GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 153 - Cena 3.- lire TRST, nedelja 11. novembra, 194S Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni Št. 1 -1. Tel. št. 93806,93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo i mm —.... '"■“'i'111 i Min -i ■■ ludoslavija prava domovina ljudskih množic Ljudske množice delajo s svojo in obnovi čudeže Beograd, 9. Tanjug-. — GSavni kjnik predsedstva zvezne vlade Iti tar Bakdč je dal predstavnikom •tjega in domačega tiska sledečo ^lavo: »Podal Vam bom splošne rezultate dela vlade d. f. Jugoslavije od ajen« ustanovitve do današnjega 4ne. Razumljivo je, da v taki izjavi M mogoče v popolnosti navesti re-•Ultatov dela vlade, in to tembolj, kr je naša vlada tesno povezana * ljudskimi množicami in ker so Harodi Jugoslavije tako v teku voj-t**> kakor po njenem zaključku v Wrni dobi izgradnje pokazali do •Maj že nepoznano pobudo in delavno junaštvo. Vladna deklaracija *■ marca 1945. Je vlada demokratične federativne Jugoslavije po-kla narodom Jugoslavije deklaracijo, v kateri je n-aznačila glavne •Remice svoje dela. Bistvo navede k deklaracije je v tem, da se je 'kda obvezala, 1. da bo vložila vse kije sile za čimprejšnji izgon oku-Morja lz naše domovine in čistko kinačih kvizlinških čet In sode-ttveev okupatorja v Jugoslaviji in k bo izvršila dolžnost, ki ji pripada pri skupnih vojnih naporih kruženih narodov za kočno zma- *° nad hitlerjevsko Nemčijo. 2. •kda se je obvezala, da bo pod- j širi AVNOJ in razpiše volitve ničen ja naših narodnostnih pravic in ustanovitve enotnega državnega in narodnostnega zemlja, na katerem so naseljeni naši narodi, ki pa so zaradi versaljske krivice in z nasilnimi ki enostranskimi sporazumi ostali izven okvira Jugoslavije in bil ločeni od svojih bratov. 3. Vlada se j« obvezala zato, ker so si naša ljudstva s svojim bojem proti okupatorju priborila pravico, da svobodno odločajo o svoji usodi v duhu načela samoopredelitve narodov in političnih načel, ki so navedena v atlantski listini gospoda Churchilla in Roosevelta. Nadaljna utrditev in razširitev z bojem dosež.nih pridobitev je bila proglašena od istih ljudskih predstavnikov na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu 29. novembra 1943. 4. Gospodarsko in socialno zavarovanje delovnih množic. 5. Utrditev mednarodnega položaja Jugoslavije, ki si ga je Jugoslavija pridobila v boju proti nemškemu fašizmu na strani protihit-lerjevske koalicije in razširitev vezi z združenimi narodi. Vlada se je striktno držala jaltskih nasvetov, ki so jih priporočali zavezniki in sprejetih obveznosti sporazuma Tito-Subašič — in je z namenom nadaljne demokratizacije in kočne notranje ureditve naše države prevzela nalogo, da raz- 20,967.416.34 dolarjev je skopnelo na 662.757,14 dolarje. Primer z zlato podlago narodna banke, ki je bila neposredno pred vojno prenesena v inozemstvo, je isti. Ta lmo-vina zlate podlage bi bila popolnoma izčrpana, če ne bi bila stavljena pod zaporo na zahtevo maršala Tita in ne bi bil s tem narejen konec nadaijnemu razsipanju. Medtem, ko so naši narodi za ceno največjih omejitev in žrtev, do-prinaseli ogromen delež v boju protihitlerjevflkie koalicije, so begunske vlade, kot sem preje navedel, neusmiljeno razsipale narodno imovino, in to v glavnem v boju proti lastni državi. parov obutve, 7962.570 m tkanin ter velike množine drugega blaga. Ob tej priliki moram dati; priznanje UNRRA-i Za pomoč, ki jo nudi našim narodom, posebno v zadnjih časih. • Agrarna reforma Rešitev finančnega vprašanja v*ela vse ukrepe, ki se tičejo uree- | ustavodajno skupščino. Doseženi rezultati - dokaz dela • Osemmesečno delo vlade to 'Judakih oblasti s široko podporo 'judskih množic je pokazalo, da %&na deklaracija ni ostala «eve-kna obljuba« na koščku papirja, | W se najbolje vidi lz dosedaj do-I kženlh rezultatov. Ob osvoboditvi je imela Jugo-•kvija popolnoma razkrojene dr-kvne finance. Okupatorji in njihovi sluge so blagajn« oplenili. Na jugo-JJovanskem ozemlju je bilo v obtoki 7 vrst valut v ogromnih kollči-teh. Vsakomur je Jasno, kaj pravzaprav pomeni taka množina denarja pri popolni gospodarski izčrpanosti države in pomanjkanju podlage. Naša državna blagajna ni imela izgledov, da bi v kratkem času prišla do kakršnihkoli dohodkov. Med tem, ko je bil v državi finančni položaj tak, so emigrantske vlade tekmovale v razsipanju ljudske imovine, ki smo jo imeli v Inozemstvu. V ponazoritev naj zadostuje samo en primer: Naše dobroimetje pri emisijskem zavodu v ZDA, tel je znašalo Zamenjava denarja je bila nujen predpogoj koordinacije finančnih in splošnih gospodarskih ukrepov v državi. Ta mogočna finančna operacija je bila izvršena v kratkem času brez kakršnihkoli rasnejših