Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Ml
Leto XXXVI. - Štev. 49 (1831)
Gorica - četrtek, 20. decembra 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Biiičai vtičih nrišken ndštifa
Vam vsem, slovenski bratje in sestre naše nadškofije, bližnjim in daljnim, izrekam prisrčno voščilo veselja,- upanja in miru ob Jezusovem rojstvu.
Naš sveti škof Hromacij, ko pojasnjuje Matejev božični evangelij, piše: »Gaudent angeli, exultant pastores. Magna in coelo et in terra laetitia, huius admirandae na-tivitatis exoritur.« »Angeli se veselijo, vriskajo pastirji. V nebesih in na zemlji ob tem čudovitem rojstvu izbruhne veliko veselje« (Tr. IV - 14).
Ko mislimo nase, se navadno pritožujemo in naštevamo svoje neprilike, toda če pomislimo na Kristusovo rojstvo, bi morali pustiti več časa veselemu razmišljanju o Bogu, ki se učloveči, pride med nas in sprejme našo slabost in uboštvo, se rodi kot človek, da vsakomur vrne nado in zaupanje.
On ni prišel zato, da odpravi in uniči revščino naše človeške narave, ampak vse to je sprejel nase in izbral uboštvo in skritost.
Trpel je žalitev, »da ni našel prostora« zato, da bi mogel biti vedno blizu tistemu, ki ne najde dela in varnosti.
Izbral je zase revščino, da se je mogel približati in biti združen z vsakomer, ki trpi.
Vključil se je v preprosto človeško družino, da bi mogel biti zgled in spodbuda vsem tistim, ki so poklicani, da skrbijo za ognjišče, zgrajeno na ljubezni, predanosti in žrtvi.
Oznanil in prinesel je mir, oni mir, ki ni sad blagostanja, ampak čistosti srca in volje.
Božično razmišljanje o Kristusu in o človeku
V velikonočni skrivnosti bomo premišljevali tega Boga, ki se učloveči, da nas odreši s svojo smrtjo in vstajenjem, toda danes, v božični skrivnosti, z veseljem premišljujemo to polnost ljubečega združenja Boga z našo človeško stvarnostjo.
»Beseda je človek postala in med nami prebivala.«
Ob čudežu tega rojstva, veselimo in ra-dujmo se, bratje in sestre! Le prinesimo k božjim jaslicam breme materialne revščine, da bomo čutili njegovo združenje Z našo človečnostjo. Da pa bomo mogli doseči resnično združenje z njim, mu prinesimo v odkritossrčnosti in ponižnosti tudi breme svoje duhovne revščine, da se bomo čutili prenovljeni in se bomo vrnili na svoje domove kot ljudje dobre volje, delilci dušnega miru in veselja.
Ta čustva bom nesel v sveti noči — kot vaš pastir — k oltarju učlovečenja, da bi božično veselje stopilo v srca vseh vernih, a še bolj obilno v srca vseh onih, ki trpijo vsled bolezni, revščine in brezposelnosti.
Naj nas novo leto reši stisk, naj prinese tej naši pokrajini nova delovna mesta, da bi se vrnilo upanje v tolike družine in gotovost mladim, kateri hočejo z zavzetostjo graditi svojo bodočnost.
2 ljubečim pogledom na Družino v Betlehemu kličem Jezusovo, Marijino in Jožefovo varstvo nad vas in želim vsem slovenskim vernikom vesel božič in srečno novo leto!
Gorica, 20. decembra 1984
P. Antonio Vitale Bommarco, nadškof
V našem slovenskem izročilu govorimo o božičnih praznikih. Začenjajo se na božično vigilijo in se zaključujejo na praznik sv. Treh kraljev. To so dnevi vesolja, a tudi zaskrbljenosti, saj vsak otrok prinaša na svet ne samo veselje, temveč tudi skrb, posebno še otrok v revni družini kot je bila nazareška. Veselje izraža naša božična pesem »Božji nam je rojen Sin, radujmo se!«, zaskrbljenost pa pesem Karla Široka:
Marija dete je rodila, v plenice ga mehko povila.
In žalostno se je držala, tako je Jožefu dejala:
»Kje dete moje bo ležalo, kje bo ležalo, kje bo spalo?«
V evangeljskem sporočilu o Jezusovem rojstvu je vse to združeno in ni prikrito: »Porodila je Marija dete in ga položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču.« In pozneje, ko je Dete pozdravil stari Simeon, je materi napovedal: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč bolečin.« Ko se je dvanajstletni deček Jezus izgubil v Jeruzalemu, je njegova mati potožila: »Otrok, zakaj si nama to storil?«
Mislim, da je tako ob rojstvu vsakega otroka: prinaša veselje in zaskrbljenost. Vse to pa bolj občuti mati kot oče.
GREHI ZOPER ŽIVLJENJE
Dobrih 30 let kasneje je nekdanje dete Jezus rekel o sebi: »Jaz sem vstajenje in življenje.« In še: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« Zaradi tega je Jezus tudi ŽIVLJENJE, saj je premagal smrt in prinesel življenje vsem, ki vanj verujejo.
Kaj pa tisti, ki v Jezusa ne verujejo? Odgovoriti smemo, da se takšni vedno manj zavedajo, kaj naj počnejo s svojim življenjem. Le poglejmo sodobnega človeka na obeh straneh sodobne ideološke razcepljenosti človeštva tako v socialističnem kot v kapitalističnem taboru tisti, ki ne verujejo, podobno gledajo na človeško življenje. Oboji zagovarjajo abortus; oboji so pravico do splava uzakonili, češ da pomeni prostovoljni umor nerojenih otrok velik napredek. Seveda je napredek, toda proti kam? K boljšemu ali k bolj egoističnemu človeku? V Partljičevi igri »Tolmun in kamen« je slišati ženo, ki zakliče: »O svojem telesu odločam sama!« Seveda odločaš, toda ali se odločaš za življenje ali za smrt? Za ljubezen ali za egoizem?
TEŽKO VPRAŠANJE SPLAVA
Škofu V. Germiču so zastavili vprašanje o abortusu. Med drugim je takole odgovoril: »In kaj, če obstaja sum, da otrok ne bo normalen? V tem primeru je za duhovnika težko, kaj naj svetuje. Najlaže je seveda reči: Cerkev -pravi tako (torej ne); ti pa se odloči po svoji vesti. Tako si o-pe-reš roke, materi pa naložiš še hujše breme. Vidite, v takšnih primerih skušam biti bolj človek kot duhovnik... Ce vidim, da bi se otrok rodil v nemogočih okoliščinah, si skupaj z materjo nekako naložim križ odgovornosti.« (In svetujem materi, naj otroka -splavi, op. pisca).
Škof Grmič in vsi drugi, ki -tako sodijo, pozabljajo, da pri splavu ne gre za cerkveno zapoved, ampak za božjo zapoved: Ne ubijaj! Tako sodi zadnji koncil, tako so sodili tudi kristjani v drugem stoletju: »Ne mori otroka v materinem telesu in ga ne ubijaj, ko se je rodil« (Pismo Barnabe okrog leta 150 po Kr.). Za te kristjane je bil enak zločin umor otroka pred rojstvom kot po rojstvu.
BREZ MOLITVE NE GRE
Gotovo pa je, da so v življenju včasih potrebne junaške odločitve in sprejemanje junaških bremen. To so najbolj vedeli svetniki, ki zato govorijo o »mučeništvu ljubezni«. Takšni so »mučenci in spoznavalci obenem«, zatrjuje sv. Ivana Frančiška Šan-talska. Kdor drugače uči, uči egoizem in ne ljubezen. Gotovo je tudi, da mučeništvo ljubezni presega zgolj človeške moči. Zaradi tega je potrebna molitev k tistemu,
NEBO JE NOCOJ RAZSVETLJENO
Nebo je nocoj razsvetljeno, pesem v višavo kipi.
Nebeško je Dete rojeno, v jaslicah bornih leži.
Nebeški duhovi nad hlevcem pesmice svete pojo, pastirji ob jaslih klečijo, molijo Dete ljubo.
Nedolžna devica Marija v hlevčku pobožno kleči in Dete v plenice povija, seva ji raj iz oči.
Pred Dete še mi pokleknimo, z angelci pojmo mu čast in srca mu v dar poklonimo, večna njegova smo last.
ki daje moč, kot se izraža sv. Pavel, da bomo mogli nositi s Kristusom tudi križe življenja.
SAMOMORI
Zdi se, da smo Slovenci med tistimi narodi, ki so posebno malo pripravljeni nositi križe življenja. Hitro izgubimo -pogum, postanemo malodušni i-n se naveličamo življenja. O tem naj bi pričali samomori, ki smo glede njih na vrhu svetovne lestvice. Od kod to malodušje pri slovenskem človeku? Ne znam si razlagati. Vsekakor pa spodbujanje k splavu in k razporoki ne krepi -ljubezni do življenja.
NEKAJ O »SLADKI SMRTI«
In smo pri tretjem grehu zoper življenje, pri evtanaziji. Iz časopisov -vemo, da socialistični poslanec Loris Fortuna že pripravlja zakonski osnutek o evtanaziji. Gre za to, naj bi bilo zdravnikom in tudi drugim dovoljeno, da brez muk povzročijo smrt tistega, ki si -to želi. Kdor bi se torej naveličal življenja, bi prosil zdravnika -in bi z nebolečo injekcijo mirno odpotoval v nič, kajti zagovorniki evtanazije verujejo v nič. Čemu namreč še živeti, če ti je življenje postalo breme, ker si star in betežen, ker si neozdravljivo bolan, ker si za vse življenje pohabljen? Od življenja nimaš nič več pričakovati kot samo trpljenje. Čemu torej še živeti? Namesto, da sam končaš življenje s samomorom, naredijo to drugi v tvojem imenu in s tvojim privoljenjem »na sladek način«.
To je tretje nerazumljivo gledanje na človekovo življenje. To gledanje, ki je bilo v preteklosti bolj mnenje kakega neuravnovešenega filozofa in pisatelja, si v zadnjih letih vedno bolj osvaja javno mnenje.
V preteklem septembru je bilo v Nici na Francoskem posebno javno zborovanje zdravnikov in zagovornikov »sladke smrti«, ali evtanazije. Tam je bilo slišati trditve o »samoodločitvi«. Upoštevati voljo bolnika, dovoliti mu smrt po želji. Zagotoviti pravico, da sme izbirati svojo smrt, a tudi zagotoviti zdravniku pravico, da lahko odloči in povzroči smrt drugih. Nekateri francoski zdravniki so se na kongresu pohvalili, da so že številnim neozdravljivo bolnim pomagali na tak način predčasno na drugi svet. Pred kakimi 20 leti so nekega takega zdravnika v Belgiji postavili pred sodišče. To ga je sicer oprostilo kazni, češ da je umoril pohabljenega otroka, ker ga je za to prosila mati in ker se mu je otrok smilil; teh zdravnikov, ki so se pohvalili s sličnim dejanjem pa nihče ni poklical na odgovor.
Evtanazije torej mnogi ne občutijo več kot zločin. Morda se jim zdi celo dobro delo, delo usmiljenja, dejanje človekoljub-
ja. Zakaj tako? Zelo preprosto: življenja ne občutijo več kot dar, kot vrednoto, kot talent, ki je človeku bil zaupan, temveč smatrajo življenje kot možnost uživanja. Kadar uživanje ni več možno, življenje zanje nima več smisla, če nima več smisla, potem ni več razloga, da bi življenje ohranjali. Vsled tega kot ustrelimo ranjenega psa, da ne bo trpel, tako zadajmo »sladko smrt« človeku, da ne bo trpel.
To je laicis-tično gledanje na človeka, to je egoistično sojenje, da človek živi le zaradi uživanja. V takšnem gledanju trpljenje nima mesta, ker nima smisla. Trpljenje je najhujše zlo. Kadar ga ni mogoče odpraviti drugače, ga odpravimo s sladko smrtjo, z evtanazijo. Družba naj bi se s tem sprijaznila ter evtanazijo uzakonila. To je bil namen kongresa v Nici in to je namen zakonskega osnutka poslanca Lo-risa Fortune.
VERUJMO V BOGA IN V ČLOVEKA
Upam, da med bralci Katoliškega glasa ni nikogar, ki bi sam ne uvidel pogubnosti takšnega -vrednotenja človeškega življenja, ki je idejna podlaga zagovornikom evtanazije. -Njih sklicevanje na »usmiljenje« je samo cinizem, ki podira same -temelje človeške osebnosti, človek jim ni več oseba z urejenimi in neodsvojljivimi pravicami, zlasti s pravico do življenja, temveč samo še bitje, ki naj živi, dokler je koristno in ima kaj od življenja.
Na srečo je prišel Kristus, Sin božji, ki se je učlo-večil, postal človek, v vsem nam enak razen v grehu, zato da bi človek postal otrok božji, vreden časti in spoštovanja ne samo, ker je ustvarjen po božji podobi, ampak tudi zato, ker je po Kristusu Odrešeniku postal deležen božjega življenja milosti in je skupaj s Kristusom poklican, da -postane deležen njegove dediščine. Vsled tega sv. Leon Veliki vzklika v božični homiliji: »Spoznaj, kristjan, svoje dostojanstvo!«
V današnjem temnem in tako malo človeškem svetu smemo vsi verujoči s tem večjim veseljem peti na božično noč: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!« Bogu po volji pa smo vsi tisti, ki verujemo ne samo v Boga, temveč tudi v človeka in v njegovo dostojanstvo.
K. Humar
■ Na krajevni cesti med vasema Beli potok in Vasilje pri mestu -Knjaževac (Srbija) je avtobus Nišekspresa zgrmel v prepad kakih 200 metrov globoko. Voznik je, da bi se izognil stoječemu vozilu ob robu ceste najprej zavozil na levo v steno, nato pa je vozilo odbilo na desno in je zdrknilo v globino. V avtobusu je bilo 26 potnikov. Devet od njih je izgubilo življenje.
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiitiiiiiiiiiiiiii
»Katoliški glas« v prihodnjem letu
Letna naročnina za Italijo se poviša na
26.000	lir; cena za posamezno številko se poveča od 500 na 600 lir; letna naročnina za inozemstvo ostane 40.000 ali 30 USA dol.
Za nadaljnji obstoj lista pa te cene daleč niso zadostne. List bo obstal le s prostovoljnimi darovi v njegov sklad. Lepo prosimo vse, ki ob raznih priložnostih prispevajo v dobre namene, naj pri tem ne pozabijo tudi »Katoliškega glasa«.
Ta dvojna številka »Katoliškega glasa« je zadnja v tem letu. Naročniki in bralci ga prejmejo spet prvi teden novega leta 1985, ko izidemo v četrtek 3. januarja. S tem stopi naš list v 37. leto svojega izhajanja, naročniki pa naj mu ostanejo zvesti kot doslej.
