo ali omtejijo samo tiste pravice, ki jih obsega predpisana kazen oziroma ukrep, in sicer na način in ob pogojih, kakor določata sodna odločba in ta odlok.
Namen in način izvršitve kazni oziroma ukrepov ne sme biti, da bi se obsojencu povzročalo telesno trpljenje ali žalilo njegovo človeško dostojanstvo.
3.	člen
Kazen strogega zapora in kazen zapora izvršujejo organi notranjih zadev.
Kazen omejitve državljanskih pravic in kazen prepovedi opravljanja poklica izvršuje ljudski odbor okraja, mestne občine oz roma občine.
4.	člen
Kazen zaplembe premoženja in denarno kazen izvršuje okrajno sodišče.
5.	člen
Varnostne ukrepe izvršujejo ustanove ljudskega zdravstva, sodišča ¡n organi notranjih zadev,
6.	člen
Vzgojne poboljševalne ukrepe izvršujejo ustanove socialnega skrbstva, prosvete . in notranjih zadev.
7.	člen
Vse kazni, razen denarne kazni, se izvršujejo na stroške oblasti.
8.	člen
Pristojni javni organ se mora lotiti .izvršitve kazni, varnostnega ukrepa ali vzgojnega poboljševalnega ukrepa v treh dneh po prejemu pravnomočne sodne odločbe, razen če odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisuje drugače ati če ■je v sodni odločbi določen kakšen drug rok za izvršitev.
i
9.	člen
Kazen strogega zapora in zapora se izvršuje v kazenskem poboljševalnem zavodu.
Kazenski poboljševalni zavodi so kazenski poboljševalni domovi, varnostni dom za obsojene porodnice in zapori.
I
10.	člen
Strogi zapor in zapor nad šest mesecev prestajajo obsojenci v kazenskih poboljševalnih domovih.
Kazen zapora, ki ni daljša kot šest mesecev, prestajajo obsojenci v zaporih. V zaporih prestajajo tudi kazen strogega zapora tisti, ki so obsojeni na to vrsto kazni, če ostanek kazni po všlefju pripora ali preizkovafflnega zapora ni daljša kot šest mesečev.
Posamezni obsojenci lahko prestajajo sfregi zapor ali zapor tudi v posebnem, za to določenem domu.
11.	člen
Noseče ženske prestajajo tri mesece pred porodom pa do dopolnjenega prvega leta otrokove starosti strogi zapor in zapor v varnostnem domu za obsojene porodnice.
Mladoletniki, obsojeni na strogi zapor ali pa na zapor nad tri mesece, prestajajo kazen v kazenskem poboljševalnem domiu za mladoletnike.
Obsojenci, ki bolehajo za hudo kronično boleznijo, prestajajo strogi zapor v zdraystvenem kazenskem poboljševalnem domu.
12.	člen
Kazenski poboljševalni dom; vodi upravnik.
On vodi vse vrste opravil v zavodu in mora poskrbeti, da se kazni izvršujejo in da se v zavodu v celoti izpolnjuje ta odlok in drugi pravni predpisi.
Upravnik je za svoje delo odgovoren poverjeniku za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
13.	člen
Zapore vodi predsednik sveta za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora sam; pri večjih zaporih ima za to upravnika zapora.
Zapori so za območje okrajev.
14.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi ima»o paznike.
Pazniško službo vodi poveljnik po zapovedih in pod nadzorstvom upravnika kazenskega poboljševalnega doma, ozirolma poverjenika za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
Natančnejše določbe o ureditvi pazniške službe, o oborožitvi paznikov, o njihovih pravicah in dolžnostih, o prejemkih, o disciplinski odgovornosti in o uniformi, predpiše poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
15.	člen
V kazenskih poboljševalnih zavodih je urejena zdravstvena oskrba obsojencev.
Če za zdravljenje posameznih bolezni v kazenskem poboljševalnem zavodu ni pogojev, se obsojenec, ki zboli za tako boleznijo, pošlje v splošen zdravstveni zavod.
16.	člen
Voditelji za posamezne vrste opravil v kazenskem! poboljševalnem! zavodu, vzgojitelji, pazniki in drugj uslužbenci zavoda, opravljajo svojo službo tako, kakor je določeno v tem odloku in drugih pravnih predpisih in po navodilih upravnika zavoda.
Za svoje delo so vsi uslužbenci zavoda odgovorni upravniku.
17.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi imajo svoj hišni red.
Hišni red obsega zlasti določbe o sprejemanju obsojencev in njihovi razvrstitvi v skupine, o izpolnjevanju delovne dolžnosti obsojencev, o njihovem obnašanju med prestajanjem kazni, o zdravstvenih ukrepih, o hrani obsojencev in njihovi obleki, o prevzgoji, o dopisovanju in dobivaniu paketov in obiskov, o disciplini in pa o odpuščanju obsojencev iz kazenskega poboljševalnega zavoda.
Pravilnik o hišnem redu predpiše poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
18.	člen
Kazenski poboljševalni dotn ima posvetovalni odbor, v katerem so poleg upravnika njegovi pomočniki, vodja vzgojiteljskega zbora, zdravnik ih poveljnik paznikov.
Upravnik kazenskega poboljševalnega doma se mora posvetovati s oosvetovalnim odborom o vseh Domemibnejših vprašanjih, ki so v zvezi z vodstvom kazenskega poboljševalnega doma.
19.	člen
Nadzorstvo nad kazenskimi' poboljševalnimi zavodi in skrb za razmere v njih ima poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
20.	člen
Za nadzorstvo nad razmerami v kazenskih poboljševalnih in vzgojnih poboljševalnih zavodih opravlja poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora od časa do časa inspekcijo s posebnimi uslužbenci. Splošen pregled
kazenskih poboljševalnih domov se mora opraviti najmanj trikrat na leto.
21.	člen
Kazenske poboljševalne zavodej sme obiskati in pregledati samb, kdor ima za to dovoljenje Poverjeništva za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Drugi del IZVRŠITEV KAZNI I. Poglavje
Izvrševanje kazni strogega zapora in zapora
1. Začetek izvrševanja kazni in oddaja obsojencev v kazenske poboljševalne zavode
22.	člen
Izvrševanje kazni strogega zapora in zapora se začne tisti dan, ko se obsojenec zglasi v kazen-skem poboljševalnem! zavodu, kamor je napoten na prestajanje kazni.
Če je obsojenec s sik» pripeljan na prestajanje kazni, se začne izvrševanje kazni tisti dan, ko se mu vzame prostost zaradi oddaje v kazenski poboljševalni zavod.
23.	člen
Razvrstitev, po kateri se obsojenci oddajajo v posamezne kazenske poboljševalne zavode, določi poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Po tej razvrstitvi pošlje obsojenca v kazenski poboljševalni zavod predsednik sveta za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju ima obsojenec stalno prebivališče; če pa obsojenec nima stalnega prebivališča, ga pošlje v zavod predsednik sveta za notranje zadeve tistega okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju obsojenec začasno prebiva, če je! obsojenec v' preiskovalnem zaporu, ga pošlje v kazenski poboljševalni zavod predsednik sveta za notranje zadeve tistega okrajnega ljudskega odbora, v katerega obmiočiu je zapor.
Če je obsojenec na begu ali se skriva, se izda. tiralica.
Organ notranjih zadev, ki pošlje obsojenca v kazenski poboljševalni zavod, mora hkrati poslati tia tudi overjen prepis pravnolmočne sodbe, ki se tiče obsojenca.
24.	člen
Obsojencu, ki ni v priporu ali v preiskovalnem zaporu, pa je huje bolan, se sme nastop kazni na njegovo prošnjo odložiti, dokler ne ozdravi. Prav tako se sme odložiti obsojencu nastop kazni, če kdo umre v obsojenčevi družm, ati če mora dokončati neodložljiva poljska ali druga dela, kadar nima druge delovne sile, vendar največ za dva meseca od takrat, ko je bil poklican, naj nastopi kazen. Če gre za obsojenko, ki je noseča, se nastop kaznj odloži, kadar je tri mesece pred porodom, pa vse do takrat, dokler otrok ne dopolni osmih mesecev starosti. Če obsojenka doji svojega otro-
ka, se ji sme na podlagi zdravniškega mnenja nastop' kazni odložiti' dotlej, dokler otrok ne dopolni dvanajst mesecev.
O prošnji za odložitev kazni odloča predsednik Sveta za notranje zadeve, ki je pristojen za oddajo obsojenca na prestajanje kazni. Zoper to odločbo je v osmih dneh po sprejemu dovoljena pritožba na drugemu, ki ga je po veljavnih predpisih dolžan nance Istrskega okrožnega' ljudskega odbora.
Do odločitve o pritožbi se nastop kazni odloži.
2. Način prestajanja kazni
25.	člen
Ob vstopu v kazenski poboljševalni zavod se ugotovi obsojenčeva identiteta, nato pa se zdravniško 'pregleda in se mu vzamejo stvari, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi, dokler prestaja kazen.
26.	člen
Moški -in ženske prestajajo kazen v ločenih kazenskih poboljševalnih zavodih, ali pa v istem zavodu, vendar ločeni drugi od drugih.
Osebe, ki so v priporu ali v preiskovalnem zaporu, morajo biti popolnoma ločene od obsojencev, ki prestajajo kazen v zaporih.
27.	člen
V	kazenskih poboljševalnih zavodih prestajajo obsojenci kazen skupaj, vendar pa razvrščeni v skupine, ki so med seboj ločene. Merilo za razvrstitev v skupine so osebne lastnosti, obsojencev, njihovo življenje in obnašanje pred obsodbo in med prestajanjem kazni in pa okoliščine, ali se dajo ukrepi za prevzgojo skupaj uporabiti pri več obsojencih.
Obsojenci, k-i so znani alkoholiki, se denejo v poseben oddelek, kjer se zdravijo.
28.	člen
Obsojenec, ki je obsojen na strogi zapor ali zapor, se sme izjemam© dati v samico, če se po njegovih osebnih lastnostih ali iz njegovega obnašanja vidi, da. je nevaren za druge obsojence, ali za njihovo prevzgojo.
V	samico sme biti obsojenec dan takoj v začetku ali pa med prestajanjem kazni. V samici sme prestati eno četrtino kazni, vendar pa ne več kot tri leta.
V	samico se ne sme dati tisti, ki njegovo telesno alj duševno stanje po mnenju zdravnika v domu ne dovoljuje, da bi bil ločen od drugih obsojencev.
O oddaji v samico odloča okrožni poverjenik za notranje zadeve.
29.	člen
Dokler so obsojenci v samici, morajo biti ločeni od drugih tudi pri sprehodu in pri pouku.
Obsojenca, ki je v samici, morajo ta čas najmanj enkrat na teden obiskati upravnik doma ah njegov pomočnik, zdravnik in vzgojitelj.
3.	Pravice in dolžnosti obsojencev
30.	člen
Tisti, ki prestajajo kazen v kazenskih poboljševalnih domovih, imajo brezplačno hrano, obleko,
obutev, perilo in posteljnino. Tisti, ki prestajajo kazen v zaporih, dobivajo brezplačno hrano in posteljnino, po potrebi pa tudi obleko, perilo in obutev.
Obsojenci dobijo hrano Po razpredelnicah za prehrano.
Razpredelnice za prehrano in natančnejše določbe o obleki, obutvi, perilu in posteljnini, predpiše ■poverjenik, za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
31.	člen
Obsojenec ima pravico do plačila za delo, s katerim doseže storitev, ki je za tisto vrsto dela predpisana.
