Posebno ocenjevanje učiteljstva po čl. 72. uradniškega zakona. (I* pravno-obrambnega odseka Pov. UJU. — Ljubljana na pokrajinski skupščini v Krškem leta 1924.) Nekako pred 40 leti se je pričelo med ueiteljstvom bivše Avstrije odločno gibanje za odpravo tajne in uvedbo javne kvalifikacije. Legalna borba je bila sicer brezobzirna, vendar brezuspešna, kajti nasprotniki javne kvalifikacije, t. j. vsi merodajnejši činitelji, ki so imeli odločevati o usodi učiteljstva, so se posluževali vseh sredstev, da jo preprečijo. Bali so se namreč. da izgubi z odpravo tajue kvalifikacije nadvlado nad učiteljskfen stanom, ki bi z javno oceno mnogo pridobil na svoji neodvisnosti in svobodi v uživanju državljainskih pravic. Znani so mi slučaji, da je ocenil okrajni šolski nadzornik povodom svojega nadzorovanja narodno zavednegia; uoitelja izvrstno in ugotovil tudi v zaplsniku, a ko se je le-ta potegoval za slsžbo v kraju, kjer so višji državni oziri zahtevali, da se podeli narodnemu odpadniku ali vsaj mlačnežu s slabo oceno, kateremu bi bil bolje kvalificiran učitelj nevaren tekmec, so ti oziri »na javne interese in čut odgovornosti« zahtevali. da se izvrstna kvalifikacija popravi v toliko, da je prišel učiteli vsled popravljene kvalifikacije izven vsake kombinacije. Veeina takratnih šolskih nadzornikov je bilo slepo orodje vladajočega sist«ma, ki jim ni bilo mar resnice, dia se nt boji javnosti, kdor nima ničesar prikrifi in da vzbuja vse, kar se godd tajno in skrivnostno, sum in čut nezaupanja. Ni čuda, da se ie pojavil vsled takili razmer v učiteljskih vrstah leto za letom hujši odpor proti tajni kvalifikaciji, tei srednjeveški uredbi. Živo se še spominjam, kako je završalo med učiteljstvorn bivše Štajerske leta 1899., ko je vodil šdsko upravo vsem starejšim slovenskim učiteljem dobro znani Linhart. Skoraj na vseh okrajnih uradnih konferencah ie sprejelo učiteljstvo brez debate stavljeni nujni predlog za odpravo taijne ocene. Predaleč bi me vodilo. ko bi hotel navesti vse razvojne stopnje tega boja v raznih avstrijskih deželah za in zoper javno oceno. Omenim le, da se ie letai 1900. posrečilo edino-le koroškemu učiteljstvu doseči ta cilj. Kazalo je, da si pribori to pravico tudi štajersko učiteljstvo, ki je zainteresiralo deželni zbor za to zahtevo. Isti se je v resnici izrekel za uvedbo javne kv;alifikacije osnovno in meščanskošolskega učiteljstva, toda na predlog zniainega grofa Stiirgkha — brez pravice ugovora. Ker ie pa štajersko učiteljstvo vztrajalo neomajno na svoji zahtevi po javni oceni s pravico pritožbe, se je vlekla zadeva brez konca in kraja. Šele leta 1907. ie naročil deželni šoiski svet štajerski vsem okrajnim šolskim svetom, naj podajo svoje mnenje in mišljenje o tei od vsega učiteljstva tako nujno zahtevani prenaredbi. Večina okrajnih šolskih svetov je zavzela, kakor ni bilo to drugače pričakovati, odklonilno stališče in ga utemeIjevala z vsemi mogočimi in nemogočimi razlogi, med katerimi je bil tudi ta, da manjka vsaka izkušnja, kake posledice bi imela ta novotarija. Iz izjav okrajnih šolskih svetov je bilo pač posneti stremljenje preprečiti za vsako ceno uvedbo javne ocene, ker bi se bili mogli poročevalci pač poučiti o posledicah nia cmih mestih. kjer je bilo javno ocenjevanje že več let uveden,o kakor n. pr v vojski, pri finančni straži, državnih železničarjih, koroškem deželnem šolskem svetu- itd. In tako je učiteljstvo v pokojni Avstriji zaman čakalo nai odpravo s tajno oceno združenih krivič. Šele po razpadu naše mačehe Avstrije. torej po prevratu smo dosegli slovenski učitelji v svobodni domovini odpravo tajne in uvedbo javne kvalifikacije, za katero se je borilo učiteljstvo v Avstriji dolga desetletjai brez uspeha in kateri boj ie vezal nebroi njegovih sil. Deželna vlada za Slovenijo — Poverjeništvo za uk in bogočastje — je izdalo 23. aprila 1920. leta »Naredbo o usposobljenostnem ocenjanju učdteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji«, s katero se je uvedel za slovensko učiteljstvo moderni način ocenjevanjai. (Ur. 1. lernik II.. štev. 52., toč194.) Naredba, ki temelji na modernih načelih, ustreza vsem zahtevam, ki jih je stavilo svoječasno učiteljstvo in daje jamstvo čim najbolj stvairne ocene. Dosegli smo: javno oceno, komisijsko oceno, vpogled v oceno, pravico pritožbe zoper nepravično oceno, torej pravico zagovora in duh. ki veje iz uredbe, ka- že najboljšo voljo zajamčiti vsakemu pravično oceno. Možnost javne in posebne ocene ter ocenjevalnega postopanja nam daie sicer tudi nov uradniški zakon z dne 31. julija 1923, ki določa v čl. 72., da se nastaivniki vseh šol ne ocenjajo po predpisih uradniškega zakona Iz istega sledi, da so še neznane določbe, po katerih se bo ocenjevalo učiteljstvo in da zato ne smemo držati rok križem, marveč se moraimo boriti še nadalje, da ne izgubimo z novim šolskim zakonom pravice do javne kvalifikacije, ki velja sedaj le za Slovenijo in še ni uveljavljetia; za vso našo državo. Zahtevati moramo torei. da se vnesejo v novi šolski zakon vsa temeljna načela, ki odgovarjajo moderaemu načinu in postopanju pri ocenjevanju učiteljstva v zmislu naredbe o ocenjanju slovenskega učiteljstva. Sprejete resolucik: I. Na osnovi člena 72. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki določa, da: ocenjanje po uradniškem zakonu ne velja za nastavnike vseh šol, zahtevamo, da se vnesejo v novi šolski zakon določbe o službenem ocenjevanju učiteljstva, ki bodo odgovai-jale modernemu naanu ocene. II. Moderni način ocene mora temeIjiti na sledečih načelih: 1. Ocena mora biti javna, t. j. z ozirom na 'Ocenjenega. 2. O oceni odločaj komisija strokovnjakov 3. Učitelj(ioai) ima pogled v oceno, se sme zcper slabo oceno pritožiti in v slučaju potrebe zagovarjati. III. Slovensko učiteljstvo se je dolga desetletja borilo za tako moderno oceno, jo doseglo po prevratu in ima že od leta 1920. v veljavi predpise, ki odgoveirjajo modernemu načinu in postopanju pri ocenjevanju. Naredba poverjeništva za uk in bogočastje o usposobIjenostnem ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. »Uradni list« II. letnik, štev. 52., točka 194.) Zato zahtevamo, da se slični moderni predpisi o ocenjevanju vnesejo tudi v novi šolski zakon in se tako zakonitim potom zabrani možnost ocenjevanja po zastarelem in nemodernem načinu.