ZDRUŽENJE	CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na vsakoletno BOŽIČNICO	
ki bo v nedeljo 30. decembra ob 15. uri		v goriški stolnici.
Božični prazniki pomenijo vsako leto korak večje oddaljenosti od prvega Kristusovega prihoda v človeški podobi, a tudi korak bliže drugemu Kristusovemu prihodu v slavi. Krščansko praznovanje božiča v sv. maši, s prejemom sv. obhajila in z božjim mirom v srcu in z ljudmi pa pomeni doživetje Kristusovega prihoda k nam danes. Vsem svojim bralcem, sodelavcem, velikodušnim podpornikom, vsem rojakom doma in po svetu kakor tudi tistim, ki božične skrivnosti ne poznajo ali vanjo ne verujejo želimo božičnega blagoslova in varstva, notranjega in zunanjega miru ter medsebojnega prijateljstva in ljubezni.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Michelangelo Merisi de Caravaggio: Počeščenje pastirjev (Messina - Drž. muzej)
S TRŽAŠKEGA
SKUŠAJMO BITI BOLJŠI
OKNO V DANAŠNJI SVET
Božično voščilo ne potrebuje preveč razlag. Človek, ki se rodi, je najbolj zgovorna beseda. Sama pove vse ali skoraj vse.
Vsakikrat, ko pride na svet novorojen otrok, se človeštvo znajde na svojem začetku, ki je čist in obetajoč. Nad stvarstvom se pojavi oseba, najlepša cvetlica, najbolj zrel sad. Nov življenjski spev vzbudi v vsemirju praznik upanja.
Novorojeni otrok v Betlehemu je vse to in še več kot to. On je Bog. Je pa tudi kakor eden izmed nas, človeško bitje med drugimi bitji. On je »Življenje«, ki se je vsejalo v naše vrste in nam razodelo našo »Resnico«.
Če je Bog postal človek — in božič je prav to in nič drugega! — ima človek v sebi božje življenje; ga ima pred svojimi očmi kot dokončno usodo.
Božič nam zato prinaša z voščilom tudi opozorilo. Pričakuje od nas, da bomo vsi resnični.
Danes se veliko govori o korupciji; in to zbuja strah. Vsaka korupcija prihaja od pokvarjenega človeka. To je hudo zlo, ki načenja in pači celice našega dostojanstva in uravnovešenosti. Razjeda načela in vrednote, napada in preobrača pamet in ustvarja zlagane osebe. Človek zgubi svoj obraz in proda dušo satanu. Ni važno, ali je obraz hlinjen; važno je, da je po modi: da ugaja in je sprejemljiv. Nato išče srce na posodo. Išče ga v stvareh, ki ga nimajo; v najbolj čudnih idejah, ki ubijajo.
Denar kupi vse in ga ni nikoli dovolj. Slast zadovolji meso, a rani vest. Napuh nas poviša pred našimi očmi, a nas napihne s praznoto in nas osmeši, ker nas napravi dvoumne in nadute. To je temno
V soboto 15. decembra se je mudila v naši deželi delegacija Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL). Vrnila je obisk deželni Slovanski skupnosti, ki je bila pred več kot letom dni njen gost v Ljubljani. Vse to se uvršča v sestav pozitivnih in stvarnih odnosov med političnima silama matične domovine in zamejske v spoštovanju medsebojnih nalog in enakopravnem gledanju na pluralistično družbo, v kateri zamejski Slovenci živimo. S tem obiskom se le nadaljujejo stiki, ki so bili uradno navezani že leta nazaj, ko je bil prvič na obisku pri deželni SSk tedanji predsednik SZDL Ribičič, nadaljevali pa so se z obiski delegacije SSk v republiki Sloveniji. Ne smemo končno pozabiti na letošnji spomladanski obisk delegacije SSk pri Zvezni konferenci SZDL v Beogradu in pri organih jugoslovanske zvezne vlade.
Delegacija SZDL iz Ljubljane se je med svojim obiskom najprej ustavila na sedežu SSk v Trstu, kjer so potekali uradni razgovori. Po postanku in obisku na Krasu je nato delegacija SZDL skupno z gostitelji odšla na Goriško. V števerjanu je položila venec pred spomenik padlim in vojnim žrtvam, nakar se je podala še na krminsko področje. Tu se je nato obisk zaključil na Plešivem.
POTEK OBISKA IN RAZGOVORI
Delegacijo SZDL je vodil njen predsednik Frane Šetinc, v njej pa so bili še Štefan Cigoj, predsednik komisije za manjšinska vprašanja, Bojan Lubej, predsednik komisije za mednarodne odnose in članica predsedstva Eva Godina. Srečanja se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
SSk so zastopali poleg političnega tajnika Andreja Bratuža in predsednika Rafka Dolharja še člani deželnega tajništva Drago Štoka, Damjan Paulin, Zorko Ha-rej, Marjan Terpin, Gradimir Gradnik, Lojze Tul, Boris Gombač, Antek Terčon, Marij Maver, Ivo Jevnikar, Mirko Špacapan, pa še -tržaški občinski odbornik Aleš Lokar in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta SSk Saša Rudolf. V Šempo-laju je delegacijo pozdravil nabrežinski občinski odbornik Bojan Brezigar, v Števerjanu in Krminu pa je med drugimi sodeloval tudi predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Koršič.
V nadaljevanju naj povzamemo nekaj odlomkov iz uradnega sporočila, ki sta ga izdali obe strani. Takole se glasijo:
»Predstavniki SSk so Republiško konferenco SZDL Slovenije seznanili s trenutnim političnim položajem v deželi Furla-nijiJulijski krajini in državi nasploh s posebnim ozirom na napore slovenske
zlo človeštva.
Božič je pa vse nekaj drugega. Je pristnost, celovitost in popolno zdravje osebe. Z božičem se vrnemo v otroško dobo, v čistost duha in v preprostost v bivanju. Postanemo ponižni, majhni in ubogi. Rešimo se laži naše biti in suženjstva stvari. Vse to pomeni, da slavimo v sebi božjo Resnico, tako kakor se razodeva v »novi stvari« v jaslicah.
Iz tega sledi, da postane božično voščilo zelo zahtevno. Ukazuje, naj obnovimo človeka, kadar je tako prizadet, da je na robu propada. Da priznamo zato vsem in dejansko osnovne pravice osebe, predvsem pravico do življenja in do dostojne ravni v življenju. Da zavzamemo odkrito in pogumno stališče proti vsaki njihovi kršitvi: proti oviranju svobode in raznim rasizmom, proti izvajanju sile in terorizmu, proti teku v oboroževanju in stroškom za vojno, proti krivičnemu razdeljevanju svetnih dobrin in dobrot civilizacije.
Zapoveduje nam, naj bomo bolj pametni, pravični in solidarni, bolj miroljubni in krotki; z eno besedo: naj bomo boljši.
S temi mislimi pošiljam svoje božično voščilo tržaškemu mestu in škofiji, s posebno ljubeznijo za tistega, ki trpi, ki je v potrebi, ki je brez dela, ki je obupan. Skušajmo biti vsi boljši! Vsaj za božič. Ozrimo se na Dete, ki je rojeno, in pustimo, da nas bo spreobrnil njegov dar nedolžnosti. Skušajmo biti boljši kakor smo bili včeraj. V tem bomo našli veselje; lahko se zgodi, da bomo tako nadaljevali še jutri in pojutrišnjem; Bog daj! tudi vsak dan in vse življenje.
V Trstu, za božič 1984
manjšine za dosego zaščitnega zakona ter za obojestransko spoštovanje obveznosti do manjšin, ki izhajajo iz Osimskega sporazuma. Pri tem sta bili poudarjeni nenadomestljiva vloga in značaj samostojne slovenske politične stranke v Italiji ter njena specifična prizadevanja za dosego zaščite. Govor je bil tudi o objektivni potrebi in prisotnosti manjšinskih predstavnikov in v političnem ter upravnem življenju stvarnosti, sredi katere živijo, kot obliki pričevanja in prisotnosti manjšine ter spodbujanja demokratičnih sil večinskega naroda k sožitju in enakopravnosti.«
»Predsednik Šetinc je v svojih izvajanjih najprej izrekel priznanje Slovenski skupnosti za njeno vztrajno prizadevanje v boju za dosego globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji. V nadaljevanju je poudaril nekatera temeljna vprašanja družbe-no-političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v SRS in SFRJ. Obenem je podčrtal stalno zavzetost matičnega naroda in države za vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki naj se uredi s pravičnimi in odgovarjajočimi zakonodajnimi ukrepi.«
Par dni prej sta se sestali v Lipici de-dovni skupini SSk .ter SZDL, ki sta obravnavali probleme kulture ter sredstev javnega obveščanja in sodelovanja, ki naj se na teh področjih razvija in poglobi.
Novi tiskovni predstavnik Vatikana
Papež Janez Pavel II. je za novega tiskovnega predstavnika apostolskega sedeža 5. decembra imenoval laika in razgledanega časnikarja 48-latnega Španca dr. Joaquina Navairro-Vallsa. Ta je bil v zadnjem času dopisnik madridskega dnevnika »ABC« iz Rima in je poročal o dogajanjih v tej državi in srednjeevropskem prostoru.
Navarro Valls je član verskega združenja »Opus Dei« (Božje delo), leta 1961 je najprej promoviral za doktorja medicine, leta 1968 pa na Inštitutu za časnikarstvo na univerzi v Barceloni. Po teh študijah se je povsem posvetil časnikarstvu in opravljal do sedanjega imenovanja več pomembnih nalog v domovini in kasneje v Italiji.
■ Turinski sodniki so izdali nad 300 zapornih nalogov proti domnevnim mafijcem. Samo v Kataniji na Siciliji je bilo 51 aretacij. Med njimi so vzbudile pozornost zlasti tri: zaprli so predsednika porotnega sodišča in predsednika prizivnega sodišča v omenjenem mestu ter karabinjerskega polkovnika Ličita, ki je bil svoj čas poveljnik v Kataniji.
■ Ker so republikanci in liberalci izrazili svoje nezadovoljstvo ob srečanju Cra-xija in Andreottija z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije Arafatom na nedavnem obisku Tunizije, je moral italijanski zunanji minister v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice to srečanje opravičiti in utemeljiti. Dejal je, da nihče ne more iti mimo dejstva, da je Arafat predstavnik palestinskega ljudstva in da je njegova vloga na območju Bližnjega vzhoda zelo pomembna. O teh pogovorih je Craxi tudi pismeno poročal ameriškemu predsedniku Reaganu.
■ Rdeči brigadisti so obnovili svojo de-javnost. Dva napada, eden v Rimu in drugi v Bologni to dokazujeta. V Rimu se je skupina teroristov hotela polastiti dnevnega izkupička neke veleblagovnice v trenutku, ko sta zaprisežena stražnika nosila vreče z denarjem v vozilo. Stražarja sta takoj odgovorila na napad in ustrelila 28-letnega Antonia Gustinija, ranila pa 30-letno Cecilio Massara. Pri tem sta bila tudi sama težje ranjena. Gustinija so iskale oblasti že nekaj časa zaradi številnih atentatov v Umbriji, Massara pa naj bi bila sodelovala pri umoru polkovnika Va-risca in sodnika Minervinija. Tudi drugi teroristični napad v Bologni, ki sta ga izvedli dve pripadnici levičarskih terorističnih skupin na neko zlatarno, ni bil uspešen. Lastniku je uspelo ustreliti eno napadalko, drugo pa raniti.
■ Po desetih letih pravno-birokratskih ovir so v Rimu pretekli teden položili temeljni kamen za prvo džamijo in islamski kulturni center v Rimu. Prostor, ki ga je pod gričem Antena pred 11 leti podarila rimska občina, meri 5.000 hektarjev. Gradnja bo stala 60 milijard lir, finansira pa jo 24 arabskih držav. Slovesnosti so prisostvovali predsednik Pertini, nekateri člani italijanske vlade, 21 veleposlanikov arabskih držav in rimski župan Vetere.
■ V prestolnici srednjeafriške države Burundi je potekal 11. vrhunski sestanek voditeljev Francije in 38 francosko govorečih afriških držav. Francoski predsednik Mitterand je dal tamkajšnjim voditeljem razumeti, naj si najprej sami pomagajo in naj ne zahtevajo, da bi Francija nadomestila njihovo dejavnost. Francija zaradi lastnih finančnih in gospodarskih težav ni v stanju pomnožiti svojih ekonomskih posegov na afriških tleh niti sprejeti dodatnih obvez, bo pa še naprej dajala oporo mladim silam svojih bivših kolonij ter jamčila izvajanje vojaških sporazumov. Glede države Čad, ki jo s severa ogroža Libija pa je dejal, da se Francija ne bo spuščala v odvečna tveganja. V Čadu naj predsednik Habre išče predvsem notranje rešitve in naj se sestane s predstavniki drugih skupin. To je prvi pogoj za podporo Francije. Za enega afriških voditeljev pa se je vrh v Budžumburi, prestolnici Burundija, nesrečno zaključil. Predsednik zahodnoafriške države Mavretanije polkovnik Haidalla je dobil obvestilo, da je prišlo v njegovi odsotnosti do vojaškega udara. Oblast je prevzel polkovnik Taya. Kljub temu se je odstavljeni Haidalla vrnil v domovino, kjer so ga nove oblasti zaprle.
Za božič naj utihne orožje
V samostanski šoli v odročnem kraju province Ayagualo, petnajst kilometrov jugozahodno 'od glavnega mesta San Salvadorja, sta 30. novembra drugič sedli za pogajalsko mizo zastopstvi salvadorske vlade in dveh gverilskih gibanj. Po dvanajsturnih pogajanjih, na vsaki strani so bili po štirje delegati, sta se dogovorili za tretje srečanje, nista pa določili niti datuma niti kraja tega ponovnega sestanka. Tudi to srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom Cerkve, iki si močno prizadeva doseči spravo med sprtima stranema.
Čeprav je pogovor trajal dolgo, so se pogajalci na izrecno željo Cerkve zedinili o tem, da se bodo za časa božičnih in novoletnih praznikov — od 22. decembra do 3. januarja — ljudje in vozila lahko nemoteno gibali po vsem državnem ozemlju in da jih pri tem ne bodo ovirali niti vladni vojaki niti uporniki. Nadškof Arturo Rivera Damas, ki je bil ves čas navzoč kot posrednik med obema stranema, je na koncu prebral sporočilo za javnost, ki sta ga odobrili obe delegaciji.
