_____________ Največji slovenski ted-| nik t Združenih državah Izhaj« mk« irtdo. Naročnina: Za eiaaa. na lata.....$0.96 aatiaaa..........$1.50 Za taMsaautva.......$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Plača, ■ Chicago, III. I Talefon: Canal 2487 ^_____J Boricson, Postmaster General. The lai^ect Slovenian Weekly in the United States of America. avary Wednesday Subcription price: Far member*, yearly. .$0.M For non mem bars-----$f JM Foreign Co—trtaa.. OF THE GRAND CARNIOLIAW SLOVENIAN CATHOLIC UNION En tared a. Matt. Janoar, !8. ,»1S. at the ^ Of«« at CM^,. nu.e^ aadar tha Aet at Aur* l4> OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Plara, Chicago, IU.p relephone: Canal 24*7 V__J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDEP FOR IN SECTION 1103, ACT OF No. 1.—Stev. 1. ZGODOVINSKA WILSONOVA SLIKA o kateri smo priobčili v zadnji številki obširen opis izpod peresa Dr. Miljatin Zarnik-a, županovega nemestnika v Ljubljani, se nahaja sedaj v — Chicagu in sicer v izložbenem oknu pisarne "Glasila K. S. K. Jednote, 1951 W. 22 Place. Gospod Walter Predovich je izročil to sliko našemu listu v začasno pobrano, ter je izrazil željo, da naj bi se to historično, nad vse pomembno sliko poslalo in razstavilo v vseh večjih slovenskih naselbinah sirom Amerike. Ker je pa ta originalna slika še brez primernega okvirja in šipe. bomo kmalu potrebno preskrbeli, tako tudi. primeren zaboj za prevažanje. V pokritje stroškov za okvir in šipo je prvi daroval Walter Predovich $2.—; ostalo bomo skušali nabrati meti cliika-škimi rojaki. Mr. Predovieheva želja je, da naj bi se pri razstavi te slike skušalo nabrati kako pod-1 poro za bedne slovenske oslepele vojake v stari domovini — Slika pa sedaj še ni naprodaj. Najprvo pošljemo to sliko v bližnje slovenske ^asqlbine države Illinois: South Chicago, Joliet, Waukegan, Aurora, Springfield, La Salle, itd. Poslali jo bomo tajniku kakega krajevnega društva K. S. K. J. ki mora prevzeti? vso odgovornost, da se slika ne poškoduje in da se pošlje naprej. Ce želi še kaka druga naselbina v 111., to zgodovinsko sliko na o-gled, naj to sporoči uredništvu našega lista. POGON NA ' RDEČKARJE. VLADA BO ZOPET DEPOR-TIRALA DOSTI RADIKAL-CEV. -« r •{ -- Chicago, I1L, januarja (January) 1920. Novoletne tER 3> W7, AUTHORM:EDONlUNE 22. 191& Leto VI. Volume VI. Opis slike. Ker zadnjič nismo priobčili natančnega opisa te slike, ga prinašamo danes, kakor sledi: Ta Wilsonova slika, katero so nosili v Ljubljani pri veliki manifestaciji na dan rojstva slovenske svobode,, je izdelana na debelem kartonu v velikosti 37x27 pal- ceffcl ^.zeijf nam predstavlja Zaščitnika a ranih n'aftrdov: našega predsednika Wrfodrtnv Wilsona v doprsni, zelo^Sovečani obliki, ter je nad fse-izborno zadeta v akva-relnih bftrvah. Ozadje slike krasi •velika ameriška zastava; pod sliko je pa sledeči zgodovinski napis : "On the Birth of the Slovenian Freedom. — October 29th 1918. Dr. Miljutin Zarnik, Ljubljana.' V slovensščini bi se ta napis glasil: "Ob rojstvu slovenske svobode 29. okt. 1918." Iskrena hvala g. W. Predovi-chu za njegovo pozornost in uslugo, ker je to sliko izročil uredništvu našega lista! Skrbeli bomo, da jo bodo videli tudi Slovenci v Pueblo, Colo., kamor se bo g. Predovich te dni zopet vrnil po celoletni odsotnosti in neumornem brezplačnem delovanju pri chicaškem Jugoslov. Reliefu.-(^ast mu in tisočera hvala! Potres v Mehiki. Mexico City, 5. jan. — Sinoči so se pojavili skoro po vseh državah mehiške republike močni potresni sunki; središče istih je bilo v bližini ognjenika Orizaba; hudo prizadeta je tudi država Vera Cruz. 4 • Iz Cordobe sc poroča da je potres neko vas popolnoma porušil; dosedaj so spravili iz razvalin že 50 mrtvecev, vUalapi, severno od Cordohe je potres zahteval 100 žrtev. Strokovnjaki zatrjujejo, da je ta potres v zvezi s ponovljenimi erupcijami številnih ognjenikov širom ilržave. Washington, D. C. 3. januarja. — Vsled ukaza justičnega depart menta je vprizorilo sinoči številno zveznih agentov splošen pogon na "rdečkarje", oziroma komuniste. Iz raznih večjih mest se poroča, da je bilo pri tem pogonu aretiranih nad 4000 nelojalnih inozemcev, ki bodo vsi deportirani v Evropo, ponajveč pa v Rusijo na posebni "sovjetski barki." Vlada je izdala ukaz zveznim detektivom in policijskim oblastim, da naj zapričnejo z aretacijo "rdečkarjev", ob 9. uri zvečer, kar se je tudi točno izvršilo. Predvsem so bili spravljeni "na varno'*, vodje komunistov, pa tudi take osebe, ki držijo z njimi. Dosedaj še ne pomnimo v zgodovini Združenih držav tako številnih aretacij na en sam dan. Z uspehom tega pogona je justični department nad vse zadovoljen, ker ima v svoji pesti že skoro vse" glavne agitatorje komunizma ter anarhizma v Združenih državah. Oblasti so namreč že dobile v roke gotove dokaze, da so hoteli ti komunisti strmoglaviti našo vlada in jo nadomestiti s svojo, prav po ruskem , boljševiškem načinu. Vlada je zaplenila v raznih glavnih uradih komunistične' stranke, cele .kupe -obteževajn^ga materijala: Zapisnike sej, resolucije, okrožnice, brošure, jtd. ki jasno dokazujejo protidomovin-sko agitacijo. Ti ruski komunisti so hoteli zasejati svojo "vero" celo med zamorskim ljudstvom. Največ aretacij je bilo v New Yorku okrog 800. Med prizadetimi je najti skoro vse narodnosti: Ruse, Poljake. Nemce, Bolgare, Hrvate. Italijane, Spance, Portugalce,. Fince itd. (Op. ured. Hvala Bogu, da slovenskih anarhistom menda še nimamo!) Pretežna večina aretirancev — je ruske narodnosti (dosti izmed teh je Židov.) Včerajšen uspeli splošnega pogova na rdečkarje je bil v 44 mestih kakor sledi: Mgr. Buh-a "Glasila." Mgr. Jos. F. Buh« obhajal dva redka jubileja. Sta ros t a ameriške slovenske duhovščine, starosta ameriških slovenskih časnikarjev, častni član K. .S. K. Jednote i. t. d. — Monsignor Josip F. Bub. nam je poslal iz Duhitha, Minn., dne 31 dec. m. 1. sledeče pismo; "Glasilo K. S. K. Jednote Chicago, 111. Slavno uredništvo! Voščim Vam in či tate! jem "Glasila K. S. K. Jednote" blagoslov božji za božične.* goc^ovedn srečno Novo leto! Pogum in hn-predek ua pravi, poti"t neŽijpki dom! • . " * - 'it Z uljudnim pozdra'ybm : Mgr. Jos. F. Buh, V. G." Zaeno nam je-poslal Mgrn-»}es. Buh majhen izreze^' ^Duluth News Tribune" od dee.- itfl!) sledeče vsebine: "Mgr. Joseph Buli je .pel slove-jhašo. Duluthslca katoliška : duhovni-na se ^družila slavnesti ubletni ee. *z infiie ga <$ u h o v h iW. > v" Dne 28, decembra dopoldne pel Rt. "Kev. ,Jo.s. f-'. Bnl. s maso v k a t ectralTTresv. Šrea .Jezusovega v spomin njegove 20 letnice odkar je postal Monsignor in 30. letnice, kar opravlja službo generalnega vikarja rimo-katoli-ške škofije v Duluthu. Slavnostno pridigo je imel ]> r i tej priliki škof John T. Me Nicholas ki je omenjal posebne zasluge Mgr. Buh-a. Slovesna sv. maša sc je vršila ob asistenci Rev. W. Powers; Rev. M. Dougherty; Mgr. I). W. Lynch in Rev. T. M. Carthy. Pri tej priliki je pelo božično mašo več znanih solistov. I»o sv. maši se je vršil obed v počast Mgr. Buh-u v škofijski hiši." Dostavek uredništva: Mgr. J. F. Buli, dasiravno bo 17. marca letos že 87 let star, piše Še tako lepo in čitljivo kakor kak mladenič. V imenu "Glasila", v imenu vseh glavnih odbornikov in -v i- Glavna vprašanja pri ljudskem štetju. Te dni so pričeli hoditi po hišah in popisovati ljudstvo posebni vladni nastavijeneei, da izvršijo XIV. ljudsko štetje v Združenih državah. Vsakdo naj prijazno ter uljudno sprejme tega urednika(ico). da bodo Amerikanci uvideli, da smo Slovenci olikani ter gostoljubni. Čuli smo, da Italijani v Chicagu nalašč zapirajo vrata tem u-radnikom in se celo norčujejo ž njimi. Vsakdo naj pa tudi resnično odgovori na sleherno prašanje, kajti v nasprotnem slučaju lahko zadene dotičnika denarna kazen, ali zapor. Popisovalcu je treba točno odgovoriti na sledeča vprašanja : Kakšnega spola ste in kakšne polti? Koliko ste bili stari na svoj zadnji rojstni dan? Ali ste poročeni, vdovec ali lo- čeni? Kje ste bili rojeni? Kje sta bila rojena vaš oče in mati? Kaj delate in kje delate? Ali ste bili kdaj v šoli? Ali zna te citati in pisati? Ali samo či tati? Ali govorite angleško? Ali imate svojo hišo in če jo imate, koliko dolga je na nji? Kdaj ste prišli v Združene države? Resnica je vsem ljuba___ Ob sklepu nekega dopisa 'Pro- •svete" št. 3. od 5. t. m. čitamo sledečo uredniško opombo: "Izmed v.;eh slovenskih listov je eefino?! Prosveta'' pojasnjevala glede pošiljanja denarja v sedanjih razmerah v stari domovini," i. t. d. Ker je resnica -vsem lj^ba, naj bode listu "Prosveta" 'uljudno povedano, da je taka pojasnila večkrat prinašal tudi naš list m sicer izpod peresa g. g. Josip Sitarja in Walter Predovich-a, ki sta se mudila nad 6 mesecev v stari domovini. Zadnje tozadevno pojasnilo je bilo priobčeno v št. 48 dne 3. dec. 1919 celo na prvi strani v dveh stolpcih. To važno pojasnilo smo prejeli od jugoslovenskega posla-nika v Washingtonp, D. C. Mislili smo pač, da bodo ta u-raden oklic zastopnika vlade S. H. S. ponatisnili vsi oni ameriški slovenski listi, kateri so prejeli, označeni članek za objavo, v resnici sta ga pa dosedaj obelodanila samo dva: "Glasilo" in 4 Prosveta '\ Čemu gotovi listi niso hoteli obelodaniti tega poja-i snila. si lahko predstavljamo, ker Hi jim morda preveč škodoval pii 'biznesu", ali pošiljanju de-na rja v kronah. MgT. Jos. menu vsega članstva K. S. K. J. mu izražamo za njegovo pozornost v obliki prisrčnih novoletnih čestitk iskreno zalivalo. - Dal Bog, da bi blagoslov list anovnika naše podporne organizacije obilno rosil na nas v vseh zadevah! Daj pa ljubi Bog tudi častitemu, sivolasemu blagemu jubilarju dočakati še mnogo, čvrstih in'zdravih let; Chicatro..........450lSt. Louis ..............16 New York City____ROO Oakland. Cal.....20 Detroit......... .500!Ch«U«a .........24 Jersey City .....410'HaverhUl .......21 Newark .........320!Pitt»burgh ......21 Philadelphia .....200|Portland, Ore. ... 20 Rockford, 111.....183 {Loqisville ......20 Nashua .........161|Holyoke ........20 Buffalo .........136 Minneapolis............17 Milwaukee....... 98iYoum?stown .... 16 Cleveland ....... 75|Des Moines ..........16 Trenton ......... 75Chicopee................16 Manchester......651 Bridgeport ............15 Boston.......J.. 57\St. Paul................10 Springfield, Mass. 66t)enver ................9 Kan. City. Kan... 46iOmaha .................» Worcester, Mass.. 52|Lawr*nce................8 Lynn, Mass......46iToledo ..................8 Wilesbarre ...... 40!Waterbury ............7 Paterson ......... 40.Racine. Wis..........6 Berlin, N. H. . . A 40IEaat St. Louis . . 6 Baltimore ....... 36 - >wt Lowell.......... 