finančnih pretresov. Namesto več kot 300 milijard raznih okupatorskih valut je bila uvedena enotna valuta, in za osnovo smo vzeli predvojni obseg denarnega obtoka. Brez tega si ni bilo mogoče zamisliti odetra nitve raznih gospodarskih področij v državi in ustanovitve enotne gospodarske politike. Istočasno z zamenjavo denarja je vlada izvršila se vrsto velikih reform pri fi-nančni organizaciji in v finančni zakonodaji. V davčni politiki je bilo uvedeno načelo, da mora biti obdavčenje v sorazmerju z gospodarsko močjo davkoplačevalcev. Za pravilno iz vajanje te politike davkov in dajatev, so odgovorni organi ljudske oblasti. Vsi ti finančni in gospodarski ukrepi imajo namen, očuvati vrednost nove narodne valute, v i čemer smo tudi uspeli, tako da predstavlja danes nas dinar zdravo valuto, ki uživa v državi zaupanj« in ki je najtrdnejša od vseh valut do včeraj zasužnjenih držav. Eden od velikih ukrepov vladne politike je izvajanje zemljiške reforme, ki Je razdelila zemljo najubo-žnejškn kmetom, v prvi vrsti onim, ki imajo največje zasluge pri osvoboditvi domovine. Zemljo smo odvzeli onim, ki je niso obdelovali z lastno delovno silo, ampak so na brezsrčen način ekaploatirali ubo-žno delavstvo, ki je bilo prikrajšano zaradi pomanjkanja lastne zemlje in je bilo prisiljeno, da je hodilo na delo, ali pa jemalo pod težkimi pogoji zemljo v najem. Tukaj moram poudariti, da so bili v glavnem lastniki posestev, ki so prišla pod agrarno reformo, nosilci proti-ljudske politike ne samo v teku te vojne, ampak tudi pred vojno. Ti ljudje so služili kot orodje tuje o-svajaln« politike. Agrarna reforma je istočasno velik politični ukrep pri demokratizaciji države, ker je prešla zemlja v last širokih ljudskih množic siromašnega prebivalstva, ki je v teku te vojne bilo najbolj prizadeto in največ doprineslo k osvoboditvi, Pred nekaj dnevi je začasna narodna skupščina na pobudo vJlade izdala zakon o likvidaciji kmetijskih dolgov, S tem ukrepom je bdlo likvidirano težko breme, ki je pritiskalo našega kmeta k tlom in mu onemogočalo življenje in razvoj. To breme, ki je tlačilo naše kmetijstvo, smo podedovali od bivših protiljud-skih in policijskih režinov, ki so grulili ves svoj obstoj in politiko na brezsrčnem ropanju kmetov. to vojno našim narodom, povrnjena. V mednarodnih odnošajih naša država ni osamljena kot je bila pred vojno. Zagotovila si je prija telije in zaveznike, kakor je močna SZ, in sklenila pogodbe o vzajemni pomoči in povojenem sodelovanju. Naša država je vzpostavila normalne diplomatske odnošaje z vrsto držav, Z našimi zavezniki v vojni, ZDA in Veliko Britanijo poglabljamo prijateljske odnošaje in sodelovanje pri zagotovitvi miru na svetu. Kot rezultat boja narodov Jugoslavije ter dela in politike naše vlade, uživa naša država ogromen mo-ralncHpolitični ugled v mednarodnem svetu in predstavlja velik čimtelj pri zagotovitvi miru. AttleevWasliingtomi Washington, 10. Ass. Press. — Britanski ministrski predsednik Attlee je danes ptispel v Wdshlng-tpn. Na letališču so ga pričakovali ameriški zunanji minister James Byrnes, britanski veleposlanik lord Halifax in drugi britanski in ameriški uradniki. Z drugim letalom je prispel njegov glavni svetovalec v vprašanju atomske bombe sir John Andrsson, znani britanski znanstvenik J. D. Cockroft pa je na poti iz Kanade. Washington, 10. Reuter. — Nocoj so se pričeli razgovori med predsednikom Trumanom, ministrskim predsednikom Attleejem in kanadskim ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom. Poleg lorda Halrfaxa in Jamesa Byrnesa sta prisostvovala razgovorom tudi admiral William D. Leahy, načelnik predsednikovega štaba in Lester B. Pearson, kanadski veleposlanik v ZDA. Nad 8 milijonov volivcev v Jugoslaviji Beograd, 10. Tanjug. Državna vo-livna komisija sporoča, da znaša po uradnih številkah, ki so jih podale vollvne komisije federalnih enot in po sklepih ljudskih sodišč glede pritožb zaradi brisanja iz volilnih imenikov, število volivnih upravičencev v d. f. Jugoeiaviji 8.235.968, Po členu 4 zakona o volivnih imenikih je bilo izbrisanih iz volivnih seznamov 194.158 oseb, ali 2,1 celotnega števila volivcev. Obnavljamo z la Kot je znano, je bil naš promet kžlco poškodovan. Večkrat so o kih pisali domači in tuji Usti. Po-'kodovanih Je bilo 5620 km želez-prog, 5247 m predorov, **.795 m železniških mostov, 1420 J® drugih mostov razne vrste, od katerih samo velikih železnih mo-*Ov 504. Med vojno je bilo v Jugoslaviji dušenih ali poškodovanih 535.650 *kcovan,jekih, gospodarskih In Javkal poslopij. To je brez dvoma naj-Vja materialna škoda, to jo je kkupator prizadejal naši državi. Pri tako poškodovanem prometu k opustošenju velikega števila test In vasi se Je znašla