85 Zagrebški dnevnik »Vjesnik« je v najbolj prostaških izrazih napadel srbskega političnega oporečnika Milovana Djilasa. Imenuje ga politično lutko, lažnivca, človeka, ki je pripravljen iti v ječo, samo da javnost ne pozabi nanj, demokrata, ki je v času revolucije drugim zapiral usta s pištolo, tj. pobijal, oportunista, ki se ravna vedno po trenutnem položaju. Izpad »Vjesnika« je gotovo povezan s procesom v Beogradu, kjer sodijo Djilasovim pristašem. Trenutno je hrvaško in bosen-sko-hercegovsko komunistično vodstvo v Jugoslaviji najbolj radikalno; zavzema se za ostre ukrepe proti nasprotnikom režima in to terja tudi za Djilasa, medtem ko druga skupina tega ne smatra za pametno, saj bi bil odmev v zahodnih državah za režim zelo neugoden.
9 Dušan Dragosavac, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je v Varaždinu med govorom ostro napadel dunajskega kardinala Koniga v zvezi s pridigo, ki jo je imed med hrvaškim evharističnim kongresom v Mariji Bistrici. Za Dragosav-ca je nedopustno, da se je dunajski nadškof spomnil z naklonjenostjo pok. kardinala Stepinca. S tem se je nesramno vmešal v jugoslovanske notranje zadeve. Edino pravilno bi bilo po njegovem mnenju, da bi ga jugoslovanske oblasti nemudoma pozvale, naj takoj zapusti državo.
Papel sočustvuje z Indijo
Tudi pri osrednjem vodstvu katoliške Cerkve je množična smrt nedolžnih ljudi v indijskem mestu Bhopal vzbudila globoko žalost. Papež Janez Pavel II. je poslal v Indijo daljšo brzojavko, v kateri izraža solidarnost vsem, ki jih je nesreča prizadela, rajnim pa zagotavlja svoje molitve.
Žalostnih dogodkov se je spomnil tudi pri splošni avdienci v sredo 7. decembra, ko je udeležence pozval k molitvi, hkrati pa javnost opozoril pred nevarnostmi ekoloških katastrof.
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, je papež ohranil starodavno navado in obiskal kip Brezmadežne na Španskem trgu. Rimljani ga vsako leto zasujejo s cvetjem in tudi papež redno prinese svoj šopek. Cvetje potem razdelijo najbolj o-samljenim in zapuščenim bolnikom po rimskih bolnišnicah. Med obiskom Španskega trga se je papež Janez Pavel II. zadržal v precej dolgem pogovoru z indijskim veleposlanikom pri apostolskem sedežu Thomasom Abrahamom in se zanimal za -položaj v nesrečnem mestu.
Kakor je znano, je 5. decembra iz neznanih razlogov odpovedal varnostni ventil na podzemeljskem hranilniku strupenega plina. Večino prebivalcev mesta Bhopal so strupeni hlapi presenetili v spanju. Ko so hiteli iskat pomoči, je bilo za večino že prepozno.
Pronuncij v Beogradu prestavljen na Dunaj
Papež Janez Pavel II. je 4. decembra imenoval za novega apostolskega nuncija v Avstriji 64-4etnega nadškofa Michela Cecchinija, dosedanjega pronuncija v Jugoslaviji.
Rodil se je 3. marca 1920 v kraju Lam-mari v škofiji Lucca v Italiji. Po duhovniškem posvečenju leta 1944 je bil najprej katehet in študentski duhovnik v Rimu. Več let je bil tudi skavtski duhovni asistent. Leta 1951 je nastopil službo v papeškem državnem tajništvu. Kot strokovnjak za srednjo Evropo je delal v prvem oddelku tega tajništva, sedanjem svetu za javne cerkvene zadeve. V drugi polovici šestdesetih let je bil vodja oddelka za srednjo in vzhodno Evropo v vaitikanstkam »zunanjem ministrstvu«. 1. marca 1969 je bil imenovan za oglejskega naslovnega škofa in pronuncija na Madagaskarju. V škofa je bil posvečen 13. a-prila 1969. Leto kasneje je bil imenovan za pronuncija na Mauritiusu, junija 1976 pa je prišel kot pronuncij v Jugoslavijo.
Na Dunaju bo na sedežu apostolske nunciature nasledil dosedanjega nuncija Maria Cagna, ki je zaprosil za razrešitev iz zdravstvenih razlogov. Datum njegovega prihoda na Dunaj še ni določen.
Zanimivo je, da je bil tudi dosedanji nuncij v Avstriji Mario Cagna prej apostolski pronuncij v Beogradu. V Jugoslavijo je prišel kot apostolski delegat leta 1966. Ko pa sta Jugoslavija in Apostolski sedež 14. avgusta 1970 navezala diplomatske odnose na ravni apostolske nunciature s strani Apostolskega sedeža in veleposlaništva s strani SFR Jugoslavije, je bil Cagna imenovan za apostolskega pronuncija v Jugoslaviji. Tam je ostal 10 let.
Lovrenc Bellomi, škof
Obisk delegacije SZDL Slovenije pri deželni Slovenski skupnosti
Medžupnijski pastoralni svet
Na Tržaškem se že nekaj časa trudimo, da bi razživeli delo v katoliških krogih in organizacijah, da bi bolje spoznali probleme in težave, koordinirali delo in dali novega zagona obstoječim dejavnostim in akcijam.
Izraz teh teženj je tudi ustanovitev Med-župnijskega sveta, do česar je prišlo v nedeljo 16. decembra z zborovanjem v dvorani Slovenske prosvete v Trstu. Medžupnijski svet ni nova organizacija, ki bi še bolj cepila moči, temveč hoče predstavljati novo priložnost za boljše spoznavanje potreb naše skupnosti,
Med diskusijo so bile izrečene razne kritike na račun sedanjega stanja kar zadeva napake in nedoslednosti tako v delu organizacij kot naših posameznikov, kar vse šibi našo skupnost, ki se ne zna in ne more upirati poskusom vse večjega raz-kristjanjenja naše družbe.
Na dan so prišle tudi težave, ki izvirajo iz nerazčiščenih odnosov v nekaterih narodnostno mešanih župnijah, pa tudi kjer smo Slovenci v večini. Obenem pa so bile osvetljene tudi nekatere nove pobude, ki so vsekakor hvalevredne in za katere si je želeti samo, da bi trajale.
Glavna točka diskusije pa je bila mladinsko vprašanje, to se pravi organiziranje in vzgajanje tistih sil, ki so prihodnost vsake družbe in skupnosti. Tu je prišlo posebej do veljave poročilo o delovanju in načrtih skavtov, ki so izraz najbolj množične mladinske organizacije pri nas.
Medžupnijski svet — marsikje bo treba še ustanoviti župnijske svete — sicer še nima izdelane lastne podobe in vloge, vendar je že to prvo nedeljsko zborovanje prikazalo, kaj si od takega sveta lahko pričakujemo in želimo.
Na nedeljskem sestanku je bila tudi dana prva informacija o prihodnjem škofijskem zborovanju, ki bo tokrat vsedržavnega značaja na temo »Skupnost in krščanska sprava«. O tem problemu, in še posebej z vidika sprave med različno govorečimi narodi in skupnostmi je v ponedeljek 17. decembra zvečer govoril v Društvu slov. izobražencev tržaški škof Bellomi, ki je med drugim opozoril na težave, ki jih tudi pristno evangeljsko pojmovanje sprave nujno povzroči v človeški družbi.
Devin-Nabrežina
Devinsko nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti izraža veliko zaskrbljenost zaradi napada na priznane in ustaljene pravice slovenskega prebivalstva v devinsko nabrežinski občini. Dejstvo, da je krajevna sekcija socialistične stranke naslovila na župana pismo, v katerem ga kritizira, ker je ob sprejemu angleškega prestolonaslednika pred občinsko hišo govoril najprej v slovenščini in šele nato v italijanščini in da je to pismo v obliki okrožnice poslala vsem svojim članom, odpira novo vprašanje odnosov v občini in ohranjevanja pravic, ki jih slovenska manjšina v tej občini že ima.
Sekcija SSk želi ob tej priložnosti poudariti:
— da je raba materinega jezika osnovna pravica, ki jo je treba priznati vsakemu svobodnemu človeku;
— da je v devinsko nabrežinski občini vedno veljalo načelo, da vsak izvoljeni predstavnik lahko govori najprej v svojem jeziku in da doslej temu načelu ni uradno nihče oporekal, niti skrajna desnica;
— da sta po tem načelu dosledno delovala župana SSk Josip Terčon in Drago Legiša ter tudi župani, izvoljeni na drugih listah;
— da je bil spored sprejema angleškega prestolonaslednika do potankosti predčasno izdelan na sestanku na tržaški prefekturi in da je tam odbornik Bojan Brezigar, ki je takrat zastopal občino, napovedal, da bo župan govoril »v slovenskem in italijanskem jeziku«, kar jasno izhaja iz zapisnika, ki je bil izročen tudi predstavniku britanskega dvora.
Ob vsem tem sekcija SSk ugotavlja, da predstavlja pobuda socialistične stranke politično korak nazaj pri načelih, ki so za devinsko nabrežinsko občino bistvenega pomena in se sprašuje, ali tudi slovenski člani socialistične stranke soglašajo s temi stališči. Obenem se sekcija SSk čudi, da komunistična partija ni reagirala na ta stališča in da župan ni javno nastopil proti temu omejevanju svojih pravic in pravic slovenskega prebivalstva v občini.
Zaradi vsega tega je SSk mnenja, da ni mogoče več hliniti, da se ni nič zgodilo in je zahtevala sklicanje občinskega sveta, kjer naj bi v javni razpravi prišla do izraza stališča vseh strank o tem vprašanju.
Ni dovolj le delo in kruh Ob 40-letnici smrti
dr. Janka Kralja
Marija na Zili na Koroškem: oberammergauske jaslice
Leta 1981 je uredništvo »Dela« razposlalo mnogim kulturnikom, politikom in pisateljem vprašanje: Kaj bi vi postavili v svojem življenju na prvo mesto? Zanimivi so bili njihovi odgovori, skoraj vsi enaki.
Pisateljica Mimi Malenšek je odgovorila: Na prvo mesto bi postavila knjigo sv. pisma.
Janez Menart, pesnik: Na vrhu vsega mora biti Trubarjev katekizem.
Dramaturg Tone Partljič: Najvažnejša knjiga, ki mora stati najvišje, je Biblija.
Ti odgovori slovenskih izobražencev, tudi nevernih, dokazujejo, ko postavljajo sveto knjigo na vrh, da človek ne more živeti samo od kruha. Poleg telesnega, materialnega, potrebuje tudi duhovnost.
Ko so po vojni naši oblastniki silili ljudi, da ne bi več hodili v cerkev k maši, jih podkupovali z denarjem in jim v zameno obljubljali boljše službe in več denarja, je partizanski pisec Koprivec v romanu »Pot ne pelje v dolino« očital tem, ki so to počenjali in obljubljali paradiž na zemlji: »Osiromašili ste slovenskega človeka, ko ste mu vzeli nedeljsko mašo.«
Ko je-krmar Petrove barke Janez Pavel II. obiskal svojo rodno deželo Poljsko, se je ustavU tudi v moderni betonski cerkvi Nova Huta, ki jo je še sam pred leti posvetil. Zraven imajo patri velik samostan in krasen vrt, posajen z drevesi, rožami in zelenjem. Vedeli so, da se bo zbralo tu na tisoče ljudi in vsi ne bodo mogli v svetišče. Vsak pa bo želel videti Kristusovega namestnika. Zato so žrtvovali lepe nasade, vsa drevesa so posekali in poruvali rože, da ne bi oviralo pogleda tisočem Poljakov, ki bodo prišli, da pozdravijo in vidijo svojega rojaka papeža.
Podobno so delali naši predniki. Gradili so svetišča, da je sredi vsakega naselja med njimi na častnem in prvem mestu bival Bog. Da so v teh božjih hišah molili in peli, prosili in ob poslušanju božje besede polnili posode svojega življenja z božjo modrostjo. Pod slamnatimi strehami svojih domov so si od ust pritrgali zadnji krajcar, da so lahko svoje cerkve — posebno oltar, tabernakelj — oblekli v zlato in srebro. Stene cerkve so spremenili v galerijo umetnosti. S pevci in orglami na koru so postavili razkošno operno hišo petja in glasbe in visoko v stolpnico zvonika obesili bronaste klicarje — zvonove, ki so ljudem po vasi in prek hribov nosili oznanila sreče in bolečine — jokali so ob pogrebih, razrezali dan v jutro, poldne in večer, predvsem pa klicali vernike v svetišče, ko je pratika tedna pokazala nedeljo — Gospodov dan.
Kot so patri v Novi Huti posekali vsa drevesa in nasade zelenja, da bi ljudem, ki bi radi videli papeža, ne zaprli pogleda nanj — tako so verni ljudje od nekdaj že žrtvovali vse, da so sredi svojega bivanja imeli svetišče, sredi njiv in travnikov, kozolcev in gmajn tudi Boga. Vedeli so, da ne bodo mogli živeti samo od kruha, denarja, bogastva zemlje in dela svojih rok.
Zato je Jezus uporabil našo telesno hrano: kruh, brez katerega ni življenja, da je sam sebe skril pod podobo te zemeljske pšenice in postal tako naša duhovna jed. Zato v vsaki cerkvi najdete največ zlata, srebra, umetnosti, luči in rož okrog tabernaklja, kjer Cerkev hrani ta božji kruh.
Pa tudi naše stare prižnice so razkošno okrašene z zlatom in dragocenimi izdelki umetnikov — tam se deli božji kruh — Jezusova beseda.
V poletnih mesecih, ko zori na naših poljih pšenica, nam Cerkev bere Jezusove besede o kruhu. Pod njim je On navzoč. Verni so vedno pri obhajilu jemali to božjo jed za ta in za drugi svet.
To potrjuje tudi vsakoletna slovesnost prvega obhajila. S kakšnim razkošjem in veseljem spremljamo najmlajše k oltarju, da bo Jezus v hostiji vodil ta mlada življenja v zrelost njihovih bodočih let.
In kako tiho, skrivnostno pa tolažeče je, ko duhovnik na dom prinese ta božji kruh človeku, ki zaključuje svojo pot. Reš-nje Telo mu postane spremstvo in popotnica na drugi svet. Tako stoji božji kruh na začetku in na koncu življenja vernih ljudi — vedno na prvem mestu, kakor sveta knjiga v očeh slovenskih razumnikov.
Tako je na prvo mesto postavil Boga tudi dolenjski kmet; skupaj sva bila v bolnišnici. Razlagal mi je, kaj vse ga boli: srce, pljuča niso v redu pa še revma. Zdravniki so ženi povedali, naj bo pripravljena, vsako jutro ga lahko dobi mrtvega v postelji. Pa jemljete kakšna zdravila, sem ga vprašal. Seveda, je odgovoril: Vsako nedeljo greva z ženo k maši; uro daleč imava, včasih naju dohiti sosed ali vaščan pa naju vzame v avto. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa grem k spovedi in k obhajilu. Bog v kosu kruha in njegova beseda,
ki jo posluša pri maši: »Bodite pripravljeni! Kdor bo jedel ta kruh, bo živel!« so temu kmetu moč in opora, varnost in mir.