Za nadurno delo, ki se ne opravlja kot disciplinska kazen, in za višjo storitev, kot je predpisana, gre obsojencu plačilo po splošnih predpisih o plačah za tisto vrsto dela.
Obsojencu, ki se pri delu izkaže, se smejo dah posebne nagrade.
Za obsojence, ki se izkažejo pri delu s tem, da oresežejo predpisano storitev, ali kot racionaliza-torji, novatorji ali iznajditelji, se lahko v hišnem redu določijo posebne ugodnosti, ki pa se morajo skladati z namenom kazni.
32.	člen
Najmanj eno tretjino zaslužka, ki ga obsojenec dobi za svoje delo, spravi vodstvo Kazenskega poboljševalnega zavoda kot njegov prinranek, ki se mu izroči takrat, ko se izpusti.
Tretjino zaslužka ima obsojenec pravico porabiti za osebne potrebe po pravilih hišnega reda.
Ostanek zaslužka in vse tisto, kar ne porab,i zase, sme obsojenec poslati svoji družini ali komu drugemu, ki ga je po veljavnih predpisih dolžan preživljati; če pa nima družine, lahko določi, da se mu ta denar spravi kot prihranek. Na ta del zaslužka lahko osebe, ki jih je obsojenec dolžan po veljavnih predpisih preživljali, sežejo s svojo preživninsko terjatvijo.
Od zaslužka, k| ga obsojenec dobi za svoje delo, se odbije največ 10 % za sklad za kulturno-prosvelni napredek v kazenskih poboljševalnih zavodih in za pomoč tistim, ki so odpuščeni iz zavodov. Natančnejše določbe o tem skladu in o odstotku, ki se odbije od zaslužka, predpiše poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s poverjenikom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
33.	člen
Obsojenci imajo med prestajanjem kazni pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe in do socialnega zavarovanja ob nesreči pri delu.
Natančnejše določbe o socialnem zavarovanju obsojencev predpiše Svet za zdravstvo m socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s poverjenikom za notranje zadeve in poverjenikom za finance istrskega okrožnega ljudskega odbora.
34.	člen
Obsojenec ima, pravico sprejemati spise, ki se nanašajo na njegove pravice in z veljavnimi pravnimi predpisi zavarovane koristi ter se s pismenimi
vlogami obračati na posamezne javne organe za varstvo teh pravic in koristi.
Spisi, ki se nanašajo na obsojenca, se pošljejo vodstvu kazenskega poboljševalnega zavoda, da jih vroči obsojencu, obsojenec pa izroča svoje pismene vloge v pošiljatev vodstvu kazenskega poboljševalnega zavoda.
Vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda mora z nasveti pomagati obsojencu pri zavarovanju njegovih pravic.
35.	člen
Obsojenec ima pravico dopisovati si s svojim zakoncem, otroki, starši, brati in sestrami. Z drugimi, si sme dopisovati samo z dovoljenjem' vodstva kazenskega poboljševalnega zavoda.
Obsojenec ima pravico dobivati pakete s hrano, periloim in drugimi stvarmi za osebno rabo in pa denar.
Tisti, ki so obsojeni na strogi zapor, smejo dobivati in pošiljati pisma ter sprejemati pakete enkrat na mesec, tisti, ki so obsojeni na zapor, pa dvakrat na mesec.
Natančnejše določbe o dopisovanju in sprejemanju paketov predpiše pravilnik o hišnem redu.
i
36.	člen
Obsojenec ima pravico, da ga obiščejo člani ožje družine. Izjemoma ga smejo z dovoljenjem upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda obiskati tudi drugi.
Obiskovalec se sestane z obsojencem v posebnem prostoru v navzočnosti uslužbenca, ki ga dotoči upravnik.
Tisti, ki so obsojeni na strogi zapor, imajo pravico dobiti en obisk na mesec, tisti, ki so obsojeni na zapor, pa dva obiska na mesec.
Natančnejše določbe o obiskovanju obsojencev predpiše pravilnik o hišnem redu.
37.	člen
Obsojenci ¡imajo pravico kupovati si z denarjem, s katerim sami razpolagajo, v kazenskem poboljševalnem zavodu dnevne in druge časopise, knjige, živila in druge stvari za osebno rabo, razen alkoholnih pijač.
38.	člen
Upravnik kazenskega poboljševalnega doma oziroma predsednik sveta za notranje zadeve, ki vodi zapore, skrbi, da se obsojencu ne kratijo .pravice, ki jih določajo veljavni pravni predpisi.
Obsojenec ima pravico pritožiti se proti kršitvi svojih pravic upravniku kazenskega poboljševalnega doma oziroma predsedniku sveta za notranje zadeve. Pritožbe! obsojencev se vpisujejo v ra-portno knjigo; vanjo se vpiše tudi, kaj je bilo ■odtočeno o takih pritožbah.
Obsojenec ima pravico pritožiti se proti kršitvi svojih pravic tudi uradni osebi, ki opravlja inšpekcijo v kazenskem poboljševalnem zavodu, in sicer brez navzočnosti uslužbencev kazenskega poboljševalnega zavoda.
39.	člen
Obsojenci morajo delati, če so zmožni za delo.
Delovni čas je osem ur na dan. Nadurno delo se sme obsojencem nalagati po splošnih predpisih o nadurnem delu.
Obsojenci imajo pravico do enega dneva počitka na teden.
Obsojenci imajo pravico prebiti vsak dan določen čas na čistem zraku, zunaj prostorov, v katerih sicer prebivajo. Natančnejše določbe o tem so v hišnem redu.
40.	člen
Tistim, ki so obsojeni na zapor, se praviloma dodeli delo, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi in zmožnosti.
Če se jim dodeli telesno delo, ki ne ustreza njihovemu prejšnjemu poklicu, mora biti to delo lažje vrste.
41.	člen
Tistimi, ki so obsojeni na strogi zapor, se praviloma dodeli telesno delo.
Če obsojenec ni zmožen za telesno delo, mora opravljati delo, ki ga je zmožen.
42.	člen
Delovno dolžnost opravljajo obsojenci praviloma v delovnih skupinah in pod nadzorstvom uslužbencev kazenskega poboljševalnega zavoda, v katerem prestajajo kazen. V delovne skupine razvršča obsojence vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda.
43.	člen
Obsojenci morajo izpolnjevati predpise o hišnem; redu, predpise o delovni disciplini in ukaze uradnih oseb.
44.	Člen
Če kdo ,ki prestaja kazen strogega zapora ali zaporni, duševno zboli, ga pošlje vodstvo kazenskega'poboljševalnega zavoda v zavod za duševne bolezni.
Obsojenec, ki ozdravi v času, ko še traja kazen, se vrne v kazenski poboljševalni zavod, da prestane ostanek kazni. Čas, kolikor je bil v zavodu za duševne bolezni, se mu všteje v kazen. Če pa je bil obsojen na zapor do dveh let, naznani vodstvo zavoda za duševne bolezni to sodišču, ki nato odloči, ali naj obsojenec še naprej prestaja kazen, ali pa naj se izpusti. Pri tem upošteva sodišče težo storjenega dejanja, storilčevo prejšnje življenje, m pa to, koliko je prebivanje v zavodu za duševne bolezni1 vplivalo na storilčevo ozdravitev.
45.	člen
Če obsojenec umre, mora vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda to takoj naznaniti njegovi ožji družini in pristojnemu matičarju.
Na prošnjo članov ožje družine lahko predsednik sveta za notranje zadeve dovoli, da se obsojenčevo truplo izroči družini, da ga pokoplje.
4.	Ukrepi za prevzgojo
46.	člen
Ukrepi za prevzgojo obsojencev so predvsem delo v obrtnih delavnicah in na ekonomijah, uče-
nje obrti in obiskovanje kulturno-prosvetnih, vzgojnih in fizkulturniih tečajev.
Za izvrševanje teh ukrepov se v kazenskem poboljševalnem zavodu organizirajo obrtne delavnice in ekonomije, kjer obsojenci delajo, in pa strokovne obrtne ter kmetijske šole m tečaji, splošni izobraževalni in analfabetski tečaji in kulturno-pro-svetni, vzgojni in fizRuliurni pouk.
Za izpolnitev teh ukrepov skrbi vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda.
47.	člen
Za kulturno - prosvetni, vzgojni in fizkulturm pouk ima vsak kazenski poboljševalni zavod vzgojiteljski zbor. Na čelu tega zbora je vodja, ki vodi njegovo delo.
48.	člen
Obsojenci se praviloma pošiljajo na delo v obrtne delavnice ali pa na ekonomije kazenskega poboljševalnega zavoda.
Zunaj kazenskega poboljševalnega zavoda smejo bitii obsojenci uporabljeni za delo samo v javnih podjetjih ljudskih odborov in drugih družbenih podjetjih in np javnih delih, in sicer šele potem', ko prebijejo v kazenskem poboljšvalnem zavodu najmanj tri mesecev, če so obsojeni na zapor, oziroma šest mesecev, če so obsojeni na strogi zapor.
Obsojenci se ne smejo uporabljati za delo pri zasebnikih.
49.	čim
Kazenski poboljševalni zavod ima knjižnico, iz katere se obsojencem posojajo knjige.
Posameznim obsojencem se sme dovoliti, da si kupijo in da berejo tudi druge knjige, če vsebina ni v nasprotju z njihovo prevzgojo.
50.	člen
Da bi vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda lahko pravilno sledilo življenju in delu obsojenca med prestajanjem kazni in presojalo uspeh ukrepov za prevzgojo, mora voditi za vsakega obsojenca osebni list.
V osebni list se vpisujejo osebni podatki o obsojencu, o njegovem življenju in delu pred obsodbo, o prejšnjih obsodbah, o delu in obnašanju med prestajanjem kazni in tudi drugi podatki, ki se nanašajo na lastnosti obsojenčevega značaja.
Obrazec za osebni list predpisuje poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	Disciplinski ukrepi
51.	člen
Za kršitev predpisov hišnega reda in delovne discipline, in za kršitev pravilnega razmerja do uradnih oseb in drugih obsojencev je obsojenec lahko kaznovan disciplinsko.
Disciplinske kazni za obsojence so:
1.	ukor;
2.	dveurno podaljšanje delovnega časa, ki lahko traja najmanj tri in največ trideset dni;
3.	dodelitev težjega dela za največ štirinajst dni;
4.	prepoved dopisovanja in obiskov za največ
tri mesece;	.
5.	prepoved dobivanja paketov za največ dva meseca;
6.	omejitev pravice razpolaganja z denarjem za osebne potrebe za največ štirinajst dni;
7.	oddaja v samico za največ štirinajst dni.
Zoper obsojenca se sme izreči ena kazen ali
pa več kazni obenem.
Disciplinske kazni iz točk 2., 3., 5. in 6. tega člena se ne smejo uporabiti zoper nosečo žensko ali mater, ki doji svojega otroka. Če pa noseča ženska ali mati na novo prekrši hišni red, se smejo zoper njo izreči tudi te kazni.
52.	člen
Disciplinske kazni izreka upravnik kazenskega poboljševalnega doma, v zaporih, kjer ni upravnika, pa predsednik Sveta za notranje zadeve.
Preden se obsojenec disciplinsko kaznuje, mora biti zaslišan.
Disciplinske kazni se vpisujejo v obsojenčev osebni list.
II.	poglavje
VARSTVENI DOM ZA OBSOJENE PORODNICE
53.	člen
V varstvenem domu za obsojene porodnice prestajajo kazen noseče ženske, ki so obsojene na strogi zapor, ali zapor, in sicer zadnje tri mesece pred porodom, pa dotlej, dokler otrok ne dopolni enega leta.