jugoelo-koeka vlada pred težkim vpraša-J*h», to ga je morala rešiti hitro k s lastnimi sredstvi, da je zve-vse dele Jugoslavije in tako °*ltrbela ljudstvo predvsem v opu-*kšenih krajih. škodovane industrije. Obnova naše industrije in usposobljenje za proizvodnjo predstavljata osnovno nalogo našega narodnega gospodarstva. Industrija Navzlic ogromnim poškodbam v industriji nam je uspelo da smo te poškodbe v 60% popravili, nominalna kapaciteta naše industrije znaša dane« pribl, 80% predvojne vrednosti. V ponazoritev stalnega naraščanja proizvodnje lahko navedem, da se jo splošni povpreček industrijske proizvodnje od aprila do konca septembra povečal za 45%. S pomočjo stalnega povečanja proizvodnje bo mogoče zadovoljiti-povpraševanje po industrijskih proizvodih, ki jih zahteva vas in in njeno stalno težnjo, da za svoje prodane proizvode pride do potrebnih industrijskih proizvodov po odgovarjajočih cenah. S tem se istočasno ustvarja solidna podlaga za našo novo valuto v blagu in omogoča stabilizacija cen ter se ustvarjajo potrebni pogoji za uspešno likvidacijo črne borze. Sezidan je bil materialni temelj za nadaljni razvoj proizvodnje. Na osnovi rezultatov dosedanjega dela je bil izdelan načrt za izgradnjo industrije v naši državi, za oktober, november in december. Pomoč žrtvam Vloga delavstva 0[omet V tem kratkem času smo na tem *keku gospodarstva popravili in J^ezall večino naših prog in že-7®hišklh križišč tako, da smo sa-?*0 v mesecu septembru na naših ^teniških progah prevozili 84138 kgonov raznega materiala. ^opravili smo 13714 raznih vago-'kr in 420 lokomotiv. ^d porušenih mostov smo Jih 1*-č^ili prometu več kot 700, dela pri j/dovi ostalih pa so v polnem te-Jk- V nekaterih krajih je popra-0 Porušenih mostov sto odstotno. Prvenstveno vlogo pri obnovi naše industrije je imel delavski razred, ki je z velikim odrekanjem, napori in nesebičnostjo in ne glede na povračilo, pokazal brezprimer-no delavno Junaštvo, ki je enako Junaštvu naših borcev na bojišču. Naša industrija je deloma navezana na uvoz surovin, zato Je usmerila vlada svoje napore k vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z inozemstvom, da bo z dotokom surovin zagotovljeno delovanje naše industrije. Tudi škoda v rudnikih je bila ogromna: v premogovnikih več kot 60%, v železnih rudnikih več kot 40%, topilnicah več kot 40%. Niti en rudnik za kovine ni mogel obratovati. Niti en plavž v državi ni deloval. Proizvodnja premo- Ravahc pomanjkanju nujpotveb- ?3l- .ud«ke oblasti d- . — _j«uem o»i.w.Ui.ii pitati pri obnovi porušenih in ^todovanih poslopij. , y naši državi smo, ne upoštevaje Bosno, Hercegovino in Crno kjer je gradbena delavnost zelo živa, do oktobra meseca ?r«dili ali popravili 930 javnih in •®8o privatnih stanovanjskih po- °WJ. Na vseh ozemljih Jugosla- u* se zopet vrši telefonsko-brzo-Vni Promet. triada j« lahko ta ogromna vpra-^s- narodnega pomena rešila sa-(j0 in edino s popolno pomočjo ^®ir- proizvodnje, proizvodnja kovin 'železa sploh ni bila v teku, proizvodnja jekla pa je t>lta- izredno nizka. Ker so razumele pomen in vlogo rudarstva in ker so vedele, da brez premoga, kovin in jekla ni mogoče yodlti vojne, niti obnavljati gospo' darstva, prometa In industrije, sp se naše ljudske oblasti s popolno pomočjo in sodelovanjem naših rudarjev in šrokih ljudskih slojev borile z nepremostljivimi težavami ter z lastnimi sredstvi in brez kakršnekoli pomoči pričele obnavljati na še rudnike. Predvsem smo pričeli obnavljati premogovnike, ta to kakor hitro jo « J KaŠA Hr-JQ vft bil kakršenkoli osvobojen. Tako je že v teku vojne v Srbiji proizvodnja premoga znašala 50% predvojne. Kot ilustracijo težav • katerimi smo s« borih pri obnovi našega rudarstva, navajamo primer rudar- premog z rokami, da bi ga drižavi čim več preskrbeli. S takimi vsestranskimi napori oblasti in ljudstva nam je uspelo usposobili za delo 90% rudnikov premoga in kovin. Današnja proizvodnja premoga znaša pribl. 70% predvojne. Preskrba prebivalstva Uničeni promet in pomanjkanje prevoznih sredstev, vse to je bilo ogromna zapreka na poti preskrbe prizadetih krajev s hrano. Izdelanega blaga in surovin smo imeli zelo malo, ponekod pa sploh nič, Nasa proizvodnja in njene možnosti so bile malenkostne. S predpisi zvezne vlade je bila omogočena enotna organizacija ta sistem pri preskrbi s pomočjo načrtne razdelitve In potrošnje blaga in z realnimi in znosnimi cenami za široke kroge potrošnikov. Razen tega je bilo omogočeno svobodno kroženje blaga, ki ni bistvene važnosti za prehrano in preskrbo, in s tem je bilo ustvarjeno močno o-rožje v boju proti špekulaciji in sa-boterstvu. Da bi navedeni ukrepi dosegli nameravane rezultate, smo pričeli organizirati dikavnt sektor