V vsaki naši župniji je navzoč Bog pod podobo kruha. Večna svetloba, ki se razliva ponoči skoz cerkvena okna in se razprši med hišami po vasi, je kakor semafor, ki vernim ljudem svetli cesto v nebo.
Za praznik vsajenja, na Telovo, dvignejo bandera, ljudje se postavijo v procesijo in duhovnik pod nebom v zlati posodi nese Boga v skorji kruha skozi vas, da blagoslavlja brazde, v katerih klije pšenica za telesni in božji kruh.
Kako velik postane človek, ko pri obhajilu sprejme Jezusa. Človeška revščina se spoji z božjo nerazumljivostjo, dobroto in močjo.
Kakšna moč je v kristjanu, ko sam tiho kleči pred tabernakljem in se pogovarja z Večnim, ki si je dal tako lep naslov: Jaz sem kruh življenja!
Končam te misli o Bogu, ki sem jih vpeljal v skorjo našega zemeljskega kruha, s stavki iz pisma velikega slovenskega zdravnika, marksista in prvoborca, učenjaka, profesorja in ljudskega poslanca dr. Canonija. Tudi z njim sva več mesecev bila skupaj v bolnišnici. Tam je spet začel brskati po sv. pismu, nekje si je kupil knjigo Jezusovo življenje in jo vsak dan prebiral, željno je čakal, da sem mu prinesel »Družino« in »Ognjišče«.
Za božič sem šel domov, on pa je ostal. Kot voščilo za sveti večer sem mu poslal zbirko božičnih pesmi. Sam je namreč pred vojno zelo lepo igral na violino in sodeloval v Premrlovem orkestru pri latinskih mašah v ljubljanski stolnici. Takole mi je odgovoril:
»Prejel sem vaše pesmi, ki so mi približale v spomin čas pred 60 leti, ko me je moja pobožna mati učila peti nabožne pesmi. Zdaj mi bodo te vaše pesmi in moje gosli plemenitile in dvigale dušo.«
To vam želim: Naj duhovna hrana, ki si jo doma lahko odrežete, ko molite, berete verske knjige in časopise, z lepo besedo doma in na delu — in jo v razkošju svetišča ponuja Cerkev vsak dan — vsako nedeljo, ko vam bere in razlaga sveto pismo — deli božji kruh!
(Govoril župnik Franc Gačnik iz Stranj deta 1982 pri slovesni maši v Lučah v Savinjski dolini.)
V knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 1985 je izšel tudi knjižni prvenec časnikarja Saše Martelanca. Avtorja poznamo kot dolgoletnega publicista in kulturnega delavca ter sodelavca radia Trst A.
Knjiga, ki jo je opremil Edi Žerjal, obsega dvanajst črtic. O njih je na ovitku platnice zapisano, da »so pretežno avtobiografske, v njih pa je tudi kak utrinek iz tujih usod. Pripoved se včasih približa natančnemu podoživljanju, večkrat pa krene po poti svobodne domišljije, ki resničnosti ne spreminja, jo pa želi obarvati z občutji in ozračji, ki so avtorju vsaj tako pri srcu kot zgodbe same.«
Črtice obsegajo obdobje od spomladi 1944 do sredine šestdesetih let. Avtor se spominja dogodkov ob koncu druge svetovne vojne, ko je še živel v Ljubljani oz. njeni okolici, dveh božičnih večerov, ki mu nista prinesla velikega veselja, tako božič v tujini kot božič pri domačih. Lep spomin je avtor ohranil na barkovljanske
Letos 27. decembra poteče 40 let od smrti dr. Janka Kralja; tega dne je namreč umrl v Rimu zaradi pljučnice. Pokojni Janko Kralj je bil med prvo in drugo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti na Primorskem. Bil je publicist, politik, prevajalec. Urejeval je Goriško stražo, knjige Goriške Mohorjeve družbe, pisal v razne publikacije.
Bil je odločen zastopnik Slovenske ljudske stranke na Primorskem in zagovornik njene politike. To tudi med zadnjo vojno. Zaradi tega svojega zadržanja je prišel v spor z nekaterimi primorskimi politiki tistega časa, ki so bili za bolj zavzeto nacionalno linijo in so vsled tega bili naklonjeni OF ali vsaj do nje nevtralni.
Za časa fašizma je bil dr. Kralj večkrat konfiniran, večkrat se je moral iz Gorice umakniti za krajši čas, vendar je ostal tu do septembra 1943, ko je po zlomu fašizma menil, da bo v Rimu lahko več koristil slovenski stvari kot doma.
V Rimu je navezal stike s številnimi osebnostmi zlasti v Vatikanu. Med drugim ga je sprejel v zasebni avdienci tudi tedanji papež Pij XII. V veliko pomoč mu je bil škof dr. Alojzij Fogar in od junija 1944 dalje tudi dr. Miha Krek, ko so Angloamerikanci svobodili Rim.
Kakšno delo je tam opravljal, priča tudi pismo, ki ga je 30. oktobra 1944 pisal v ZDA Francu Gabrovšku, slovenskemu politiku med vojno v Ameriki. Pismo objavljamo kot zgodovinski dokument, takšno kot je bilo napisano.
Bari, 30. X. 1944
Dragi g. Gabrovšek,
z velikim veseljem smo prejeli Vaše pismo z dne 2. VIII. in Vam sporazumno z Mihom poročam sledeče novice od tu:
1.	V Primorju sem 20. V. še dobil na mestu sledeče vtise:	Slovensko-hrvaško
prebivalstvo, stiskano 22 let od fašizma, je prvi čas (od spomladi 1942 do 8. okt. 1943) v splošnem partizanstvo ugodno sprejelo, misleč, da je to slovensko narodno-vojaško gibanje proti Italiji. Slovenska duhovščina se je v tej dobi razcepila, na pristaše SLS, antikomuniste, ki so sledili izkušnjam in dokazom iz Kranjske, in na »sredince«, čijih voditelji so bili mons. dr. Juvančič, Rutar in bivši poslanec Šček, ki so zagovarjali idejo, da je mogoč kompromis s komunisti. Po 8. IX. 1943, ko so partizani odkrito pokazali komunistična
šege in vas, odkoder je izhajal njegov rod. Enaka usoda je doletela avtorja kot mnoge naše ljudi, ki so v kritičnih letih za Trst iskali izhod za svojo življenjsko pot po raznih uradih, ki naj bi jim odprli izseljeniška vrata. Nepričakovane ovire ga zaustavijo, da ne zapusti Trsta. Kljub težavam najde v njem nov dom in novo vesolje ter srečo. Na Trst vežejo avtorja številni spomini, ki se medsebojno prepletajo v ljubezni do naših ljudi.
Zanimivo je avtorjevo srečanje z Nemcem, ki izvira iz slovenskega rodu. Zato ga je avtor poimenoval Hrast iz lipovine. Zadnja črtica ima naslov Melodija; po njej se imenuje tudi celotna zbirka. Ta črtica najbolj izrazito sega iz resničnosti v domišljijsko svobodo. Avtor je v njej našel svoj mir in odgovor skrivnosti, ki ji je ime Melodija.
Zbirka črtic bo razveselila vsakogar, ki ceni zven slovenskega jezika, kateri ne potrebuje tujih izrazov, da pove in izpove svojo misel in poslanstvo.	JM
načela in začeli pobijati pristaše SLS in pristaše sredincev (v trgu Cerkno so 16.
II.	1944 ustrelili kaplana Piščanca in Slugo ter 13 drugih sredincev) so nekateri voditelji sredine (Božo Milanovič, vodja kat. Hrvatov v Istri, ing. Rustja in drugi) nastopili proti partizanom in se izrekli za Mihajloviča.
Na Primorskem je bilo v juniju t. L: v tržaški in goriški provinci 410 partizanov, od teh večina nasilno mobiliziranih, med njimi je bilo 650 Italijanov, članov »Brigata d’assalto Triestina«, komun, delavci iz Tržiča, Trsta, Milj. V Istri 1800 partizanov, od teh okoli 900 Hrvatov iz Jugoslavije in 400 istrskih Italijanov.
Naši kat. ljudje so se dobro držali; duhovščina je kompaktno proti komunistom — za federativno Jugoslavijo — a narod, ki je pod terorjem komunistov, odpira oči.
Nemci so ponudili Slovencem, da jim dajo podprefekta v Gorici in Trstu, a so vse stranke odbile, prva SLS.
Iz dobrih virov — izjave prestolonaslednika Humberta dne 12. X. 1.1. in ministra De Gasperija, šefa krščanske demokracije, izhaja: zavezniki so poluradno sporočili ital. vladi, da bodo Anglo-Ameri-kanci zasedli Julijsko krajino ter jo upravljali sami kot posebno edinico! Torej angloameriška vojaška uprava s sosveti, sestavljenimi iz domačega prebivalstva, iz Ital., Slov. in Hrvatov.
Važna odločitev! Če nam uspe, da dosežemo za slov.-hrvatski del Primorja v tej prehodni dobi, ki bo trajala po izjavah Anglo-Amerikancev 3 do 4 leta, primerno zastopstvo, — če dosežemo, da nam bodo dovolili, da pridejo v sosvete nacionalni elementi — bomo našo deželo narodno rešili!
Prosimo in rotimo Vas, podprite v Ameriki to tezo — pri vladi in pri vojaških faktorjih: — Julijska krajina pod anglo-ameriško upravo naj dobi sosvete za deželne uprave, za občine, za. šolstvo — iz krogov antifašistovskih, demokratskih, an-tikom. elementov, ki so ta narod vodili v antifaš. borbi — 320 duhovnikov iti 600 lajiških zaupnikov SLS skozi 22 let!
Zanimala Vas bodo sledeča točno ugotovljena dejstva:
1) Dne 4. VIII. 1.1. je državni podtajnik za zunanje zadeve Visconti-Venosta povedal mons. Luigi Fogarju, tit. nadškofu pa-traškemu (Patras): »Imamo trdno upanje, da bo Italija ohranila Trst, kljub temu, da je premagana. Šef Ital. Kom. Partije Togliatti, ki je član naše vlade, je na seji vlade zagotovil, da je že vplival na Stalina, naj da Titu nalog, da Jugoslavija opusti aspiracije na Trst. Z nacionalist. Jugoslavijo ne bi mogli doseči koncesij, a potom Rusije bomo Trst ohranili.«
2) Dne 16. VIII. je zastopnik zunanjega ministra poklical šefe rimskih dnevnikov in jim dal sledeča navodila:
Naša zunanja politika lahko pričakuje opore samo od Rusije; ta nam je že pomagala rešiti ustavno krizo, ko je dala Togliattiju nalog, naj se problem monarhije odloži. Mi lahko ohranimo Trst samo s pomočjo Stalina, ki vpliva na Tita. Zato dajemo tisku sledeča navodila:
a) Podčrtujte Titovo akcijo, obsojajte Mihajloviča in druge jugoslovanske nacionaliste.
b) Glede Poljske pišite nevtralno, za Curzonovo črto, nič proti Moskvi.
o) Priporočajte bratstvo jadranskih narodov.
Dejstvo pa, da se sovjetski blok 300 milijonov ljudi, bliža mejam Italije, strahotni primer Varšave, in nekoliko naš vpliv, informacije o komunist, pokolih v Sloveniji, vse to je vplivalo, da danes »ital. stranke reda« (kršč. demokracija in liberalci) s silnim strahom gledajo na bliža-
joči se azijski val.
Mi smo na pravi poti. Churchill dela politiko skrajnega popuščanja, ciničnega umikanja in žrtvovanja antikom. elementov, prijateljev in borcev za demokracijo, dopušča pokol 10 tisočev svojih prijateljev — medtem pa naš narod skupaj s poljskim, baltiškimi narodi, s Slovaki, s srbskim narodom itd. tvori pravi »ante-murale christianitatis«.
V tej smeri delamo za Zedinjeno Slovenijo in za Jugoslavijo in se Vam bratsko zahvaljujemo za Vaše požtrvovalno, samotno delo v Novem svetu.
Z veseljem Vam pa povemo, da najdemo največ umevanja za slovensko stvar pri članih Ameriškega vojno-poročevalskega urada (S. S.j.
Faš brat g. Andrej je od marca 1.1. svoboden v Trstu, kaplan v Rojanu.
Prisrčno Vas pozdravljam
dr. Janko Kralj
Amtolat molitve
Ali je mogoče, da je navaden kristjan, ki ni duhovnik, lahko apostol? In na kakšen način? Prav ob iskanju odgovora na to vprašanje je nastal Apostolat molitve (AM), ki laike vzpodbuja, naj bodo apostoli znotraj Cerkve in delajo za rešenje ljudi ne da bi jih to oviralo v poklicnih dolžnostih. Vse življenje se da spremeniti v molitev, če kristjan sam sobe poveže s Kristusovo daritvijo na križu, ki se po-navzočuje pri vsaki sv. maši. Zato postavlja AM sv. mašo v središče kristjanovega vsakdanjega življenja.
Prav to zamisel AM je osvojil koncil v Odloku o laikih, kjer beremo (pogl. 4): »Zedinjenja s Kristusom naj ne ločujejo od svojega življenja, ampak naj v tej edinosti rastejo tako, da opravljajo svoje delo v skladu z božjo voljo... Niti družinske skrbi niti druga svetna opravila ne smejo biti zunaj okvira duhovnega življenja, kakor uči tudi apostol sv. Pavel: ”Vse, kar delate, v besedi ali dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu” (Kol 3, 17).«
In kaj uči AM?
Da je molitev temelj in moč vsakega apostolata;
da je vsak kristjan na osnovi splošnega duhovništva vključen v Kristusovo darovanje in posvečenje;
da naj vsak kristjan zaradi tesne povezave s Cerkvijo, saj je njen živ ud, čuti in sodeluje z njo pri njenem uresničevanju božjih namenov.
Po želji slovenskih škofov naj bi se AM tudi pri nas bolj razvil in poglobil. Poleg splošnega in misijonskega naj bi se uvedel še tretji namen (pri nas v zamejstvu obstaja že vrsto let), kjer bi molili za potrebe Cerkve na Slovenskem. Vsak župnijski urad bo v decembru prejel 12 lepakov z nameni AM. V začetku vsakega meseca naj ga izobesijo na vidnem mestu. Prejeli bodo tudi brošuro, kjer je kratka razlaga namenov. Te namene naj bi se vernikom razložilo v začetku meseca. Za slovenski namen naj bi se molilo na četrtek pred prvim petkom ali soboto ali nedeljo, za splošni in misijonski pa prvi petek in soboto. To lahko napravimo med mašo ali pri blagoslovu z Najsvetejšim ali pri sveti uri.