54.	člen
Varstveni dom za obsojene porodnice je urejen tako, da imajo obsojenke med nosečnostjo, ob porodu in po porodu oskrbo, ki je primerna njihovemu stanju, novorojenci pa oskrbo za njihov pravilen razvoj. Dokler so obsojenke in otroci v domu, morajo biti pod zdravniškim nadzorstvom.
55.	člen
Obsojenke dobjjo v domu skupne prostore. Noseče obsojenke morajo biti ločene od tistih, ki imajo otroke.
Otroci morajo biti v posebnem prostoru, ki je urejen za higienično oskrbovanje otrok.
Materam mora bdi omogočeno, da same skrbijo za svoje otroke.
56.	člen
Hrana v domu za obsojene porodnice se pripravlja posebej za obsojenke in posebej za otroke.
Za otroke in bolne obsojenke predpisuje hrano zdravnik, dovoli pa jo upravnik doma.
57.	člen
Obsojenke morajo delati v obrtnih delavnicah in na ekonomiji doma ter opravljati v domu notranja dela.
Obsojenke so oproščene vsakega težjega dela šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu.
58 člen
Ko otrok dopolni eno leto, se obsojenka pošlje nazaj v kazenskj poboljševalni zavod.
Otrok se izroči v sporazumu z materjo rodbini ali v otroški dom.
Obsojenka, ki rodi mrtvega otroka, ali ji otrok ^pozneje umre, ne sme biti poslana v kazenski poboljševalni dom, preden ne preteče šest tednov od poroda.
59.	člen
Določbe o prestajanju kazni in o ukrepih za prevzogojo obsojencev v kazenskih poboljševalnih domovih veljajo tudi za prestajanje kazni v varstvenem domu za obsojene porodnice, razen če n> v tem poglavju odloka določeno drugače.
Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše poseben hišni red za varstveni dom za obsojene porodnice.
III.	poglavje POGOJNI ODPUST
60.	člen
Obsojenec, ki je prestal polovico ka¿m strogega zapora ali zapora in je s svojim delom in obnašanjem pokazal, da se je toliko poboljšal, da od njega ni pričakovati novih kaznivih dejanj, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni.
Če se obsojenec med prestajanjem kazni posebno izkaže s svojim delom in obnašanjem, sme biti pogojno odpuščen, še preden prestane polovico kazni strogega zapora oziroma zapora.
Pogojni odpust traja, dokler ne preteče čas, na katerega se je glasila kazen.
61.	člen
Obsojenec, kj je prestal polovico kazni strogega zapora ali zapora, se ima pravico obrniti na vodstvo kazenskega poboljševalnega doma oziroma na predsednika sveta za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora s prošnjo za po go ¡n. odpust.
Upravnik kazenskega poboljševalnega doma skupaj s posveto valnim: odborom (18. člen) oziroma predsednik sveta za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, pregleda ob koncu vsakega tretjega meseica prošnje za pogojni odpust in primere drugih obsojencev, ki imajo pogoje za pogojni odpust, in poda svoj predlog za pogojni odpust obsojencev okrožnemu poverjeniku za notranje zadeve.
O pogojnem odpustu odloča okrožni poverjenik za notranje zadeve! Poverjenik si dobi najprej mnenje komisije, v kateri so pomočnik poverjenika, višji javni tožilec ali njegov namestnik in en sodnik višjega sodišča.
62.	člen
V odločbi o pogojnem odpustu se odloči kraj, kjer mora obsojenec med pogojnim odpustom prebivati. Obsojenec ima pravico povedati enega ali več krajev, kjer bi želel živeti.
Obsojenec, ki je puščen na, pogojni odpust, se mora priglasit pri svetu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odboira, v katerega območju je kraj, ki mu je določen za prebi valičče.
Predsednik sveta za notranje zadeve sme tistemu, ki je na pogojnem odpustu, določiti novo prebivališče, če so za to podani opravičeni vzroki. Pri določitvi novega prebivališča se upošteva tudi želja tistega, ki je na pogojnem odpustu.
Kdor je na pogojnem odpustu, sme spremeniti • prebivališče, ki mu je bilo določeno, samo z dovoljenem okrožnega poverjeništva za notranje zadeve.
63.	člen
Pogojni odpust se prekliče, če stori pogojno odpuščeni med tem, ko je na pogojnem odpustu, novo kaznivo dejanje, ki po svojem pomenu in teži kaže na to, da ni več razlogov za pogojni odpust.
O preklicu pogojnega odpusta odloča sodišče, ki je pristojno za sojenje novega kaznivega dejanja.
Če se pogojni odpust prekliče, se čas, ko je bil odpuščeni na pogojnem odpustu, ne všteje v kazen.
IV.	poglavje
ODPUST OBSOJENCEV IZ KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ZAVODOV
64.	člen
Obsojenec se izpusti iz kazenskega poboljševalnega zavoda ob uri, ko se izteče kazen, na katero je bil obsojen.
Če se izteče kazen med 18. in 7. uro; se obsojenec izpusti ob 18. uri. Na njegovo prošnjo se mu lahko dovoli, da prenoči v kazenskem poboljševalnem zavodu. -
Če se izteče kazen med 12. in 18. uro, se izpusti obsojenec pred 12. .uro.
65.	člen
Obsojenca pregleda pred zapustitvijo kazenskega poboljševalnega doma zdravnik. Ugotovitve ú njegovem zdravju se zapišejo v osebni ¡1st.
Če je obsojenec takrat, ko se mu kazen izteče, tako bolan, da ne more na pot, ga pošlje vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda v najbližji splošni zdravstveni zavod.
66.	člen
Ob odpustu iz kazenskega poboljševalnega zavoda se tistemu, ki je prestal kazen, izročijo njegove osebne stvari, ki so bile spravljene v kazenskem poboljševalnem zavodu in pa njegovi prihranki.
Če tisti, ki se izpusti iz kazenskega poboljševalnega zavoda, nima svoje obleke, perila ali obutve in tudi ne sredstev, da bi si jih kupil, mu da vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda brezplačno obleko, perilo in čevlje.
Vodstvo kazenskega poboljševalnega zavoda preskrbi tistemu, ki je prestal kazen, vozni listek do kraja, ki si ga je izbral za svoje prebivališče, oziroma do postaje, ki je temu kraju najbližja, če nima za to lastnih sredstev.
Stvari iz drugega odstavka tega člena in vozni listek se kupijo iz sklada, ki ga določa 32. člen tega odloka.
V.	poglavje
ODBORI ZA POMOČ TISTIM, KI SO ODPUŠČENI IZ KAZENSKIH POBOLŠEVALNIH ZAVODOV
67.	člen
Pri vsakem okrajnem ljudskem odboru mora biti odbor za pomoč tistim, ki so odpuščeni iz ka-
zenskih poboljševalnih zavodov po prestani kazni, ali' pa so odpuščeni pogojno.
V odboru so po en zastopnik sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo ljudskega odbora, Ljudske fronte, Antifašistične fronte žena, Rdečega križa in sindikatov in kot predsednik sveta za notranje zadeve ljudskega odbora.
Kadar odloča odbor o mladoletnih, prideta vanj tudi zastopnik ljudske mladine in zastopnik sindikata prosvetnih delavcev.
68.	člen
Odbor pomaga tistim, ki so odpuščeni iz kazenskega poboljševalnega zavoda, v stvareh, glede katerih se nanj obrnejo, zlasti pa jim pomaga, da najdejo delo, ki je primerno njihovim zmožnostim, če sarmi ne morejo najti takega dela. Poleg tega jim lahko daje iz sklada, ki ga določa 32. člen odloka, denarna sredstva, če zbolijo, preden najdejo delo.	! I Utajil
69.	ölen
Ce mladoletnik, ki je izpuščen, nima staršev, ali če starši ne morejo poskrbeti za njegovo vzgojo, predlaga odbor skrbstvenemu organu, naj stori, kar je potrebno.	, . i > i 1 tl
Odbor skrbi za preživljanje in za delo odpuščenih mladoletnikov, dokler je to potrebno. Če živi mladoletnik v okolici, ki bi lahko škodljivo vplivala na njegov razvoj, predlaga odbor skrbstvenemu organu, naj ukrene v mejah svoje pristojnosti, da se mladoletnik spravi v drugo okolico, ki bo bolje vplivala nanj.
VI.	poglavje
IZVRŠITEV DRUGIH VRST KAZNI 1. Izvršitev kazni omejitve državljanskih pravic
70.	člen
Kazen oibejitve državljanskih pravic se izvrši tako, da se obsojenec začasno izbriše iz volilnega imenika, odveže od funkcije, za katero je bil izvoljen in ki jo je imel v družbeni organizaciji ali društvu in se mu prepove javno nastopanje.
71.	člen
Začasen izbris iz volilnega imenika opravi pristojni ljudski odbor po določbah odloka o volilnih imenikih.
72.	člen
Razvezo obsojenca od funkcije, za katero je Jb;il' izvoljen, in ki jo je imel v družbeni, organizaciji oziroma društvu, opravi družbena organizacija oziroma društvo, v katerem je obsojenec opravjal to funkciijv. Svet za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za izvršitev kazni, naroči! organu, ;ki zastopa družbeno organizacijo oziroma društvo, v katerem je obsojenec opravljal to funkcijo, naj ukrene, da se obsojenec od nje razveže.
73.	člen
Kdor je obsojen na omejitev državljanskih pravic, ne sme nastopati javno pod svojim imenom po tisku ali radiu ali z govorom na shodu, društvenem
sestanku ali na kakšnem1 drugem javnem zborovanju.
Če obsojenec nastopi javno s svojim imenom v tisku ali javno govori na shodu ali kakšnem drugem javnem sestanku, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev, v novem primeru pa z zaporom do desetih dni..
74.	člen
Svet za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora vodi pregled vseh listih, ki so obsojeni na kazen omejitve državljanskih pravic in prebivajo v njegovem območju.
2. Izvršitev kazni prepovedi opravljanja poklica
75.	člen
Kazen prepovedi opravljanja poklica se izvrši tako, da se obsojencu vzame dovoljenje, na podlagi katerega je imel pravico opravljati ta poklic.
To kazen izvrši okrajni ljudski odbor, v katerega območju ima obsojenec svoje stalno’prebivališče, če nima stalnega prebivališča, jo izvrši okrajni ljudski odbor, v katerega območju ima obsojenec začasno prebivališče.
Okrajni ljudski odbor vodi pregled vseh tistih, ki so obsojeni na to vrsto kazni in živijo v njegovem območju.
3.	Izvršitev kazni zaplembe premoženja
76.	člen
Kazen zaplembe premoženja se izvrši tako, da se obsojencu vzame premoženje. Katero premoženje se lahko zapleni, določa la odlok.
Obsojencu se vzame samo tisto premoženje, ki ga je imel ob pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja.
77.	člen
Tistemu, ki je obsojen na zaplembo premoženja, se praviloma vzamejo nepremičnine.
Če je obsojenec kmet, se mu ne sme vzeti hiša za stanovanje ž dvoriščem in gospodarskimi poslopji pri hiši (na ohišnici, na dvorišču) in ne zemlja, kolikor je potrebuje za svoje preživljanje in za preživljanje svoje družine.
Če šteje družina obsojenega kmeta do tri člane, vštevšl tudi obsojenca, se mu pusti en hektar obdelovalne površine. Če je zemlja manj rodovitna, se mu lahko pustila največ dva hektarja obdelovalne površine.
