310
Obrtnija.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani
sta končali svoje šolsko leto dne 31. julija. Iz izdanega letnega poročila vidimo, da so letos zavod obiskale razne visoke osebe, tako grofinja Meran, bar. Schwegel, dvorni svetnik v trgovinskem ministerstvu dr. Jurij vitez Thaat prof. Šuklje, ravnatelj štajarskega obrtnega muzeja prof. K. Lacher, učiteljica risanja obrtnih šol v Moskvi Katarina pl. Stepanov. Strokovni učitelj za obdelovanje lesa na Ogerskem Julij Edes je po nalogu ogerske vlade obiskal to šolo, da se seznani, po kakšni metodi se na njej poučuje.
Razmerje med šolo in ljubljanskimi ter obrtniki na deželi se razvija normalno dalje.    Tudi letos je zajemala
311
izdatno število obrtnikov iz virov in sil, katere imata zavoda na razpolaganje. Razni člani učiteljskega zbora so imeli lepo število prilik, dajati nasvete, posojati risbe in predloge, izdelovati načrte in detajle po naročilu tukajšnih in zunanjih tvrdk in naročnikov ter nadzirati dela, ki so bila izročena raznim mojstrom na podlagi tu napravljenih načrtov. Tako se je tudi v minolem šolskem letu razširil krog onih prijateljev, ki se zanimajo za delovanje šol in ki blagohotno podpirajo težnje učiteljskega zbora.
Poučevalo je v vsem 15 učnih močij, ravnatelj, šest strokovnih učiteljev, 2 pomožna veroučitelja, kaplana pri sv. Jakoba, 2 delovodji, 3 strokovne učiteljice in 1 učitelj risanja.
Za ustanovitve šol so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odmenili doneskov za podporo ubožnih učencev in učenk. Slavni deželni odbor in slavna kranjska trgovinska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli pet „Franc Josipovih ustanov" po 50 gld. na leto, in slav. kranjska hranilnica je v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld. na leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije za vse čase imenujejo „Marije Valerije ustanove."
Ustanov je minolo šolsko leto izplačal deželni odbor 990 gld., trgovska in obrtniška zbornica 710 gld., ljubljansko mesto 250 gld. in kranjska hranilnica 800 gld., vkup 2750 gld.
Število štipendistov je bilo na obeh zavodih 61. Ustanove so znašale od 20 do 70 gld. na leto; povprečno je dobil jeden stipendist 49*21 gld. in jedna stipendi-stinja 41*42 gold. Ustanove so podeljene učencem in učenkam za vso učno dobo.
Poleg teh zneskov je dovolilo visoko c. kr. naučno ministerstvo v minulem šolskem letu 100 gld. podpore za učence strokovne šole za lesno industrijo, 50 gld. pa za učenke strokovne šole za umetno vezenje. Ti vsoti je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim in vrednim frekventantom.
Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci in učenke zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka ustrezali svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem iz najubožnejših slojev prebivalstva, tako da roditelji po navadi nikakor ne morejo podnirati svojega otroka. Oziraje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne, nravne in vredne učence in učenke, kupuje jim šolske potrebščine, odkazuje jim prosto hrano in pod-piraje jih v bolezni. Dotični načrt pravil je odobrila deželna vlada dne 2. julija 1892. L, št. 7149; občni zbor pa je nato dne 19. dec. 1892. 1. izvolil prvi odbor. To društvo je imelo lani 378 gold. 87 kr. dohodkov in 228 gld. 53 kr. stroškov.                          (Dalje sledi.)
321
Obrtnija.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
(Dalje.)
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z ukazom z dne 3. maja 1894., št. 1649 ukrenilo, da se s šolskim letom 1894/95. otvori na strokovni šoli za obdelovanje lesa poseben oddelek za figuralno podobarstvo. V njem naj se goji kolikor moč cerkveno figuralno rezbarstvo. Ob jednem je bil učiteljem na tem novem oddelku imenovan akademiški kipar Alojzij Gangl, ki je do sedaj imel svoj atelje na Dunaji.
Z ukazom z dne 18. maja 1894., štev. 29.350, je imenovano ministerstvo nadalje aktiviralo na šoli nov oddelek za pletenje košaric, ki se otvori 1. oktobra 1894. Z istim ukazom je ravnateljstvu naročilo, da stavi primerne nasvete o napravi vzornega vrbnega nasada v obližji glavnega mesta.