December v razkristjanjeni Evropi
(Pismo iz starajoče se celine in odgovor.)
1.
»Zakaj se zmeraj tiho veselimo, ko list za listom, ki je bil november, se zvije, da ostane — le december: ko angel zgodovine pride mimo.
Zakaj kljub temu nekaj v nas vzdrhti?
Kot roža, ki odpre se sredi zime, smehljaje bledih žarkov se oprime — zakaj na srcu upanje vzbrsti?«
2.
»Odkod prišel si, da tako vprašuješ?
Vesolje Sina Božjega praznuje, odkar se je rodil Marijin sin.
In s kom si bil, da vara te spomin?
Dva tisoč let bo skoraj zgodovini, zapisani s Krvjo na tla v votlini.«
Vladimir Kos, SJ, Tokio
MARTELANC
MELODIJA
Radasarie le tuli maraho varašiaie
Antologijski izbor koroškega slovenskega pesništva
Komaj se je po vojni in fašistični strahovladi naš človek, ki mu je bila zemlja v življenjsko oporo, oddahnil, že se je začela druga huda nadloga — razlaščanje. Kaže, da je zlepa ne bo konec. Ne na gospodarskem ne na političnem obzorju na žalost ni znamenja, ki bi napovedovalo preusmeritev k resnični ljudski demokraciji, se pravi k razumevanju življenjskih potreb malega človeka, ki se po tolikšnih preizkušnjah skuša zopet postaviti na trdne noge. Namesto javne pomoči in zaščite pri tem je deležen udarcev, ki mozgajo njegove življenjske moči.
Ko skušajo naši ljudje z upravičenimi argumenti braniti svojo posest, ki je zanje življenjskega pomena, naletijo pri ob-lastvih na gluha ušesa; prav tako gluhe in slepe se delajo voditelji političnih strank, ki politiko razlaščanja navdihujejo in omogočajo ter so tako za škodljivo ukrepanje oblastev odgovorni.
Prizadeti se ne morejo otresti občutka, da je razlaščanje — pa naj bi po svoji formalni utemeljitvi imelo še tako človečanski videz — postalo orodje raznarodovalne politike. Namen naj bi mu bil izpodkopati življenjsko osnovo naših ljudi.
Ni nam do tega, da bi oblastem in političnim strankam, ki takšno politiko podpirajo, dajali politične lekcije. Ugotoviti pa moramo, da se je razlaščanje tako razbohotilo, da se je sprevrglo v neobrzdano samopaštvo, kateremu se ni mogoče ubraniti s pravnimi argumenti. Tako se ustvarja skrajno napeto ozračje, ki utegne imeti tudi neljube politične posledice.
Težko nalogo bi si zadal tisti, ki bi hotel natančno izračunati, koliko zemlje so slovenskemu človeku v tržaški in goriški pokrajini pobrale razlastitve v najrazličnejše namene od fašističnih časov do danes; še teže je oceniti in izračunati gospodarsko škodo, ki je bila s tem prizadeta našemu narodnemu premoženju. Niti najmodernejši računalniki ne bi tega zmogli lahko. Razlaščali so in še razlaščajo v najrazličnejše namene: za ceste — potrebne in nepotrebne — za naftovod (z veliki-
Ob 80-letnici rojstva Srečka Kosovela je Zveza slov. katol. prosvete priredila kulturni večer, ki je v vseh ozirih uspel kot malokatera slična proslava. K uspehu so prispevali vsi, tako zbor »Mirko Filej«, kot govornik Boris Pahor in recitatorji. Razstava ipod geslom »Kosovel v glasbi«, ki je dobila svoje mesto v atriu, je bila posrečeno dopolnilo k poznavanju Srečka Kosovela.
Na razstavi smo se čudili, koliko Kosovelovih pesmi so razni glasbeniki uporabili za svoje skladbe. Vedeli smo, da so Številna besedila uglasbena, da jih je pa toliko, je bilo odkritje večera. Material za razstavo je -prispevala Kosovelova knjižnica iz Sežane.
Moški zbor M. Filej je za svoj nastop izbral štiri pesmi na Kosovelova besedila, in sicer: Kraško vas (Štefan Mauri), Pa da bi znal (S. Mihelčič), Jesen (S. Mihelčič) in Bore (A. Srebotnjak). Vse pesmi .je zapel z veliko doživetostjo.
Govornik večera je bil pisatelj Boris Pahor. Ta je o Kosovelu že večkrat govoril ob raznih priložnostih in o njem tudi pisal, saj drugače biti ne more, ko pa je tudi sam zaljubljen v Kras. Za nedeljski večer si je izbral malo poznano temo in sicer »Kosovel in slovenstvo«. Pri tem se je skliceval predvsem na njegovo korespondenco z raznimi osebami in na nekatere njegove spise, ki so manj znani.
Spoznali smo, kako je Srečko Kosov;'l podoživljal usodo svojega naroda v Italiji po prvi svetovni vojni in ob prvem nasilju fašističnega nasilja, čeprav se je ideološko prišteval k levici, je vendar bil prepričan o tem, da je narodnost vrednota, ki ne bo zamrla; pesnik mora zato rasti iz svojega naroda, iz njegovih korenin v občečloveške razsežnosti. Zaradi tega je Kosovel odklanjal internacionalizem marksistov in se zavzemal za slovensko narodnost ter v duši trpel, ko je slišal in videl, kako so začeli v novi državi Italiji usodno omejevati narodne pravice njegovim rojakom in tudi kako je Beograd začel izvajati svojo centralistično politiko na škodo Slovenije. Takšno njegovo gledanje in trpljenje izhaja iz njegovih pisem in raznih člankov.
Tudi v pesmih, zlasti v Integralih, izraža podobna spoznanja, -vendar prevladuje tam simbolika, ki je bolj blizu pesniškemu izražanju.
Boris Pahor je v svojih izvajanjih tu pa tam segel tudi v sodobnost, vendar se pri tem ni ustavljal, tako da njegov prikaz
mi hranilniki), za mednarodne zavode in ustanove ter stanovanjske bloke.
Zvečina niso te razlastitve niti z gospodarskega vidika potrebne, oziroma utemeljene. Vzemite npr. novo cesto od pomola VII na Kras. Ob Katinari že teče dobra cesta, a so vendar novo cesto tako zavili globoko na področja dolinske občine, da je odnesla na tisoče kv. metrov rodne zemlje.
In kako utemeljujejo gradnjo novih stanovanjskih blokov na Kraški planoti — tako tudi na Opčinah, ko pa je v mestu 7.000 praznih stanovanj, a hkrati močno upada mestno prebivalstvo? V ta namen se sklicujejo na zakon, ki dopušča za razlastitev mnogo nižjo odškodnino, kakor znaša tržna cena parcele, in navajajo, da gre za delavska stanovanja; v resnici pa gradijo stanovanjske bloke z dragimi stanovanji iz špekulacije. Na nekaterih mestih hočejo zasesti v ta namen še jusarsko zemljo in se pri tem sklicujejo na fašistični zakon iz leta 1927.
S temi arhitektonsko neokusnimi bloki spreminjajo lice nekdanjih povsem slovenskih naselbin s tipično kraškimi hišami. Ko si naš človek ustvarja novo družino in bi rad temu primerno prilagodil staro stavbo, pa mu tega ne dovolijo, češ da ni v skladu s staro urbanistiko. Ko gre za gradnje ogromnih stanovanjskih blokov, pa pristojnim oblastem prav nič ni do nedotakljive ohranitve starega okolja.
Spričo takšnega brezvestnega samopaš-tva v politiki razlaščanja velja opozoriti na gledišče, ki ga je zavzela »Tržaška Cerkev« (št. 7, str. 16), ter brez ovinkov takšne razmere označuje kar »vnebovpijoč greh«. Gre za toliko bolj pomemben dokument, ker pri tem početju (razlaščanju namreč) sodelujejo tudi ljudje, ki bi morali ščititi majhnega človeka ter se celo imenujejo kristjani.
Z drugimi besedami: tako brezvestno razlaščanje, kakršnemu smo priče že desetletja, ni samo gospodarsko in politično škodljivo, temveč je tudi nemoralno.
ZUPLJANI OPČIN
Kosovela ni izzvenel v kak političen manifest, kar bi lahko postal ob temi, ki si jo je Pahor izbral. Predavanje je ostalo res na akademski višini. Čutiti je pa bilo, kako tudi njega tarejo slične misli o slovenskem narodu in njega usodi kot Srečka Kosovela. Prepričan sem, da smo mnogi čutili z njim.
Kosovelovo pesniško besedo so nam približali z recitalom nekateri dijaki višje gimnazije in učiteljišča ter skavti. Pripravil jih je prof. Franko Žerjal. Tudi recitatorji so dobro izpeljali svojo nalogo in dokazali, da bi lahko tudi na kulturnem področju več dali, če bi imeli sposobne in požrtvovalne mentorje.
Večera se je udeležila tudi Kosovelova sestra Tončka, ‘ki je sicer že v letih, a še vedno zelo čila. V atriju so bile na prodaj zadnje knjige Borisa Pahorja, njegov Tržaški mozaik, V labirintu in Zaliv 1984, ki je pravkar izšel.
(r+r)
Poziv pred smrtjo za skromnejše praznovanje božiča
V dunajski stolnici sv. Štefana so 6. decembra v škofovski grobnici pokopali dunajskega nadškofa-koadjutorja dr. Franza Jaehyma. Umri je 29. novembra med slovesnostjo ob odprtju božične razstave Caritas na Dunaju.
V pozdravnem nagovoru tik pred smrtjo je navzoče pcvvabil k skromnejšemu zunanjemu praznovanju božiča, kajti treba je pomisliti tudi na lačne v Etiopiji, žntve vojn, osamljene in uboge. Obžaloval je, da so mnogi ljudje danes izgubili smisel za pravo praznovanje dneva Odre-šenikovega rojstva. Zanje je božič le bogato obložena miza in družinsko srečanje. Kristjani pa moramo v tem prazniku odkrivati globok pomen za našo in človeško odrešitveno zgodovino.
Nadškof Jachym, rojen Dunajčan, je 3. septembra letos dopolnil 74. leto življenja. 20. januarja 1950 je bil kot 39-letni univerzitetni profesor imenovan za osebnega koadjuitorja kardinalu Innitzerju. Posvečen naj bi bil 23. aprila. Tik pred posvetitvijo pa se je bodoči škof jav.no odpovedal škofovskemu posvečenju. Izjavil je, da je po prečutih nočeh spoznal, da ni primeren za to službo niti dovolj vreden tako velike časti. Kasneje se je le dal posvetili v škofa, in to v Rimu v cerkvi Santa Maria deH’Anima.
Sneg
Prišel je tiho, nepričakovano, brez napovedi. Razred je kar ponorel od veselja. Otrok ni bilo mogoče več obdržati v tesneh učenja. Kmalu so bile vse strehe bele. Vsi učenci so tonili v veselju. Samo Sonja je zaslutila v mehki belini tiho nevarnost. Prišla je k meni in mi zašepetala:
»Pred dnevi sem pod večer videla jato škorcev, ki so nas zapuščali, a druge ptice ostanejo tu, zeblo jih bo v snegu in mrazu in hrane ne bo.«
Nisem ji odgovorila, ni bilo treba. Skozi okno je z mano zrla na bele kosmiče in njene misli so bile prav tako daleč kot moje. Čez čas je dejala: »Sinoči je naša teta spet odpotovala v Belgijo. V tistem neurju. Če bi ostala tu le še nekaj ur, bi videla sneg. Pravi, da v Belgiji ni tako lep kot tu pri nas.«
»Rer je, Sonja, v tujini se zdi sneg našim ljudem drugačen,« sem ji pritrdila.
Tovarniški delavec se ne utegne muditi s pogledom na še tako belih in lepih snežinkah. Trezno mora začeti dan in ga še stvarneje dokončati. Isto se dogaja z mano. Vendar mi z nepričakovanim sneženjem prihaja glas iz domovine, kjer snega ni ali pa pride le na bežen obisk. Tam je morje. Tam je človek drobna snežinka sredi svetlih lampar.
Od osebnih spominskih prebliskov pohiti moja misel k Bruni. V takem mrazu nima ne drv, ne centralnega ogrevanja, niti električnih peči. Njen mož si je ustvaril nov dom, njo pa s štirimi o-troki pustil životariti v tej zatohli vasi. Večkrat stopim do nesrečne žene, kajti kljub trpljenju zna vselej dati človeku v roke svetlo leščerbo tolažbe in bodrila.
Danes celo mene zebe. Nesem ji električno pečico. Barbara, David, Robi in Sandra vsaj ne bodo v popolnem mrazu pisali svojih nalog, se učili in pogovarjali o boljših dneh, saj morajo priti tudi zanje.
Stečem v temo. Ni me strah. Sveti mi sneg in mi kaže pot s svojo čisto belino. Ze se pred mano zablesti Brunino okno.
Iz veže ji zakličem: »Pečico sem prinesla!« Veseli so je bili.
Na domačem pragu se še zadnjič ozrem v nepričakovano belino in šepečem:
»Lahko noč, nasvidenje jutri!« (Iz knjige črtic Marije Mislej »Lampare«)
■ Na osemdnevnem obisku v Angliji se mudi predsednik komisije za zunanje zadeve pri vrhovnem sovjetu Mihail Gorba-čev, trenutno za černenkom najvplivnejša osebnost v Sovjetski zvezi. V Londonu se je sestal z ministrsko predsednico Thatcherjevo ter z britanskim obrambnim in zunanjim ministrom. Thatcherjeva je pripravljena vplivati na ameriškega predsednika Reagana, da upošteva sovjetske želje in bojazni glede vesoljskega orožja. Glede tega so namreč Rusi v podrejenem položaju. So pa druga sporna vprašanja med Moskvo in Londonom, v katerih sobesedniki še niso našli skupnega jezika: npr. sovjetske rakete SS20, Afganistan, kratenje človekovih pravic v SZ.
Letos septembra je pri Celovški Mohorjevi družbi izšla dovršeno natisnjena, zgledno urejena in za širšo javnost informativno zanimiva .knjiga. S podporo avstrijske zvezne vlade je namreč na Dunaju živeči koroški Slovenec Feliks Bister uredil prvo knjižno antologijo sodobnega slovenskega koroškega pesništva. Vsi v knjigi natisnjeni slovenski poetični teksti so v prevodu avstrijskega Amerikan-ca Herberta Kuhnerja istočasno objavljeni v angleščini. Dvojezična antologija, druga te vrste za lansko leto izdano hrva-ško-angleško antologijo gradiščanskega manjšinskega pesništva, bo tako novo kulturno pričevanje o pomenu slovenske in hrvaške manjšinstke kulture v Avstriji. Na voljo bo v številnih avstrijskih kulturnih inštitutih, .diplomatskih predstavništvih in drugih ustanovah po svetu.