30 Skupaj •;4,407 Viktor Bergerjeva izjava ter upi. New York, 4. jan. — Na nekem zborovanju v Manhattan liceju se je zopet izvoljeni socialistični kongresnik Viktor Berger iz Milwaukee, AVis. sledeče izjavil: "A-ko kongresna zbornica ne bo odobrila moje izvolitve, bom jaz prihodnjo jesen izvoljen guvernerjem države Wisconsinu, kasneje se pa podam v Washington, kot senator." Berger je sedaj na potu iz svojega mesta v Washington, kjer bo skušal zasesti svoj sedež v kongresni zbornici kamor je bil pri zadnji posebni volitvi zopet izvorUe so lla robn bankerota. ljen. Berger je moral svoj pred- Načelnik poslaništva sovjetske ruske republike v Ameriki aretiran. New York, N. Y. 5. jan. — Danes so zvezne oblasti aretirale Gregorja Weinsten?! desno roko" Ludvig C. A. Martens-a, samona-stavljenega poslanika ruske sovi-jetske republike za Združene države na podlagi deportacijskega povelja. Weinstcin?! je po zatrdilu državne oblasti za Martens-om najbolj nevaren in upliven ruski komunist v Ameriki. Aretirali so ga v uradu " sovijetskegi poslaništva", kjer je vodil pisarniške posle. Svoječasno je navc-denec živel v sibirskem.prognan-stvu kot političen ujetnik, od tamkaj je prišel pred leti z Leo Trotzkijem v Ameriko. Svoječasno je bil Weinsteinf ! glavni u-rednik "Novega Mira*', glasila ruske socijalistične federacije. vsled tega, ker je bil obsojen na 20 let ječe vsled kršenja nabornih postav. Amerika naj reši Evropo finančnega poloma. Washington, D. C. 5. jan. — Danes se je mudil pri finančnemu tajniku Glass-u zastopnik angleške vlade Sir George Paish. Paisli je dospel v Združene države v jako važni misiji. Pred vsem namerava izposlovati pri naših bankirjih ogromno posojilo v znesku $13,000.000,000: poleg tega bo naprosil tudi našo vlado, da naj razpiše mednarodno posojilo v znesku $35,000,000,000. Ta denar naj bi se sorazmerno posodilo raznim evropskim državam, kate- Kruh bo dražji. V Chicagu se bo morda že v Ali ste naturalizirani in če ste, j kratkem času zopet kruh podražil, katerega letajte bili? Minuli pondeljek se je vršile r Kateri je vaš materinski jezik?t('roat Northern hotelu konferenca Na zadnje vprašanje odgovo- Pekoyskih mojstrov, ki so podali rite: Slovenian. ' to »(1,J"h<> v<*t v javnost. ______Vsled zahteve razvaževalcev - ... . kruha jim bodo morali mojstri Soproga ameriškega poslanika za minimalno plačo povišati s $50 na $G0 tedensko. Ti uslužbenci so ^bivali sedaj od $50 — do $90 pfa V kolikor se more soditi, naši zadnji mandat v kongresu pustitji.kongresniki in senatorji Paisho- Jugoslavijo smrtno ponesrečila. Washington, D. C. 31. dec. Mrs. H. Pereival Dodge, soproga ameriškega ministra, dodeljenega vladi SHS. v Belgradu je danes skozi odprtimo vspenjače (elevator), v neki "apartment" hiši umrla vsled slučajne tukaj. Ko se je peljala Mrs. Dodge v vspenjači, je pri izstopu iz iste naletela na stekleno ograjo; pre-bivši steklena vrata je padla z glavo naprej več čevljev globoko na kamenita tla; nesreenica je obležala na mestu mrtva. Pokojnica je bila lici podadmi-rala James D. Adamsa. Njen mož, ki opravlja diplomatsko službo že zadnjih 20 let, je opravljal to službo pri ameriški legaci-ji v Belgradu že od leta 1917. Nedavno še le je bil imenovan z> ameriškega ministra kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu. pTace na teden. K stavki premogarjev. Columbus, Ohio. 5. jan. — Na tu se vršeči konvenciji Zveze pre- ,It,u "^'jmogarjev (U. M. W. of A.) so se ponesrecbe|vržile daneg ze,o yažne debafe y prilog odobritve stavkinega premirja. Večina uradnikov te zveze je zato, da se sprejme premirje in začasno konča stavko; o tem bo konvencija jutri končno odglaso-vala. AGITCRAJTE ZA K. S. K. JE-DNOTOI Avstriji preti pogin vsled lakote. Pariz, 5. januarja. — Vrhovni mirovni svet se je odločil ponovnd zaprositi vlado Združenih držav za finančno pomoč nesrečni Avstriji, kateri preti pogin vsled la-'Nemcev. Ratifikacija vega načrta nikakor ne odobro-vajo, trdeči, da je Amerika Evropi že dosti posodila. Nemci podpišejo mir 10. januarja. Pariz, 5. januarja. — Vrhovni mirovni svet je določil prihodnjo soboto, (10. jan.) kot dan podpi- . sa mirovne pogodbe kote. Na Dunaju je namreč taka beda in lakota, da se je bati pogina celega mesta. Dunajčani imajo samo še za 2 tedna hrane, kuriva pa nobenega. Zavezniške države bi rade same pomagale Avstriji, pa ne morejo ker nimajo nič dolarjev na razpolago. Cene denarja v Evropi so pa sedaj tako nizke, da bi morah plačati za ameriško blago dvakrat toliko kakor pred vojno. Poroča se dalje, da bo tudi Anglija naprosila ameriške bankirje za 13 bilijonov posojila, ker je cena angleškega šterlinga padla za 50 odstotkov. od strani te pogod- be se bo vršila v Versailles. Med Nemci in zavezniki je prišlo namreč do sporazuma v najbolj sporni točki. Zavezniki so sprva zahtevali od Nemcev 400.000 ton brodovnega materijala za potop številnih nemških ladij, interniranih pri Scapa Flow: zdaj so pa zavezniki to odškodnino znižali samo na 275,000 ton, s čimer so Nemci zadovoljni. # # Pri sklepanju in podpisu te mirovne pogodbe se Amerika ne bo vdeiežila; torej bodd mirovno pogodbo v imenu zaveznikov podpisale z Nemčijo samo Francija, Anglija in Italija. V znamenju suše. — 2.75 pivo prepovedano. Washington, D. C. — 5. januarja. — Najvišje zvezno sodišče je danes potrdilo pravoveljavnost Volsteadovcga prohibicijskega zakona, ki prepoveduje izdelovanje ter prodajo opojnih pijač, vsebujoČih nad pol odstotka alkohola. t Tako je vrhovno sodišče tudi določilo, da se nc sme 2.75 odst. alkoholičnega piva več variti in •točiti. Solnce — na stavki. Yuma, Ariz. 4. januarja.—Včeraj je bil prvič v našem mestu tekom zadnjih 45 let slučaj, da ni solnce sijalo, ker so ga obdajali temni oblaki. Namesto solnčnc svitlobe je ves dan močno deževalo. CgTi vabijo domačine iz Amerike domov. J Budimpešta, 3. jan. — Ogrska vlada je podvzela resne korake da bi pridobila v Ameriki živeče Ogre za povratek v domovino. Vsakdo izmed teh naj bi prinesel s sabo vse svoje premično blago. Vrnivšim se ameriškim izseljencem bo dala ogrska vlada razne udobnosti, predvsem pa. lepe kose zemljišča za obdelovanje. Nemiri na Bolgarskem. Ženeva, 5. jan. — Preko Belgra- da se semkaj poroča o velikih ne-Tozadevni odlok^e izdal'niirih na Bolgarskem. V Zofiji,! danes vrhovni sodnik Brandeis s pripombo, da ima kongresna zbornica popolno moč in pravico u-veljavljati vojne prohibicijske postave, ker Združene države se niso potrdile mirovne pogodbe. Pri končnem glasovanju vrhovnega sodišča je bilo 5 Sodnikov, "za" uveljavo prohibicije; 4 pa "proti". Zaeno je vrhovno zvezno sodišče-zavrnilo pritožbo države Rhode Island v zadevi prohibicijske postave'. glavnem mestu te države je hotelo ljudstvo navaliti na kraljevo palačo, kar je pa vojaštvo s stre« Ijanjem zabranilo. Po cestah mesta je razburjena množica manifestirala s klici: "Živela republika!" "Doli s kraljemPri teh pocestnih nemirih je bilo ubitih nad 100 oseb. Dobro delo boš storil, če prido* bil kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto. S tem naznanjam, da so bili 14. decembra m. leta za te-leto 1920 izvoljeni sledeči našega društva: Math. Kostainsek, predsednik. John Mat ko, podpredsednik. Joseph Jakse. tajnik. John Trhlen, blagajnik. Math. Prijanovieh, zastopnik. Math Jakse, podtajnik. John Markovieh, maršal. Bolniški odborniki: Peter Belay in John Vajdetich za Virginijo, za Mont., Iron, Minn. John Simonič. Albina niča Frančiška Nadzorni odbor: A Terezija Sedej in Dolenc. Bolniške obiskovalke in poslanke. Rozalija Sustar in Marija Oukale. Vsa pisma in druge pošiljatve tikajoče se društva naj se našlo v-lja na novo izvoljenp tajnico Miss Vary Leskovee P. O. B. 547 Rock Springs, Wyo. Želeča mnogo uspeha društvu, kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. J. ostajam s pozdravom Apolonia Mruk, bivša tajnica. Bridgeport, nedeljo 21. decembra svojo letno sejo in volitev odbora za leto 1920. V odbor so bile izvoljene sledeče članice: Predsednica Marija Hoge. Podpredsednica Ana Hočevar. Tajnica Josipina^ Hočevar. Podtajnica Terezija Šterk Blagajničarka Rozalija Glivar Zastopnica Ivana Hočevar. Nad- Naznanjam vsem onim Članom našega društva sv. Valentina št. 145, Beaverfalls, Pa., Hi se niso mogli udeležiti glavne letne seje Za Kveleth Minn. George Oza-! njch, Nadzorniki Frank L* uric h, John Benčina in Math. Laekner. Zastavonoša Joseph Vajdič za društveno in Nikolaj Jankovich za amerikansko. In seimčič. Zastavonoše Mihael Marcčič in Miko Spudie. Vratar Josip Curak. Pozdrav vsem članom in članicam društva, kakor tudi vsem, spadajočim h K. S. K. Jednoti. Geo. Kroteč, tajnik. dne 14. dec., da so bili izvoljeni^ zornice: Rozalija Gregorie, Josi- odbor za leto 1920 sledeči sobrat-phina Gorenc, Marija Hočevar. Vratarica Rozalija Potočar. Seja se je vršila v najlepšem redu, ol) obilni vdeležbi članic, ter želim, da bi se članice tekoče leto vsake seje tako številno vdeležile. ker s tem pokažejo, da se zanimajo za svoje društvo. Res je, da je včasi kak zadržek, da se ni mogoče seje vdeležiti, ni pa zadržka po več mesecev skupaj; ni< bolj žalostne stvari pri društvenih sejah, kakor če pride komaj toliko odbornie na sejo, da se komaj seja vrši. Pri takih sejah gotovo ni mogoče kaj ukrepati za korist društva. Ako se članice ne zanimajo za društvene seje, tudi odbor nice ne morejo same nič na/ predovati. Zatorej cenjene sose-stre udeležujte se sej kadar je Vam le mogoče in društvu boste pomagale do lepšega uspeha. V zadnjem letu je društvo izgubilo več članic, ki so društvo pustile vsled doklade, ter so ■ rajši pristopile drugam če so s tem napravile kaj dobička jim bo bodočnost pokazala. Društvo je obžalovalo njih odstop, pa krivda ni bila društvena, ne Jednoitina. Da je: Prdsednik Frank Brožič. Podpreds. Josip Kalčevič. I. tajnik Josip Kemfelja. II. tajnik Frank Flajnik. Zastopnik Alojz Gvetnich. Blagajnik John Flajnik. Nadzorniki: Mike Hudak, Fr. Grdentf in Štefan Šoštarič. Porotni odbor: Ignac Krklee, Ivan Brozič, Ivan Flajnik. Odbor bolesti: Nikola Klepec za Beaverfalls in okolico, stanuje na 1833 — 3. Ave. Štefan Šoštarič, P. O. Box 388, New Brighton, Pa., za okolico Fallston Brydizrom. Zastavonoše Jakob Kuzman in }njo Petir. /Maršal Nikola Klepec. Vsi člani našega društva naj si dobro zapomnijo naslove bolniških odbornikov, katerim naj se v slučaju bolezni prijavijo. Društveni zdravnik je Dr. Snodgrass v Beaverfalis, Pa. Društvene seje se vnše vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v hrvat-sko-slovaški cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. Vsemu članstvu K S, K. J. po- Prosim, da naj se vsak član javi še isti dan ko zboli pri predsedniku odbora bolesti, tako tudi ko ozdravi. Sedaj izrekam lepo zahvalo vsem onim, ki so pridobili minulo leto kakega novega člana za naše društvo. Vsem sohratom sose-stram tako tudi Mladinskemu oddelku naše K. H. K. J. želim mnogo uspeha, sreče, zdravja in blagoslova božjega v tekočem letu. Matt Broeenich, taj. je bila doklada je bila vzrok le šiljam tem potom, dasiravno že 'kruta morilka influenea. Hvala malo kasno — iskrene novoletne Bogu tudi doklade je sedaj konec čestitke. Dal Vsemogočni Gospod NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 168 K S. K- J- Bethlehem, Pa. je imelo dne 14. decembra, 1919 glavno letno sejo. Na tej seji se je z ve likim navdušenjem sklenilo, da se ustanovi MLADINSKI oddelek tudi pri našem društvu. V odbor za leto 1920 so bili izvoljeni Predsednik Jožef Škraban. Podpredsednik Jožef Kittck. I. tajnik Martin Murn. II. tajnica Mrs. Rozi Gosar. Blagajnik Mike Rogan. Zastopnik Ivan Gosar. Nadzorniki K. Kuhar, Fr. Bajzek. Joz. fatlich. Priporočeno je bilo, da bi vsaki Član vsaj enega novega člana pri dobil. Na delo bratje !• Prosim vse člane in članice, da se prihodnj( seje dne 11. januarja 1920, gotove vdeleže, ker if na dnevnem redu več zelo važnih točk v korist dru štva in članov. Z bratskim pozdravom Martin Murn, tajnik. e in naselbine je zagotovljen. Moško droitvo svetega Flori-;jana St. 44 K. S. K. Jednote je darovalo za cerkev $25.00. ' Ravno tako vsoto tudi žensko društvo Marija Prečistega Spočetja št. 80 K. S. K. J. Skupna božična kolekta je $910,000, največja kolekta v zgodovini te fare. Vsem našim faranom v So. Chicago: Srečno novo leta 1920! Vsem delavcem v Ameriki pa korajže in nekoliko potrpljenja, da se delavske razmere ublažijo! Vam pa, brat urednik "Glasila" K. S. K. Jednote, le pridno mkajte pero v napredek K. S. K. T., v napredek naših naselbin iu [tudi Vam bo narod hvaležen! Rev. Anton So jar, župnik. NAZNANILO. Društvo sv. Srca Marija št. 86 v Rock Springs, Wyo. je na svoji letni seji dne 14. dec.« 1919. izvolilo sledeči odbor za leto 1920: Predsednica Mary Karshisnik. Podpreds. Marv Tauehar. J. tajnica Miss Mary Leskevec. II. tajnica in zapisnikarea Miss Anna Sta lic. - kirajničarka Jennie Ferlic. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. v Barberton, O. Tem potom naznanjam tvsem tistim, ki se niso vdeležili zadnje redne seje, da so bili na imenovani seji za leto 1920 izvoljeni sledeči društveni uradniki: Alois Arko, predsednik; Friderik Udovic, podpredsednik; Joseph Lekšan, tajnik; Johan Šega, zapisnikar; Mihael Pristov, blagajnik^ Franc Beg, zastopnik. Nadzorni odbor: Matija Mihelčič, Johan Gerbec, Karo! Brunski. Zastavonoša Anton Gerbec; bolniški nadzornik Johan Dicic; društveni zdravnik Dr. Pierson. Cenjeni sobrat je! Leto 1920 imamo pred seboj. Kaj naj storimo, da bodemo v novem letu bolj napredovali pri društvu kakor tudi pri Jednoti? Bratje, največji in najbolj gotov napredek imamo v tem, da pridobimo kolikor je največ- mogoče novih mladih članov, s tem bodemo najbolj pomagali sami sebi pri društvu in s tem bodemo najbolj vstregli naši materi K. S. K. J. Cenjeni sobrat, ali si katerikrat razmišljal, kako bi mogel pridobiti novega člana za K. S. K. J.? Ako še nisi, stori to sedaj in gotovo se ti bode posrečilo pridobiti vsaj enega novega člana v letu 1920; torej bratje, vsi na delo za procvit društva in za procvit naše dične K. .S. K. Jednote. H koncu želim vsem skupaj srečno in veselo novo leto! Z bratskim pozdravom, Joseph Lekšan, tajnik. in z novim letom nastopimo spet normalno stanje pri društvih in K. S. K. Jednoti. Težko je bilo res plačevanje visokih asesmentov v sedanjih časih, a sedaj je vse pre-stano; članstvo je zvršilo svojo dolžnost in pokrilo vsaj deloma svoto, ki se je izplačala mnogo Bog, da bi naša K. S. K. J. v tem letu korakala, na potu napredka ter uspeha. Lani smo imeli dosti neprilik in težkih preskušenj, katere smo pa hivala Bogu vse srečno prestali.' Živela naša Jednota! Živel glavni odbor in živelo celokupno član- brojnim.žrtvam epidemije. K. S. sivo! K. Jednota bo zopet v starem tiru lepo napredovala v korist in ponos članov in članic. Zatorej cenjene sosestre pojdimo na delo v prihodnjem letu, ter delujmo za napredek našega društva *v. Ane in KSKJ. Ker imaiiH> p» K. S. K. J. Mladinski oddelek ki je že tudi pri našem društvu dobro narasel, pa bi lahko še enkrat toliko, zato imate lepo priliko^ pomagati si s tem, da vpišite svqp je otroke v Mladinski oddelek društva in K. S. K. J., do boljšega obstaja, ter s tem koristite sebi in Vaši mali bodo imeli priliko biti člani katoliške Jednote. ki bodo Vam enkrat, ko bodo prišli do spoznanja hvaležni. H koncu izrekam iskreno zahvalo vseh starim odbornicam, ki so tako vVtrajno delovale na društvenem polju preteklo leto. Novim pa želim, da bi z vso vnemo složno delovale in dosegle mnogo uspeha za društvo sv. Ane. K sklepu želim srečno, zdravo novo leto vsem članicam in članom K. S. K. J. posebno pa sosestrani drpštva sv. Ane štev. 23. Sesterski pozdrav Josephina Hočevar, tajnica. Josip Kemfelja, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva Sv. Ane št. 156, v Chisholm, Minn, se naznanja, da so bile pri zadnji mesečni seji izvoljene sledeče uradnice za leto 1920: Predsednica Frances Šetina. Podpredsednica Alojzija Vesel. ' Tajnica Mary Ba'bnick. Blagajničarka Johana Prive. Zastopnica Mary Knaus. Zapisnikarc Mry Pucelj ml. Bolniška načelnica in zasta'vono-»silka Johana Ostruh.. Bolniška podpora se je povišala za en dolar na dan. Mary Babnick, tajnica. NAZNANILO. So. Chicago, 27. dec. 1919. Cenjeni gospod urednik "Glasi la K. S. K. Jednote! Če le mogoče, stisnile ta le do pis kam v svoje predale za prih izdajo. Duh hvaležnosti mi veleva, dt se te dni spominjam vseh še ži vih, ali že mrtvih mož, ki so po stavili temelj slovensko-hrvat ske naselbine v So. Chigacu. V mislih imam rajnega Rev. F S. Šušt ersica V mislfh Plevnika. V mislih vimam Johnia Kranjc-a. • V mislih imam Alojzija Krašovea. V mislih imam Plaznika. Vse imenovane gospode imajc tukajšnji" Slovenci v dobrem in hvaležnem spominu. Čudom se čudim, da tukajšnj hvaležni rod prinaša dolarje, na. se čitajo svete maše za pokojne ga Rev. John-a Kranjec in za po kojnega Rev. Alojzija Krašovec. iFarani — Slovenci, Hrvatje ii Angleži — vsi jih imajo v hvalež ! imam Rev. John-a rajnega Rev rajnega Rev. Rev. Johna Iz urada I. tajnika društva sv. | ue™/pomin" . . . „ Mi-halja (Mihaela) št. 163, .1Kdor ve\ kak? ->e v Ame Pittsburgh, Pa organizirati naselbino, usta „ V1. .. , „, „ noviti novo faro, držati , skupa. Na prošli seji dnel4.dec. 1919 j pod pnim patronom dvo jugoslo. vanski narodnosti, obe v dobro bit ljudem samim, da se v tej nov: je bil izvoljen sledeči odbor za te koče leto: Predsednik Tomo Belanich, 129 Home St. Pittsburgh, Pa. domovini naselijo, napravijc 'svoj dom, svoje domače ognjišče Podpredsednik Franjo Skočič, J ta bo razumel, zakaj slovenski ii NAZNANILO. Na letni seji društva Sv. Ane št. 120 KSKJ. Forest City, Pa., dne 21. dec. 1919 so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1920: Fannie Gerchman, predsednica. Maggie Kamin, podpredsednica. Paulina Osolin, I. tajnica. Mary Himončič, II. tajnica. Ivana Kres, blagajničarka. Angela Oražem, zastopnica. Nadzornice: Mary Sivic, Sophie Zidar, Ana Novak, Angela Za-lar. Poslanke za Forest City: Rose Marinčič. Poslanka za Vandling: Fannie Kovačič. Poslanka zaBrowndale: Alojzija Oven/ Zdravnik: Dr. C. R. Knapp. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mestni dvorani. H koncu pozdravljam vse član* (ice) K. S. K Jednote in jim želim veselo in srečno Novo leto. društvu sv. Ane pa še zanaprej tako lepega napredka in sloge kakor smo jo imele dosedaj. Paulina Osolin, 1. tajnica. NAZNANILO., Društvo sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. je na svoji letni seji dne 28. dec. m. 1. izvolilo sledeči odbor za leto 1920: Predsednica' Agnes Setnikar. Podpreds. Frances Terček. I. tajnica: Katherine Mauser. Zapisnikarica Mary Modrich. Zastopnica Jera Opeka. Zastavonosilka Frances Drobnič. Nadzornice: Frances Ferlan, za 1 leto Frances Sifler, za 2 leti. Frances Dobnikar, za 3 leta. Poslanka Mary Brence. Vratarica Mary Gerjol. astavonosilka Frances Drobnich. K sklepu želim zadovoljnost in napredek našemu društvu tako tudi vsemu članstvu K. S. K. J. ■Sosesterski pozdrav Katherine Mauser, tajnic. POZIV NA SEJO. Iz urada društva Marije Pomag. št. 129, So. Omaha, Neb. S tem naznanjam in ob enem opominjam vse članice našega društva, da se vse udeleže prihodnje mesečne seje, vršeče se drugo nedeljo v mesecu, to bo dne 11. januarja še v starih prostorih. Ker nam je bilo nemogoče vo-■iti cdbor na zadnji seii (vdeležilo se je seje samo 5 članic) smo sklenile, da se vrši volitev odbornie na prihodnji seji. 178—34 St. Pittsburgh, Pa. I. tajnik Matt Brozenich, 93—^ 44. St. Pittsburgh, Pa. II. tajnik Josip Bartolič, 134 Huron St. Mill vale, Pa. Zastopnik in blagajnik: Ignac Rudar, 129 Home St. Pittsburgh, Pa. Predsednik nadz. odbora Mike Hrelič, 121 Almond Way; pomočnika Anton Stimac, 128—49. St. Andrijo Šurman, 4812 Plum Alley. Predsednik ocSbora bolesti: Mirko Sambor, 141 Holly Way. Kolektor Jos. Vukelja, 115—45. St. maršal Mike Sambol, 134—45. St. »vsi v Pittsburgh, Pa. Nadalje pozivi jem vse nove odbornike na prihodnjo sejo, kjer bodo morali položiti vsak svojo prisego za svojo čast in uradniško delo 1. 1920. ker to naša pravila zahtevajo. Tako prosim tudi vse ostale člane, da pridejo na prihodnjo sejo, kjer boste čuli celoletno finančno poročilo našega društva. Poleg tega imamo na dnevnem redu še več drugih važnih točk. Zdaj pa iskreno čestitam povodom Novega leta tvsem bratom in sestram našega društva, da bi bilo leto 1920 zanje srečno in zadovoljno. Prosim vsakega, da naj bi vsak po enega novega člana to leto pridobil za društvo, kar bo v korist članu in celemu društvu. Pristopnina za društvo znaša sedaj en dolar za člma. Naše društvo plačuje po 7 dol. bolniške hrvatski in angleški in tudi nem ški ljudje pridejo prosit iu pla čat 7. besedami: "Gospod! Hitro opravite erir sveto mašo za gospoda N. N. I mamo ga v dobrem spominu, kei je živel mnogo let med nami, do sti pretrpel in povzdignil naš« naselbino!" Ne boni pa hvalil samo gospo dov dušnih pastirjev te fare. — Duhovnik brez ljudstva ni nič. V So. tallicagu imamo izučer cerkveni pevski zbor pod vod stvom našega izbornega organi sta Mr. Jakoba Smreka rja. Pri osmi sveti maši popevajc deklice krepko, da jih je veselj< poslušati. Pri deseti Sveti maši sc pa zbere mešan pevski Zbor. Ob božičnih praznikih so peli pevci: »Frank Hodnik, Joseph Kulielj John Makovec, Joseph Franko. John Franko, John Novak, Jerry Triller, Frank Kovačič, Louis Špan, Frank Košič, Joseph Dov-jak, Anton Volk, Frank Travni čar — in pevke: Fr. Smekrar, L. Dolmšek, A. Benkovič, M. Milo savljevič, F. Bakše. M. Enčimer, Rose Gradišar, Mary in Jennie Span, AJbina Skalla. V imenu angelov, ki so peli: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji", se Vam vsem najlepše zahvaljujem in Vas prosim, le tako »naprej! "Ljubite slovensko petje, ljubite slovensko Joliet, IU. Cenjeni urednik:— Ker smo skončali leto 1919, ki je bilo težko leto za delavce, oso-bito vsled jeklarske stavke in ker začenjamo novo leto 1920 je noja iskrena želja in up, da bi lam to leto prineslo boljše čase. Jaz mislim, da bi ne bilo tako 'ludo za delavce, če bi malo bolj ;kupaj držali in če hi bili malo x»lj previdni pri mestnih ter državnih volitvah. Pri raznih vo-•ilnih kampanjah bi ne smeli vse-?a verjeti raznim voditeljem in lavideznim prijateljem dela v-tva, pred vsem pa naj bi ne verjeli vsega, kar čitajo v raznih kapitalističnih listih. Tudi tukaj pri nas v Jolietu bi jilo lahko veliko boljše, da bi la-iko imeli svojega delavskega župana. Vse to je pa nemogoče, ker ljudstvo preveč veruje krivim orerokom in kapitalističnim 1»-rtom, ko je imamo tudi pri nas. Stopimo torej tovariši delavci ori . letošnjih glavnih volitvah ikupaj in na noge, pa si izvolimo nože iz naše vrste in po naši veji. Minulo leto naj nas izuči. Poglejte kako kapitalisti drži-:o skupaj, zato imajo pa moč. 3odimo složni, pa bo zmaga na-'Sa, pa se bomo otresli nadležnega sovražnika. K sklepu voščim vsem slovenskim delavcem sirom Amerike ve-elo, zadovoljno, srečno, uspešno n zmagonosno leto 1920. S pozdravom John L. Živetz ml. •lan dr. sv. Jož. št. 2. KSKJ. in iredsed. ter delegat Match Workers Union No. 16335 A. F. of L. New Duluth, Minn, na Silvestrov večer. Spoštovani sobrat urednik: V prvi vrsti se priporočam, da le bi to moje pisanje našlo prostora v uredniškem košu, ker bi /am rad malo poročal, kako se aam kaj godi tu v mrzlem Novem Duluthu ob reki St. Louis, ki je menda največja jugoslovanska naselbina v tej okolici. Polex? Slovencev, živi tu največ Jf lov. Srbov in Črnečorcev in / Jgih Jugoslo veno v. - Jf Da nismo osobifo na' verskem Dolju zadnji, sem m^opazil pri polnočni masi v cerkvr^v. Eliza-)ete minuli božični veeer. Cerkev je bila namreč natlačeno polna do :adnjega kotička. Res, jaz nisem nislil, da je toliko vnetih katoličanov tu v naši naselbini. Kako veliko število jih je pristopilo k nizi Gospodovi, da so lahko prerojeni na duši obhajali božične praznike. v Ko je naš Č. g. domači župnik '.apel "Glorijo"' so mi por o sil? jči ob spominu na nekdanje pol-ločnice v mojih mladih letih; ?daj jih pa obhajam tako daleč od rojstne domovine! Lahko smo veseli in ponosni, da imamo tako vrlega župnika. Rev. K. Piniata, katerega nam je sam Bog poslal v oskrbovanje duš. aotovo je župnikovanje v farJ \ katoličani 10 mešanih narodnosti težavno; pa gre vse tako lepo "laprej. Rev A. Pirnat je iz znane gorenjske družine, od koje je če.