trgovine. Z ustanovitvijo državnih In federalnih trgovskih podjetij smo dosegli nepadne rezultate. Naša državna podjetja so samo od avgueta do septembra kupila v državi 9.3G4.535 kg, iz inozemstva pa uvozila 3,953983 kg raznega bla-ga^V. istem času pa so razdelila v državi 37.049.452 kg. Izvozila pa v inozemstvo 3,927.269 kg raznega blaga, poleg kupljene, uvokene, razdeljene- in , izvožene robe v balah, komadih, metrih itd. Do 30. septembra je bilo Ijenih po federalnih enotah 449.609 Največjo pažnjo je vlada posvetila vprašanju preskrbe žrtev osvobodilne vojne In pomoči nepreskrbljenim rodbinam padlih invalidov in žrtve fašističnega terorja. To pomoč uživa ‘skupno z rodbinami ju-gOslovanska armade 303.971 rodbin in do danes je bilo izplačanih skupaj 1.208.000.000 dinarjev, Zvezna vlada skrbi tudi za rodbine, katerih hranilci so se nahajali v ujetništvu. Izplačila te socialne pomoči so znašala, do sedaj 174 milijonov dinarjev. Začaano socialno pomoč je pr«' jelo 110.190 upokojencev, ki so prejeli skupno 515 milijonov dinarjev. Skupno je izdala vlada za vse vrete socialne pomoči leta 1945 2.187.000.000 dinarjev. Finančna sredstva, ki so bila izdana za socialno pomoč prestavljajo majhen del onih naporov in raznih ukrepov, ki Jih vlada podvzema za socialno skrbstvo ljudstva, posebno pa invalidov in otrok, katerih očetje so padli v osvobodilni vojni. Na polju prosvetne politike so bili doseženi do sedaj v naš) državi še neznani rezultati, ker vladna prosvetna poHtika ni omejena mo na šolsko vzgojo, ampak tudi na kulturno in politično dviganje najširših ljudskih množic. O tem priča več kot 2.000 ustanovljenih domov kulture; okoli 4.000 knjižnic ta čitalnic, več kot 400 ljudskih univerz itd. Za brate v Julijski krajini Vlada d. f. Jugoslavije je izdala zakon, ki jamči svobodo tiska, zborovanja in združevanja. Z zakoni je bil razširjen krog vol Ilcev in izdan je bil zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavodajno Socialistična stranka v Jugoslaviji Beograd, 8. Tanjug. — Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, je odobrilo po predloženem začasnem programu in statutu obnovo socialistične stranke Jugoslavije po vsej državi. Za obnovo cerkva Ljubljana, 10. Tanjug. — Na se stanku narodne vlade Slovenije predstavniki cerkve je narodna vlada obljubila, dodeliti pomoč za obnovo porušenih cerkev in cerkvenih nepremičnin. Narodna vlada Slovenije je na prošnjo predstavnikov cerkve dodelila za obnovo cerkva 1.500.000 dinarjev za ljubljansko škofijo In 50C.000 dinarjev za mariborsko škofijo. Jugoslovanski poslanik v Tiran Tirana, 10. Tanjug. — ATA javlja: Izredni poslanik in opolnomo-čeni minister D. F. Jugoslavije Josip Djerdja je prispel v Tirano, Jugoslovanu Volivci! 9aSa rešite? je v čim popotaejtu enotnost!- vseli Jugoslovanov. Primorski Slovenci, ki Itvimo na oze;: mijii ped zavezniško anglo-amerlško vojaško upravo, vas pozivamo k tej enotnosti, ki naj se izrazi po* sebno v današnjih volitvah. Kdor bo glasoval zn Lindsko fronto Jugoslavije, ta bo obenem glasovat tudi za neokrnjenost jugoslovanskega ozemlja, za našo svobodo, za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Primorski Slovenci Anglija priznala albansko vlado London, 10. Ass-Prees. — Britanska vlada je v soboto uradno objavita priznanje albanske vlade e pogojem, da bo vlada Enverja Hodže kratkem času izvršila svobodme volitve. Proglas družbe sv. Cirila in Metoda Načelnik štaba 13. Korpusa pri odredu J.A. na Krasu Pretekli tod«n je prišel v Opatje-selo v štab Odreda JA za Slovensko Primorje, Trst in Istro načelnik štaba 13. Zavezniškega Korpusa Brlgadier P. S. Airey. Komandant Odreda polkovnik Benčič ta njegovi oficirji so se zadržali v štaba nekaj časa in se prav prijateljsko pogovarjali. Nakar so odšli v 3. in 5. bataljon, kjer so se borci ravno ve^bali. Ob tej prilito je bri-gadier Airey dejal: »Sedaj vidim veliki napredek Jugoslovanske armade, na obrazih vaših vojakov se vidijo velike izkušnje, ki so si jih pridobili v naši skupni borbl.» Ljubljana, 10. Tanjug. — Predstavniki družbe sv. Cirila in Metoda, ki je vzdrževal* pred vojno svoje šole v Slov. Primorju in na Koroškem in ki je pomagala pri slovenskem kulturnem in šolskem delu v vseh narodnostno ogroženih krajih, so Izdali predvolilni progle* Slovencem, v katerim poudarjajo, da v teh volitvah ne gre za neka notranja vprašanja. Treba je, da vsi Slovenci pokažejo enotnost, da bodo Slovenci v Primorju, Gorici, Trstu ta na Koroškem ter v Porab-lju občutili, da stoji ob njihovi strani močna ln enotna domovina. «Slišali ste predstavnike Primorja in Gorice, pravi proglas, znane so Vam svečane izjave zatiranih Korošcev in Porabskih Slovencev. Nemogoče ta izključeno je, da bi bili mi gluhi za te pozive. Zato se bomo združili in enotno glasovali za ljudsko fronto Jugoslavije in bomo tako pred vsem svetom pokazali, da nas ne more. nihče ločiti od naših bratov in sestra in da po naših velikanskih žrtvah nihče nima moralne pravice, da to stori. rešti na sestanku z rumuhskiihi in* ženjerji sklenili ustanoviti odbor za tehnično sodelovanje med balkanskimi državami. « Prva naloga bo načrt za obnovitev velike- električne central« pri Železnih vratih na Donavi, to bo dajala eiektrič: rtnergijo Rumuniji, Jugoslaviji In severozapadni Bolgariji. MOSKVA. 35. obletnico smrti Leva Tolstoja bodo po vsej Sovjetski zvezi slovesno proslavljali. Literarni muzej v Moskvi bo priredil vrsto zborovanj, posvečenih delu velikega pisatelja. MEKSIKO. Ustanova za kulturne odnose med Meksikom in Sovjetsko zvezo je organizirala v Mete-siku razstavo, ki kaže Življenje in delo velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkija. Otvoritvi so prisostvovale številne osebnosti ta velika množica. AngleSko-ameriSka pogajanja New York, 10. AFP. — Angleška vlada je prvotno prosila za posojilo 4 miliard dolarjev; 2 milijardi brezobrestno in 2 milijardi po 2% obrestih. ZDA so nasprotno ponudile posojilo 3.5 raillarde dve odstotnega dolgoročnega posojila, kot to poroča «New York Herald Tribune«. Včeraj so razpravljali o tem predlogu, toda razgovori niso dosegli svojega cilja. Od vsepovsod MOSKVA. V mednarodnem pregledu prinaša »Pravda« komentarje o dogodkih v Indoneziji in Indo-kint Opazovalec »Pravde« poudarja, da je prišlo v teh deželah do oboroženega »popada med krajevnim prebivalstvom ta zavezniškimi silami. Dogodki v južnem delu Pacifika postavljajo kolonialno vprašanje zopet v ospredje. Opazovalec »Pravde« opozarja, da je sovjetska delegacija na konferenci v San Franciscu večkrat poudarila važnost kolonialnega vprašanja za ureditev splošnega miru. Malo časa je preteklo od takrat in sedanji dogodki na Pacifiku prikazujejo važnost tega vprašanja v povojnih okoliščinah. Jugoslovanska odlikovanja italijanskih partizanov Beograd, 10. (VZN). — Jugoslovanski odposlanci posvetovalne komisije za Italijo v Rimu so podelili odlikovanja 22 italijanskim partizanom, ki so se borili v prvi proletarski diviziji jugoslovanske vojske. Odlikovance so povabili na banket, ki ga je priredilo jugoslovansko odposlanstvo. Egipčanski narodni praznik Kairo, 10. Tanjug. — Kot javlja Reuter, je prepovedana proslava egiptovskega narodnega praznika 13. novembra. Na ta dan je bila izročena Britaniji zahteva po neodvisnosti Egipta. Policija je dobila ukaz, da uporabi vsa sredstva za razpršitev vseh demonstrantov in kakršnekoli politične skupine. Juina Tirolska London, 9. Reuter. — Zavezniška tiskovna služba v Nemčiji poroča, da so priredili dijaki dunajske univerze manifestacijo, v kateri so kričali, da se mora vrniti Južna Tirolska Avstriji, ker ji pripada po kulturnih, zgodovinskih ln političnih vezeh. NEW YORK. Urednik lista »Protestant« Leslie je poslal v imenu 5000 protestantskih duhovnikov poslanico predsedniku Trumanu, v kateri je rečeno, da so duhovščino zelo vznemirila verjetno resnična poročila, da Združene države Amerike podpirajo eno stranko v sedanji kitajski dravljanski vojni ter da se uporabljajo ameriška letala za prevoz čet iz ene »trani Kitajske na drugo. Te vojaške operacije Združenih drž iv na Kitajškem so v nasprotju z načeli zunanje politike v kateri ste ob priliki dneva mornarice izjavili, da odklanjamo režime, ki bi bili vsiljeni s pomočjo inozemskih sil. Naše ljudstvo želi zagotovila, da se bo politika, ki ste jo napovedali v‘ svoji izjavi izvajala na Kitajskem. SOFIJA. Bolgarsko gospodarsko odposlanstvo se bo ta mesec podalo v Sovjetsko zvezo, da namesto sedanjega kratkoročnega Izdela dopolnilni trgovinski sporazum s Sovjeti. Bolgarski lnšenjerjl so v Buka- Prenos padlih borcev v Istri Reka, 10. — Pred nekaj dnevi so v Rovinju v Istri na svečan način prenesli posmrtne ostanke 15 mladincev, ki so padli y prvih dneh narodne vstaje v Istri, 1943. leta. 5000 Italijanov in Hrvatov iz Rovinja in okolice je spremilo njihov« posmrtne ostanke na pokopališče. S tem smo dobili nov primer ' bratstva in enotnosti prebivalcev Istra. Poloiaj na Kitajskem Oungking, 10. AFT. Predstavnik kitajske komunistične’ stranke je izjavil, da je kitajska osrednja vlada mobilizirala 49 armad, to je 127 divizij ali 1 milijon mož, v državljanski vojni, ki ae vsak dan bolj razširja. Dodal je, da ta številka ne vsebuje 13. in 62. Jenamske armade, ki se še nista udeležili operacij. Dodati je treba tudi 350.000 novincev, 250.000 Japoncev, ki jim j* bilo doovljeno obdržati orožje za stražo na želeanhh, kar znaša skupno 1 milijon 600.000 mož. Komunistični predstavnik Chou En Lai je dodal, da znaša število komunističnih čet trenutno 1200,000 mož. ■pW^A%WWWWAWW. Dve noti Celica 41 Zadnjo noč je naših pet tovarišev prebilo v ločenih celicah v pritličnem hodniku tržaškega zapora. Bile so celice, kot druge v zaporu, le da niso v»a imele niti železne postelje, ta so naši tovariši prebili aadnjo noč na rtamnjači na tleh. ... Vsak izmed petorice je imel po dve straži* v" celici. Straže so bile zbrane, prišle so nalašč s posebnim fašističnim tribunalom iz Rima ta so vršile službo v zaporu včs čas procesa. Ne Ptako, ne dru- ki SD ton žita in moke ln.22.765 tonmia- Jev rudnika Kreka v.B im, »■ .Tl -------------------... 10«; 21* > jarsa potrebnef* raratrailv* »•** *« skupščino, ki temelji na sorazmernem sistemu volitev, ki omogočajo, | g-i tovariši se niso dosti brigali za ................ - ' ‘ to stražo; imeli so svojih misli dovolj. Pazniki, vajeni take »luž- d* pride pri volitvah do izava tudi najmanjše pOUtične Skupine. Vlada d. f. Jugoslavije dela vse, kar j« v njeni moči, da bodo n»5i bratje v Istri ta Julijski krajini čim preje združeni-z nami. ’ Argumenti naže vlade pri zaSčttl naših pravic, odnosno pravic naših narodov, so napravili v demokratičnih državah ln ljudstvih -n v vsem naprodnpm demokratičnem javnem mlenju globok vtis teko, da danes lahko rečemo, da z ftp pravico pričakujemo, da bo rešitev £ega vprašanja v popolnem soglasju z narodnostnimi in državnimi ta' terasi naše države ter v. duhu demokratičnih načel, zagotovitve miru ta prijateljskega sodelovanja v tem delu Evrope. Danes je pričela zborovati mednarodna konferenca za reparacij« v Parizu, na katero j« naša vlada poslala svoje predstavnik« Z vso pravico pričakujemo, da bo Usoda, to ja ode povzročena med be — posebni fašistični tribunal Za zaščito džave j* bil skozi v obratu že od leta 1926. sem! ae tudi niso dosti zmenili za svoje jetnike. Imeli so v celicah svojo mizico ta dve stolici, na mizi steklenico vina, s katerim so si krajšali čas. Njim je bdlo glavno, da izročijo drugo jutro žrtev še živo krvnikom v roke; drugo Jih ni brigalo. Edina tolažba Je bil petim tovarišem don Carra. Ta je vso noč hodil od celice do Celice, »e ustav« Prt vsakem tovarišu posebej, sedel z njim na »lamnjačo, so z njim pogovarjat, sprejemal njegova zadnja naročila, ga pripravljal na pot v večnost. .... Pri Binku se Je ustavil v večernih urah. Dolgo Je ostal z njim v ftrtjateljskem ’ pogovoru. Nato j« Ptako’legel kp*t in Je Sladko spal do pred zore, kaker bi se hotel dobro spočiti s* dolge {X*. Vmi zoro ga je don Oarra zopet obiskal. Našel ga je, ko je ravno dovrseval svoje zadnje pismo. Mogoče še bolj miren je bil Ivančič. Opravil je svoje verske dolžnosti z vso resnostjo, kakor ob velikih praznikih — saj je bil Polič pred vratmi, in v domači vasi bi imel v tem času enako opravilo! — in se nato, sedel na slamnja-oi spustu v pogovor z dušnim pastirjem. Naročil mu je pozdrave za domače in prijatelje ta Ko je videl, žalostni duhovnikov obraz, se je nasmehnil, poteptal duhovnika po rami in dejal: : »Prečastiti, saj ni nič! Enkrat moramo vendar umreti, saj to ni nič posebnega, verjemite mi!..» Ivančič, ponosni, jekleni čCzsogki sin: še par dni prej si se s tovariši v'celici šalil, če« da ne boš dospel pojesti kar so ti bili. ravnokar domači poslali... Preziral sl smrt, kakor tolikokrat prtej v svojem življenju! — Ponosna sl lahko, Čezsoča, da si rodila takega Junaka! NI vztrepetal takrat pred smrtjo. Gotovo pa bi bil vztrepetal, ko bi bil videl, kaj se je zgodilo teto dni pozne Jo v sobici, kjer se JQ rodi!: Ob obletnici smrti svojega Junaškega Sina je v njej klečala ta molila Njegova sivolasa mati, pred mizico, na' kateri Je med hvetlicaml ta goriČfrhi svečami pred Razpelom stala Njegova dtl-ka. Pa j« e Jirupom vdel* v skromno sobico skupina črnih -»junakov«, ji prevrnila mizo ta -oklofutala ia-lujaco mater« : .;y.- .l.-:. Tudi Vadnal se je obhajal svečano. Po opravljenem obredu je kleče globoko sklonil čelo in je ostal dolgo tako, z zaprtimi očmi. Njegove misli so šle v domače Zeje, k družini, ki bo obhajala Božič brez Njega... Bobek je bil še ves pod vtiskom zadnjega pogovora, ki ga je ravnokar imel s svojo ženo. Po. opravljenem verskem obredu je skušal spati, a imel je nemirno noč. NajveČji del noči je don Carra prebil pri Simonu Kosu. Vsled dogodkov zadnjih dni so Simonu živci odpovedali. Krčevito se je zadrževal, a sedaj ni mogel več, premagalo ga je kakor takrat, ko Je sredi rioči planil v celici 41 in je dal duška v»«j svoji bolestni togoti. Nič ni zaleglo duhovnikovo pomirljivo prigovarjanje, nič Razpelo in molitev: morali so prinesti prisilni jopič. — Toda ko je šlo proti zori, se je tudi v Simonovo dušo pričel počasi vračati mir. fle pred zoro se j« popolnoma mirno pogovarjal s spovednikom. Zvečer sl je bil zaželel jabolk, id mu je eden tovarišev s tretjega nadstropja poslal Vse, kar Jih je imel, Sedaj, ko se je bil obhajal, jih je slastno grizel « Svojimi lepimi belimi zobmi. Proti jutru se je a svojim zadnjim gienljivim pismom poslovil od tega sveta. Njegovo in Bin koto pismo st* prišli na dl j, pi.m« drugih tovarišev n«. ‘Dr. FRANE TOJJgJC Tov. Franceta Bevka, predsednika PNOO za Slovensko Primorje in S1AU za Julijsko krajino smo naprosili za nekatera pojasnila. ^Slišali smo, da ste zadnje dni odposlali vladama Velike Britanije in Združenih držiiv A-merike dve noti. Ali smemo vedeti, kakšna je vsebina teh predpostavk t *Prva nota, ki jo je Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje poslal zavezniškima vladama», je odgovoril tov. Bevk,- «se tiše postopka pri izdajanju novih osebnih izkaznic, ki ga je že obširno obravnavalo naše časopisje. Uredba št. H ni zadosti jasna, zato dopušča samovoljna tolmačenja, ki nasprotujejo sporazumu. Oisto jasno je, da iti do izkaznic št. 1 morali imeti pravico vsi oni prebivalci Julijske krajine, ki so pristojni v njene meje, brez ozija na njihovo sedanje bivališče. Zdaj se pa dogaja n. pr. v Trstu, da prejemajo normalne izkaznice pri-beiniki, turodnim Slovericebi pa jih odrekajo ali pa jih pošiljajo v njihove domače občine, da ne omenjam beganje ljudi' s pojmom narodnosti in državljanstva, ki tu sploh ne prihaja vpoštev. Brez ozira na to, ali naj imajo te izkaznice-večjo, ali manjšo vrednost, tecia ne sme-mo dopustiti, ker nas tako postopanje žali in nasprotuje vsakemu čutu pravičnosti. -V ostalem pričakujem, da ho Zavezniška vojaška uprava izpopolnila uredbo z nedvounjng^ razlago in tako popraviti krjvipoj. Drugo noto.je poslala Slo-vensko-itdlijahskd antifašistična unija za Julijsko kraji^g in se tiče tržaških ilf ifonš^h, demonstracij dne ‘in Jf."hčvčmbra t. I, naperjenih 'ptoti. demokratičnim množicam■ (n prjoti slovensko - italijanskemu bratstvu. Poudarili smo, da policija hi ščitila antifašistične y>eči)ie, ki fe dajala izraza svojemu Ogorčenju nad nesramnim izzivanjem, pred oboroženimi ' 'skUpiruirru. provokdterjev'.' katpr^predšlad-niki zavezniških dblasttniso il-poštevdli ■ naših prMtogOV za ohranitev reda in miru; zato pai žrtve.-VloMiha ‘itmh stavili predloge. na jMHAgi TeAtdtih tn M? moglo doseH-pomirjenie in'normalizacijo prihk v itafi deželi. Opozoriti smo ju, d& sicer ne odgovarjamo fedketjo/ki H jo nvjho vdbuJM na- daljne p>ovokaeije'-'sovrdlhikov demokrati A jpsnioMna dnetos i Sl. novemfora XW& Drejče se je vrnil Andrej Cok, Ciril Drekomja, Ko-rti Strok — trije stobri nalaga, ioi-stva na J*rimarskem, ki »o padli v svetovnem orkanu, trije ki jih naš narod no bo pozabil. BiH so to vrste onih najboljših vzgojiteljev, ki so vtisnIU pečat svojega dela v značaj natega ljudstva, hi ja bU prekovan, tako prekovan, da jo vedrimi težko preizkušnjo in omagal. Stoto oo vrata tudi Drejče čok med ovoja ljudstvo kot zmagovalec. Andrej Čoh, rojen v Lonjerju leta isti, je dokončal leta 1903 koprsko učiteljišče. Poučeval je pri Sv. Ivanu in v Via Sette Fontano, nakar je leta lttt postal voditelj slovanske Sola pri Sv. Jakobu. Ostal ji ja na Mu do njene ukinitve «. septembra 1930. Tudi potem ja ostal med svojim narodom do kanom. V drugem tržaškem procesu je bil obsojan na IS lat ječe. V joči je umrl. To oo suhi podatki njegove M-Hijenska poti. Povedo male, skoro nič, O Drejčku čoku pa bi anali «»4. hi so ga poznali, povedati mnogo, mnogo več. Btt je dober učitelj, bV je zvest prijatelj im stanovski tovariš, četudi je bil tudi v težkem narodnostnem boju, ki ga je moralo V preteklosti bojevali tržaško Slovenstvo, mož na mestu, je bil do someščanov italijanske narodnosti strpen 4» pošten. Zato je tt&uoZ spoštovanje in ugled tudi meri svojimi italijanskimi stanovskimi tovariši. Prav njemu je usoda namenila, da je bil na čelu one slovenske šole, ki je v vsesplošni poplavi faši. nasilja vzdržala najdašje, to onega dne, ko so pri Bo-odjeknili smrtonosni streli. Prvi tržaški proces je prekinil Čokovo vzgojiteljsko delo, drugi tržaški proces ga je zapisal smrti, ki ga je uničila daleč od domovine. Sedaj se je Drejče Cok vrnil v domačo grudo. Tovariš Drejček, pozdravljen med »amil e e e Morda se bo temn dU onemu, M jla oital »Celico ji* in je v posameznih poglavjih zamaši, iskal tudi ime Andreja Čoka, zdelo čudno, da ga ni našel. Se nekaj drugih dragih tovarišev, ki jih m več med živimi, nisem tam omenil. Pridržal sem si, da se jih spomnim posebej. Med njimi je tudi on, meni, in na/m »sem dragi, nepozabni Drejče, Drejče Cok, marsikateri, od starejšega rodu je šel tisto loto mimo naših oeho. Ti edini si kot predstavnik starejše generacije ostal do zadnjega s nami, -*• naš starešina. Ko smo hodili sna zrak» v oslice ha dvorišču, smo Te večkrat videvali. Ti si bU takrat bolan 4» ai hodil z drugimi bolniki na »veliko dvorišče». KikoH nisi zamudil priti tesno k ograji, ko smo šU drug za drugim mimo. In Segavo si mežikal z očmi in se prešerne smehljal, mas vzpodbujal, češ: «Le korajžno, fantje, bliža ee Veliki dan./...