V antologiji je predstavljenih 70 pesmi 14 avtorjev, tako da je urednik vsakemu liriku objavil po pet besedil.
Pričujoča antologija je dober pregled sedanjega stanja in določenih literarnih dosežkov na zamejskem slovenskem koroškem območju. V šopek prijetnega cvetja se spletajo različni pesniški načini. Od naj starejše živeče koroške slovenske pesnice, leta 1902 v Libučah pri Pliberku rojene Milke Hartman, zavezane v ljudski tradiciji zakoreninjenim verzom, pa vse do modernejših pesniških oblik najmlajših, po vojni rojenih, besednih ustvarjalcev Janka Ferka, Maje Haderlap ali Fabjana Hafnerja, sega lok predstavljenih besedil.
Za vse natisnjene pesniške tekste je značilna posebna atmosfera, iki jo pogojuje določenost slovenske zamejske stvarnosti in posebnih značilnosti družbene usmerjenosti v sedanji Avstriji. Verzi slovenskih koroških avtorjev so večkrat polni rezke bolečine zaradi premajhnega u-poštevanja slovenskega utripa v Avstriji, a tudi žalosti zaradi neodmevnostd manjšinske politične in kulturne problematike širom po svetu.
Milka Hartman, Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Gustav Januš, Erik Prunč, Karel Smolle, Stane Wakounig, France Merkač, Jani Osvvald, Janko Ferk, Olga Vouk, Jožica Čertov, Maja Haderlap in Fabjan Hafner zvenijo s svojimi pesmimi v značilni občutljivi, pokrajinsko poetični, melanholično zatišani lirični slovenski melodiji. Po drugi strani jim je prevajalec Herbert Kuhner podaril še tudi neki drugi, doživeto prevedeni, a vendar trezno lapidami angleški izraz.
Walther Nowotny, predsednik koroškega PEN-ikluba in koroške pisateljske zveze, je v spremni besedi ustrezno zapisal, da so sprevodi mostovi, ki vodijo do sporazumevanja«.
Tudi drugi s Slovenci na Koroškem prijateljsko povezani nemško- avs t rij s k i pesnik Michael Guttenbrunner v svoji spremni besedi posega v razvejano problematiko slovenskega duhovnega koroškega slovenstva. Pravi, da se »slovenska posebnost izraža v protislovju med veliko notranjo duhovno energijo in plodovitostjo, osredotočenih v glavnem mestu Ljubljana, in nacionalno izpostavljenostjo izven teh meja, kjer je usoda Slovencev nedoločena in spremenljiva.«
Znani in čez meje koroške domovine priznani slovenski slikar Valentin Oman je duhovni svet vsakega v antologiji .predstavljenega pesnika ilustriral z lastno barvno risbo. Tako je v knjigi zelo .veliko tistega, kar bi mogli imenovati posebno pesniško vzdušje, manj pa je političnosti, polemike in ideologij, tako značilnih za določeno vrsto koroških slovenskih aktivistov. Marsikateri pesnik, ki je v zadnjih letih utihnil, zaživi v polnem pomenu besede.
Tu je npr. lepa .pesem Karla Smolleja »Kmečki pogreb«, .pretkana s treznim čarom domače koroške žalosti, tu sta prav tako dovolj avtentična kronista koroške stvarnosti Andrej Kokot in Valentin Polanšek, predvsem pa je tu arhaično prepričljivi in novodobno poetični Gustav Januš, dobitnik letošnje mednarodne Pe-trarkove nagrade za liriko. Tudi verzi Janka Verka, Maje Haderlap in najmlajšega, komaj leta 1966 rojenega Fabjana Hafnerja, prepričajo, tokrat predvsem zaradi razgibane, dokaj moderne oblike izpovedi.
Obširno uvodno besedo je napisal Feliks Bister. Ta je, zdaj bolj zdaj manj literarno zgodovinsko utemeljeno, skušal okarakterizirati vsakega posameznega v antologiji objavljenega .pesnika. V knjigi so natisnjene tudi skrbno sestavljene bio-bibliografije vseh sodelavcev, čeprav je pričujoči izbor koroške slovenske lirike dokaj dognan, je vendarle subjektivno de-
janje izdajateljev, tako da so različni ugovori in .kritične opombe vsekakor možne. Podoba je, da bi manj morda včasih bilo več, kar pomeni, da bi kak v pričujoči antologiji predstavljeni pesnik lahko bil brez večje škode tudi izpuščen.
V celoti gledano pa je nova knjiga, ki jo je soizdala ameriška založba Slavica Publishers v zvezni državi Ohio pomembno kulturno dejanje. Koristi lahko ne le informaciji o Slovencih v svetu, temveč sami slovenski stvari kot taki. Naj nagovori, kot upa tudi urednik Feliks Bister, rojake v Ameriki in daljni Avstraliji, naj jih bolj poveže s slovensko sodobno kulturo, .naj pa bo tudi kažipot za tujejezične prijatelje Slovencev na malo znanih in preredkih poteh, ki vodijo k slovenski duhovnosti.
In četudi je pričujoča knjiga morda zares kurioziteta, kot mi je nedavno v pogovoru omenil neki miinchenski germanist in publicist, .saj govori iz avstrijske države, je avstrijsko gledano vzpodbudno dejanje. Sicer pa bo, kot je slišati, izšla tudi antologijska knjiga slovenskega koroškega pesništva v skrbno pripravljenem nemškem prevodu.
Lev Detela
Mir in mladi korakajo skupaj
1. januarja 1985 bo že 18. Svetovni dan miru. Sv. oče Janez Pavel II. je za ta dan izbral gornje geslo. Čeprav smo vsi poklicani, da delamo za mir, pa mladi s svojimi silami, prizadevnostjo in velikodušnostjo lahko ne samo olajšajo pot do miru, temveč gredo tudi sami po tej poti.
Razen tega pa še dvoje dejstev opravičuje izbor tega gesla. Prvo je cerkvene narave: ob praznovanju svetega leta v Rimu in na raznih manifestacijah v deželah, ki jih je obiskal sv. oče se je mladina odlikovala s posebnim občutkom za mir. Drugo dejstvo pa je mednarodne narave: Združeni narodi so leto 1985 razglasili za »Mednarodno leto mladih«.
Prerok Izaija pravi: »Kako ljubke so noge glasnika mladosti, ki oznanja mir« (Iz 52, 7). Če se to nanaša na vse delavce za mir, se še posebej nanaša na mlade. Saj vemo, kako velik pomen imajo mladi za življenje jutrišnjega dne, zato so že stari Rimljani rekli, da so mladi »drevesnica« države. Ker poudarjajo veliko vrednost bratstva, druženja in solidarnosti, zavračajo sleherno obliko krivice, ki kali družbeni mir.
Ta mladostna občutljivost za vprašanja miru in razorožitve se jasno razodeva v združitvi pojmov »mladi — mir«, zahteva pa tudi veliko dgovomost družbe. Mladi so med prvimi prisiljeni prijeti za orožje, v diktatorskih državah pa so orodje režima v korist nasilja in spopadov.
Da bi mlade usmerili na pot miru, jim mora družba pokazati njihovo veliko nalogo. Mir ima svoje korenine v »ljubezni, potrpežljivosti, blagosti, dobrotljivosti, zvestobi, krotkostl, vzdržnosti« (Gal 5, 22). Za skupno korakanje k miru in v miru je potrebno, da temelji vzgoja mladih na notranjem urjenju v teh krepostih, na pravem oblikovanju spoštovanja drugih v skladu s pravico in resnico, v pristni svobodi, v spoštovanju življenja ln ustanov, v veličini odpuščanja, v ljubezni do miru. Toda mir zahteva odgovornost vseh, a najprej v vesti zrelih ljudi. Bilo bi napačno govoriti o mladih ln njihovi odgovornosti za mir, če odrasli v tem ne bodo znali prednjačiti, saj je mladina le del družbe, v kateri živimo.
Srečko Kosovel v pesmi in besedi
Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo:
-v'./
KOSIČ
Trgovini obutve
»Košič Benedikt« ul. Raštel, 7 - tel. 85162 »K2 Košič«	ui. Oberdan, 7 - tel. 85520
TRGOVINA VSEH ŠPORTNIH ARTIKLOV //
GORICA
ŠPORT
ul. Raštel, 21 - tel. 84884 OBIŠČITE NAS!
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA ■ Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR
GORICA - ul. Oberdan, 15
Tel. 84570
ČER - I M P E X
Splošni import - export IGOR ČERNIČ
GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54
Tel. 82159
LA CASALINGA
Velika izbira gospodinjskih predmetov, daril
GORICA - Trg Vittoria, 54
Tel. 83216
URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ GORICA ■ ul. Carducci, 45
Tel. 85657
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
I
VI ATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 84645
TVRDKA
FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron
GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 84527 MOŠA ■ ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 83177
KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S
GORICA - ul. Arcivescovado, 15
Tel. 84594
TISKARNA BUDIN
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 84676
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78
Tel. 84517
GORICA
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN
Ul. Monache, 9
.-''C'
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
n&noč
★ ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno spremljajo in podpirajo, bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu.
★ VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v goriškem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1985.
★ ODBOR ZA GRADNJO NOVE TELOVADNICE V GORICI se zahvaljuje vsem dobrotnikom in jim želi vesele praznike in srečno novo leto.
★ SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE, tajništvo Gorica, vošči vsem svojim članom in vsem, ki jim je pri srcu slovenska šola, srečen božič in uspehov polno novo leto.
★ NAJBOLJŠE ŽELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Svet slovenskih organizacij (SSO);
— Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica;
— Odbor Katoliškega doma v Gorici;
— Slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Zavod sv. Družine v Gorici;
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda;
— Goriška Mohorjeva družba;
— Marijina družba v Gorici;
— Mešani zbor »Lojze Bratuž«;
— Moški zbor »Mirko FileJ«;
— Mladinski zbor »Kekec«, Gorica;
— Krvodajalska sekcija, Sovodnje;
— KKD »Hrast«, Doberdob;
— Cerkveni zbor v Podgori;
— Cerkveni zbor Rupa-Peč;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »Štandrež«;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— SKPD »F. B. Sedej«, Števerjan;
— Župnijski pastoralni svet, Števerjan;
— Ansambel Lojze Hlede, Števerjan;
— ŠZ »01ympia«, Gorica;
— Slovenski ženski zbor iz Ronk;
— Slov. sekcija Združenja darovalcev organov (ADO).
Papež še želi priti v Jugoslavijo
Dosedanji pronuncij v Jugoslaviji Mi-chele Cecchini je bil 23. novembra na obisku pri papežu. Kot 'poroča hrvaška tiskovna agencija AKSA, se je pronuncij med drugim pogovarjal z Janezom Pavlam II. tudi o načrtovanem papeževem obisku v Jugoslaviji. Papež bi želel priti v to državo prvi teden v juniju 1985, ko bodo v Djakovu proslavili 1100 'letnico smrti siv. Metoda.
Slovenska turistična agencija GOTOUR
Corso Italia 20S Tel. 0481/33019 Gorica
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM
OSKAR KOVIC
Peč, 20
Tel. 882016
GOSTILNA
»RUBIJSKI GRAD«
(pri Brunotu)
Sovodnje ob Soči
Tel. 882034
Tržaška: radosten božič in mira polno novo leto voščijo
KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUN ATO
Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST - ul. Paganini, 2	Tel.	60542
TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC TRST - ul. Pantaleone, 20	Tel.	810267
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON Trst - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
DRAGULJARNA MALALAN OPČINE - Narodna ulica, 28
Tel. 211465
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1985
TRST - ul. sv. Frančiška 20/1, p. p. 593
Tel. 774333
GOSTILNA
SOBAN
★ UPANJE SVETE NOČI naj nas spremlja tudi celo novo leto, ki se odpira pred nami. - SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ.
★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju.
★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v letu 1985.
★ SLOV. STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU želi svojim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje delo in umetniško rast prijetno preživete božične praznike in uspešno novo leto 1985.
ic MARIJIN DOM, odsek Vincencijeve konference in pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu voščijo župnijski skupnosti in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
★ TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo:
— Slovensko pastoralno središče, Trst;
— Zveza cerkv. pev. zborov, Trst;
— Ap. sv. Cirila in Metoda, Trst;
— Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst;
— Šolske sestre, ul. d. Docce 34, Trst;
— Slov. Vincencijeva konferenca, Trst;
— SLOKAD - Slov. karitativno društvo, Trst;
— Skupnost slov. vernikov, Lonjer;
— Salez. skup. v Marijanišču, Opčine;
— Šentjakobsko kult. društvo, Trst;
— Župnijski pastor, svet v Nabrežini;
— Revija »Mladika«;
— Sklad Dušana Černeta in DSI, ulica Donizetti 3, Trst;
— Marijin dom pri Sv. Ivanu, Trst;
— Svetoivanski cerkveni zbor;
— Zbor »M. Kogoj«;
— Svetoivanski odsek Vincencijeve konference;
— Marijin dom v Rojanu, Trst;
— Ukmarjev dom v Škednju;
— Finžgarjev dom na Opčinah;
— Cerkveni zbor na Opčinah;
— Baragov dom v Ricmanjih;
— Duhovnija sv. Leopolda, Domjo;
— Krekov dom v Borštu;
— Slovenski skavti in skavtinje, Trst;
— Slomškov dom v Bazovici;
— Cerkveni zbor iz Bazovice.
i Trst A
Spored od 23. do 29. decembra 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Detektivski mojster Blomkvist«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 »Primorska poje ’84«: zbor »Soča« iz Kanala in zibor »Ciril Silič« iz Vrtojbe. 14.10 Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Slovenski oktet poje božične pesmi. 18.00 V svetu znanosti. 19.25-1.00 Božični večer. 20.45 Niko Kuret: »Božični triptih«. 22.00 Koncert božičnih pesmi v -tržaški stolnici 8. januarja letos. 23.00 Voščila naših škofov. 24.00 Maša polnočnica iz župne cerkve v Rupi.
Torek: Božične melodije. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Božična novela. 10.10 Matija Tomc: Slovenski božič. 11.15 Mladinski oder: »Angelček mi-
ru«. 12.00 Voščila naših škofov. 14.10 Božični izziv. 16.00 Ljudski božič. 17.00 E-duardo De Filippo: »Božič pri Cupiello-vih«. Tridejanka.
Sreda: 9.00 Iz šolskega sveta. 9.50 Koncert RAI iz Milana: Beethovnova Missa solemnis«. 11.15 Mladinski oder: »Srečen božič, mama«. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 15.00 Otroci, zdaj ste na vrsti vi!
16.00 Glasbeno-literarni večer koroških ustvarjalcev. 17.10 Božični koncert v šti-vanski cerkvi 6. januarja letos. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek:	8.10	Dosje Koprivišče. 10.10
Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.00 Kratka poročila in pregled tiska. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Pianistka Magda Prinčič.