-tvero bratov duhovnikov, pat* zelo redek slučaj! Drugih posebnih novic ni, kakor da delamo neprestano; ueks-teri kar po 14 ur skupaj. Zima nas pritiska, da ne hodimo dosti na okoli, ampak se držimo v prostih arah peči. Pozdrav do vsega članstva K- K. J. in do vseh čititeljev lista Nick Chemich, box fi«. . New Duluth, Mfta. fetrtek, dne 8. t. m. pol 8. uri zvečer se vrši celoletna seja Zveze Jug. Žen in Deklet, Chicago, IU., v Slovenski cerkveni dvorani. Vabljene so na to sejo vse cenjene članice, pa tudi druge rojakinje in Jugoslovenke. Seja bo zanimiva, ker se bo na isti poročalo o celoletnem dobrodelnem poslovanju te Zveze. Vrši se tudi volitev novega odbora in vpisovanje novih izvršujočih članic za tekoče leto. Letna udni-na 2inaša samo en dolar. Zavedne Jugoslovenke iz Chi-caga: Dobrodošle na tej seji! Odbor. PISATELJU ME&KO-TU V J POMOČ. Cast stoišev v božjem laslepaisivn. is AfftJ prevd Rev. A. Schiffrer, Rock •»Springs, Wyo. piše mi sledeče: "Za Meškotovo zbirko Vam požiljani priloženih $10. Obložen sem z nadlogami in boleznimi, ' kot svoje dni svetopisemski Job, zato Vam ne morem poslati več, dasiravno bi Vam rad pomagal priskočiti gospodu na pomoč s polmima rokama.'' To pismo pove več kot dovolj. . . . Rev. J. C. Smoley, Iron River, Wis. Ustnica uredništva. ______ i J. Z. East Worcester in. A. B. Waukegan, 111. — Poslano sledi v prihodnji številki. Listnica opravništva. Društva, ki nam dosedaj še niso doposlala imen novih odbornikov za prihodnje leto, naj to store v kratkem, če hočejo, da bodo priobčena v novem imeniku. Uncle Sam kakor zdravstveni svetovalec.. Te članke piše za "Glasilo K. S. K. Jednote" The United States Public Health Serviee. Rupert Blue, vrhovni zdravnik. Uncle Sam kakor zdravstveni svetovalec 'bo odgovarjal pod to rubriko ali potom pošte na vsa vprašanja plošnega interesa glede zdravstva, sanitacije in obvarovanja pred boleznimi. Njemu ni mogoče odgovarjati na vprašanje povsem osebne naravi ali pa dajati predpise za poedine bolezni. Naslov: Health Advisor, 124 E. 28th Str. New York. N. Y. V boj proti jet/ki. Sledeča dejstva so bila dognana po strokovnjakih v vodstvu društva za boj proti jetiki, "National Tuberculosis Association". J etika (tuberkuloza) ubija ljudi, ki proizvaiain — zlasti moške in ženykA1 1» A ma«M L!1 —. _ ___i __f j.i # m . * na, popotnika; niti ne pogleda ga, po nasprotni strani ceste gre mimo njega, a glej, zavzamejo se oči popotnikove, od groze in od strahu mu vzdrhti srce. Gre mimo drugega ta, ona, dotakne se ga mimorede, nalahko, .komaj z laktom, z rokavom črne obleke komaj, a čuj, zavzdihne iz globočine srca in zaječi kakor v smrtni težavi. Ob hiši koncem vasi se u-stavi mračna popotnica. V tistem hipu, čuj, zaprasketa v slami na skednju. Tanka, svetla roka, kakor roka gorečih v vicah, se stegne iz slame gor proti senu pod streho. Dotakne se ga komaj in čuj, še šumi tudi »v senu, poltiho, skoro plašno še, iskaje proste, široke poti pod nebo. Više gor ob senu tipa nemirna svetla roka, bu-ti ob sleme, 'omahne nazaj, zažene se spet v njega z razdraženo močjo, tretjič, četrtič tresne pb sleme... Pes zalaja na vasi, zatuli prestrašeno in plašno ... "Gori!" — zakriči v temno noč obupan glas, polblazen od iznenadenja in od grozote. Roma po deželi igeiia sestra. Stopi v hišo ob cesti; črez dva dni poneso iz nje oporo hiše, palico družine: očeta. Gre preko polja, po stranski, malo obhojeni stezi, zavije v samoten dom, in glej, v istem hipu otemni solnce hiše, ugasne veselje domačih: mati, ljubeča in skrbeča do tega hipa, zatisne oči za vekomaj. Od tam zavije med smrečjem proti gradu. Tiho in samozavestno stopa med kostanji ob beli cesti. Neslišno, a s trdno nogo stopi v visoke dvorane, vsevprek prepre-žene z mehkimi preprogami. Vni-de v majhno, razkošno utrjeno sobo, kjer leži in drhti v vročici mladi grajski sin. Grad in pol premoženja bi dala graščak in graščakinja, kaj pol, vsega bi dala z radostjo in bi si služila vsakdanji kruli z delom rok, nevajenih dela, samo da bi odkupila e-diuca smrti — zaman, že stoji smrt ob postelji in stega roko, da prereže nežno nit kratkega mladega življenja. Tako hodijo po deželi vsepo-vprek, mrke in mračne, obiskujejo vasi, trge in mesta. Oglase se tu, tam, nevidne, nepričakovane morda povsem, pričakovane z grozo, z bridkimi, morečimi slutnjami. lieizraženiuii, izraženimi; ljubezni: a materinstvo utruja ... Že je odhajala pomlad. Dnevi so bili vroči, večeri topli. V travi nad mlinom, malo strani ceste, so posedali in poleža^ali v prvem mraku vdovina deca, včasih je prišel za nekaj trertutkov tudi Nande. Vilma in Tinka sta le zrli s hrepenenjem črez dvorišče dol k mlinu, a tja navadno niste smeli, vsaj ko je bil oče doma ne. Sedeli so, ležali napol, oprti ob komolce, in so poslušali FJorijana, pripovedujočega iz življenja, ki je bilo za njim in je bilo pisano kakor obleka ciganova; iz knjig, ki so vedele vso modrost in so pripovedovale najčudovitejše hi-storije kot najresničnejšo, neoporečno resnico; iz lastne domišljije, ki je zašla v časih v dežele skoro neverjetnih dogodkov in čudežev, na poti, kamor mu je komaj sledila pamet in domišljija maličken*. "A kakšna je bila pač ta hiša, striček, ki je imela v nji hudobna čarovnica zaprto mlado princezi- njo?" Rudolf ni mogel zamisliti dovolj jasno te čudovite hiše; ker če bi bila taka, -kakoršna je njihova, čemu pač ni ušla nesrečna kraljičina? Skozi okno bi ubežala, če bi bile duri in vrata zaklenjene res neprenehoma. Ali ko bi stopila čarovnica za hip v kuhinjo in bi pustila duri odklenjene, nezaklenjena morda tudi vrata na dvorišče, glej, v tistem trenutku bi-ušla. Tako naredila včasih on in Gabriel. Ni mogoče tako?..,. In okna? Ali so Šipe na oknih t Zdrobila bi jih na kosce, ko bi varila starka v kuhinji čarovniške soke, in bi se splazila »kozi okno in bi odbežala «v gozd. Širne so sicer tiste šume in brez obhojenih stez; a morda bi ji poslal Bog na pot palčke, z leščerbami, da ji posvetijo v noči in v temi gozda, morda celo kralja palčkov, čigar zlata in demantna krona gori in se sveti kakor solnce na nebu. Že od daleč bi jih videla med drevjem, stoječe v blesku in žaru krone kraljeve, in bi se zatekla k njim zaupljivo in vsa razveselje-na. "Rešite me, moji dobri, blagi!" Kako bi je ne rešili, ko je tako lepa, tako sladka! "Kakšna bi naj bila hiša! Saj si vendar lahko misliš, kakšna." Gabriel si jo je pač mislil. Videl je vse živo pred seboj, kar je zidala domišljija in beseda Flori-janeva. In če ni videl, če ni ume-val, je povpraševal tako dolgo in natanko, da mu je bilo vse jasno do zadnje malenkosti. To zakleto hišo krepeljebabino je videl takoj umazana bajta, nizka, a dolga, daljša nego če bi postavil njihovo kočo, mlin in kovačnico v eno vrsto. Po trohnobi diši v vsi hiši. Vlažno, nesnažno kamor stopiš. Okna? Majhna, zroča in zlo-često in grozeče kakor oči kovačeve, ko je pijan in za pretep in poboj pripravljen, ne, še hudob-nejše: oči čarovnice! Preplaši se popotnik in vztrepeta od mrzle groze, če jih zagleda od daleč, kako strupeno in sovražno zro v svet boži... Ne, iz te ječe se ne izmuzne tako lahko kakor iz njihove hiše: ječa na smrt obsojenih je, grob. Iz tega varstva ni mogoče ubežati tako nebrižno, le i napol nemirnim srcem, kakor utbežita iz varstva materinega Rudolf in on. Vsepovsodi pazi in čuva grozno oko čarovničino, ne samo v hini, pred hišo stopiš morda, glej, tudi tam: vidijo te umazana, hinavska okna bajtina, iu čarovnica sama te vidi. Ne uideš, rcvica! Priti mora močan vitezr kraljevič iz devete dežele, da reši nesrečno, ugrabljeno deklico... Lepi so bili večeri, brezskrbni, potekajoči v sanjarenju, ki je blodilo v daljnih tujih deželah, kamor je romalo začudeno srce, kamor so hitele razgrete misli — kdo bi slišal ob teh večerih tihi korak mrkih žen. stopajočih t mračnimi, zlo znaneeimi pogledi mimo! (Nadaljevanje.) _____ (zhaja vsako sredo. Lastnina' Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah 1051 West 22nd Place, . 'm Uredništvo in apravnistvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Z« inozemstvo....... ...•••........ 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 West 22nd Plaee, OFFICE: - Phone: Canal 2487. ,, CHICAGO, ILL. For Members, per year Subscription price: ............... 1.50 For Foreign Countries ............... 2.0C Gompersova novoletna izjava. Zadnje dni smo čitali v ameriških listih novoletne izjave raznih ■vplivnih mož: politikov, učenjakov, strokovnjakov, voditeljev itd. Tako izjavo — lahko bi rekli tudi poslanico — je izdal v javnost tudi Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije (A. P. of L.), ki je največja strokovna organizacija v Združenih državah ameriških. Mr. Gompers navaja v tej izjavi zaobljubo in voljo ameriškega organiziranj delavstva, ki hoče tudi to leto izvrševati dolžnosti ameriškega državljana, kakor se je to vršilo tudi v preteklosti. "Ameriški delavci," je rekel Mr. Gompers, "so pripravljeni z Novim letom, kakor v preteklosti — izvrševati popolnoma svoje dolžnosti ameriških državljanov. Mi smo vedno stavili v ospredje Kot državlja- nam je bil slaščica, a o zabeli ni bilo ne duha, ne sluha. Pogled na žalostno ženo in blede obraze naSih ubogih otrok nam je preaunjal erce. Ali pomagati si nismo mogli Morali mo prenašati vse trpljenje in težave. In vse to je povzročilo blokada. Grozno žetev je imela smrt, ali to pa ne samo na .bojnem polju, nego tudi v zaledju med našimi vrstami Jetika in druge bolezni so zahtevale'ogromno število človeških žrtev. Videli m čutili smo vso to bridko bolest, ali primorani smo bili delati naprej. Z mirno vestjo lahko rečemo, da smo bili junaki dela tukaj doma v zaledju. In-tisti, ki so morali z orožjem v roki braniti svojce in se bonti za do-movino so tudi prenašali najgrozovitejše težave najkrutejše vojne. Ljubi rojaki, vi ne pojmite, -kaj smo mi pretrpeli, zakaj, vi niste nikoli okusili takšnega trpljenja, vam ni nikoli manjkalo obleke in živeža Ali verjemite nam, da smo bili lačni in da smo strasno trpeli lakoto in pomanjkanje. Sedaj je vojna končana, ali razmere se-niso veliko boljše od onih med vojno. Vojna je izgubljena za Nemčijo, in povsod je občutili to dejstvo. Maščobe, ki nam je je manjkalo v vojnem času, tudi sedaj ni. Slabi vojni kruh je še zmerom naša hrana. Čevljev ni dobiti razen za strašno č te za sedaj še le bolj redke pojave, prosimo sodeželane, naj razmišljajo sedaj o tistih izbruhih sovraštva do našega naroda, o tistih napadih na slovanska imetja in celo na naprave, ki sluzjo — kulturi! Ne dolžimo vseh naših sodeželanov. Saj vemo, da so mnogi obsojali tiste vandaliz- biti, pač pa mora biti — red. Brez reda ni pravega, zadovoljivega življenja! In ako naj bo tako živ-Ijenje, se mora zavedati vsakdo, da je tudi na svobodi poleg pravic — dolžnost! Kdor hoče srečno uživati svobodo, jo mora prav razumevati! Luč svobode mu ne sme omamljati očesa in pameti I Pokažite se zrele za uživanje svobode, pa bo vse prav in dobro! *' Edinost**. Sami sebe po zobeh! 'Nazione" je pripovedovala v svojem izda-nju od 22, novembra, kako da se je nekoč zbrala v uredništvu tedanjega "Indipendente' veča družba dijakov iz Dalmacije: Italijanov, Srbov, Hrvatov. Albancev- Razgovor se je vršil v italijanskem jeziku. Iz tega dejstva i-ma "Nazione" na mestu svoj zaključek. ker se je v uredništvu i-talijanskega lista govorilo italijanski, to je dokaz, da je občeval ni jezik italijanski na vsem Jadranu! Z isto pravico bi rekli: ker se je v uredništvih dunajskih listov govorilo nemški, je bil ,ob-čevalni jezik nemški po vsej Avstriji.— tudi v Trstu, tudi ob vsem Jadranu! Kako se bijejo sami po zobeh! Zato tudi ni treba dalje odgovarjati na take nezmi-selnosti. Za take "argumente" je edini lek: molči in — smeji se mu! — Nekaj pa so vendar zagrešili tisti srbski in hrvatski dijaki: ko so se predstavljali, je vsak ož-načal svoj kraj s hrvatskim krajevnim imenom. Nastalo je malo prerekanje. Potem so šli na čašo vina, kjer so napivali bratstvo med sinovi istega ozemlja. Ali tu že ni bilo več pravega bratstva. Hrvatje in Srbi so — tako pripoveduje "Nazione" dalje — oporekali Italijanom: 'Vi prevajate vse; Pariz je Parigi, Wien Vienna itd. Zakaj ne priznavate pravice tudi nam? Za nas južne Slovane je Roma Rim, Wien Beč, Aquilea Oglej itd.!" Ozirom na to oporekanje pridodaje "Nazione*' pri- me. Ali je tako, da senca ne paela Pombo, ki je zares klasična- Pra-samo na poedine krivce, marveč vi: "Opazka je bila logična- Vsak na skupnost. Na treznih in razum- narod more P° svoie dajati ime nih elementih med našimi sodeže- kakemu kraju. Ali, paziti mora, lani je, da nastopijo proti činom, ki zagrajajo pot do tistega cilja, po katerem so začeli stremeti pro-svetljeni duhovi v njihovem narodu, do cilja, ki jim ga je označal tlidi njihov veliki Giuseppe Maz-zrni: pot do sporazuma, do mirnega soživljenja, ki bi bilo v blaginjo, za — obojne. "Edinost". Življenje v svobodni državi. — Pregovor pravi: več velja unca pameti, nego sto litrov moči! Več velja znanje, nego-li imetje. Da smo bili v velikem neznanju, to nam pravi zgodovinar, kajti osem stoletij smo bili sužnji tujincev, hlapci, in nazivali so nas z najsra-motnejšim imenom. Ko smo bolje izpregledali in se osvestili, je dobil naš rod svojo svobodo, milo domovino. Še mu bo cvetela sreča, ako bo pamet svojo ostril z me>dri-mi knjigami in novinamL Še je neznanja v našem narodu, še jih