* Ce Te nismo slučajno delj časa videli, smo khcali iz dvorišča »Drejče! Drejče!*, pa si se hitro oglasil to svoje oslice: »Korajžo, dobro gre, fant j s!*. Tako je šlo skozi mesece. Kihih mod. vzemi tovariši se ne spominja, da bi Ta videl potrtega, vedno si se smehljal, vedno si imel duhovit dovtip pri roki. Tudh ob dolgi verigi, pri kateri M Te gnati zvezanega z ostalimi mlajšimi tovariši, nisi izgubil svojoga vzpodbujajočega humorja. Dolga veriga, bUa si kakor simbol; uera-zdruilfive je bilo ob tebi povezano več desetletij tihega pripravljalnega dela starejših z udarnostjo m/aj-»h: z učiteljem eo bili ob tebi vklenjeni njegovi učenciI 8e sodba fašističnega tribunala Ti je, Drejče, nehote postavila spomenik: bil st obsojen 4« moral si umreti v fašistični ječi, «ker sl vedno varoval v našo sstvar», ker «1 vsdao dojel pobude za šote ta dijaka, kar al Uril to propagiral slovensko k»Ji*o med delovno ljudstvo*. Onega daljnjega, hladnega decembrskega jutra, ko je na openskem strehiču omahnilo pod fašističnimi streU pet mikdih slovenskih fantov, so Te, odhajajočega vklenjenega slovenskega učitelja, spremljale misli in voščila Tvojih učencev, danes oe vročen k zadnjemu počitku v svati openski zemlji tudi Ti kot — slovenski učenik! Večna Ti slava! Razkrinkana nevtralnnst Poročati smo Se o provokaei}- »ki «manlfe«teelji», ki je bSa 3. t, m. v Trstu. Poročali smo tudi, da. je ono ljudstvo, ki je vse dalo v borbi proti fažizmu to m utrditev itali jamsko-slovanske ge. bralstva, poskušalo preprečiti take provokacije, ker se je dobro zavedalo njihovih posledic to da je policija provokatorje zaščitila. Zaradi tega je vse pošteno tržaško ljudstvo preko noži vzvalovilo v mogočen veletok, ki je 4. novembra napolnil tržaške ulica to trg Unita. Preveč na kratko pa smo se $«-taknill »visokega rekorda*, ki ga j« dosegla policija, ki je ranila to poškodovala s svojim «neutralnim» ge odpeljali v zapore v ulico Ti-gar. S;veda ni bil edini! — Najbolj žalostno je to, de niso bili nič bolj vusmiljenm pri ženah — je govorila neka žena v tramvaju, ko se je vračala e trga. — Videle sem... e- O, jaz pa nisem samo videla — jo je prekinila neka tovarišica, jaz sem celo poskusila. Od nekega novega policista, sem dobila klofute, ki niso bile prav nič drugačne od onih, katere sem dobivala od kvestarlnov; obrcali ao me in nekajkrat možno udarili s kijem po hrbtu. — In starčke so tudi tepli. Videla sem moža, — Je pristavljala ne- ravnanjem veliko število — antifašistov. Ni to naša mlsil. Ne, ta je mnenje vsega tržaškega ljudstva, ki teh »rekordov* ne mora pozabiti in jih s dneva v daa ponovno obsoja kajtu No, pustimo raje govoriti Tržačanom, ki so vse postopanje policije prav dobro videli: Tržačanom, med katerim eo tudi žrtve policistov; Tržačanom, ki sede skupaj med odmorom, ki hodijo z dela domov; ženam, ki se vračajo s trga — od svojih mož, katerim so ntal« kosilo; mladini, ki se žarečih lic vrača s kulturuo-prosvetnto prireditev, sestankov, itd. itd. in N o tem raztovarja: — Ko so tolkli, so naravnost a-živali. Videl sem policista — Je dejal nek možak — ki se je priplazil za nekega našega tovariša to potem dobesedno skočil nanj. Z lesenim kijem ga je toliko časa tolkel, dokler ni omahnil. -— O, eaj to ni bil edtal primer. Koliko podobnih sem videl jas —■ mu je odvrnil neki drugi tovariš. — Tudi jaz« — In jaz-, — In jaz.- Vsi eo videli. Veliko mož, žena, mladincev in mladink, Id so se opotekali, katerim j« aurljala kri s čela, 11«, lasišča, itd. — Da, jaz mm videl, kako so tolkli nekega našega tovariša toliko časa, da je padel po tleh. Toda to jim še ni bilo dovolj. Vlekli eo ga po tleh nekaj metrov, potem pa eo ga vrgli na mali kamion to ka tovarišica —, za katerim je tekel «črai policista z naperjeno brzostrelka Ubogi stereo je bil tako preplašen, da ni mogel spraviti besede iz ssbe. — Toda, kdaj je bilo vse to? — je vprašal nekdo, ki je prisluškoval razgovoru to ki ocividno tiste dni ni bil v Trstu. — To se je zgodilo — so mm hitro »pojasnjevali — 3. novembra, ko so nas bivši kvesturtoi, fašisti, bivši fašistični funkcionarji, gufi-oj itd. hoteli izzivati. — Dobro, vendar zakaj so je vse to zgodilo? — Zakaj... Zaradi tega, ker nismo mogli dopustiti, da bi zopet govoriti fašisti,