18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba: zibor »Sv. Jernej« z Opčin.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 »Glas od Rezije«. 14.10 Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«. 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 16.00 V svetu valčka. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Ljudje ob cesti«.
PRISPEVAJ VELIKODUŠNO ZA NOVO SLOVENSKO TELOVADNICO V GORICI!
S TEM BOŠ PRIPOMOGEL, DA BO NAŠ MLADI ROD OSTAL SLOVENSKI.
JAMLJE
Tel. 75044
om
f
ra«*
:: M
KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST
Prof. Nada Doljak je lansko leto pripravila iz lesa izdolbeno sv. Družino za jaslice v nabrežinski cerkvi. Imena na kockah pomenijo udeležbo pri večernih zorničnih mašah
Voščila za božič in novo leto 1985 od tu in tam:
terpin
s. p. a.
Ul. Duca cTAosta, 42 - GORICA Tel. 0481/32321 - Tlx. 460682
— splošni uvoz in izvoz
— kmetijski stroji in rezervni deli
AGRARIA, ul. Carducci 47 v Gorici
Trgovina v TRSTU:
Ul. Brigata Casale, 3
Tel. 040/827757
GORICA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
TEKNOMEC
Pisalni stroji - oprema uradov
GORICA - Corso Italia, 76
Tel. 81032
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 84941
MOSSA - ul. Isonzo, 19
Tel. 80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste močno zadovoljni!
ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE - KOMPRESORJI ZA ZRAK GENERATORJI ZA ELEKTRIČNI TOK
Največji slovenski proizvajalec v sektorju Izvoz v 34 držav na 5 kontinentih
Glavni sedež: 34133 TRST - Via Fabio Severo, 20 ■ P. P. 989 Tel. 040/60516 - Te!ex 460636 STAC I
GOSTILNA POD VERŠIČ
GORICA
Ul. Brigata Pavia, 61
GOSTILNA VOGRIČ
ŠTEVERJAN - Klanec, 23
Tel. 884195
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Možina)
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
GOSTILNA SIRK
»Pri Lovcu«
BERTOLINI W A L T E R MARKET & C.
SUBIDA - PLEŠIVO
Tel. 60531
Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis
kjer se je lahko vsakdo okreipčal z dobro kapljico in narezkom. Na koncu je domači župnik poudaril namen take skupne molitve za duhovne poklice in srečanja, ki naj vse Brežane povežejo v družino, dovzetno za najbolj pereč problem slovenske manjšine v teh (krajih. Upamo, da se bo naša mladina velikodušno odzvala Bogu in se v lepem številu odločila za službo bližnjemu po želji dobrega Pastirja. - R. B.
Razpis likovnega natečaja
Sklad »Mitja Čuk« razpisuje likovni natečaj za osnutek svojega znaka in sicer pod naslednjimi pogoji: Tema: Pomagajmo otrokom!« Natečaja se lahko udeležijo otroci do 15. leta starosti. Izdelki so lahko v poljubni tehniki, vendar je obvezen format A4. Osnutki naj bodo opremljeni na narobni strani z imenom, priimkom in naslovom. Osnutke pošljite na naslov: Sklad »Mitja Čuk«, Narodna ul. 79, 34016 Opčine, do 31. marca.
Izdelke bo ocenila šestčlansk;a komisija likovnikov. Prvonagrajeni osnutek postane znak sklada. Podeljene bodo tri nagrade: 1. nagrada mini magnetofon; 2. nagrada knjižni bon za 50.000 lir; 3. nagrada knjižni bon za 20.000 lir. Mnenje komisije je dokončno in je vsaka pravna pot izključena. Vsi izdelki bodo razstavljeni. Čas in kraj razstave ter razglasitev in podelitev nagrad bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja.
Sožalje
MeSani pevski zbor »Sv. Jernej« z Opčin izreka ob smrti očeta iskreno sožalje svoji članici Rozeti Ozbič in družini
Rojan
Na praznik Marije Brezmadežne je minilo 80 let, kar je bila v Rojanu ustanovljena dekliška Marijina družba. Ustanovil jo je tedanji rojanski kaplan dr. Jakob Ukmar. Nekaj let kasneje je Josip Križman ustanovil še žensko Marijino družbo.
Marijina družba je imela važno vlogo življenju rojanske župnije. Voditelji Marijine družbe so skrbeli, da se je v članicah poglabljalo versko življenje. Navajali pa so jih tudi v apostolat. Članice Marijine družbe so prevzele skrb za cerkveno petje, za širjenje katoliškega tiska, za pomoč misijonom, za pomoč potrebnim. Skrbele so tudi za kulturne prireditve, ki jih je bilo v preteklosti mnogo.
Število članic je v obeh družbah stalno naraščalo do konca prve svetovne vojne in jih je bilo nad 200. Potem je začelo število polagoma upadati. Nekaj rasti je bilo po drugi svetovni vojni. Sedanje število je v primeri s preteklostjo skromno. Vendar članice še vedno nadaljujejo z apostolskim delovanjem v korist slovenske župnijske skupnosti v Rojanu, za kar smo jim iskreno hvaležni. - S. Z.
Novo vodstvo Slavističnega društva
Novoizvoljeni odbor Slavističnega društva, ki ga sestavljajo Lučka Abram, Lojzka Bratuž, živa Gruden, Majda Kavčič, Nada Pertot, Boris Pangerc, Miran Košuta, Olga Lupine, Marjuča Cenda, Pavle Merku, Vera Tuta, Ivan Verč in Ivanka Hergold se je skupno z nadzornim odborom, ki ga sestavljajo Lelja Rehar, Mira Sardoč in Marko Kravos, sestal na svoji prvi seji dne 7. decembra in izvolil novo vodstvo.
Novi predsednik Slavističnega društva Trst je Boris Pangerc, podpredsednica Lojzka Bratuž, tajnica Vera Tuta in blagajničarka Lučka Abram. Novi odbor si je tudi okvirno začrtal smernice delovanja.
Prihodnja seja odbora Slavističnega društva bo v petek 11. januarja 1985 ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu.
Dan duhovnih poklicev v Bregu
Na praznik Brezmadežne smo se zbrali v dolinski cerkvi s celega Brega. Dan kakor naročen, ljudje praznično veseli. Marsikdo je imel druge opravke, a je rajši prišel v Dolino, da se lahko z drugimi udeleži maše in molitve za duhovne poklice.
V lepo okrašeni cerkvi smo sodelovali pri maši, ki jo je daroval novomašnik skupaj z mačkoljanskim župnikom. Peli so vsi, vodil pa je dekliški zbor iz Mač-kolj in večje število šolskih sester. Po evangeliju sta novomašnik g. Stanko Fajdiga in s. Dominika povedala, da izhajata iz številne družine. Da so zdrava družba in verni starši pozitivno vplivali na njuno izbiro duhovnega poklica. A sama sta se morala odločiti, svobodno in zavestno. Okolje pa ju je podpiralo, ko sta se odločila za ta vzvišeni poklic.
Po maši je dekliški zbor Slovenski šopek zapel več melodioznih pesmi. Sledil je prikaz sameniškega življenja v bogoslovju. Vsak študent se rad veseli v družbi, išče nasvetov in vzpodbud pri predstojnikih, se posveti koristnemu hobbyju, a mora najprej v sebi graditi lik dobrega, pobožnega in požrtvovalnega duhovnika. Zato se pripravlja šest let.
Nato smo se zbrali v Mladinskem domu,
Romarski izlet »Katoliškega glasa« v letu 1985
Potovanje bo trajalo 9 dni: od petka 26. julija do sobote 3. avgusta. Glavne točke izleta so Gradec (Graz) v Avstriji, Budimpešta (Madžarska), Dunaj, božja pot Marijino Celje (Mariazell) in Salzburg.
1. dan: dopoldne postanek pri Gospe sveti na Koroškem; kosilo v Sankt An-drasu, nekdanjem sedežu sedanje mariborske škofije; popoldne prihod v Gradec; ogled mesta, prenočevanje.
2. dan: obisk Marijinega svetišča Maria Trost (Marija Tolažnica) v bližini Gradca; nato odhod proti madžarski meji. Kosilo v Koromendu na Madžarskem. Tu se pridruži vodič in ostane z nami ves čas do prehoda meje. Vožnja ob Blatnem jezeru. Postanek v Szekesfehervarju, kjer so kronali madžarske kralje. Na večer prihod v Budimpešto.
3. dan: ves dan v Budimpešti. Kosilo v trdnjavi nad mestom (hrib sv. Gellerta).
4. dan: ves dan v Budimpešti. Večerja v tipični restavraciji ob ciganski glasbi in folklornih točkah.
5. dan: vožnja ob Donavi do Ostrogoma (Eztergom) z veličastno stolnico, sedež madžarskega primasa. Popoldne prihod na avstrijsko mejo in nato proti Dunaju.
6. dan: ves dan na Dunaju. Kosilo v pivnici Gosserpiva. Ogled mesta ob vodičevi razlagi. Večerja v Praterju in ogled zabaviščnega prostora.
7. dan: dopoldne cesarski grad v Schdn-brunnu; kosilo na Donavskem stolpu (v višini 170 m v vrteči se obednici). Popoldne obisk avguštinske apatije Klosterneuburg. Povratek čez Kahlenberg, kjer se je utaboril poljski kralj Jan Sobieski, preden se je spoprijel s Turki. Večerja na Grinzin-gu v tipičnem lokalu.
8. dan: čez Semmering in mimo Kapfen-berga v Marijino Celje. Romarska pobožnost. Kosilo. Popoldne v Sankt Polten ob Donavi. Ogled čudovite baročne stolnice. Nato ob Donavi, postanek v slavni benediktinski opatiji Melk. Prenočevanje v Linzu.
9. dan: v dopoldanskih urah prihod v Salzburg. Ogled mestnega središča, stolnice in vzpon na grad. Kosilo. Popoldne povratek proti domu. Postanek ob romantičnem Milstiittskem jezeru. Proti večeru prihod v Trbiž in naprej proti Gorici.
Cena za potovanje je 750.000 lir na osebo. Ob vpisu je treba plačati 200.000 lir, ostalo do 20 dni pred začetkom potovanja, tj. do 5. julija. Za madžarski vizum je treba plačati 19.000 lir, za sobo z eno posteljo na noč 19.000 lir, skupaj 152.000 lir.
Ob vpisu naj vsakdo izpolni podatke na posebnem formularju. Potne liste z dvema fotografijama je treba prinesti na upravo lista do 25. junija. Ostalo izvrši potovalna agencija. Potni list mora biti veljaven. Prepričani smo, da bo za vse udeležence to potovanje enkratno doživetje. Priporočamo, da se zainteresirani čimprej odločite, ker bi dva avtobusa naročili le v primeru, če se prijavi 90 oseb. V avtobusu je prostora za 53 potnikov.
ŽUPNIJA SV. KRIŽ PRI TRSTU
vabi na
DESETI ZAPOVRSTNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI v sredo 26. decembra ob 16. uri
na praznik sv. Štefana v župnijski cerkvi. Nastopili bodo mešani cerkveni zbor iz Štandreža in domači zbori.
Zasedal je goriški pokrajinski svet SSk
Do konca letošnjega leta je le še malo dni. Tudi naše organizacije delajo obračune narejenega dela v letu 1984. Dobre in slabe. Tako tudi Slovenska skupnost, edina slovenska stranka pri nas. V tem vzdušju je potekalo zadnje zasedanje soriškega pokrajinskega sveta SSk, ki ga je njen predsednik Gradnik sklical v Gorici v sredo 12. decembra.
Uvodoma je pokrajinski tajnik Marjan Terpin podrobno razčlenil opravljene akcije in se naravno ustavil ob naporih naše skupnosti za dosego zaščitnega zakona. SSk je v iztekajočem se letu sodelovala pošteno in odkrito v Enotni slovenski delegaciji pri vseh njenih akcijah. Tako na veliki travniški slovenski manifestaciji in jeseni v Trebčah.
Zaveda pa se, da niso dovolj take manifestacije. Naša stranka se zato bori prek svojih izvoljenih in imenovanih zastopnikov v raznih svetih in ustanovah, da bi to dosegli. Ne zamuja nadalje stika z vsedržavnimi strankami, zlasti z onimi vladne večine, ki bodo pač morale zaščitni zakon v Rimu sprejeti.
Svojski goriški problem je nadalje zadeva šolskih stavb. Večina srednjih in višjih šol je nastanjenih v bivšem semenišču, ki pa je še last škofije in ga ta želi prodati. Lahko bi se torej dijaki znašli na cesti. Goriška SSk je podvzela zato nujne korake, da bo najbrž v kratkem zadeva dokončno rešena. Tudi problemi obcestnih tabel se na Goriškem zadovoljujoče rešujejo prav po zaslugi naših zastopnikov v občinskih in pokrajinskih odgovornih organih.
Poleg cele vrste sestankov in sej s strankami večine (DC, PSI, PSDI, PRI) je go-riška SSk nadaljevala prijateljske stike z matično domovino potom SZDL, kar je prišlo zlasti do izraza na nedavnem sestanku v Ajdovščini. Tu se je SSk zlasti zavzemala za uveljavitev enotnega kulturnega prostora in za to, da bi se matica, kar se kulture, gospodarstva in podobnega tiče, enako obnašala do vseh slovenskih političnih skupin v Italiji.
Tudi na Goriškem so napovedane za 12. maj 1985 upravne volitve. Volilno preizkušnjo bo SSk ponovno prestala v občinah Gorica, Števerjan, Krmin, Sovodnje in Doberdob. Nujno je, da se delo dobro zastavi posebno v Gorici, kjer bi lahko s podporo in v duhu travniške manifestacije Slovenci dosegli na edini slovenski listi tretjega svetovalca, saj je za to manjkalo na zadnjih volitvah le kakih 150 glasov. Ni pa dovolj, da se za to zavzemajo le predstavniški organi SSk (tajništvo, svet), temveč vsi tisti Slovenci v Gorici in na Goriškem sploh, ki jim je pri srcu samostojna slovenska politična pot in življenje. S tem v zvezi je bila poudarjena volja, da se predstavništvo SSk občutno pomladi in bodo zatorej imeli prednost zlasti mladi .in novi kandidati.
V prihodnjem letu poteka 10-letnica formiranja Slovenske skupnosti na Goriškem. Ustanovljena je bila namreč marca 1975. Prav in primerno je, da se take obletnice spomnimo na slovesnejši način, če zaradi drugega ne, zavoljo truda, napora, upov in razočaranj vseh tistih, ki so prej in v tem času toliko žrtvovali za te ideale. Pokrajinski svet je zato sprejel sklep, naj se priredi primerna akademija predvidoma 25. februarja v goriškem Avditoriju.