Če ilma obsojenec več kot tri družinske člane, se mu za vsakega nadaljnjega družinskega člana pusti še 25—40 arov obdelovalne zemlje. To velja" samo za tiste družinske člane, ki nimajo lastne zemlje.
Če obsojenec ni kmet, se mu ne sme vzeti hiša, v kateri stanuje. Če imia hiša dvoje ali več stanovanj ali če ima obsojenec več hiš, se mu pusti v lasti eno stanovanje v eni od teh hiš. Najpozneje v treh mesecih po zaplembi sme sodišče na predlog stanovanjskega organa in po privolitvi oskrb-niškega organa odločiti, da se zamenja stanovanje ali hiša, ki je ostala obsojenčeva last, za drugo ustrezajoče stanovanje ali hišo v istem kraju
78.	člen
Če je kdo obsojen na zaplembo premoženja, se miu smejo od premičnin vzeti samo tele: gotovina in terjatve nad 50.000 dinarjev, dragocenosti, dragocene umetnine in zbirke, velike knjižnice, motorna vozila in priprave, motorni čolni in ladje, kmetijski stroji in priprave na pogon, inventar oziroma naprave za izvrševanje obrti ali poklica in živina, kolikor presega število, ki je določeno v tretjem odstavku tega člena.
Stvari, k; jih obsojenec potrebuje za opravljanje obrti oziroma poklica, se mu smejo vzeti, samo takrat, če je zoper njega izrečena trajna prepoved opravljanja poklica, ali če je prenehal z obrtjo oziroma s poklicem.
Če je obsojenec kmet, se mu ne sme vzeti: dva vola ali dva konja, ena krava s teletom, dve svinji in en merjasec, pet prašičkov in pet ovc ali koz.
Če se obsojeni kmet v prvi vrsti peča z živinorejo, se mu pusti toliko živine, kolikor jo potrebuje za svoje preživljanje in za preživljanje svoje družine.
79.	člen
Če je obsojenec član hišne skupnosti, ali pa je solastnik, se mu sme vzeti samo tisti del premoženja, ki je njegov, oziroma ki bi ga dobil pri delitvi.
80.	člen
Zaplenjeno premoženje postane splošno ljudsko premoženje z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena kazen zaplembe premoženja.
81.	člen
Tisti, ki ima na zaplenjenih nepremičninah zakonito ali vknjiženo pravico užitka ali pa vknjiženo pravico stanovanja, z zaplembo ne izgubi teh pravic.
Vsa druga bremena na zaplenjenih nepremičninah se izbrišejo, razen hišnih m poljskih služnosti.
82.	člen
Ljudska oblast odgovarja samo za tiste obveznosti obsojenca, ki so bile zavarovane z zastavno pravico na zaplenjenem premoženju do uvedbe kazenskega postopka', in sicer do vrednosti stvari, na kateri je zastavna pravica.
83.	člen
Če obsojenec umre v času pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja, do izvršitve te kazni, gre njegovim dedičem tisto premloženje, ki bi bilo izvzeto od zaplembe, če bi bil obsojenec ob izvršitvi te kazni še živ.
84.	člen
Če se kazen zaplembe premoženja razveljavi, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovimi dedičem.
Če vrnitev posameznih delov zaplenjenega premoženja stvarno ali pravno ni več mogoča, se povrne njihova vrednost v denarju, tako da obsojenec ni oškodovan.
Odločbo o vrnitvi zaplenjenega premoženja in odločbo o višini odškodnine izda sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja.
Zoper odločbo sodišča iz prejšnjega odstavka se lahko pritožijo obsojenec oziroma njegovi dediči in javni tožilec.
Pritožba se vloži v osmih dneh po prejemu odločbe prve stopnje.
85.	člen
Kazen zaplembe premoženja izvrši okrajno sodišče, v katerega območju je zaplenjeno premoženje obsojenca.
Če je zaplenjeno premoženje v območju več okrajnih sodišč, izvrši kazen zaplembe premoženja okrajno sodišče, v katerega območju je po vrednosti največji del zaplenjenih nepremičnin oziroma, če obsojenec nima nepremičnin, po vrednosti največji del premičnin.
Kazen zaplembe premoženja izvede sodnik po-edinec.
Piri izvršitvi kazni zaplembe premoženja mora biti postopek hiter.
86.	člen
Sodišče, ki je izreklo kazen zaplembe premoženja, pošlje pravnomočno sodbo v izvršitev okrajnemu sodišču, ki je pristojno za izvršitev kazni' zaplembe premoženja.
Ko okrajno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zaplembe premoženja, dobi sodbo, s katero je zoper nekoga izrečena zaplemba premoženja, si po uradni dolžnosti poskrbi podatke o obsojenčevem' premoženju.
87.	člen
Če obsojenec nima premoženja, ki bi se mu po tem; odloku smelo vzeti, ali če je premoženje, ki se mu sme vzeti, le majhne vrednosti, sodišče s sklepom ustavi izvršitev kazni zaplembe premoženja. Ta sklep pošlje javnemu tožilcu, ki ima pravico pritožbe.
Če se po ustavitvi postopka ugotovi, da je obsojenec ob pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja, imel premoženje, ki se po tem odloku sme zapleniti, izvrši sodišče ob tej priliki kazen zaplembe prembženja.
88.	člen
Popis in ocenitev zaplenjenih premičnin in nepremičnin, opravi sodnik z zapisnikarjem. Zaplenjene stvari se ocenijo samo takrat, kadar je na njih zastavna pravica.
Zaplenjeno premoženje se oceni po dejanski vrednosti na dan popisa. Oceni ga sodnik sam, ali s pomjočjo cenilcev.
Če posamezni deli zaplenjenega premoženja niso v območju sodišča, ki izvršuje kazen zaplembe premoženja, opravi popis, ocenitev in druga dejanja tisto sodišče, v katerega območju je kakšen del premoženja.
Popiše in oceni se samo tisto premoženje obsojenca, ki se miu po tem odloku sme vzeti.
Vsi javni organi, kakor tudi posamezniki, ki kai vedo o obsojenčevem premoženju, so dolžni dati sodišču vsa pojasnla o tem premoženju.
89.	člen
V zapisniku o popisu in cenitvi je treba zapisati, ali; so bili kakšni ugovori glede cenitve ali lastnine popisanih stvari, kakor tudi druge okoliščine, ki so pomembne za odločbo sodišča.
Sodišče mora poskrbeti, da se popisano premoženje ne raznese, ne poškoduje ali uniči.
90.	člen
Ko sodišče konča popis in cenitev, preskusi najprej utemeljenost ugovorov glede cenitve in lastnine popisanih stvari, nato pa odloči s sklepom, katero premoženje se obsojencu vzame na podlagi sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka imajo obsojenec, javni tožilec in druge prizadete osebe v osmih dneh pravico pritožbe.
Pravnomočni sklep iz prvega odstavka tega člena se razglasi na sodni deski in pa tako, kot je v tistem kraju v navadi. '
91.	člen
Obosojenec in druge osebe, ki imajo na zaplenjenem premoženju al; na kakšnem delu tega premoženja pravice, ki ne dovoljujejo zaplembe premoženja, lahko uveljavijo svoje pravice samo s tožbo v rednem postopku, in sicer ne glede na to, ali so jih uveljavile v postopku za izvršitev kazni zaplembe premoženja ali ne. Tožbo morajo vložiti v enem letu po razglasitvi sklepa na sodni deski.
S tožbo sta lahko obenem tožena ljudska oblast in obsojenec.
Tožba se mora vročiti javnemu tožilcu.
92.	člen
Po pravnomočnosti sklepa iz 90. člena tega odloka izroči sodišče zaplenjeno premoženje razen nepremičnin, ki so obremenjene z zakonito ali vknjiženo pravico užitka, ali z vknjiženo pravico stanovanja, ljudskemu odboru mestne občine oziroma! občine, v katerega območju je premoženje, če nj s posebnimi« predpisi določeno drugače. Dragocenosti, zlato in zlatnina« in pa tuja plačilna sredstva se izročijo Istrski banki.
Glede zaplenjenih nepremičnin odloči sodišče, da se v zemljiških knjigah izvršijo potrebni vpisi o prenosu in izbrišejo vsa bremena, razen tistih, ki so navedena v 81. členu tega odloka.
93.	člen
Če je na zaplenjenih nepremičninah oziroma premičninah zastavna pravica in če terjatve zastavnih upnikov res obstojajo, odloči sodišče s sklepom. kateri zastavni: upniki naj se poplačajo iz vrednosti zastavljene stvari, in s kolikšnimi zneski.
Zastavni upniki se poplačajo po vrsti, kakor so si pridobili zvoje zastavne pravice.
. Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena lahko zastavni upniki in javni tožilec v osmih dneh vložijo pritožbo.
94.	člen
Obveznosti, ki jih je ljudska oblast prevzela z zaplenjenim premoženjem proti drugim' osebam, iz-
vrši Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Obveznosti iz zaplenjenega premoženja se izplačajo v gotovini.
95.	člen
Če je bil zoper koga sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se lahko izreče kazen zaplembe premoženja, sme sodišče, ki je pristojno za kazenski postopek, na predlog javnega tožilca «odločiti, da se premičnine, ki bi prišle pod zaplembo, če se ta kazen izreče, popišejo m prepove njihova odtujitev ali obremenitev, glede nepremičnin pa v zemljiških knjigah zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve.
Za zavarovalne ukrepe iz prednjega odstavka je pristojno okrajno sodišče, v katerega območju je tisto premoženje.
96.	člen
Če ni s tem odlokom predpisano kaj drugega, se v postopku za izvršitev kazni zaplembe premoženja, primerno uporabijo načela izvršilnega postopka.
97.	člen
Poverjenik za pravosodje Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda po potrebi v sporazumu s poverjenikom, za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora natančnejše predpise za izvajanje določb o izvršitvi kazni zaplembe premoženja.
4. Izvršitev denarne kazni
98.	člen
Tistemu, ki je obsojen na denarno kazen, naloži sodišče v treh dneh po pravnomočnosti sodbe, naj v roku, ki je določen v sodbi, plača denarno kazen, in ga opomni, da se bo po preteku tega roka kazen izterjala prisilno.
99.	člen
Če obsojenec, ki« mu je sodišče s sodbo ali s poznejšm sklepom «dovolilo, da lahko denarno kazen odplačuje v obrokih, ne izpolnjuje v redu svoje obveznosti, sodišče prekliče svojo odločbo in odloči, da se kazen izterja prisilno.
Na prošnjo «obsojenca sme sodišče glede na njegove premoženjske razmere odložiti plačilo denarne kazni največ za« eno leto, računajoč od dneva pravnomočnosti sodbe.
Zoper take sklepe sodišča ni pritožbe.
100.	člen
Denarna, kazen do 10000 dinarjev se sme prisilno izterjati, samo iz obsojenčevega 'premičnega premoženja. Če je kdo obsojen na denarno kazen nad 10.000 'dinarjev, pa se prisilno izterja v prvi vrsti iz premičnega premoženja.
Za prisilno izterjanje denarne kazni veljajo načela izvršilnega postopka.
101.	člen
Prisilno izterjanje denarne kazni se opusti, če je očitno, «da sè z izvršbo denarna kazen ne bi mogla izterjati.
102.	člen
Če se denarna kazen ni mogla prisilno izterjati, odloči sodišče, ki je izreklo sodbo, da se izvrši kazen zapora go 11. členu odloka o kaznih ter varnostnih in vzgojnoi poboljševalnih ukrepih z dne
31.	julija 1951 (Uradni list štev. 8-43/51У.