Z navedenima ukazoma se je področje šole jako razširilo, s tem pa se je izpolnila že dolgoletna želja odločilnih faktorjev v deželi. Gojenje cerkvene figuralne plastike bode dobro došlo novovzbujenemu zanimanju za povzdigo krščanske umetnosti in bodeizvestno dobrodejno vplivalo na ukus, na naročila in produkcijo.
Oddelek za pletenje košaric in za vrbarstvo pa ima nalogo, da poživi to zelo zanemarjeno stroko lesne industrije in jo po možnosti varuje tuje konkurence, ob jednem pa naj širi racjonalno vrbarstvo po onih mnogobrojnih krajih dežele, ki imajo za ta namen ugodni svet.
Na že obstoječih oddelkih se nista učni red in učni načrt v minulem šolskem letu v ničemer izpremenila.
Potovalni učitelj za strugarstvo Friderik Braun se je po naročilu visokega naučnega ministerstva mudil na zavodu od dne 18. do 30. septembra 1893. in od dne 22. novembra do dne 20. decembra 1893. Kazal je izdelovanje kratkih pip iz neizgorljivega Bruyere-lesa ter poučeval kovinsko tiskanje, struženje kostij in montiranje palic.
Učenci III. in IV. letnika so tudi letos redno dobivali naloge v komponiranji raznoterih predmetov, tičočih se njih stroke. Dale so se nastopne domače naloge:
a)  Strugarji so narisali: Kadilno mizo, razne končnice na drogeh za bandera in zastave, stol naslanjač iz struženih delov, razne krožnike v prirodni velikosti, stebre, noge, balustrel vaze, gumbe in druge za opravo otroške in jedne spalne sobe, narisane od mizarjev.
b)  Mizarji so komponirali: Intarzijo v laški rene-sanci za pravokotno namizno pločo, opravo šolske sobe, dvokrila vrata s simsom na vrhu, z izdolbenim obojem* in umetnim opažem, strop, opravo risalne sobe, bogata dvokrila vrata, opravo za pisarno in sicer pisalno mizo, omaro za akte in stojni pult, opravo za otroško sobo, sestoječo iz posteljice, zofe, mizice za igranje, klopi, stola, umivalne mize, omare za igrače in za obleko, opravo za spalno sobo.
Učenci mizarskega oddelka IV. letnika so napravili s svojim učiteljem E. Cigojem izlet v Kranj, kjer so še jedenkrat proučili vrata in strop v tako zvani „Hiši mejnih grofov" ter z detajli spopolnili svoje lanske risbe. Strop je učitelj E. Cigoj narisal na kamen, in dotični odtisek je artistiška priloga letošnjemu „Izvestju".
Koncem šolskega leta so ogledali učenci III. in IV. letnika strojne naprave tukajšnje c. kr. tobačne fabrike in vzorno tvornico c. kr. dvornega zvonarja A. Samasse. Načelnika, oziroma lastnika imenovanih zavodov sta drage volje dovolila ogledovanje.
Učitelj risanja na strokovni šoli za lesno industrijo v Grulichu na severnem Češkem, Josip Krainer, je bil v jednaki lastnosti premeščen v Ljubljano. Svojo tukajšnjo službo je nastopil dne 9. oktobra 1893. 1. — Strokovni učitelj Josip Vesel je bil povišan v IX. dijetni razred in dosedanji delovodja E. Cigoj imenovan definitivnim strokovnim učiteljem X. dijetnega razreda. — Na Dunaji bivajoči akademiški kipar A. Gangl je od dne 1. septembra t. 1. dalje poklican za strokovnega učitelja figuralne plastike.
Izmed zasebnih del, katera so zvršile učne moči v interesu jednega ali drugega zavoda, omenjamo nastopnih:
Poročevalec je narisal načrte za lepotično železno streho, namenjeno samostanu v Skcfji Loki, in za gostilniško verando iz kovanega železa; oboje je izvedel ključavničar J. Gašperin v Loki; naredil je osnutke za nagrobno omrežje in napravil dokaj skic in detajlov za umetno vezenje in šivanje čipek, med temi risbe za cerkveno bandero, vezeno v svili in zlatu, za bogat velum v zlatu in za antipendij v svili in zlatu.