je vnekalerih predelih,ki ne znajo kitati. In ker še ni dovolj prosvete in nauka, čuješ take neslane in leumne besede, da se zgražaš začudenju. Ko je bila proglašena lržava Hrvatov, Slovencev in Sr-30v, so mislili nekateri, da mora biti vse tako, kakor ljudstvo hoče, o je: da bo mogel vsakdo delati car bo hotel. Dogajali so se slu-•aji napadov na privatno imetje. V zakaj te)? Radi neznanja! Neka eri menijo: ker se ima vršiti le 'olja ljudstva, treba vprašati vsa sogar, kakega ministra, kakega joglavarja, kakega sodnika, ka-tega župnika, kakega orožnika ali •inancarja, kaj želi? Nič da se ne zgoditi brez ljudstva! Počasi, )ratje! Ni vse tako kakor mislijo >litve glave. V vsaki državi vsega .veta je dano narodu na voljo, da /oli svoje zastopnike. Ti zastopni ki v zbornici krojijo zakone, ure jujejo državo, imenujejo upravite-ja. Kralj, ali predsednik republike le podpisujeta, kar so sklenili .astopniki. Kdo bi utegnil vpra-ati: kaj pa smo pridobili potem-akem? Smo tam, kjer smo bili poprej! Zopet ni tako. Narod j< pridobil najprej svojo lastno domovino, vladarja svoje krvi — woje upravitelje. V tej domovin1 ne bo nasilja, ne hinavstva, ne preganjanj — ker bo narodu dano m svobodo, da sam, brez pritiska in krivice, voli svoje zastopnike. Na narodu samem bo torej, da si bo izbiral prave zastopnike. Kakšni bodo zastopniki po volji ljudstva, taki bodo zakoni, taka bo država, taka bo njegova prihodnja sreča, ali pa — nesreča. In še nekaj. Narod naj si ne tolmači krivo pojma svobodne države: nasilja ne sme da ne pretirava. Pred vsem mora glenlati, da ne prevaja in izpre-minja imen, v imena malega odlomka pre4>ivalsiva." Kot izgled navaja potem Bakar. Noben seznam, ki je v rabi po uredništvih, da ne vsebuje tega imena. Dubrovnik—istotako. "Nazione*' zaključuje :. "Gotovo, gotovo, tudi Hrvatje imajo pravico, da imenujejo Roma Rim, to nesmrtno me sto v zgexlovini- Ali kdo — ra^in izumiteljev tega prevoda — med civiliziranimi narodi razume, da je Rim mati Latino \y srce člove-čanstva? Čemu kazati se smešne in exlijozne?!" — Tako lekcijo daja*" Nazione", a se nič ne zaveda, kako bije sama sebe po zobeh, kajti ravno ona je, ki dosledno rabi prevode krajevnih imen, ki jih noben človek ne razume v vsem božjem svetu, razun tistih — da govorimo z "Nazione" — ki so jih izumili! Longatico, Duttoglia-no, Cesiano, Comminiano, Carpe-gliano itd. itd.! Kdo jih razume, kdo ve za kraje ki bi nosili tako ime?! Nikdo v "civiliziranem" svetu, niti v Italiji ne — da: ne rabijo jih niti... Tržačam! Komnu pravijo Komen, Sežani Sežana, Logatcu pa morda---- Loitsch!! Ali je pa morda Ibrezglavežem pri "Nazione" — ljubše?! Ali jim je prav, da so n. pr. Rusi v svoji geografski nevednosti označali Trieste s — Triest?! Rečeno bodi z 'Nazione": kdor izumlja "Dut-togliano", se dela smešnega in odijoznega! Potem pa je "Nazione" še tako predrzna, da preliva hinavske Solze radi razpoloženja med našim ljudstvom: ne>-beno elekle ne kaže nrijaznega na-smehljaja. noben kraški fant noče igrati partije na karte! E, je tako: bedasto prevajanje krajevnih imen in kar je drugega temu vzporednega — napravlja svoje učinke in ustvarja razpoloženja! Pa, kako poštena, pravilna, liberalna in tolerantna ta "Nazione"! Priznava Hrvatom in Srbom "pravico*', toda z malo klavzlo: "mali odlomki" imajo sicer pravico, ali izvajati je ne smejo, marveč je morajo prepuščati le "velikim"! Kajti, sicer >e delajo — smešne in odijozne! To se pravi: listu "Nazione" sta zoprni — pravica in svoboda. Mi Podpore-jugoslovanskim dijakom v Franciji. BelgTad, 24. nov. Ministru prOsvete se je dovolil poseben kredit v znesku 120.000 frankov. Iz tega kredita se bexlo delile podpore onim jugoslovanskim dijakom,'ki študirajo v Franciji in ki bodo dokončali svoje študije tekom enega leta. Presenetljivi rezultati kolkova-nja bankovcev na Hrvatskem. Zagreb, 12. decembra. —• Dosedanji rezultati kolkovanja bankovcev v Zagrebu in po Hrvatskem sploh so iznenadili vse finančne kroge. V celem okrožju zagrel filialke avstro-ogrske banke se je kolkovalo samo za pol miljafde kron bankovcev, med tem, ko .se je računalo na trikratno »višino te svote. Slični so pojavi tudi drugje. Domnevalo se je prvotno, da so morda (kmetje poskrili bankovce, a kakor javljajo iz pokrajine, o kakem skrivanju ni govora. Kmetje so povsod redno dona£ali svoj denar h kolkovanju in se je opazilo, da kmetje nimajo več toliko denarja, kakor lansko leto, ker so »večinoma pokupili' industrijske predmete. /V finančnih krogih se domneva, da se mora nahajati velika množina našega denarja v tu-jezemstvu. Kakor se sodi po dosedanjem poteku kolkovanja, v naši kraljevini ne kroži več, kakor za kakih 5% miljard kron. Koeulja umorjenega Franca Frana Ferdinanda. Sarajevo, 12. decembra. — O košulji Frana Ferdinanda, ki jo je imel na sebi ob času, ko je bil umorjen, doznava "Glas Naroda," da jo je spravil, pater Puntigam, ki jo je odnesel s seboj v Split. Ljubezen do rodne grude. — "Goriška straža" piše: "Vsi vojni viharji, ki so porušili naše domove in hrame, niso mogli porušiti in uničiti ljubezni do teh domov in do zemlje, na kateri so ti slovenski domovi stali, ljubezni, katero je vsak odnesel s sabo tudi v begunstvo in prinesel s sabo ttf-di domov. Kar je Bog zarisal in vsadil vsakemu človeku stopa se z njimi j slabše, nego je postopala nekda-k nja Avstrija s talci in interniranci £ v Thalerhofu. Ni dovolj, kjar j«'!] danes ugotovljeno in kar je eloka-J zal in priznal neki italijanski lisf,] da se je od tistih '30.00z nesrečne-1 žev, ki so se rešili z begom prekol Albanije, rešilo z otoka Asinaral samo 5000, ni dovolj to, da so na-1 stala v okolici Verone cela no val pokopališča žrtev italijanskih bar-2 barov, tudi jih italijaiLs ka voja-1 ška oblast uničuje, zapira, prega-T nja in izstraduje. l)o sedaj na.š a nare>d ni vedel, kaj je z njegovimi 9 brati, otroci, očeti. Danes moramo';? opozoriti najširšo našo javnost,4 da preti našim vojnim vjetnikomf najstrašnejša smrt izsi radunja.e da pomeni »vsako obotavljanjel smrt stotine naših bednih ljudi. | da je sploh veliko vprašanje, koliko teh nesrečnikov se bo vrnilo« in koliko jih bo sposobnih za de- » lo in življenje. V nekaterih centu-f rijali so živeli v največji zimi in i snegu v taborih po cele mesece, x za hrano so dobili pol hleba kru-^ ha in ve>do. Na prehodu skozi G«r- * dolo se je vstavila taka centurija i v koncentracijskem taboru naših ] vojnih internirancev. Naši interniranci so bili ravno povečerjall in po deskah je ostalo nekaj mr-vic polente in po pe>sodali .skorja skuhane polente.^ lzstradam-i no postrgali z noži deske in hlastne; pojedli to mešanico dreVbtin in li sa. Zastonj je vsak apel na kulturo in humaniteto, zastonj vsak o-pomin na dolžnosti kulturnega sveta. Tudi danes velja stari pregovor: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. .Medtem ko živi naš narenl v razkošju, obilici in veriž-ništvu, poginja najboljši del našega naroda v zasedenih krajih, naša mladina propada v eienturi- pa ji iz polne duše, brezpogojno ^jn koncentracijskih taborih in neprikrajšano priznavamo pra- ( pG mestih pa zabave, zabave, za-vico da še nadalje bije — samo! bave... P. P. sebe po zobeji! Nekdanji hotel Stadt Wien v Tržaška "Edinost.*'.Celju je kupila sloveuska družba japrf •el lik je dr. Kukovea slovenske roke, je g. peaf. Pfc na kofiav^R popolno zadruge Kra^ak. _■ Eno celo leto je že poteklo od preobrata, in v Celju imamo M wdno "Sparkasse der Stadtge-nieinde Cilli," in eno leto po preobratu je j» koHfovanem denarju ovekovečen ta zavod s svojo imuAo stampttijd v glasen posmeh naSi popustljivosti in lenobi: Pozivamo mestni zastop, naj vendar, #e uredi vyaSanje zavoda, na kujem ima vender absoluten interes. 100 miljonov knm vlog je s 1. decembrom dosegla Mestna hranilnica ljubljanska. Umrl je dne 11. decembra v Mariboru zadet od kapi gospod major Drago Poi star 41 let. Pokojnik je bil blaga, dobra in poštena duia priljubljen pri .vx>jašžtvu in meščanstvu in je bil med prvimi, ki so se zglasili po razsulu v narodno vojsko ter si postavil v Mariboru prvo slovensko topništvo, ki se je borijo pod njegovim poveljstvom na rvseh naših frontah. Bti je tih, a dober in prepričan Slovenec, ki je fcjufbil svojo ožjo domovino nad ^fe. Dasa na srcu tefko bolan in kljub zdravniški prepovedi se je vdeležil naših po-hodoV za osvobodenje Koroške in žel tu neprikrite hvale svojih artilerijskih zmožnosti od nizkega do visokega. Pokojnik je deloval tudi na znanetveriem polju in še veliko pečal z raziskavanjem podzemeljskih jam; iznašel je pri tem hrošče, ki jih je imenoval po sebi "poži" in dobival za svoja razis-kavanja laskave pohvale t u jezera-skih strokovnjakov. Želja njegova bila koristiti v svoji lastnosti kot artiterist svoji novo osvobojeni zcfaruženi domovini, kar ga je tudi zadrževalo, da ni šel kljub svoji teiki bolezni v pokoj, a pri čemur ga je žal prehitela neizprosna, a lahka smrt na domači zemlji priljubljenega mu Maribora. ki bi ga bil sicer tako težko zapustil. Bodi mu lahka žemljica in ohranjen mu bode v vseh krogih brez razlike stanu gotovo trajen spomin, kar naj bode njegovi mamici in ostalim sorodnikom v delno uteho. OiftZIlft za tujezemst vo in v ne-vojnem ozemlju je odpravljena. Posvtne razprave. V 4. porotnem zasedanju bodo pred deležnim sodišče v Ljubljani sledeče porotne razprave v pondel jek dne 16. decembra 1919: proti Mariji Židanovi -zaradi hudodelstva tatvine in proti Hildi Lorberjevi zaradi hudodelstva tatvine; v torek dne 16. decembra KM9: proti Ignaciju Kukovici zaradi hudodelstva boja in težke telesne poškodbe; v sredo^dne IT. decembra 1919: proti Antonu Majeeim in dvema tovarišema zaradi hudodelstva tatvine; v četrtek dne 18. decembra 1919: proti Mojzesu Toka-tliju in enemu tovarišu zaradi hudodelstva tatvine, proti Milanu Babiču zaradi hudodelstva tatvine in proti Konradu Pavi i ju zaradi hudodelstva tatvine; v petek dne 19. decembra: proti Rafaelu Fabjanu zaradi hudodelstva roparskega uboja; v soboto chie 20. decembra 1919: proti Jožefu Ro-tarju in dvema tovarišema zaradi hudodelstva tatvine in proti Petru Terazzaniju in trem tovariiem zaradi hudodelstva tatvine; v pondel jek dne 22. decembra 1919: proti Vinku Dobrinu in dvema tovarišema zaradi- hudodelstva goljufije in proti Antonu Staretu zaradi hudodelstva tatvine; in v te* rek dne 28. decembra 1919: proti Lovrencu delstva goljufije vine in pa dve zadMri greška zoper varnost ^ ^ --s kovinah. .v. p-.» Zs pofceijsks kronika. - Kako je Ambrože policaja nabrisal. — Od nekod iz zelene Štajerske > je primahal Ambroeek v Ljubljano in se takoj napotil kot državljan, ki se zaveda svojih pravic, na policijo, kjer je odkritosrčne povedal, da nima kam položiti trudne glave. Prijazni in poatrež-ljivi policijski uradnik mu je da) radevol je na razpolago eelieo. Vsake noč as je Ambrožek iepo naspal in zjutraj, zavedajoč se tu tt. celjske naklonjenosti ga je časih občnem premije), strain i k »večer v hotel, a poziv je ia^Ambrolek prenočišče. Toda naenkrat «1 je zaželel Ap»-brožek izpremembe, pač — ne policaja, ampak njegove ure in napotil se je s hvaležno mislijo v sr-< cu dalje v šjrpi svet. — Maček v žaklju. — K Ivanu lajn v Študentovaki ulici št. 9 ji prišel zidar Josip Vrhune in mu prinesel vrečo. "Kupil sem novo obleko za 600 K, pa mi manjka 150 JK.'' In Pola j* mu je dal 150 K. Toda- radovednost ni dobra. Po-laj pogleda v vrečo in najde njej par raztrga«^ hlač. x ^ Boj med ' Slevenoem" in prejain." — Fraivee Marinfek kol-portira "Naprej," Knez Anton pa "Slovenca." Najbrife vsied različnega političnega naziratrja sta si prišla v Stritarjevi ulici navzkriž iir v lase. V ta strankarski boj se je naenkrat vmešalo oko postave. No, in potem? Kdo bi se ustavljal prijaznemu vabilu?- Težko obolel je v Dupljah župnik Peter Bohinjec. Zdravil se je bil že v ljubljanskem Leoillšeu, kjer se mii je bolezen toliko zbolj-šala, da se je mogel vrniti domov. V Dupljah se mu je bolezen nevarno ponovila. Škofijska kronika. —- Za svojega generalnega vikarja je imenoval gospod knezoškof stolnega prosta prelata Andreja Kalana.