103.	člen
Poverjenik za pravosodje Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda po potrebi natančnejše predpise za izvajanje odločb o izvršitvi denarne kazni.
Tretji de]
IZVRŠEVANJE VARNOSTNIH UKREPOV
VII.	poglavje
ODDAJA V ZAVOD ZA VARSTVO IN ZDRAVLJENJE
104.	člen
Oddaja v zavod za duševne bolezni ali v kakšen drug zavod za varstvo in zdravljenje se izvrši tako, da se oseba, za katero je treba uporabiti ta varnostni ukrep, odda v ustrezajoči splošni zdravstveni zavod.
V katere zavode se take osebe pošiljajo v varstvo in zdravljenje, določi Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s poverjenikom za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
I
105.	člen
Oddajo v zavod za duševne bolezni ali v kakšen 'drug zavod za varstvo 'in zdravljenje izvrši predsednik sveta za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju živi tisti, za katerega je izdan ta varnostni ukrep.
106.	člen
JTisti, za katere je izrečena oddaja v zavod za duševne bolezni, ali v kakšen drug zavod za varstvo in zdravljenje, morajo biti praviloma ločeni od drugih bolnikov v zavodu.
O zdravstvenem stanju tistega, ki je bil poslan v zavod za varstvo in zdravljenje, mora vodstvo zavoda ob koncu vsakega tretjega meseca poro-čati sodišču, ki je izdalo' ta ukrep.
107.	člen
Če sodišče ugotovi, da je zmanjšano prišteven obsojenec ozdravil, in odloči, da mora ostanek strogega zapora ali zapora prestati, se obsojenec pošlje nazaj v kazenski poboljševalni zavod, da talm prestane ostanek kazni.
VIII.	poglavje ODVZEM PREDMETOV
108.	člen
Predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje, ki so nastali s kaznivim dejanjem ali bili dobljeni kot nagrada za kaznivo dejanje, vzame sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.
Sodišče odloči na podlagi posebnih predpisov in po naravi vzetega predmeta, ali naj se proda, uniči, shrani pri sodišču ali odstopi drugemu javnemu organu.
Četrti del
IZVRŠITEV KAZNI, VZGOJNIH POBOLJŠEVALNIH UKREPOV IN VARNOSTNI UKREPOV GLEDE MLADOLETNIKOV
IX.	poglavje
IZVRŠITEV KAZNI STROGEGA ZARORA IN ZAPORA
109.	člen
Mladoletniki, ki so obsojeni na strogi zapor ali zapor nad tri mesece, prestajajo kazen v kazenskih poboljševalnih domovih za mladoletnike.
Mladoletnik, ki prestaja kazen, sme biti pridržan v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike tudi še po končanem osemnajstem letu, če kazen še traja, vse dotlej, dokler se ne izuči obrti, ki se je je začel učiti, oziroma dokler sicer ne skonča strokovnega šolanja.
110.	člen
V	kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike se obsojenci razvrstijo in nastanijo po skupinah, Razvrstitev v skupine določi upravnik doma v sporazumu z zdravnikom in vzgojitelji glede na mladoletnikovo razvitost, njegove osebne lastnosti in vrsto storjenega kaznivega dejanja.
111.	člen
V	kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike se organizirajo industrijske in obrtne delavnice, kmetijske ekonomije ter strokovni, kulturno-prosvetni, vzgojni in fizkulturni pouk.
Za izvršitev teh ukrepov skrbi upravnik kazenskega poboljševalnega doma.
Za kulturno-prosvelni, vzgojni in fizkulturni pouk ima kazenski poboljševalni dom vzgojiteljski zbor.
112.	člen
V	kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike so strokovne, obrtne in kmetijske šole, po potrebi pa še dopolnilni splošni izobraževalni pouk.
Če v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike ni kakšne vrste strokovnih šol, jih smejo obsojeni mladoletniki obiskovati zunaj doma pod nadzorstvom vzgojiteljev.
113.	člen
Delo za obsojene mladoletnike se izbere po njihovih telesnih zmožnostih, osebnih lastnostih in veselju za določeno vrsto dela.
Delovni čas za obsojene mladoletnike je krajši kot delovni čas za odrasle obsojence. V delovni čas se jim šteje tudi čas, ko so v šoli.
Življenje in delo mladoletnikov nadzirajo vzgq-jitelji.
114.	člen
Mladoletnikom sme upravnik doma dovoliti dopust, da obiščejo starše oziroma druge bližnje sorodnike. Dopust ne sme biti, daljši od štirinajst dni.
Čas dopusta se mladoletniku všteje v kazensko dobo.
115.	člen
Zapor do treh mesecev, kakor tudi ostanek kazni zapora alii strogega zapora, ki po vštetem zaporu ali preiskovalnem zaporu ne presega treh mesecev, prestajajo mladoletniki v zaporu.
V	zaporu in na delu morajo bdi mladoletniki ločeni od odraslih obsojencev.
Mladoletniki smejo biti zaposleni samo pri delu, ki je primerno njihovi razvitosti in telesnim zmožnostim. Delovni čas sme trajati največ šest ur.
116.	člen
• Določbe tega odloka o prestajanju strogega zapora in zapora in o vodstvu kazenskih poboljševalnih domov za odrasle, o skrbi za nje in o nadzorstvu nad njimi se- uporabljajo tudi v kazenskih poboljševalnih zavodih za mladoletnike, razen če ni v tem poglavju drugače predpisano.
Disciplinski kazni, ki sta določeni v 2. in 3. točki drugega odstavka 51. člena tega odloka, se proti mladoletnikom ne smeta uporabljati, kazen iz 7. točke drugega odstavka istega člena pa ne sme biti daljša od sedem dni.
Natančnejše določbe o hišnem redu v kazenskih poboljševalnih domovih za mladoletnike izda poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
X.	poglavje
IZVRŠITEV VZGOINIH P050LJSEVALNIH
UKREPOV
1. Vzgojni poboljševalni domovi
117.	člen
Vzgojni poboljševalni ukrep, s katerim se odda mladoletnik v vzgojni poboljševalni dom, se izvršuje v poboljševalnih domovih za mladoletnike.
Mladoletniki in mladoletnice se oddajo v posebne vzgojne poboljševalne domove za vsak spol ali pa v skupen dom, vendar pa ločeni drugi od drugih.
118.	člen
Mladoletnik, proti kateremu je izrečena oddaja v vzgojni poboljševalni dom, se izroči zato, da ga pošlje v vzgojni poboljševalni dom, svet za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora,, kjer je sodišče, ki je Izreklo ta ukrep.
Mladoletniki se pošiljajo v vzgojne poboljševalne domove po razvrstitvi, ki jo določi poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
119.	člen
Vzgojni poboljševalni dom vodi upravnik, ki skrbi za življenje, delo in prevzgojo mladoletnikov.
V	vzgojneml poboljševalnem domu je posvetovalni odbor, v katerem sta poleg upravnika doma še vodja vzgojiteljskega zbora in zdravnik doma.
Upravnik doma se mora v vseh pomembnejših vprašanjih, ki se tičejo vodstva doma in prevzgoje mladoletnikov, posvetovati s posvetovalnim odborom.	M
Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora nadzoruje vzgojne poboljševalne dompve za mladoletnike in skrbi za razmere v njih.
120.	člen
Prevzgojo mladoletnikov vodijo vzgojitelji.
Mladoletniki so razdeljeni v skupine. Vsako skupino vodi poseben vzgojitelj.
121.	člen
V vzgojnem poboljševalnem domu se daje mladoletnikom prilika za učenje obrti in za strokovno in splošno izobrazbo. Za to se ustanavljajo industrijske in obrtne delavnice in pa strokovne obrtne in osnovne šole.
Če v vzgojnem poboljševalnem domu ni takšnih šol, jih mladoletniki lahko obiskujejo tudi zunaj doma pod nadzorstvom vzgojiteljev.
122.	člen
Podlaga za prevzgojo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu sta učenje m delo. Delovni čas sme trajati največ šest ur na dan. V ta čas se mladoletnikom všteje tudi čas, ki ga prebijejo v šoli.
123.	člen
Mladoletniki smejo iti iz.vzgojnega poboljševalnega doma samo v spremsivii vzgojiteljev.
Starši smejo obiskati mladoletnike največ štirikrat na leto; druge osebe pa samo z dovoljenjem upravnika doma.
Mladoletniki si smejo dopisovati s starši, brati in sestrami, z drugimi osebami pa samo z dovoljenjem upravnika doma.
Mladoletnikom sme upravnik doma dovoliti: dopust največ štirinajst dni za obisk staršev oziroma drugih bližnj h sorodnikov. Čas dopusta se jim všteje v dobo, ki jo morajo prebiti v vzgojnem poboli še vatnem domu.
Natančnejše določbe o notranji ureditvi vzgojnega poboljševalnega; doma predpiše s pravilnikom o hišnem redu poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
124.	člen
Mladoletniki morajo spoštovati hišni red v vzgojnem poboljševalnem) domu.
Za kršitve hišnega reda se smejo izreči tele disciplinske kazni:
1.	opomin;
2.	ukor;
3.	prepoved dopisovanja največ za tri mesece;
4.	prepoved izhoda največ za štiri dni in
5.	zapor v posebnem prostoru največ za dve ud na dan, vendar pa ne več kot tri dni zaporedoma.
Disciplinske kazni izreka upravnik doma.
125.	člen
Če mladoletnik s svojim delom in obnašanjem pokaže, da se je tako poboljšal, da bi se mu lahko skrajšalo bivanje v vzgojnem poboljševalnem domu ali da bi bil lahko odpuščen, pošlje upravnik doma po posvetovanju s posvetovalnim odborom pristojnemu sodišču ^obrazložen predlog.
Mladoletnik se odpusti iz vzgojnega poboljševalnega doma, ko preteče čas, za katerega je bit
poslan v dom, oziroma če sodišče odloči, da se odpusti še pred pretekom tega časa.
2. Vzgojni zavodi za mladoletnike
126.	člen
Vzgojni poboljševalni ukrep, s katerim naj se mladoletnik odda v vzgojni zavod, se izvršuje v vzgojnem zavodu, ki je določen v ta namen.
Za izvrševanje tega vzgojnega poboljševalnega ukrepa se lahko ustanovijo posebni vzgojni zavodi ali uporabijo že obstoječi.
.V vzgojnih zavodih morajo biti mladoletniki in mladoletnice ločeni drugi od drugih.
V.	katere vzgojne zavode se pošljejo mladoletniki, za katere je izdan ta ukrep, in. kako morajo biti urejeni ti zavodi, predpiše poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora na predlog Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo in Sveta za prosveto in kulturo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
127.	člen
Če sodišče izreče oddajo v vzgojni zavod, naznani to skrbstvenemu organu svojega območja. Skrbstveni organ pošlje mladoletnika v ustrezni vzgojni zavod.
128.	člen
Določbe 125. člena tega odloka se uporabljajo tudi za mladoletnike, ki so bili poslani v vzgojni zavod.
XI.	poglavje
IZVRŠITEV VARNOSTNIH UKREPOV
129.	člen
Določbe členov TÓ4 do 107 tega odloka se uporabljajo tudi za mladoletnike.
XII.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
130.	člen
Kazni zaplembe premoženja iz sodb, ki so postale pravnomočne, pa še niso bile izvršene, preden je začel veljati ta odlok, se izvršijo po predpisih tega odloka,
131.	člen
Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda Po potrebi natančnejše predpise za izvrševanje tega odloka, razen če ni v tem odloku drugače določeno.
132.	člen
Ta odlok začne veljati trideseti dan Po objavi v Uradnem listu.
Koper, dne 12. aprila 1952.
Tajnik:	. Predsednik:
Petar Kraljevič l.r.	Emejst Vatovec l.r.
Oglasi in objave
Preklici izgubljenih listin
Naslednje osebe so izgubile navedene 'listine in jih s tem
preklicujejo:
1.	JUGOVAC Nila, kme,t iiz -Marušičev, oisebno izkaznico štev. 67685/236, izdano od MLO Marulšiči;
2.	BILOSLAV Gregor, kirnet iz Kr as ice;, — Baredina, osebno izkaznico štev. 65957/709, Sedano od MLO Krasica;
3.	ZiAKINJA Gio-ngi-o, kmet iiz Lovrečiče — Dolinci, osebno izkaznico štev. 66884/434, izdano od MLO Lovrečiča;
4.	ZAKINJA Palegirino, kmet .iz Lovrečiče — Karikaior, osebno izkaznico .štev. 67000/551, izdano od MLO Lovrečiča;
5.	REGANCIN Anton, kmet iz Grožnjana, osebno izkaznico štev. 63741/791, izidano cid MLO Grožnjam;
6.	PRELAC Josip, kmet iz Mcimjana, osebno izkaznico štev. 70253/753, izdano od MLO Mamja-n;
7.	PERTAN Jurij, mizar iiz Sv. Marije na Krasiu, vas Kmeti, osebno izkaznico šltev. 74229/479, izdano- od MLO Sv. Marija na Krasu;
8.	MERSNIK Joisip, pok. Ivana in Me-ršnik Marije, rojene
1.	2. 1922. v Sv. Luciji, stanujoč istotam na. štev. 179, osebno izkaznico št. 49584/884, izdamo od KLO Sv. Lucija;
9.	STADIN-A Avrelija od Ivana- in Kleva Iva-ne, r-oj. 16. 6. 1933. v Gažonu, -bivajoča istotam št. 99, osebno izkaznico štev. 55850/900, teda-no od KLO Šmarje;
10.	PEČARIČ Etere o'd Josipa in No-v-e-l Ane, ro.j. 25. 4. 1926 v Miljah pri Trsitiu, bivajoč v -Serminiu št. 101, osebno izkaznico štev. 52736/736, i-zdano od KLO Bertoki — Sv. Tomaž;
11.	BU2LETA Erminija pok. Matija in Deklič Ivane, roj. 3. 1. 1899. v Umariu, bivajoča v Sečavija-h -š‘ev. 9, osebno izkaznico štev. 46561/760, izdano od KLO Sečovlje;
j2. BRAJKO roj. Lubja-na Armida cid Marjana in Ci-r.kota Margerite, roj. 23. 4. 1932. v Strunjanu, bivajoča isitot-am št. 17, osebno izkaznico- štev. 48370/320, izdamo od KLO Stirunjan;
13.	-SVETINA Rihard pcik. Ivama -in Praš-eilj Marije roij. 17. 1. 1914. v Dolini pri Trstu, stanujoč v Piranu ul. Fornace št. 1. osebno izkaznico št. 43861/3561, izdamo o-d -MLO Piran;
.14. LUGNIANI Marco ¡po!k. Josipa, roj. 1.2. 7. 1912. v Izoli, bivajoč .iBt-tsm ul. Besenghi št. 43, osebno izkaznico številko 25123/2123. izdano od MLO Izola;
15.	HRVATIN Ivan od Julija in Marije -Grbac, roj. 4. 3. 1889. v Maliji, bivajoč istotam Sit. 55, osebno izkaznico številka 37062/562, izdano od KLO Karte;
J6. VASCOTTO roij. Orioli AmeHija;, pok. Ivama, im pok. D.rioli Cecilije, roj. 13. 3. 1889. v Ilzoli, b.ilvaj-oiča -isto tam v ul. Ma-n-zioli š-t. 63, osebno izkaznico -št. 25424/2424, -izdano od MLO Izola;
17.	DEGRASSI Ferdinando, pok. Antona in polk. ULcigrai Caterine, -roj. 6. 8. 1896. v Izo-li, bivajoč v Izoli ul. S. Bortolo št. 7, osebno izkaznico št. 26179/3179, izdano od MLO Izola;
,18. -DEGRASSI Mario od -Petra, roj. 24. 12. 19Î1. -v Izoiti, stanujoč v Izoli ul. Vicolo Gambimi št. 3, o-sebno izkaznico številka 25691/26.91, izdano od MLO Izola;
19.	JERMA-N Romana od Ka-rtle in Jerman -Štefanije, roj. 8. 7. 1930. v G-lieimu. s-e-da-j ¡bivajoča, v Amlkara-mu št. 69, osebno izkaznico št. 53883/643, izdamo- od KLO Škofije;
20.	BU2DON Josip*od Josipa im Rai’ma-n Marije, roj. 14. 2. 1920. v Sv. Luciji, bivajoč istotam št. 4. osebno i-zkazm-ico štev. 49201/501, izdano- od KLO Sv. Lucije;
21.	FURLANIC Balzili], roj. 4. 6. 1925. v Škofiji št. 75, stanujoč istotam, osebno izkaznico št. 54510/1314, izdano od KLO Škofije;
22.	FURLANIC Sebastjan, bivajoč v Slkotfiji št. 14, osebno izkaznico -št. 53976/736, izdano- od KLO Škofije;
23.	KOCJANCIC roj. Tripar Amalija, roj. 2. 2. 1931. v Sv. Antonu, sedaj bivajoča v Bertokih št. 18, osebno izkaznico št. 21.522/672, izdano oid KLO Cezarji;
24.	RAKER por. Komtento Lidija, roj. 10. 1. 1931. v Savudriji, bivajoča v Piranu ul. Sv. Nikolaja št. 1, osebno izkaznico štev. 53751/345-1, izdano od MLO Piran;
25.	POHLEN Erma-nd od Avguština im Korošec Alojzije roj. 1. 9. 1934. v Škofiji, foiva-joč istotam št. 44, osebno- izkaznico št. 53373/123, izdano od KLO Škofije;
26.	SUBER por. Zlatic Milka, .roj. 28. 4. 1914. v Gažonu, bivajočo i-stotam št. 18, osebno izkaznico št. 55905/955, izdano od KLO Šmarje;
27.	PARMA Ana poik. Remata im- Poleti Joisipme, roj. 26. 7. 1922. v Trstu, 'bivajoča v -Izoli ul. Gambimi št. 5, osebno izkaznico šitev. 26707/3707, izdano od MLO Izola;
28.	DELCO NT E Lucija od Dominika in Vai o več Antonije, roj. 1. 10. 1911. v Kopru, sedaj bivajoča v Kopru ul. 'Carreri š.t. 26, osebno izkaznico štev. 33578/1478, izdano od MLO Ko.per dne 15. 10. 1949;
29.	LOVREČIČ Guido, od Alojza in Delgiiusto Roze, roj. 18. 7. 1932. v Lonlzaniu, bivajoč v Lonizaniu — Sečovlje šit. 116, o-seibno izkaznico štev. 46430/629, iizldano od KLO Sečovlje dne
15.	3. 1950;
30.	LORENZUTTI Lino, roj. 14. 2. 1913. v Iizclti, -bivajoč isto-■tam v uil. S. tOaterina šit. 1, osebno ilzik-aznico šltiev. 23123/123, izdano od MLO lizola dne 19. 10. 1949;
31.	VALENTIČ Marij od Ivana, roj. 31. 1. 1925. v Dekanih, se-idaj bivajoč v Dekanih štev. 59, osebno izkaznico številka 22537/372, ¡izdano old KLO Dekani dne 10. 1. 1950. v Kopru.
32.	GRI20N roj. Jerebica Ana cd Antona in Grižo-n Marije, roj.
13.	7. 1923. v Krkavčah, bivajoča istoitam št. 79, osebno izkaznico štev. 51334/1089, iizldano od KLO Sv. Peter dne
18.	3. 1950;
33.	LONZAR Gicivanni pok. Ivana in Parovel Antonije, roj,
18.	8. 1892. v Kopru, bivajoč v Kopru C. S. Martino št. 6, osebno izkaznico štev. 33330/1290, izdano od MLO Koper dne 14. 10. 1949.;
34.	DELCONTE Ivan od Kari a in Parove! Marije, rej. 18. 3. 1886. v Kopru, bivajoč v ul. Biagio šit. 16, osebno izkaznico* štev. 33366/1326, izdano cd MLO Koper dne 14. 10. 1949 v Kopru;
35. KRIŽMAN Milan od Karla in Babič Marije, roj. 13. 1. 1923. v Sv. Antonu, bivajoč istdtam št. 22, osebno izkaznico št. 21516/666, izdano old KLO Cezarji.
36.	ZETTO Nikolaj od Petra in Gonič Antonije, roj. 30. 8. 1928. v Kopru, bivajoč v Kopru ul. Svobode št. 15, osebno izkaznico šit. 33840/1800, izdano od KLO Semedela dne 18. 10. 1949;
37.	STELL roj. Oienik Flora, roj. 10. 4. 1920. v Izoli, bivajoča v Izoli ul. Besenghi šit. 47, osebno izkaznico št. 28155/5194, izdano o:d MLO Izola dne 2. 3. 1950;
33.	DEPASE Angela, roj. 2. 6. 1898. v Izoli, bivajoča v Izoli ul. Manzicli št. 34. osebno izkaznico* št. 26693/3693, izdano od MLO Izola dne 2. 2. 1950.
39.	KOZINA Albert od Antona in pok. Ivane Furlanič, roj. 15.
1.	1930. v Škofij,i, bivajoč Motam, oisebno izkaznico številka 54030/790, iizldano' od KLO Škofije dne 10. 2. 1950.
40.	LOVREČIČ Cvetka od Karla in Rožman Marije, roj. 27. 12. 1922. v Tnuškah okraj Sežana, bivajoča v Kopru ul. Agrarne reforme štev. 11, osebno izkaznico št. 34054/2014, izdano od MLO Ko'per dne 29. 10. 1950;
41.	RUDNIK črnega premoga Sečovlje prometno knjižico tovornega avta STT 4112;
42.	KMET. OBD. ZADRUOA Pobegi prometno knjižico tovornega avta STT 2102.
43.	PERINI Giuseppe od Franica in Bertok Anitoiruije, roj. 21. 9. 1909 v Kopru, ribič, bivajoč v Kopru ulica S. Lorenzo št. 3, osebno izkaznico štev. 33506/1466, izdana. o|d MLO Koper;
44.	FAKIN Alojz od Mihaela in Antonije1 Druškovič, inoj. 1. 2. 1922 v Bntonigli, avto-mehanik, ¡bivajoč v Kopnu, P. Liberta št. 934, osebno izkaznic» št. 35194/3124, izdana od MLO Koper.