Strokovni učitelj E. Cigoj je skiciral in detajliral cerkveno klop, narisal več osnutkov za lepotična omrežja po naročilu tukajšne ključarske tvrdke, izdelal načrt za hišna vrata, konzolno mizo in stensko omarico, narisal in detajliral velik cerkven lestenec, izdelan v zlati bronci, napravil je skice za diplom častnega meščanstva in narisal na kamen prilogo letošnjemu „Izvestju"-
Strokovni učitelj C. Mis je napravil črteže renesan-skega oltarja za podružnico Sv. Andreja pri Moravčah, omaro za zakristijo farne cerkve na Vrhpolji, omaro za orgije in  tabernakelj za  farno  cerkev na Vačah,  omaro
322
krstnega kamena za trnovsko cerkev v Ljubljani; narisal železno omrežje za ta krstni kamen, tabernakelj za frančiškansko cerkev v Ljubljani. Na kamen je narisal za „Ljubljanski Zvon" dve prilogi o ornamentih slovanskih vezenin, komponiral nagroben spomenik in spominsko pločo ter izdelal razne okvire v lesu.
Strokovni učitelj J. Springer je komponiral in de-tajliral bogato izrezljano mizo in primerne stole, narisal kaseto, razne okvire, konzole itd. ter modeliral kotlič za blagoslovljeno vodo, držalo za brisalke itd.
Delovodja J. Stirn je narisal razne okvire in jih deloma sam z vršil, napravil je stensko omarico v bogati narezni tehniki in pozlačenji; končno je detajliral razne objekte, katere so stružili njegovi učenci.
Na konci šolskega leta so nastopni učenci IV. letnika dobili odhodna izpričevala, in sicer stavbinska in pohištvena mizarja: Perko Jos., Smole Ignac; strugar: Novak Alojzij; rezbarji: Čemažar F., Kankelj Jos., Pleteršek Jos.
(Konec sledi.)
331
Obrtnija.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
(Konec.)
Na strokovni šoli za lesno obrt učili so se sledeči predmeti: veronauk, nemščina, slovenščina, računstvo, geometrija, mehanika in elementarno strojeslovje, tehnologija lesa, obrtno knjigovodstvo,  poslovni sestavki, arhitekton-
sko oblikoslovje, elementarno prosto risanje, geometriško risanje, projekt risanje in nauk o sencah, prosto risanje po modelih, strokovno risanje, modeliranje, tehnična do-vrševalna dela, lepopisje in praktičen pouk.
Šolo za obdelovanje lesa je pohajalo koncem leta 46 rednih učencev, 7 hospitantov, v javno risarsko šolo je pa bilo vpisanih 50 učencev. Izmej rednih učencev je bil pri 37 vspeh povoljen, 2 nepovoljen, 4 imajo ponav-Ijalni izpit, 3 niso klasificirani. Po maternem jeziku je bilo ob začetku leta 49 Slovencev in 2 Nemca, hospi-tantje so pa bili sami Slovenci.
Visoko c. kr. naučno ministerstvo je z ukazom z dne 30. maja 1894., št. 1650, javilo vodstvu strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek, da je v principu zadovoljno z otvoritvijo posebnega ateljeja za absolven-tinje zavoda. Na tretji in zadnji letnik se ima namreč priklopiti posebni oddelek, ki bode dal absolventinjam priliko, vežbati se na večjih naročenih delih in jim olajševal prestop v samostojno, praktiško delovanje. Tak atelje bode ustrezal že večkrat izraženim željam ter bode dajal strokovne šole namenom primerno dovršitev.
Asistentinjo Terezijo Wennig je visoko naučno ministerstvo imenovalo za strokovno učiteljico od 1. jan. 1894. dalje ter ji izročilo samostojni  pouk v II. letniku.
Učne moči so v interesu zavoda izdelale same, kakor tudi s pomočjo spretnejših učenk marsikako delo, s katerim so pospeševale namene šole. Tu naj bodo omenjena nastopna privatna dela:
Strokovna učiteljica Ivana Foderl je izdelala mnogo monogramov v zlatem in belem vezenji, naredila več šivanih čipek, izvršila dva mašna plašča, antependij in cerkveno bandero, poslednje deloma s sodelovanje M. Hlavke.
Strokovna učiteljica M. Hlavka je dovršila več cerkvenih paramentov v zlatem vezenji in preskrbela potrebne risbe za dela III. letnika.
Strokovna učiteljica Terezija Wennig je napravila razne vezenine, med temi velik pečni zastor in velum v bogati zlati tehniki.