— Mons. dr. Andrej Karlin, ki ga je Nj. Svetost papež Benedikt XV. razrešil od dkolijske stolice trza-ško-koperske in ga imenoval za naslovnega škofa termskega (The-myscyra v Pontu) ter mu hkrati podelil naslov prestol nega asistenta papeževega, se je naselil v ljubljanski škofij Poverjeno mu je vodstvo Zavocfa sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano. Dosedanji rektor zavoda in ravnatelj šk, zasebne gimnazije v zavodu dr. Janez Gnidovec je vstopil v kon-gregacijo misijonarjev sv. Vincen-cija Pavi. v Ljubljani Za ravnatelja gimnazije v Zavodu sv. Stanislava je imenovan profesor Anton Koritnik. — Imenovani so bili: Jožef Lavrič, župnik na Rrez-nici, za škof. duh. svetaika in dekana radovljiške dekanije, - dr. Gregor Žerjav, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za pomožnega učitelja verouka na ljublj. drž. real- »V 8 m i element vrste, ki čakajo V mraau in Le iz prija- kruha, pa večkrat zaatoaj. In kljub temu, da je naša država letos toliko pridelala, d« bi 100,000 vagonov izvozila. K& bil dr. Korošec ob najslabšem pomladnem času prehranjevalni mi njster, je bilo dovolj moke in primeroma po ceni je bila, danes pa, ko je socialni demokrat Bukšeg prehranjevalni minister, je ni in mo- draga je. Čakalci pred prodajal- dostojanstvu, da bi s tem omajale ki in Ivan Dreear, žup. upravitelj Zalini, za žup. upravitelja na Sv. Planini. — Stalni pokoj je dovoljen dr. Ivanu Janežiču in dr. Jožefu Dolenec, profesorjema bogoslovja v Ljubljani, Martinu Ne-manič, župniku v začasnem pokoju v Metliki. — Na podeljene jim župnije soi>ili umeščeni Kari Gnidovec, žup. upravitelj Žužemberku na župnijo Žužemberk ter bil hkrati dne 28.-9.' 1919, imenovan za dekana^ žuietnbcrško dekanije, Fr. Žiorko, žup. upravitelj v Kamni gonei, na ^upnijp Kamna gorica (dne 2k-9. 1919) in Jakob Fat ur. žup. upravitelj, v Radovl^ ci, na župnijo Radovljica (dno 16. nov. 1919). — Podeljene so župnije Št. Jurij pri Ivranju Jauezu Piber, župniku v Gorjah; Poljane Mateju Tavčar, kaplanu v Selcih iiad Šk. Loko; Žalina Jožefu Šolar, župniku v Lipoglavi; Preser-je Mihaelu Perčič, kaplanu v Kri-žah pri Tržiču. — Premeščeni so kaplani: Anton Anžič iz šmartna pod Šm. goro v Selca, Franc Be- j lec iz Kočevja v Stari trg ob Kolpi, Anton Rovtar is Starega trga ob Kolpi v Kočevje. Rudolf Kapš je nameščen za kaplana v Šmart-nem pod šm. .goro. Umrli so: Fr. Vrhovšek, župnik v pokoju, dne 30. - 9. t. 1. v-Kantu, Tom nami niso sicer najboljše volje, toda' semtertja se najde 'kdo med njimi, ki to žalostno stvar bolj od šaljive strani vzame, in tako je eden izmed njih krstil to vrsto z v imenom: Bukšegova procesija. "Domoljub." Volitve v ustavodajno zbornice se bodo ievrfctle dovl. aprila prih. leta, kakor se doznava iz Bcl*gra-da- Ljubljansko vseudiUiie. _ Za rektorja ljubljanske universe je bili z vol jen dr. Jos. Plemelj, za dekana bogoslovne fakultete d*. France Uieničnife, za prodekana dr. J. Zore. Jos. Pogačnik je odvezan posla-niške službe na Dimaju. Državni praznila. — Minister notranjih stvari je Ukazal, da veljajo kot državni pfcafritfki: 1. prvi december kot dan ujediojenja našega troimenskega naroda; 2. Petrov dan, 12, julija, kot rojstni dan kiaijsr Petra I. in 8. Vidov dan, 28. junija; kot spominki dan preminulim boriteljem za vero in domovina Te dneve morajo biti zaprte vse šole, vse delo naj počiva ; kakor se glasi ministrska odredba. Avstrijski kancelar proti veliko-hrvatski propagandi. V Ljubljani, 10. dec. — V eni izmed zadnjih sej avstrijske naro* dne skupščine je državni kancelar dr. Renner obširno razpravljal o odnošajih nied našo kraljevino in avstrijsko republiko. V '.cm svojem govoni je med drugim naglašal, da je od kompenzacijske pogodbe, ki jo jc sklenila avstrijska vlada s kraljevino SHS. glede dobave živil, odvisna^ eisl-stenea avstrijskega prebivalstva. Pri tem se je bridko pritoževal, da zagovarjajo odlični javni organi avstrijske države krivici, ki prihaja od zimaj. Mi potrebujemo zunanjo politiko z docela enotnimi smericami, kateri se podrejajo v državi vsi od pyvega do zadnjega." .. Plebiscit ali brez plebiscita, to je vprašanje. ~ Koroške Nemce sedaj silno razburja vprašanje/ aH se bo vrnil na Koroškem plebiscit; ali pripade Koroška brez ljudskega glasdva-nja naši kraljevini. Vedno bolj se širijo glasovi, ki vedo povedati; da privolijo končno zavezniki i to, da pripade Koroška brez plebiscita' Jugoslaviji. Vznemirjenje radi tega je v koroških * nemških krogih silno veliko. V eni izmed zadnjih sej koroškega deželnega zbora jte bila o tem vprašanju p* dana' interpelacija, na katejPo je odgovoril deželni upravitrij dt. Lcmisch tako-le: "Ne more bil! govora o tem, da bi se opustilo ljudsko glasovanje na KorOBkenif, ki ga je določila mirovna pOgttd-ba, in katerega ugoden izi# je danes za Avstrijo Že več kakor [tdv. Kakor se v iutei*pelaciji na« udi v iglaša, kažejo razna znamenja nh to, da obstoji v jugoslovanskih krofrih, kakor to tudi priznava jugoslovansko časopisje, sovražni namert, da bi Se trajno jtolastifi našega ozemlja in zaB#(Di tudi •{ glasovalno cono A, vendar pa je Guverner Julijske Benečije. — Rim, 9. dec. — (Brezžično.) Državni svetnik Anton Moscona je za guvernerja Julijske spremeniti na položaju teh inter-niraneev. Jih je več Uboč, ki se ne morejo vrniti domov. Obžalovanja vredno je tudi stanje onih, ki so bili rekrutirani in ki morajo služiti v tuji armadi. Vendar pa se mora priznati, da je avstrijska vlada storila vse, kar ji je bilo mogoče. Kar se tiče napadov na gotove funkcionarje naše drŽave v inozemstvu, pa prosim, naj bi se vsakdo brzdhl, ker je notorično znano, da. sc s takimi napadi samo izpodkopuje stališče teh funkcionarjev v inozemstvu. Pritožbe proti civilnemu komisarju v Postojni. Dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo izdaja v Pestojni tudi oivilni komisar. Opaža; se, da se izdajajo taka dovoljenja navadnp le osebnim znancem g. komisarja, drugi pa zaman čakajo rešitve svojih prošenj za potovanje v Jugoslavijo pa če so o-prftvki še tako nujni. Zahtevamo enakega postopanja z vsemi! IM11 Wi illl J K lOO samo $1.25 Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. looo—VELJA SEDAJ SAMO $11.20 Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". § Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba JOSIP ZALAR, Joliet, 111. Pozor gg> tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično iade'ana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake droge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na ^ NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chleago, RL Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnsst glede eens, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravna Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-botniee. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjfte in posebne pele sa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, aU razredih. ty Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". S Pivke poročajo o skpdi, ki jo poveročajo laški vojaki. Ko jo krompir še cvel, so že ga trgali iz zemlje, solato, zelje so pobrali, sadje so potrgali nezrelo, ribe in rake pokonlujejo s streljivom. Ruski ujetniki, ki So bili pri nss, sc niso dotaknili tuje lastnine, dasi so bili lačni, sedaj pa taki naskoki na tujo last k Strani laskih vojakov ! Civilni komisarijat se za pri-taihe ne briga, na; komisarijat u se odreže jo celo, da so vojaki pošteni ljudje, in da kradejo domačini. Kako so trgovoi ii Italije icva-žali neprestano živino in žito is Dalmacije, li B^Hta poročajo, da se nakupovali trgovci iz Italije, atesti v okolici DrrtSff in Knina s pomočjo svoje Vojake oblasti ži-o vi žito, kateMk petem izvaža-Italijo. AW M' Toda otroka se nista zmenila niti za grožnje matere, niti nista opazila tujega človeka. Afucke sta položila na preprogo in zagrnila glušen krik. Okoli njiju je hodila stara ter proseče mjavka-la. Ko so pa črez nekoliko časa nagnali otroka v spalnico, da bi jih oblekli^pripravili k molitvi in napojili s čajem, sta imela onadva nadvse strašno željo, ločiti se kar najhitreje od teh pustih dolžnosti in zopet zbežati v kuhinjo. Mucke zatemnijo s svojim pojavom na svet vse in nastopijo kot živa novost in nagajivost dneva.-Če bi Vanji ali Nini predložili za vsako mucko pud) Pud — 16 kg), sladkorekov ali tisoč desetič, bi onadva brez najmanjše-šega omahovanja zavrgla tako menjavo. Ne glede na ostre proteste pestunje in kuharice sedita ves čas do kosila v kuhinji pri zaboju ter se zabavata z muckami. Obraza sta resna, sosredotočena ter izražafa skrb. Skrbi ju ne samo sedanjost muck, ampak tudi kaj bo z njimi. Domnila sta se, da bodo obdržali eno mucko doma pri stari, drugo bodo vzeli v vilo-lo, tretja bo živela v kleti, kjer je zelo mnogo podgan. "Ampak zakaj ne gledajo?" ne- gre v glavo Nini. "Oni so slepi. kakor slepi berači." ' •Pa tudi Vanjo vznemirja to vprašanje. Poizkuša odpreti eni mucki oči ter težko diha, toda poizkus se mu ni posrečil. Nemalo ju vznemirja tudi to, da se mucke uporno odrekajo ponujanemu mesu i.i mleku. Vse, kar polagata pred njih gobčke, poje stara. "Dajva postaviti muckam hišice", predlaga'Vanja. "One bodo živele v različnih hišah, stara pa bo hodila k njima v goste. . " V raznih kotih kuhinje sta postavila škatlje od klobukov. V njih pa sta naselila mucke. Toda taka družinska razdelitev je bila prezgodnja. Kajti stara, ki je o-hranila proseč in čustven izraz,, je obhodila vse kartonaste hišice ter znesla mlade na prejšnje mesto. "Mačka je njih mali", pripomni Vanja, "toda kdo je oče?' "Da, kdo je oče?" ponavlja Nina. "Brez očeta ne smejo biti.' Vanja in Nina dolgo ugiblje-ta. kdo naj bo oče mladih; naposled pa izbereta velikega, temno-rdečega lesenega konja z odtrganim repom, ki se valja s shrambi pod stopnicami in skupno z drugo šaro starih igrač preživlja svojo dobo. Privlečeta ga iz shrambe in ga postavita k zaboju. — "Pazi dobro!" grozita konju. "Stoj na mestu in glej, da se bodo mucke vedle spodobno." Vse govorita in počenjata z najresnejšim nastopom ter s skrbnim obrazom. Vanji in Nini ne blodi nič drugega po glavi, kakor njun zaboj z muckami. Veselje je brezmejno. Toda tu in tam jima je treba preživeti težke in mučne minute. Malo pred kosilom je sedel Vanja v očetovi sobi ter gledal, sa-njavo na mizo. Zraven svetilke na kolekovani listini se je namreč kobacala nnicka. Vanja je sledil njenim kretnjam ter jo drezal v gobček sedaj s svinčnikom, sedaj z žveplenko. . . Toda glej! Pri mizi se je naenkrat znajdel oče, kot da bi zrastel iz tal. "Kaj pa je to?" sliši Vanja jezen glas. "To. . .to je mucka, papa. ." "Le počakaj, jaz ti že pokažem mucko! Poglej, kaj si napravil, nepridiprav! Ves papir si mi pomazal!" V veliko začudenje Vanje papa nima tako rad muck kakor on. Namesto da bi se tudi on poigral z mucko, pa čuka Vanjo za uho ter kriči: "Štefan, pospravi to nesnago!' Tudi pri obedu neprijetnost. . Pri drugi pri kuhi so zaslišali o-bedujoči naenkrat cviljenje. Začeli so iskati vzrok ter našli pod Nininim predpasnikom — mucko.----" "Nina, takoj od mize!/' se srdi oče. "Nemudoma vrzite mačeta v jamo za pomije! Da mi te nesnage ne bo več v hiši!" Vanjo in Nino spreleteva groza. Smrt v pomijah? Pri vsi ti neusmiljenosti pa še grozi ugrabiti mački in lesenemu konju mlade, opustošiti zaboj, razrušiti načrte za bodočnost, za to krasno bodočnost, ko bo ena mucka tolažila svojo staro, druga bo živela v — vili, tretja — pa lovila podgane v kleti. . Oba jokata in prosita, da bi prizanesli mladim. Oče privoli, toda pod pogojem, da otroka ne smeta hoditi v kuhinjo ter dražiti mladih. Po bosilu tavata Vanja in Nina po vseh sobah, prepadena. . . Prepoved, da ne smeta v kuhi-njo, ju je spravila v obup. Oba se odrekata sladkarijam, uganjata svojeglavnosti ter se grdo vede-ta proti materi. Ko pa pride zve-. čer ded Petruša, ga vlečeta v J de, "reci mami, da naj posta "Nu, ml. . . dobro!" se ju o-trese ded. ".le že dobro!" Ded Petruša havadiio ne priha^ ja sam. Znjim bodi tudi Nero, velik črn pes danske pasme, z visečimi ušesi in z repom, ki je trd kakor palica. Pes je molčeč, mračen in poln osebnega dostojanstva. Na otroka ne obrača tilti najmanjšo pozornost *tkv ju mimo grede tolče s svojim repom. Otroka ga stečr prezirata /. vso dušo, toda danes stoje važnejše potrebe nad čustvom. "Veš kaj Nina?" povzame besedo Vanja ter široko Odpira oči. "Namesto konja naj bo Nero oče! Konj je mrtev, ta je pa živ!' Ves večer sta čakala onega trenutka, ko se bo papa usedel k i-gralnim kartam in bosta mogla neopaženo peljati Nerona v kuhinjo. . . Naposled se je vendar papa vsedel h kartam,] mama pa si je dala opraviti za samovarom in ni videla otrok. . . Blizu je srečentrenutek. "Pojdiva Šepečc A'anja sestri. Ravnotedaj pa vstopi Štefan ter s stiiehom javlja: « "Gospa, Nero je požrl mlade!' Vanja in Nina v obledita ter s strahom gledata »Štefana. • - "pri Bogu. . . se smeje lakaj. "Prišel je k zaboju in jih požrl.' Otroka sta prepričana, da se bodo Vsi ljudje, kolikor jih je v hiši vznemirjali ter se vrgli na zlodeja Nerona. Toda. ljudje sede mirno na svojih prostorih in se samo čudijo teku velikega psa. Papa in mama se smejeta. . . Nero hodi okoli mize, pomahuje z repom in se zadovoljno oblizuje. Samo mačka ne najde miru. Z iz-tegnenim repom hodi po sobah, pogleduje nezaupno ljudi ter žalostno mjavka. "Otroka, ura bo deset! Spat pojdita!" Vanja in Nina se vležeta k počitku, plačeta ter dolgo mislita na razžaljeno mačko in na neusmiljenega, drznega ter nekaznovanega Nerona. fIGA NE POZABITE LEPIH GRAD K. S. K JEDNOTE! NA- - 't Pilite po Slovel katera vsebuje gfttke o iznajdbah in ____ Pišite nam i« danes In ja« pošljem KNJIGO ZASTONJ Ja« imam SO let skušnje ket Advokat za patente' in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo po-sornost. Pilite še dane« v slovenskem jeziku vašemu advokata na: A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington, D. C. NOVO ZPRAVJE. NOVA 8NAOA. SAMO ZA DVA CENTA! fš trpite vsled neprilik na želodca, ali obistih, o trpe lih jetrih, napenjanja, za ba sitnosti, glavobola, izgube teka, nečiste krvi, nepreba-. ~ ~ ve, revmatiztna; ?e imate oslabele noge, boJečine v hri-če ste splošno potrti, vzemite JUVI-TO TABLETE, narejene iz najbolj čistih in priznanih zelišč, katere pozna zdravilnp. veda, ter katere priporoča na tisoče sedaj zadovoljnih oseb. To zdravilo je ono, katero vi rabite. Pošljite ham en dolar za eno Škatljo, ali pet dolarjev za šest skatelj; prištejte le 4c vojnega davka za vsako škatljo. če hočete poskusiti to čudodelno naravno zdravilo, predno ga naročite, pilite nam za tridnevno brezplačno zdravljenje, brez kake nadaljne obveznosti od vale strani. Naslov: Jttvito Laboratory, South Hills Branch 15, Pittsburgh, Opomba: Z vsakim naročilom odpošljemo krasen stenski koledar Jugoslavije tiskan v več barvah; visok 20 palcev in 15 palcev širok. ZAHVALA. Ohranitev zdravja olajšana. Ako je vaš želode« iz reda, ne krivite ga! Bodite odkritosrčni-in priznajte krivdo sam sebi, da ste grešili sami, da ste na ta ali oni način prekoračili pravilno vžrva-nje hrane in s tem povzročili r£-beliranje želodea. Kaj naj se stori? No, čitajte sledeče: "St. Paul, Minn., Dee. 7, 1919. Vselej kadar imam želodec iz reda, gtem takoj k našemu lekarnarju po Trinerje-vo ameriško grenko vino in v 2 ali 3 dneh sem zopet dober. Val Henry Orveny, Ross St." Poskusite to zdravilo in prepričali se bodete, da Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravstveni graditelj, obdrževalec zdravja, ki pomaga ohraniti dobro zdran je z lahkoto. Vi smete brez skrbi zaupati vsem Trinerjevim zdravilom. Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. je zanesljiva tvrdka. Vlada Združenih držav naročala je še v letu 1917 in 1918 večje število raznih zdravilnih sestavin in vsa naročila so bila točno' in paz-no odposlana. (Advert.)l KJE JE? John Rozman, ki je pred tremi leti živel na 5035 Pl. 25 Str. Cicero, 111. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti u-redništvu "Glasila K. S. K.* Jednote" v neki zelo važni zadevi. Išče ga namreč poslaništvo države SHS v Washingtonu, D. C. Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. POZOR ROJAKI! Nudi se lepa prilika za rojaka, ki zna krojaško obrt. Delo stalno. Zglasi naj se na naslov: M. HARRY WILLS, Box 611 Nashwauk, Minn. Za premnoga naročila koledarjev, za stotera voščila in hvaležne izraze za poslane koledarje, katere sem prejel v velikem številu od svojih naročnikov — in ker bi mi bilo nemogoče vsakemu posebej dostojno odgovoriti in se zahvaliti — zato na tem mestu izrekam vs^m j>rav prisrčno zahvalo za vaša'obilja naročila. Dasiravno meni ne koristijo toliko, kakor vam, pač pa sem zadovoljen, ker vidim, (ta ste zadovoljni vi. oNa mnoga voščila veselih praznikov vam jaz istotako iskrenq 'voščim ter želim ' SREČNO NOVO LETO, v kaUijem bo Zopet marsikaj za prestati slabega z dobrim. Bog c}aj srečno šteti dneve in dočakati zopet in zopet Novo leto. Ako bomo srečno dočakali novega, vam bom zopet pošiljal še boljše koledarje za prihodnja leta. Cleveland, Ohio, 26. dec. 1919. Anton G rdi na, trgovec in pogrebnik. SESTRA! Ali ste tako zdrava, lepa in srečna kakor zahteva narava, da bi bila! Če ne, pišite nam za pi-smenp pojasnilo. Poslali vain bomo isto popolnoma zastonj in zapečateno. JU VITO LABORATORY, Dormont Branch 112. ~ PITTSBURGH, PA. KJE JE KAROL SLUGA? Na SNZ. je prišla prošnja rojaka Frank Sluga, Vas Račiee št. 12 Podgrad Istra, da bi rad našel svojega brata Karol Sluga, kate-« biva nekje v Ameriki. Zveza i-tudi pismo za njega. Prosi se ve za njega m da ga po-blagovoli naznaniti nje -naslov na SNZ. Ako pa on ..ta sam te vrstice naj se oglasi. Frank Hudovernik, taj. SNZ. 1052 East 62nd Str. Cleveland, O. SLOVANSKA TVORNIOA • v * ~ *■. T • rj1 ■ .v, 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. izdeluje ZASTAVE, BANDERA, REOA-LIJE, ZLATE ZNAKE za društva K. S. K. J. v jed- bank, krone? denarja za VaSe Želite potovali kasneje v domovino ter imeti tam gotove denarje? želite poravnati vaše dolgove na dru- gi strani? posiužite se te prilike, ter kupite, ali pošljite krone dokler so Še poceni. Mi dajemo vedno najnižje cene. V slučaju da cena pade do časa ko mi prejmemo Vaš denar, računamo mi nižjo ceno, to je, da pošljemo več kron Ako želite zamenjati vaše dolarje v krone ter jih tukaj držati, kupite od nas "MENJICO" na največje in naj-zanesljive banke v .Jugoslaviji ter razpolagajte s to menjico. pošljite jo na drugo stran ali prodajte Jo, kadar cena kronam poskoči. Ne držite svojega denarja nezaposlenega. Mi sprejemamo Vaš denar na ULOGO ter ga ne samo hranimo, ampak Vam dajemo tudi obresti, da vam kapital vsaki dan raste. Dobili boste od nas "VLOŽNO KNJIŽICO" z obratno pošto; kadarkoli potrebujete denar, vam ga takoj z obrestmi vred izplačamo. Vsa navodila in nasvete Vam dajemo rade volje. Jugoslovanske krone »o danes K 100. — $1.20. NEMETfl STATE BANK, John Nemeth, Pre*idanl Centrala > v glavnem bančnem poslopju 16 Eant find St. NEW YORK, N. Y. Podružnica 1597 Second Ave. Bodite previdni z denarjem! Bolj kakor kdaj preje, j« sedaj potreben ta opomin, kajti vsled j« množine denarja med ljudstvom delajo špekulant j« velika dobičke s onimi, ki jim gredo na limaafce. med narodom pe večji bičke Naš denarni savod jo zanesljiv in posnaa svoji vljudni in hitri postrežbi Ml »lai«jomo m branih« •log* ki jih pripišemo k glavnid ako lih ne dvignete. Naie bank« je pod nad-Združenih k Slanica fndnralnnfa •is tarna. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mcietarji nastavljajo sedaj kronam visoke eeae, ker ae hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. a, hadsr šalit« poslati d«nar PovpraSajt« nas aa nasvat in a v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, Izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter vam jih bodemo shranili brazplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, le naša lastnina. Odprto vsak dan isven nedelj in praznikov od 9. dop. do 8. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000,00. Prebitek $360.000.00. ■ ■■»■■ . ■ ■ ■ ■ 11 ■ TELEFON CANAL 4017 Frank Grill's Dairy Prvm slovensko-hrvaška IVI LEKARNA 1118 W. SSad Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaSkim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko rmsvalam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoŠtovajem Frank Grill, slovensko-hrvalki mlekar NOVOST! NOVOST! PRAVI VREMENSKI KAZALEC ZA SAMO $2.25. To je vremenski kazalec narejen po Švicarski metodi, J« pojasnuje vremensko stanje 24 ur naprej. To ni nobena igrača, temveč je znanstveno izdelano in deluje automatično pod pritiskom zraka. Ta mala hišica ima 4 okenca, dve v ospredju jn dve ob straneh. Ima tudi dvoje vratic skozi katere prihajajo številke ki vam po-vedp spremembo vremena. Med vrati je barometer, ki kaže toploto in mraz v vaši sobi. Na gornji strani je Kako-vica sedeča v ospredju okrašena s je-lenovp glavo. Na levi na strehi te hišice je mala kletka. Z eno besedo to je nekaj zelo krasnega in zanimivega za vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico. » WWW NE POitLJAJTE DENARJA V NAPREJ. IzreŠite to oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk sa pokritje pošiljatvenih troškov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potom kad$r se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blago zna hitro poteči. VARIETY SALES COMPANY, ; Dept. 411 K., 1136 Milwaukee Ave., Chicago, I1L S ** - p - sywr* \ *•• vv** \ «' Spisal A. M. Dostojenki. Prevel Vladimir iiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiivmtimHiiiiiiiiiiiHiiii (Dsjje.) "A kako se je končalo t'' sera ga vprašal. "Zakaj si prišel semkaj t Pa še) »v posebni oddelek. ... Ah, ti, Sirotkin, Sirot-iin!" "Tako, Aleksander Petrovič: leto dni sem bil v bataljonu, semkaj pa sem prišel zato, ker sera ubil Gregorja Petroviča, svojega •stotnika.' * "Slišal sem to, Sirotkin, pa ne verjamem. Beži, koga Jbi mogel ti WkU** " "Tako se je zgodilo, Aleksander Petrovič. Sila teiko se mi je fcilo storilo." "Kako pa žive drugi nekrutH Seveda* izprva je težko, a potem se privadijo, in potem, če^ jih pogledaš, Ro ižvrstni vojaki. .Tebe je prejkone mati razvadila; S*pdgaČ-kami in z mlekom te je krmila do osemnajstega leta." "Mamica me je ljubila zelo, to Je res. Ko sem šel v rek rute, je legla od same žalosti, in pra-vijo, | name nova nedružljiv. Vsa njegQ. vili med seboj, da jo begunec iz Nerclnska; t Sibirijo je »bft poslan že mnogokrat, a je večkrat ušel, i spreminjal ime in zašel naposled v nas ostrog, v posebni oddelek. O njem so tudi pripovedovali, da je včasih rad moril majhne otroke zaradi gole naslade; odvedel je dete na pripraven kraj ter ga izprya strašil in niušil, in ko se je že dovolj napasel groze in trepeta uboge male žrtve, jo je zaklal tiho, očasi in s slastjo. Vse to so si morda tudi izmišljali vsled občega težkega vtisa, ki ga je delal Gazin na vse, toda te izmišljotine so se mu nekako podajale, prist o jalo so k njegovemu obrazu. Vseeno pa se je vedel v ostrogu običajno jako dostojno, kadar ni bil pijan. Vedno je bil tih, kregal se ni nikdar z nikomer; ogibal se je sporov, toda nekako iz preži ranja. kakor da bi se smatral višjega od ostalih. Govoril je jako malo ter bil po vsem videzu nama. Še bi nama bil stri glavi, up*, da je Uboj ali tudi že _ pretil vsemu ostrogu z največjimi neprijetnostmi — začele bi se bile preiskave, zasliševanja, povečanje strogosti itd. — in so si arestanti zaradi tega prizadevali, ogibati se sličnih, vsem neprijetnih skrajnosti — kljub temu je zdaj .vse umolknilo in čakalo. Niti ene besede v najino zaščito! Nihče ni kriknil na fJnzina: tako silno je bilo njih sovraštvo do nas! Najin nevarni položaj jim je bil očividno pryeten ... Toda stvar se je končala srečno: ko ,7* ravno hotel udariti s katfunjo, je kriknil nekdo iz vežo: "(lazin! Žganje so ti ukradli!.. Treščil je kadunjo ob tla in stekel iz kuhinje kakor norec. "No, Bog ju je rešil!" so govorili arestanti med seboj. In še dolgo potem so ponavljali te besede. Ni se mu posiveilo dognati, ;sli je bila vest o kradežu resnična ali izmišljena kakor nalašč v najino rešitev. 1726 So. Racine Ave., CHICAGO, ILL. dani veČ vstala ;. ; Pfi rekrutih mi je postalo nazadnje vse preveč bridko: stotnik me ni maral. va gibanja so bila počasna, mirna in samozavestna. Po očeh mu je bilo videti, da je jakro umen in ne venomer me je kaznoval — pa za- navadno lokav, toda nekaj .viso- ka j neki t V vsem sem bil pokoren, živel sem vestno, žganja nisem pil, z ničimer se nisem ukvarjal; kajti že to, Aleksander Petrovič, da se človek s čim ukvarja, je zlo početje. — Vsi naokoli so bili tako trdosrčni — še razjokati se nisem imel kje. Včasih sem šel vsaj kam za vogal in tam popla-kal... Enkrat stojim na straži. Noč je bila; postavili so me bili pred glavno stražnico, k stojalu za puške. Veter je tulil; jesen je bila, tema pa takšna, da bi si čl d* vek izgledal oči. In' tako hudo, tako hudo se mi je storilo! Posta- komerno-porogljivega in krutega je bilo zmerom v njegovem obrazu in nasmehu. Prodajal je žganje in bil eden izmed najpre možne jših žgan jamarjev v ostrogu. Toda dvakrat na leto se je napil tudi en do pijanosti, in takrat se je razodevala vsa njegova zverinska narava. Čim mu je šlo žganje v glavo, je začel izprva dražiti ljudi s posmehom in z uaj-hudobnejšim, preračunanim in menda že zdavnaj pripravljenim roganjem; naposled, ko se je opijanil popolnoma, se ga je lotila strašna 'besnost, tako da je grabil vil sem puško k nogi, snel bajonet Ua nož in se zaganjal v ljudi. Arc-in ga položil poleg sebe; sezul j stan t i, ki so poznali njegovo stra-semd esni škorenj, nastavil cevjšno moe, so mu uhajali ter se na prsi, naslonil se nanjo ter i skrivali pred njim, kajti naskočil je vsakogar, kdor ga je srečal. Toda kmalu so našli sredstvo, kako opraviti z njim. Deset mož iz njegove kasarne se je vrglo »mahoma nanj kakor en sam ter ga začelo biti. ♦ Človek si ne more predstavljati ničesar krutejšega ed tega tepeža; bili so ga v prsi, pod srce, v Sličico in v trebuh, bili ga hudo in dolgo in nehali šele takrat, kadar je izgubil zavest in obležal kakor mrtev. Drugega si ne bi bili upali tako pretepsti, ker bi ga bili ubili, vsakogar, samo Gazina ne. Po tepenju so ga zavili popolnoma neza-vestnega v kožuh in ga nesli na pograd: "Da se preleži!" — I11 zares* drugo jutro je Vstal skoraj zdrav ter se odpravil molče in mrklo na delo. In vselej, kadar se je Gazin napil do pijanega, so vedeli vsi v ostrogu že naprej, da se mu konča tisti dan z neizogibnimi batinami. — Tudi on sam je vedel to, a uapi-val se je vseeno. Tako je šlo nekaj let; naposled pa so opazili, da je pričel Gazin vidno odnehavati. Jel je tožiti o raznih bolečinah in hiral očividno; zmerom češče in češče je hodil v bolnico. . . "U-gnal se je!" so govorili arestanti sami pri sebi. Prišel je v kuhinjo v spremstvu tistega grdega Polja^ka z goslimi, ki so ga običajno najemali pijanci v popolnosti svojega veselja, in obstal sredi kuhinje^ oziraje se molče in pozorno po vseh navzočih. Vsi so umolknili. Naposled, ko je zagledal mene in mojega tovariša, se je ozrl na naju jezno in porogljivo; samozadovoljno se je nasmehnil, kakor da je premislil nekaj sam pri sebi, nato pa je prišel silno se zibaje k najini mizi: "Dovolite mi vprašanje," je pričel (govoril je ruski), "iz kakšnih dohodkov izvolite tukaj piti sprožil s palcem petelina. Pogledam — strel je odpovedal! Ogledal sem puško, osnažil zapalnico, nastri novega smodnika, potolkel kremenček iij nastavil puško zopet na prsi. Kpj je tO? Smodnik v ras ni c i se je užgal, počile pa zopet ni! — Kaj je to? mislim sam pri sebi. Vzamem škorenj in ga obujeni, nataknem bajonet in lačnem hoditi molče semintja. In takrat sem sklenil storiti to reč: kamorkoli, samo ven iz tega ne-krutsKa. Čez pol ure pride stotnik; delal je glavno rondo. In stopi naravnost k meni: "Ali se stoji tako na straži?" Jaz vzamem puško v roko ter zasadim bajonet vanj, tik do cevi. Štiriti-soČ sem jih dobil; nato sem prišel prišel semkaj, v posebni oddelek..." Ni mi lagal. Čemu bi ga drugače poslali v posebni oddelek? Navadne zločince kaznjejo mnogo laglje. Sieer pa je bil med vsemi svojimi tovariši edini Sirotkin takšen krasetec. Kar se tiče drugih njegovih vrstnikov, ki jih je bilo pri nas kakih petnajst, jih je bilo res čudno pogledati. Le dvoje ali troje otorazov sL mogel str-peti, vsi ostali so bili silno zaspani, brezobrazni in umazani; nekateri so imeli že sive lase. Ako mi dovolijo okolnosti, popišem o priliki vso to družbo podrobneje. Sirotkin je bil mnogokrat prijazen s tistim Gazinom, zaradi katerega sem pričel to poglavje, z omembo, da se je privalil pijan v kuhinjo, in da je to zmedle moje prvotne pojme o življenju v o-strogu. Ta Gazin je bil strašno bitje. Vtis, ki ga je delal na -vse tovariše, je bil grozen in mučen. Meni se je dozdevalo zmerom, da ne more biti nobena stvar na svetu bolj divja in čudna, kakor on. V Tobolsku sem videl razbojnika Kamenova, ki je slovel po svojih grozodejstvih; pozneje sera videl pred sodiščem tudi vojaškega beguna Sokolova, strašnega morilca. Toda nobeden ni napravil name tako gnusnega vtisa kakor Gazin. Veasih se mi je zdelo, da »vidim pred seboj velikanskega, orjaškega pajka v človeški veli-ikosti. Bil je Tatar, strašno močan, močnejši od vseh v ostrogu; bil je preko srednje rasti, herkul-skega s t asa in brezo Wicne, nesorazmerno velike glave; hodil je sključeno in gledal izpod čela. V ostrogu so krožile o njem čudne govorice: znano je bilo, da je slutil vojake, toda kaznjenci so pra- Agentura za prodajanja parobrodnih listkov za najhitrejše, največje in najsigurnejše parnike vseh prekmorskih črt. Izdajamo čeke Amer. Express Co. v dolarjih izdane na razne banke v Jugoslaviji. Ček pošljite svojcem v domovino v priporočenem pismu. Svota dolarjev bo izplačana v kresah pri istodnevnem kurzu. Ta ček bo rada »menjala vsaka banka v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji. »o ♦ o ♦ o ♦ o o ♦ o ♦ o ♦ o ♦ o o ♦ o ♦ o o Ce želite poslati kako blago svojcem v domovino, obrnite se na naš eksportni oddelek. o+oeoeoeoeoeoeo+oeoeooeoeoeoeo+oeoeoeo+6 MATIJA SKENDER V »Art caj: Molče sem se spogledal s svojim tovarišem, videč, da je najboljše molčati in ne odgovarjati mu. Prvi ugovor bi ga bil pripravil v besnost. "Potemtakem imate denar?" je nadaljeval svoje izpraševanje. "Najbrže imate kup denarja, a? Mari ste prišli zato v jetnišni-co, da pijete čaj? Čaj ste prišli pit? Tak govorite, da bi vas!.. Ko pa je videl, da je najin namen molčati in ne opaziti ga, je poškrtal in vztrepetal od besnost i. V kotu poleg njega je stala velika kadunja, kamor so zlagali ves narezani £ruh, da je bil pripravljen za obed ali za večerjo arestantov. Bila je tako velika, da je imel v Zvečer, preden so zaprli kasarne, sem hodil ob palisadah, in težka žalost, ki je v vsem svojem svojem kasnejšem jetniškem življenju nisem okusil enake, mi je padla na dušo.' Težko je prestati prvi dan zaprtja, kjerkoli si bodi, v ostrogu, v kazeniati ali v ka-torgi... Spominjam pa se, da me je bolj od vsega obvladovala misel, ki me je preganjala potem m-razdružno ves čas mojega življenja v ostrogu — misel, deloma nerazrešljiva — nerazrešljiva mi tudi sedaj: o neenakosti kazni za isti zločin. Res, tudi zločinov ne gre primerjati niti približno drugega z drugim. Na primer : ta kakor oni, sta ubila človeka; pretehtane so vse okolnosti obeh dejanj, in to kakor ono dejanje doleti skoraj ista kazen. Toda premislimo pri tem, kolika razlika je med zločinoma. Prvi, na primer, je zaklal človeka k^r tako, za prazen nič, za glavo luka: šel je na cesto, zaklal kmeta, ki je potoval mimo, in našel pri njem glavico luka, nič drugega. — Kaj praviš, očka! Poslal si me za plenom; zaklal sem kmetiča, pa sem našel pri njem samo glavo luka. — "Bedak! Glava luka — vredna je kopejko ! 8to duš, sto lukovih glav, pa je rubelj zbran!" (Ostrožna legenda.) ' Drugi pa je ubijal, ko je branil čast neveste, sestre ali hčere prod pohotnim trinogom. — Ta je ubil v potepuštvu, oblegan od celega polka beričev, braneč svojo svobodo in življenje, in neredkokrat umiraje gladne smrti; drugi na kolje male otroke iz naslade n tem, da kolje, da čuti na svoj rokah njih toplo kri ter se raduje njihove groze,! njih poslednjega golob jega trepeta pod nožeVo ostrino. In kaj se zgodi? Ta kaker oni, obadva prideta v isto katof-go. (Dalje prihodnjič.) ZASTONJ cenik. Ne pilite avo->th pisem kakor bi bila pisana • kurjimi nogami; pilite jih rajii na nalem domačem pisalnem stroju. Stroj, dasiravno po ceni. je celo trpežen. Na nalem pisalnem stroju lahko pilete v vseh jecikih. Pilite le danea po naš novi katalog. Na! edini naaiov j«; royal sales co. New york cityTn y. JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^ Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Imkje VSA T Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. Krasen roman "MILIJONSKA NEVESTA" izhaja v tedenskih zvezkih po 12k s poštnino vred. V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke. Rojaki! Sezite po tem zabavnetp čtivu, ki se dobi pn: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., if Chicago, III. -v! Iščem zastopnike po slovensk^i naselbinah. DRUŠTVO LOSTI" n. 'MARIJE SEDEM tA-K. J- * ima trojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Kranjske Slovenskem Domu, 57 in Butler St^ Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 191 Si Predsednik: John Mravintz, 11§7 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh. P* L tajnik: Frank Trempua, tli' Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa, Zastopnik: Jurij Gregorai, 401. Butler St, Pittsburgh. Pa. Društ. zdravnik: £>r. C. 865 Lockhart St.. N. S. Pittsb Člani se sprejemajo v društvo 16. do 50. leta; posrartnina je $1000, f500 ali $250. Nade društvo plačaj« vsak dan en dolar, ali $7.00 bolni«« podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste §ri nobenem društvu,spadajočem h %.■ L K. J. se uljudno vabijo pod zastav* zgoraj omenjene«« društva. £a vsa pojasnila se obrnit« na sga raj imenovane uradnike društva. \ slučaju bolezni se mora vsak član i« ga društva oglasiti pri »obratu Johi Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pitts burgh, Pa., isti dan ko xboii in raffct tako zopet ko oadravL T-*' ittsburflfr ruštvo od Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro še SO let se Trineijeva zdravila nspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzro-ka, ker zaupnost izdelovatelja zaslaši popolno zanpanje in čislan je od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili zrno se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbO še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriške Zdravilno == Grenko Vino V ; ? i torej ima teko zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šelodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lefc so prosti vsakoršne nepotrebne mešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasno šareče rudeče vino. V zadevi za basa nos ti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in omge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako j« dobro tudi v zadevah odrgnin in o zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije. lumbago, otrpelosti glešnjev in drugih, najhitrejša teklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ms- Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE BO DOBILA T7UNEEJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—BAJT FRANOISOO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1016. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS 11 1 Effijgjaraiintfzraizraiar^^ reiETHrazrajajEJzrzjajHjaf^^ I POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV, Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ZE BO LEX je ta banka varne Suvala in diiala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupne premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in tisti dobiček mala nad $550.000.00, kar se drži v po-sebnem zaščitnem skladu. 3% ZaMttto torej Vaie prihranke t HAJ8TABKJŠI IN HAJVZČJI BANKI V JO LEETC. Msrsstls olrosti si psHstnt pripisujejo k glavnici, Oql illpiizplačujejoaahranilnaulogooi$1.00naprej, »/v FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. JTolle«, Illinois« "LJUDSKA BANKA".