45.	VASCOTTO Eda ip. 'Nikolaja, roj. 26. 1,2. 1926 v Izollii, uradnica, bivajoča v Izoli, ul. Gardi šit. 15, osebno izkaznico štev. 26320/3320, izdana od MLO Izola;
46.	BOŽEGLAV Ludvik, roj. 30. 7. 1900 v Škofiji, bivajoč isto tam št. 44, oisiebno> izkaznico, štev. 53919/679, iizidaima od KLO Škofije;
47.	ZLATIC Marija old Gašperja in Fraigiaicom-o Lucije, roj.
2.	8. 1921 v Sv. Luiciji, bivajoča isto tam, osebno izkaznico štev. 49508/808, izdana od KLO Sv. Lucija;
48.	KOLARIČ roj, Bordon Olga, roj. 12. 2. 1910 v Elerjiih-JVUlje, stanujoča v Feriteci štev. 35, gospodinja, osebno izkaznico šteiv. 54181/94,1, izdana od KLO Škofije;
49.	HRVATIN Celestin od Jerneja ,in por. Picigia Judite, noj.
8.	4. 1914 v Škofijah, Mo tam bivajoč št. 46, delavec, osebno izkaznico štev, 54223/983, badana od KLÖ Škofije;
50.	KOZUK roj. GuardabaSiso Lucija old Franca, roj. 24. 10. 1904 v Strunjanu, bivajoča isto tam, osebno izkaz n ileo, številka 48400/200, izdana od KLO Strunjan dne 23. 2. 1950;
51.	DEGRASSI Ovidio od Maura in Elene Degusto, roj. 9. 5. 1911, v Izoli, bivajoč isto tam ul. Carducci, osebno, izkaznico štev. 23113/113, Szdana od MLO Izola;
.52. VALENTIČ Fabio iz Kopra, šofersko izkaznico motornega kolesa št. STT 296, izdana od IV. Armije JA.
Postopek za proglasitev za mrtve
R 25/52-2
Čendak Josip in Čendak Rudolf old Ivana in Helene Čendak, kmeta v Parecagu št. 136, oba, rojema v Jelovicah, prvi dne 1. 1. 1914, drugi dme 14. 2. 1921^ sta bila kmalu po izbruhu druge svetovne vojne mobilizirana v it ali jamsko- voj-sko- in odposlana na fronto in se od itedaj nisit-a več javila.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila .zakonita domnevo smrti, s-e na prošnjo njunega očeta Čendaka Ivana pok. Mihaela iz Parecaga št. 136 uvede postopanje za njuno progla-sitev za mrtva ter se izdaja poziv, da se o -pogrešanima pciroča sodišču.	9
Po 15. 6. 1952 bo sodišče odločilo o njuni proglasitvi za mrtve.
Okrajno ljudsko sodišče v Piranu, dne 8. fetbrua-rj-a 1952.
R 653/51-6
Na predlog Jakomin Marije -roj. Stepančič iz Dekanov-Št. 173, se uvede postopek, da se njen mož J a k o mi n Karmel pok. Antona, roj. 9. 10. 1901, biši čuvaj v Dekanih, nazadnje bivajoč v Dekanih št. 173, proglasi za mrtvega,.
Vsak, kdor bi kaj vedel o pogrešanem Jakomin Karmelu, se poiziva, da to sporoči najkasneje do 15. junija podpisanemu sodišču alii za to (postavljenemu skrbniku Gombač Danilu, tu-soidneimu uslužbencu. Ce ido tega .roka o Jakomin Karmeliu ne bo' nobenega glasu, ga, bo sodišče proglasilo- za mrtv-ega.
Okrajne ljudsko sodišče v K/biru, dne 3. januarja 1952.
R 767/51 — 5
,Na predile® T-oškain Marcele roj. Bordon iz Vanganela, št. 23, se uvede postopek, ida se njen pogrešani mož Toškan Valentin po,k. Simona, rojen 11. 2. 1906, nazadnje stanujoč v Vanganelu št. 23, -proglasi za mrtvega.
Vsak kdor bi kaj vedel o ¡pogreši.nem Toškan Valentinu se poziva, da to javi -podpisanemu s-odišču a® ¡za to poistavljenemu ¡skrbniku in. ito najkasneje do, .1. junija 1952. Ce ido tega časa o pogrešanem Toškan V aient inu ne bo nobene vesti, ga bo sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno sodišče v Kopru,
•dne 12. marca 1852.
Ok 11/5,2 — 3
¡Na .predlog Kozlovič Ane, roj. Ražman iz Kopra, se uvede postopek, da se njen ¡pogrešani mož Kozlovič Josip, pok. I.vaina in Antonije roj. Bučaj, rojen 4. septembra 1898 v Jurasih — Truške, nazadnje stanujoč v Mate,zigah št. 5, proglasi za mrtvega.
Vsak kdor bi kaj vedel o ¡pogrešanem Kozlovič Joisi.pu se paziva, da to javi ¡sodišču ali za to postavljenemu skrbniku . ■Gombač Danilu, tusodnemu uslužbencu in to najkasneje do 1. junija 1952. Ce do tega roka o pogrešanem Kozlovič Josipu ne (bo -nobenega ¡glasu, ga, bo isodišče proglasilo, za mrtvega.
Okrajno sodišče v Kopru, dne 12. marca 1952.
Ok 12/52 — 2
Na prödlag Babič Terezije, roj. K-rmaic, kmetica iz Pobegov št. 106, ise uvede ¡postopek, da se njen pogrešani moiž Babič Franc, pok. Jožeta in Ivane, roj. Babič iiz Montinjana, tam rojen 19. julija 1909 proglasi. za, mrtvega.
Vsak -kdor ibi kaj vedel o pogrešanem Babič Francu se poziva, da- to takoj javi sodišču ali za to postavljenemu skrbniku. Ce do 1,5. maja 1952 o pogrešanem Babič Francu ne bo nobenega glasu, iga Ibo- sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno, sodišče v Kopru, dne 6. marca 1952.
R 85/52 — 2
Dne 1. 10. 1944 je foil Fičur Jordan od Alojzija in Rože Figur, rojen dne 17. 12. 1923 v Noižedu in tamkaj stanujoč'v hiši št. 17 aretiran od Nemcev in odposlan v koncentracijsko taborišče v Buchenwaildu. Zadnjič so g,a videli vsega shujšanega in onemoglega id-ne 9. 4. 1945. Od tedaj dalje pa ni več nobenih vesti.
Ker je verjetno, da bo ©leide njega nastopila zakonita domneva smrti, ,se uvaja na ¡predlog njegovega očeta Fičurja Alojzija iz Notžetda St. 19 postopanje ea njegovo proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je kaij znanega o njegovi usodi, se: poziva, ,da to ¡sporoči podpisanemu ¡sodišču, Fičur Jordan pa se poziva, da ¡se zglasi pili podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o iSeibi, ker bo sicer ¡sodišče pO' 1. 6. 1962 odločilo 0‘ njegovi proglasitve za mrtvega.
Okrajno sodišče v Piranu, dne 1. ¡marca 1962.
Ok 10/52 — 2
¡Na predlog ¡Piciga Rudolfa old Ivana, kmjgta iz Dekanov št. 104, ise uvede ¡postopek, da ®e njegov pogrešani brat Piciga Grozdan otd Ivana in Marije, roj. Pohlten 22. 1. 1920 v Dekanih, nazadnje stanujoč v Dekanih št. 78, proglasi za mrtvega.
Višak kdor bi ¡kaj vedel o- pogrešanem Filciga Grozda,nu se ¡poziva, da to javi ¡sodišču ali postavljenemu skrbniku Gombaču Danilu, uslužbencu ¡tega ¡sodišča in to najkasneje do, 1. maja 1952. Ce v tem roku o njem ne: boi ¡nobene vesti, ga bo sodišče ■proglasilo иа mrtvega.
Okrajno ¡sodišče v Kopru, dne 29. februarja 1952.
R 206/52 — 2
Plriibac Ivan od Matije in Ane Biraijukai, rojen v Padeni dne
8.	6. 1926, nazadnje stanujoč <v Padeni št.” 38, je bil dne 24. 5. 1944 mobiliziran v NOV in uvrščen v 3. bataljon Istrskega odreda. Dne 10. 6. 1944 je ¡bil ita bataljon pod Snežnikom napaden od Nemcev in od tedaj dalje je Pribaic Ivan pogrešan.
Ker je verjetno, da ¡bo: glede njega nastopila zakonita domneva smrti, ¡se uvaja na predlog njegovega brata P,ribale Jožefa od Mafije iz Padne št. 38 postopanj e¡ za njegovo proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je kaj znanetga o¡ njegovi usodi, se poziva, da to sporoči ¡podpisanemu sodišču, Piribac Ivan pa se poziva, da ise zglasi ¡pri podpisanemu ¡sodišču ali drugače da kakšno ¡vest o sebi, keir ho ¡sicer ¡sodišče po, 1. 6. 1952 odločilo o, ¡njegovi proglasitvi za mrtvega.
■ Okrajno sodišče v Piranu,
¡dine 1. manca 1952.
Ok 14/52 — 5
Na predlog Kocjančič Marcele oíd Ane iz Laborja št. 26, se uvede postopek, da se njen pogrešani očim KOCJANCIC ANDREJ, ipolk. Petra in Antonije, ¡ro;j. Kocjančič, roj. oktobra leta 1887 Laborju, nazadnje Stanujoč v Laborju, proglasi za (mrtvega.
Kdor ibi 'kaij vetìeil o pogrešanem Kocjančič Andreju se poziva, da to javi temu sodišču ali ¡Gombač Danilu, tusodnemu »službenicu, ki je posavsljan ¡za skrbnika in to najkasneje do 1. junija 1952. Ce do 'tega č&sa o njem ne bo nobene vesti, ga bo sodišče proglasilo ¡za¡ mrtvega.
Okrajno ¡sodišče v Kopru,
¡dne 28. marca 1952.
Ok 17/52 — 2
Na predlog Savle Josipa, pok. Mateja iz Tcpoilavca. št. 39, se uvede postopek, da ¡se njegov pogrešani sin Savle Angel od Josipa in' Marije roj. Bambič, rojen 1. 7. 1922 v Topolovcu, ¡samski, nazadnje stanujoč v Topolovcu št. 39, proglasi za mrtvega.
Kdor Ibi kaj vedel o pogrešanem Savle Angelu se poziva, da to takoj javi ¡sodišču oziroma za Ito poetavi! j onemu skrbniku Gombač Danilu,, ¡uslužbencu tega sodišča in to najkasneje do 1. junija 1952. Ce do (tega časa o njem ne bo nobene vesti, ga bo sodišče proglasilo za mrtvelga.
Okrajno, sodišče v Kopru, dne 19. marca 1952.
Ok 15/52
Na predlog Furiarne Antonije, roj. Muizlo.vič iz Škofij II št. 21, se uvede postopek, dia se njen pogrešam' sin Furlanič Ivan od Ivana in Antonije, roj. Muizliovič, ¡rojen 29. 3. 1922, nazadnje stanujoč v Škofijah II (10,3) 21, proglasi za mrtvega.
Visak .kdor bi kaj vedel o pogrešanem Furlanič Ivanu se poziva da to javi podpisanemu sodišču, ali postavljenemu skrbniku Gombač Danilu tuš. uslužbencu. Ce do 1. junija 1952 o pogrešanem Furlanič ¡Ivanu ne bo, nobene vesti, ga bo sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno sodišče ¡v ¡Kopru, dne 26. marca 1952.
Register trgovskih in delniških družb
Soc 72/4
V tus. registru trgovski,h družb ¡se pri trt. »Cement« d. d., gradbeni material, Koper dovoli vpiis naslednjih sprememb:
¡Dan vpisa: 12. 3. 1952.
Na podlagi zapisnika Okrajnega ljudskega sodišča v Kopru z dne 6. 2. .1952, e,pr. št. R 141/52, o izredni skupščini delničarjev se vpiše:
a)	Družba je prešla v likvidacijo'.
b)	,Za likvidatorja je imenovan ¡Podobnik Janko pok. Ivana, komercialist iz Kopra, ki podpisuje samostojno za družbo v likvidaciji.
Okrožno' lljiudlsko sodišče v Kopru ¡dne 10. marca 1952.
Soc 39/5	•
V	tus. registru delniških družb se pri tt. »Omnia,« veleblagovnica id. d.. — Grandi magazini s. a. dovoljuje ¡naslednji vpis:
Dan vpisa: 12. 3. 1952.
¡Na podlagi ¡zapisnika XXVII. redne seje ¡upravnega sveta imenovane ¡tvrdke ,z dne 13. 1. 1952 se:
a)	Izbriše ravnatelj družbe Vatta-Vatovec Drago.
b)	Vpiše novi ravnatelj družbe Dolinar Slavko od Ivana* trgovec v Kopru.
Okrožno., ljudsko sodišče v Kopru dne 10. marca 1952.
Soc 41/4
V	fus. trgovskem registru se pri itlt. »Agmarit« Internacionalna pomorska agencija d. -d., Piran, dovoljuje naslednji vpis:
¡Dam vpisa: 12. .3. 1952.
¡Na podlagi zapisnika druge redile skupščine ¡delničarjev z dne 22. junija 1,950 se vpiše polog bilance za poisloiv.no leto, 1949.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 10. marca 1952.
Soc 64/2
V	fus. /registru delniških družb se pri tt. »Ruda« d. d. — »Rulda« is. p. a. Koper — Capolddsitria dovoilj naslednji vpis:
Dan vpisa: 12. 3. 1952.
¡N;a podstavi zapisnika prve redne skupščine delničarjev imenovane družbe z dne 23. junija 1950 se vpiše polog ¡bilance za leto 1949.
Okrožno, ljudsko sodišče v Kopru dne 10. marca 1952.
Soc 39/7
V	tu,sodnem ¡registru trgovskih ¡družb se pri tt. Omnia — veleblagovnica, d. ¡dl Kopar dovoli isiedeči vpis:
Dan vpisa: 3. 4. 1952.
Na podlagi zapisnika IV. redne skupščine delničarjev družbe z dne 19. junija1 1951 se:
aj izbrišejo člarii ¡upravnega sveta: Kopitar Marjan kot predse,dnik, Mahnič Andrej, Ukmalr Anton in Vatta-Vatovec ¡Drago;
b)	vpišejo novi člani ¡upravnega sveta:
Dolinar Slavko od Ivana, trgovec v Kopinu — predsednik,
Perko» Silva. roj. Stanko, uradnica v Kopru,
Stoka Ivan od Stefana, skladiščnik v Kopru in
Cotič Viktor od Jožefa, uradnik v Kopru;
c)	vpiše polloig bilance z,a Teta 1950.
Okrožno, ,ljudsko sodišče v K opiru dine 31. marca 1952.
Soc 39/6
V tus. ¡registru trgovskih idlružlb. ¡se¡ piri tt. Omniia — veleblagovnica d. d. v Kopru dovolil naslednji vpis:
Dan vpisa: 3. 4. 1952.
Na padla,gi zapisnika III. redne skupš ine delničarjev z dne 21. 6. 1950 se:
a) ¡izbrišejo člani upravnega ¡svata dr. Dekleva Jože, Bole Stanko in Martelanc Lojze;
ib) izbriše član nadzorništva ,dlr. Adamič Mirko in namestnik: člana ¡nadzcirništva Pavletič Rudolf;
c)	vpišeta član nadzoimiištva Rutar Mija od Karla, uradnica v Kopru in namestnik člana nadtzarnlštva CernoviČ Marjan,, bančni uradnik v Kupru;
d)	vpiše polog ¡bilance za poslovno leto 1949.
Soc,33/6
V	'tus. registru trgovislkih in delniških družb ee pri »Adria« avtopodjefcje d. d. — Autotrasporti s. a. — Koper — Capo-distrila dovoljuje nasledinji -vpis:
Dan vpisa: 31. 1. 1952.
Na podlagi zapisnika tretje redne skupščine delničarjev z dne 8 malja 1951 ise vpiše:
Polog Mance, za leto 1950.
Okrožno ljiudisko sodišče v Koprni, dne 31. januarja 1952.
Zadružni register
Cons III 245/4
V	zadružnem registru tega isotdiišča se pri Kmetijski zadrugi a o. j. v Semedeli dovoljuje ivpiis inasfliednjih sprememb:
Dan vpisa,: 15. 1. 1952.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane zadruge, .z dne 15. 4. 1951 ¡se vpiše:
Novi člani upravnega odlbora .so:
Angelini Vilktoir pok. Jakoba., Sv. Marko 102,
. Benčič Ivan od ilvana, Qiusteirna 54 — člana ter namestnika Vatovani Marcel in Severin Jakob.
Uradoma ise. vpiše član upravnega odbora:
Baibuder Ivan od Josipa, Sv. Marko 92.
Vpiše ise polog Mance za il. 1950.
Izhrišejo ise pa naslednji, člani upravnega odbora: Kozlovič Rudolf in Žnidaršič Ivan — člana ter namestnika
Benčič Ivan tier Cok .Stanko,
Okrožno ljudsko isodlišče v Kopru dne 13. decemibra 1951.
Cons III 341/2
V	zadružnem .registru tega sodišča se prii Kmetijski nabavno prodajni zadrugi z o. j, Osp dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dain vpisa.: 18. 1. 1952.
Na .podlagi zapisnika I. .rednega abčneiga zbora članov navedene izadmuge z dne 18. 3. 1951 se vpiše:
a)	ime zadruge je: Kmetijska zadruga z o. ij. v Ospu.
b)	čl. 6 .pravil glasi:
Visak član mora pri .vstopu v zadrugo vplačati vsaj en delež.
Delež znaša din 150.— za glavne člane, a 30.— diirn za rodbinske člane t. j. poilnalarate čllane enih rodbin, katerih rodbinski poglavarji so že .glavini člani. Pristopnima za glavne člane znaša 6.— din, dočiim rodbinski člani ne plačajo .pristopnine.
Deleži ne .dioniaš.ajo, niti, obresti, niti dividende in dajejo vsakemu članu pravico do enega samega glasu.
Novi člani upravnega odbora so,:
Ivančič Danilo od Stefana; Osp 29, predsednik,
Lokateli Berta pok. Ivana, Socerb 9, oLan ter namestnika:
Lokateli Aleksandra, pok. Aleksandra in Purger Mirko. od. ,Ivama.
Vpiše se polog .bilanc I. Ido 15. 6. 1949 dm II. do 31. 12. 1950. Izbrišejo .se tile člani upravnega odlbora:
Bizjak Alojz, predsednik,
Božič Josip, član.
Okrožno, ljudsko .sodišče v Kopru Ље 10. januarja 1952.
Soc J 2/3
V	tos. družbenem registru ise, piri t>t. .»Cement« d d, gradbeni material — s. a. materiale da .costruzione — Koper — Ca-podiisitria dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 7. 3. 1952.
Na podlagi zapisnika, redne tskiupšičime delničarjev z dne
16.	malja 1951 se:
a) vpiše polog bilance za leto 1950. to) izbriše ravnatelj dr. Rutar Rudi.
Okrožno ljudsko, sodišče v Kopru, dne 21. februarja 1952.
Soc 77/2
V	družbenem registru tega sodišča se pri »Tranlsauto« družba iz o. z. v Kopru dovoljuje sledeči vpis:
Dan vpisa: 15. 1. 1952.
.Na .podlagi zapisnika Okrajnega l judskega. sodišča v Kopru iz dne 28. novembra 1951, opr. štev. R 867/51, o izredni skupščini družbe je družba prešla v llifcvidaioijo.
Za likvidatorja je limemov.an Bator Miroslav pok. Matije, knjigovodja v Kopru.
Okrožno, ljudsko sodišče v Kopru dine 24. decemibra 1951.
Cons. I 32/27
V	tus. zadružnem registru se pri Kmetski in obrtni posojilnici in 'hranilpici z o. j. v Pobegih dovoljuje vpis naslednjih ispnememb:
Dan vpisa: 8. 2. 1952.
Na podlagi zapisnika 52. rednega občnega abara z dne 21. oktobra 1951 se vpiše:
Novi člani upravnega od,boira isa:
Zidarič Marino od Avgusta, Cežairji 63 — predsednik;
«Stokovič Marjan ,pok. Antona, Sv. Anton 45,
Jakomin Mafald <*>d Anitama, Pobegi 74 — član».
Vpiše se polog bilance za leti 1949 im 1950.
Izbrišejo se naslednji člani ‘Upravnega odbora:
Valentič Karel — predsednik,
Jakomin Josip — podpredsednik,
Brajnik Cezar — član.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 8. februarja 1952.
Objava
Opr. št. 6848
Upravni svet Tržaške .zavarovalnice d. d. s pravnim sedežem v Kopru sklicuje s to objavo
4. redno skupščino delničarjev
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju v leitu 1951 in predložitev računskega zaključka za isto dofio, s predlogom o uporabi čistega dobička.
2.	Poročilo in predlogi nadlzoirnišitva.
3.	Razprava in sklepanje o ¡poročilih in predlogih, označenih pod 1. in 2.
4.	Izvolitev novega upravnega sveta.
5.	Sklepanje o nagradi članom' madizornišitva za poslovno leto. 1952.
6.	Slučajnosti.
Skupščina se sestane v Kopru v prostorih Isitirske banke d. d, in sicer v petek dne 1,3. junija 1952 ob 9. uri, a sklepčnlšj bo, če bodo prisoitai delničarji zastopali višaj polovico celo-¡kupnie delniške glavnicei.
Ce oto določenem času skupščina ne bi bila ¡sklepčna, je e to objavo za naslednji dan, it. j. za soboto dne 14. junija 1952 iOb 9. uri na isti kraj, sestanka in z istim dnevnim redom ponovno .sklicana in bo sklepčna v tem primeru ibreiz ozira na ■višino zastopane delniške glavniee.
Vsak delničar je upravičen pooblastiti kakega, drugega del-Ulčarja, da ga na skupščini pr.avnoveljavno zastopa, a moral o tem obvestiti upravni svat s pismenim sporočilom. Člani Upravnega ¡sveta in družbeni uslužbenci ne morejo zastopati .delničarjev na skupščini.
Koper, dne 12. februarja 1952.
Upravni svet Tržaške zavarovalnice d, d.
Izdaja Istrski okrožni LQ v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.
Н11ШмШ111мШ11ГМии1"и1111',1И4И',Н11М',1||||1,Ч1!111,'1НИ»м111111',111111,,1||11!,'11ШГЧ||||гчи||г,1|Н1Г,1||||1м11|||гч|||11,М||||г<1||Н1,М||||гЧ!||||'Ч||Ј)"1Ц||1м1||||1'Ч|||П,Ч|||1ГЧ||Ј|1',1||||1’,1|||ЈГ
Т A gl i F A
za objavo oglasov v Uradnem listu
1)	Za male oglase o izgubljenih osebnih izkaznicah, dokumentih za motorna vozila in podobno se plača 150 din in 50 din za dokazilni izvod;
2)	Za uradne objave sodišč, svetov in ustanov po 10 dinarjev za vsako besedo, 4 % davek in 50 dinarjev za dokazilni izvod ;
3)	Za objavo vpisov v registrih trgovskih in del-
niških družb, zadružnih registrih in registrih gospodarskih podjetij ljudskih odborov se plača do 50 besed 1.000 dinarjev, za vsako nadaljnjo besedo pa še po 15 dinarjev, 4 % davek in 50 dinarjev za dokazilni izvod.	Uprava