Učitelj risanja L Zeplichal je napravil risbe raznih grbov in jednega vzornega prtiča za pouk v III. letniku, risal razne ornamente za praktiški pouk v I. letniku, izumil za stolno cerkev v Ljubljani sliki za oltarni prt: „Abrama blagoslovi Melhizedek" in „Izaka žrtvovanje" (zvršila ji je domača umetna vezilja gspdč. Fr. Suhadolec); dalje je izumil in narisal nabožno-simboliško sliko, vpo-dabljajoča staro in novo zavezo.
Učiteljice so bile vrhu tega napravile dne 9., 10. in 11. decembra 1893. privatno izložbo svojih del in del nekdanjih svojih učenk. Vodstvo jim je v ta namen prepustilo šolsko risalno dvorano. Mnogoštevilne objekte cerkvenega in posvetnega umetnega vezenja in šivanja čipek je ogledalo veliko občinstva.
Končno je omeniti na tem mestu, da je bila učenka Czerny Adela na svetovni razstavi v Čikagu premijirana za jedno svojih del. Razstavila je namreč pečni zastor v slikanji z iglo,  katerega je  naredila na šoli.    Odlikoval
332
se je ta objekt po točni risbi in ugodno ubranih barvah, po brezhibnem delu in umetniškem shvatenji.
Koncem šolskega leta so dobile naslednje učenke III. letnika odhodna izpričevala: Arko Ema, Fermantin Terezija, Hoffmann Viktorija, Knez Marija, Lindtner Martina, Pire Ana, Rus Pavla.
Učila so se sledeči predmeti: Elementarno risarje, strokovno risanje, prenašanje vzorov, rezanje oblik, krojno risanje, veronauk, nemščina, slovenščina, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje, šivanje čipek.
V oddelkih za umetno vezenje se je učilo: Holbei-nova tehnika, jednakostranski križasti in pločast vbod, raznovrstno vozlanje in pramanje, kitasti in čopasti vbod, perzijsko a-journo delo, rdeče vezenje, tamburovanje, jednostavno belo vezenje, arabska in janinska tehnika, fino belo vezenje, broderie d'Espagne, kinesko dvostransko pločasto vezenje, aplikacija, zlato vezenje, japonsko in kinesko pločasto vezenje in eventualno druge orijentalske tehnike, izvrševanje raznih del umetnega vezenja, punto tirato (nitkana čipka), punto tagliato (rezana čipka), vzorni prtiči za čipkaste vbode, filigranska čipka, filet-guipure, point-lace, point-gaze, reticella-čipka, filet antique, izvrševanje raznih šivanih čipkastih del, point de Venise, Ro-salina, izvrševanje raznih šivanih čipkastih del.
Raznih učenk je bilo koncem leta 29, hospitantinj pa 22. 24 jih je izdelalo s povoljnim uspehom, 2 nepovoljni in 3 so ostale neizprašane. V začetku leta je mej rednimi učenkami bilo 32 Slovenk in 3 Nemke, mej hospitantinjami pa 12 Slovenk in 8 Nemk, 1 Poljakinja in 1 Lahinja.
Šolsko leto 1894/95. se prične dne 18. septembra 1894. s slovesno službo božjo.
Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo, naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglase pri podpisanem ravnateljstvu dne 16. sept. (od 9. do 11. ure zjutraj) ali pa 17. sept. (od 9. do 12. ure zjutraj ali od 3. do 6. ure popoldne). S seboj jim je prinesti odpustnico ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto svoje dobe. Roditelji, oziroma njih namestniki, se morajo tudi izreči, da bode vpisani učenec (oziroma učenka) po moči obiskoval strokovno šolo vso učno dobo.
Učenci in učenke, ki so že hodili v ta zavod, morajo se dne 17. sept. javiti s poslednjim letnim izpriče-valom; frekventantje, stopajoči v II. letnik, morajo mimo tega prinesti potrdilo svojih roditeljev, oziroma njih namestnikov, da so le-ti zadovoljni s poklicem, katerega si je izvolil učenec (strugarstvo, rezbarstvo, figuralno podo-barstvo, stavbinsko in pohišno mizarstvo.)
Izredni učenci in učenke (hispitantje) se takisto vpisujejo dne 17. sept., potem pa tudi med šolskim letom, kolikor je namreč še prostora.
Oddelek za pletenje košaric se bode otvoril dne 1. okt. 1894. Obiskujejo ga lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traja za sedaj jedno leto.
Oglasila za vstop v oddelek za pletenje košaric se vzprejemajo do dne 29. septembra 1894.