Seja se je sklenila po dolgi razpravi, v katero so zlasti .posegli Renzo Frandolič, Benjamin, Branko in Igor Černič, Vanda Gradnik, Hadrijan Koršič, Niko Klanjšček, Karlo Brešan, Karlo Mučič, Marko Braj-
nik, Marjan Vižintin, Marjan Breščak in Remo Devetak.
Doberdob
Letošnji sv. Miklavž. Otroci iz Doberdoba so tuti letos kakor vsako leto pričakali svojega zavetnika sv. Miklavža z igrico. Ta je imela naslov »Sneži, sneži Miklavžu na pot«. Udeležencev je bilo veliko, zaradi tega je prireditev terjala veliko žrtev ne samo s strani otrok, ampak tudi s strani tistih, ki so morali stalno krotiti njihovo brezmejno živahnost. Kljub temu so otroci redno prihajali k vajam, saj so se pri tem srečevali med seboj in skupno omogočili igrico, ki je dobro uspela. K temu sta prispevali dve novosti: balet, ki je povezoval dialoge in ki je zahteval veliko žrtev in ,pa dejstvo, da so vsi otroci, z izjemo malčkov iz vrtca in iz prvega razreda osnovne šole imeli svojo vlogo, čeprav zelo majhno.
Na odru so se zvrstile snežinke, kosmiči, zajčki, snežni mož Miha, majhna dekli-lica Maja in njena muca Murni, seveda pa niso smeli manjkati angelčki. Vzdušje pred nastopom je bilo ravno tako kot pri velikih filmih tik pred posnetkom: živžav je bil neznosen, kričanje in nestrpnost nepopisna, mali »igralci« so si z zadovoljstvom ogledovali svoje kostume, za vsem -tem pa se je skrivala trohica strahu. Na odru se je marsikateremu otroku tudi spotaknilo, vse pa je poplačalo -toplo ploskanje staršev, prijateljev in radovednih vaščanov, ki so se v velikem številu udeležili predstave.
Kamenčki
Kako je s primki
Da je lažje demonstrirati kakor si prizadevati za svoj prvotni in pošteni slovenski priimek, zgovorno pričajo naslednje številke:
V zadnjem telefonskem imeniku je npr. v Trebčah, kjer so doma priimki Kralj, kar 24 telefonskih naročnikov z imenom Carli in le 10 z imenom Kralj. Priimek Kralj pa je razširjen tudi po bližnjih vaseh tržaškega Krasa (Opčine, Prosek, Re-pentahor itd.). V teh vaseh je kar 40 priimkov Carli in le 18 Kraljev. V samem Trstu je 16 Carli-jev in le 7 Kraljev.
V Padričah je doma priimek Grgič. Tam je 24 Gregorijev in le 4 Grgiči (pravzaprav Grgiči!). V sosednjih kraških vaseh je pa še 22 Gregorijev in 12 Grgičev. A tu so navedeni le telefonski naročniki. Pri onih, ki niso telefonski naročniki, gotovo ni razmerje drugačno. Zato lahko mirno sklepamo, da so pri manifestacijah za dvojezične krajevne napise gotovo sodelovali pretežno Carli-ji in Gregori-ji.
(d+c)
Šport;
Olympia Terpin je bila znova uspešna
V soboto 8. decembra se je zaključil prvi del letošnjega odbojkarskega prvenstva C2 lige, v kateri nastopa člansko moštvo SZ 01ympije. Kot bralci že vedo, so naši fantje pod -vodstvom tržaškega tre-nerja-igralca Guida Neubauerja, ki je letos prevzel te dolžnosti, zanesljivo začeli in obeti so se doslej povsem uresničili. Od petih igranih tekem so igralci dosegli pozitivne rezultate kar v štirih spopadih.
Zadnjo zmago so si priborili prejšnjo soboto proti solidni ekipi Gasilcev iz Pordenona, ki je podlegla z rezultatom 3 : 2. Čeprav ne moremo reči, da so si naši za-
gotovili zmago z lepo igro, gre vseeno podčrtati pozitivni rezultat, ki je tudi važen v vidiku naslednjih bojev, ki še čakajo slovensko ekipo. Da ni bila tokrat igra na višku, gre pripisati tudi dejstvu, da je bil odsoten prav trener Neubauer in je torej vodstvena klop nekoliko šepala; tudi niso bili nekateri igralci v dobri formi zaradi komaj prestane gripe. To jim gre seveda v čast in dokazuje zavzetost naših atletov za barve slovenske ekipe.
Edinemu spodrsljaju proti močnemu nasprotniku Cus iz Trsta bi se lahko izognili, če bi morda bolje zastavili -tekmovalni načrt, kar kaže vsekakor nadoknaditi v bodočnosti. 01ympijin predsednik dr. Jože Vrtovec in sponsor Ivan Terpin imata veliko mero optimizma glede športnih dosežkov -pomlajene prve članske odbojkarske ekipe.
Prihodnjo soboto je na vrsti začetek povratnega kola. Naši fantje bodo gostili v telovadnici v Štandrežu (ob 20.30) videmsko ekipo WBU, ki so jo že premagali v Vidmu. Ker pa sta žoga in sreča okrogli, vabimo zveste in tudi manj zveste navijače — hvala Bogu, da je obeh veliko — naj tudi tokrat pridejo z zanosom bodrit naše tekmovalce.
OBVESTILA
Nabirka za naše vzgojne zavode Alojzije-višče, Zavod sv. Družine in Marijanišče na Opčinah bo prihodnjo nedeljo, ker je adventna kva-t-rna, 23. decembra pri vseh slovenskih službah božjih. Velikodušno prispevajmo!
Šolske božičnice: na OŠ »F. Bevk« v Gorici bo v soboto 22. decembra ob 11. uri; na OŠ v Pod-gori isti dan ob 11.30; na Vrhu ob 11. uri najprej sv. maša, nato v šolskih prostorih božična prireditev.
Loterija ob tekmovanju postavljanja jaslic. SGS organizirajo tradicionalno tekmovanje v postavljanju jaslic; letos pa bo tekmovanje imelo to posebnost, da bo združeno z loterijo. Ta obstaja v tem, da bo treba uganiti zmagovalce v tekmovanju jaslic. Vsak udeleženec loterije dobi kupon, ki ga najde -v božični številki Planike ali dvigne v Katol. knjigarni, pa tudi pri voditeljih SGS. Izpolnjeni kupon je treba izročiti do 15. jan. Alešu Lojku (Gorica, ul. Torriani 44) ali v Katol. knjigarni obenem s 1.000 lirami pristojbine. Zmagovalci loterije dobijo izredne nagrade. Seznam udeležencev tekmovanja v jaslicah bo v božični številki Planike, ki izide pred prazniki. Čisti dobiček loterije gre za novo telovadnico.
V Kulturnem domu v Gorici razstavlja svoje slike Jože Tisnikar iz Slovenj Gradca. Razstava bo odprta do -vključno 22. decembra in sicer dnevno od 17. ure di 19.30.
Na božični praznik 25. dec. bo služba božja v Samatorci (župnija Zgonik) -popoldne ob 15. uri. Prav tako 1. januarja, ko obhajamo praznik Matere božje.
DAROVI
V spomin na pok. Franca Danev: sorodniki Stefančič: Frančiška, Lucija, Angela, Kristina in Nadja, Angela in Lučano, Viktorija, Rudolf in Karlo za Katoliški glas
100.000 i-n za gobavce misijonarja Štanta
120.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Lelio Pironti 100.000; Maja in Zdenko Floridan ob krstu sinčka Iztoka 200.000; Lojze Sanabor v spomin pok. Janeza Poberaj 20.000 lir.
Za Vincencijevo konf. v Rojanu: Marija in Marko Udovič 25.000 lir.
Za kapelo pri Domju: -Roža Stefančič, Trst v spomin pok. očeta Andreja Gregorič 50.000; Pepca Vrh, Trst 50.000; N. N., Trst
10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družini Zuljan in Romano, Ricmanjc v spomin na pok. starše 50.000 lir.
Za gladujoče v Etiopiji: N. N. 20.000; N. N., Gorica 50.000; N. N., Videm 300.000; Marija Uršič 20.000; Oskar Prinčič v spomin pok. očeta 20.000 lir.
Za lačne v Afriki: družina Grižonič, Kr-menka-Domjo 30.000; družina Corva, Trst
50.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Rustja, Trst 50.000; Milena Franco 50.000; Jelka Šah v spomin pok. mame in pok. strica Franja Perica 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Tončka Sosič 30.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Za misijone: N. N., Sovodnje 50.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N., Videm 700.000; Mirko in Slavica Košuta v spomin svojih rajnih 24.000; N. N. 5.000; Peric 4.000; Angela Novak 24.000; Amalija Ušaj 15.000; Marija Devetta 25.000; Lojzka Štanta 4.000 lir.
Za popravilo orgel pri Sv. Ivanu v Gorici: organist in pevke 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: namesto cvetja na grob Pavle Brešan Robert in C-hiara Bertolini 100.000; Valter in Irena Bertolini 100.000; N. N. posojilo 4.000.000; Roman Merkelj 100.000; Slovenski goriški skavti 600.000 lir.
Roman Merkelj, Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici 20.000, za Katoliški glas
15.000 in za Našo pot 15.000 lir.
Za ACM - Gorica: N. N., Gorica 500.000 lir (v prejšnji številki je bilo pomotoma objavljeno »za cerkev na Banah«).
Za »Sedejev dom« v Števerjanu: namesto cvetja na grob Alojza Cigliča darujeta ansambel »L. Hlede« in števerjanska sekcija SSk vsak po 100.000 lir.
N. N., Gorica: za Zavod s-v. Družine, za Alojzijevišče, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za novo telovadnico po 20.000 lir, za Katoliški glas 15.000, za Našo pot 10.000 in za lačne po svetu 10.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti Tončke Kovač: sestra C. K. za lačne 20.000, za Katol. glas
10.000 in za Gor. Moh. družbo 5.000 lir.
Za elektrifikacijo zvonjenja na Vrhu: Jožefa Škabar Devetak, Vrh 50.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Olga Šavli 100.000; M. Schart 50.000; Caharija 15.000; Job 10.000; Lozar 10.000; Marija Mi-slej 50.000; Pahor 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Edvin Žerjal ob krstu hčerke Veronike 100.000; članice bratovščine rožnega venca s Ferlugov 50.000; Marta Bone-Pulitano v spomin na moža Gina 50.000; Slavka Ferlat 40.000; Karla Sosič 35.000; Anica in Francka Purič ob 17. obletnici smrti Jakoba 20.000; Livija Sosič 20.000; Tončka Sosič 30.000; Leopolda Vre mec 20.000; Erminia Daneu v spomin na svoje rajne 15.000; Darinka Rauber 15.000; družina Fili-ppi 10.000; družina Sosič 10.000; N. N. 10.000; Marija Škerlavaj 10.000; Pina Brišček-Brecelj 10.000; Marija Mahnič-Coc-coli namesto cvetja za god 10.000; N. N. 5.000; N. N. za ogrevanje cerkve 100.000; razni 123.000 lir.
Za cerkev na Banah: članice bratovščine rožnega venca 50.000; Alberta Milkovič v spomin na svaka Romana Milkovič 40.000; Marija Bidoli v spomin na Narda Bana
20.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: članice bratovščine rožnega venca 100.000 lir.
Za sklad »Mitja Cuk« (2. seznam): ob večeru kabaretne skupine SKD Tabor - Opčine Amalija Cedin vd. Castellani 10.000,
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Jolanda Gustinčič 5.000 in KD Rovte-Ko-lonkovec 40.000; v počastitev spomina na sošolko Tamaro Frančeškin, profesorja Kravos in Stegu ter sošolec in sošolke Andrej, Mirjam, Emanuela, Nicoletta, Aleksandra, Tanja, Mirjam, Marina, Sabina, Wilma, Jadranka, Marta in Nataša 118.000; družini Viktor Stopar in Pelan v spomin na pok. Marijo Požar in na Julija Gojčo 50.000; Dorica in Ada ob smrti bratovega tasta 50.000; Agrosovič 50.000; brat Pepi z ženo Mal-ko v spomin na Karla Blaži-no 30.000; Stanko in Marija Grgič v spomin strica Julija Gojče 20.000; Olga Petelin namesto cvetja na grob Marije Bloccari 25.000; Elva Daneu v spomin na svoje drage 30.000; tete, sestrične in bratranci ob 20-letnici s-mrti Renata Racmana 15.000; Lidija Pellegrin-i 10.000 lir.
Za zbor »Vesela pomlad« z Opčin: Marija Krevatin 10.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Marija Krevatin
10.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★ ZDRAVKO KLANJŠČEK vošči vesel božič in uspešno novo leto vsem svojim nekdanjim in sedanjim pevcem in pevkam ter vsem znancem in prijateljem doma in po svetu.
SMREKK vabi na Štefanovanje v
sredo 26. decembra v diskoteki Tiffany's v Pierisu s pričetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel Taims.
Prodamo prosto trisobno pisarno v pritličju nebotičnika, ul. Ve-neto 14, Gorica. Informacije na tel. 040/229459.
Hotel v Gorici sprejme v službo kvalificirano osebje za sledeča delovna mesta: 1. sposoben vodja recepcije z znanjem tujih jezikov; 2. glavna sobarica oz. guvernanta; 3. nosač-čistilec z vozniškim dovoljenjem; 4. sobarica, tudi part-time; 5. nočni vratar. Informacije tel. 040/229459. Pismene ponudbe na SAR S.p.A. Gorizia, Corso Italia 63.
VENCESLAV ČERNIČ
* 27. 9. 1909 t 26. 12. 1983
Ob prvi obletnici smrti se ga s hvaležnostjo, krščansko vdanostjo in v molitvi spominjajo
žena Milka, hči Olga, sinovi Dušan, Branko, Marjan in Igor z družinami, sestra Olga in ostalo sorodstvo
Moštvo Oiympie: stojijo z leve Ivan Terpin, Martin Kraner, Rinaldo Dornik, Mirko Špacapan, Štefan Cotič, Lucijan Battisti, Marko Cotič, Jože Vrtovec, Damijan Terpin, Dario Maraž, z leve pa so v čepečem položaju: Aleš Prinčič, Guido Neubauer, Igor Cotič, Simon Terpin, Mauro Kuštrin, Andrej Terpin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Pavle Brešan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih -bili v pomoč. Posebna zahvala gre župnikom gg. Rustiu in Pianiju, msgr. Fr. -Močniku in dr. Humarju za lepe in tolažilne besede, darovalcem cvetja in v dobre namene in vsem, ki so se pogreba udeležili.
Loč-nik - Gorica - Podgora, 15. decembra 1984
Mož Karlo, sin Karlo, hčeri Ortenzlja in Lilijana z družinami
JD Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica—*
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN