REGLJAC LETNI NOVICNIK O AKTIVNOSTIH POVEZANIH Z VARSTVOM DVOŽIVK IN NJIHOVIH HABITATOV Letnik I, Številka I, december 2020 KAZALO Regljac: letni novicnik o aktivnostih povezanih z varstvom dvoživk in njihovih habitatov Letnik I, Številka 1 Urednica: Tadeja Smolej Graficno oblikovanje in prelom: Tadeja Smolej Naslovna fotografija: Aja Zamolo Izdajatelj: Center za kartografijo favne in flore ISSN: 2670-5893 Kraj in leto izida: Miklavž na Dravskem polju, december 2020 Elektronski in brezplacen izvod Vsebina novicnika odraža izkljucno stališca avtorjev in ni nujno mnenje urednika, izdajatelja ali sofinancerjev. Zanjo in za morebitno iz nje izhajajoco uporabo informacij Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ter Evropska komisija ne prevzemata odgovornosti. Vse fotografije v novicniku so v lasti njihovih avtorjev, prvotnih imetnikov avtorskih pravic. Fotografije ne smejo biti reproducirane ali kako drugace uporabljene brez njihovega pisnega dovoljenja. Morebitni uporabljeni viri so na voljo pri avtorjih prispevkov. S podporo financnega mehanizma Evropske unije LIFE 3 UVODNIK 4 O PROJEKTU LIFE AMPHICON 6 INFORMACIJSKI CENTER ZA VARSTVO DVOŽIVK SLOVENIJE 7 DVOŽIVKE IN CESTE 10 AKCIJE PRENAŠANJA DVOŽIVK CEZ CESTO 11 REZULTATI AKCIJ O DVOŽIVKAH IN CESTAH V LETU 2020 14 PARTNERJI PROJEKTA LIFE AMPHICON 14 Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje 15 Javni zavod Kozjanski park 16 Krajinski park Radensko polje 18 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo 20 AKCIJE PRENAŠANJA DVOŽIVK CEZ CESTO V LETU 2020 20 Ljubljana, Vecna pot 22 Šinkov Turn 23 Blaguško jezero 24 Boreci 25 Podgrad 26 Crešnjevci 27 Lutverci 28 Ledavsko jezero 30 Orešje pri Ptuju 32 Maribor, Trije ribniki 33 Famlje 34 Sveti Jošt nad Kranjem in Bobovek 35 Borovnica 36 Rimski vrelec in Ivarcko jezero 37 Vanganelsko jezero 38 Draga pri Igu 39 Otocec, Precna in Uršna sela pri Novem mestu 40 DRUGI VARSTVENI UKREPI ZA DVOŽIVKE IZVEDENI V LETU 2020 40 LIFE-IP NATURA.SI: LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji – LIFE17 IPE/SI/000011 42 Popis velikega pupka in hribskega urha na izbranih obmocjih Triglavskega narodnega parka v letu 2020 44 S projektom VrH Julijcev do obnove kalov za dvoživke 46 Obnova kalov v Parku Škocjanske jame 47 Novi habitati za hribskega urha na Ljubljanskem barju 48 Prvi nov habitat za hribskega urha in obnova habitata velikega pupka na Cerkniškem jezeru 51 Herpetologija na obmocju Kalvarije, Piramide in Treh ribnikov 52 ZBIRANJE PODATKOV O DVOŽIVKAH 53 VABILO K SODELOVANJU NAMEN Novicnik je namenjen predstavitvi in letnemu pregledu aktivnosti na podrocju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Prispevati želimo k sodelovanju in povezovanju posameznikov, prostovoljcev, društev, zavodov, organizacij in drugih, ki se s tem podrocjem ukvarjajo. Izboljšanje poznavanja, razumevanja in informiranosti o varstvenih ukrepih ter primerih dobrih praks, izvedenih tako v habitatih dvoživk kakor tudi na odsekih cest, kjer prihaja do množicnih povozov, je kljucnega pomena za varstvo te ogrožene skupine vretencarjev in korak bližje k vecji realizaciji trajnih ukrepov. UVODNIK IZDAJI PRVE ŠTEVILKE REGLJACA NA POT Katja Poboljšaj, strokovni vodja projekta LIFE AMPHICON in Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije Pa ga imamo, našega prvega Regljaca! Ko smo iskali primerno ime za novicnik, je padla tudi ideja »Regljac«! Sliši se fino, kaj pa beseda pomeni? Odgovor hitro najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: Hmmm, to bi pa šlo. Za naš novicnik o varstvenih aktivnostih za dvoživke v Sloveniji si želimo, da bo glasen in da se bo o njem slišalo in govorilo v tej naši slovenski žabji mlaki! V prihodnjih letih želimo stremeti k temu, da bomo s sodelovanjem in povezovanjem tudi spodbujali izvajanje varstvenih aktivnosti, ki jih bomo v novih izdajah Regljaca z veseljem predstavljali. Pri svojem delu se redno srecujem z ljudmi, ki se bodisi v prostem casu ali poklicno ukvarjajo z dvoživkami, vsem pa je skupno to, da si po najboljših moceh prizadevajo za njihovo varstvo in ohranjanje. Veseli nas, da bomo dosedanje aktivnosti lahko nadaljevali in nadgrajevali v evropskem projektu LIFE AMPHICON, ki je prvi LIFE projekt v Sloveniji, ki je v celoti namenjen ohranjanju dvoživk ter njihovih habitatov. Projekt predstavlja izjemno priložnost za povezovanje prostovoljcev, organizacij, društev, strokovnjakov in posameznikov, ki na razlicne nacine prispevamo k varstvu dvoživk Slovenije. Na podlagi sodelovanja, povezovanja, izmenjave znanja in izvedenih ukrepov bomo pripravili primere dobre prakse v Sloveniji ter novo znanje prenesli tudi v druge države. Zelo smo veseli velikega pozitivnega odziva vseh, ki so na kakršen koli nacin prispevali k nastajanju novicnika in s tem prikazali vso pestrost aktivnosti na podrocju ohranjanja dvoživk v Sloveniji. Z dobrim sodelovanjem in predstavitvami aktivnosti želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, zato vas vljudno vabimo k sodelovanju. Upamo, da boste pri branju novicnika uživali in izvedeli veliko novih informacij, tako kot smo mi pri njegovem nastajanju. Želimo vam mirno zimo, da si odpocijete po napornem letu in naberete svežih moci. regljác -a m (á) 1. ekspr. žaba: v mlaki so se spet oglasili regljaci 2. slabš. kdor (rad) veliko govori: on je velik regljac in bahac Spomladi pa spet akcija! NE PODCENJUJMO BIODIVERZITETE, TAKŠNE ALI DRUGACNE Suzana Levstek, vodja projekta LIFE AMPHICON Pred enim letom nisem vedela, kaj so to ampleksus, neotenija in viviparija. Vsi ti izrazi so mi še vedno neskoncno zabavni. Tudi moj sodelavec jih verjetno ni poznal. On do potankosti pozna pokrajine in veliko letnic! Je namrec geograf in zgodovinar. Preostali moji sodelavci so gradbeni inženirji, krajinski arhitekti, veliko je strokovnjakov s podrocja dvoživk in biologov. Vsi mi smo del projektne ekipe LIFE AMPHICON, pri cemer vsak izmed nas s svojo pestrostjo znanj in izkušenj prispeva k projektni biodiverziteti. Drug drugega izpopolnjujemo, dopolnjujemo, vcasih presenecamo. Drugacnost nas bogati. Vedno! V naravi je enako. Pestrost živalskega in rastlinskega sveta mora obstajati in naša dolžnost je, da jo ohranjamo. V projektu LIFE AMPHICON se zavzemamo za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov. Veliko ljudi je mnenja, da so naravovarstveni projekti namenjeni sami sebi, Naturo 2000 pa vidijo kot oviro. V projektu LIFE AMPHICON bomo vzpostavili trajnostne ukrepe za dvoživke, sodelovali z mednarodnimi organizacijami, zgradili infrastrukturo v skupni vrednosti 3.077.197,00 evrov, prispevali k razvoju lokalnega gospodarskega okolja in postali primer dobre prakse na evropskem nivoju. Sama verjamem v nujnost naravovarstvenih projektov. Natura 2000 ni ovira! Predstavlja priložnost za razvoj in prednost pri financiranju z evropskimi sredstvi. Mogoce moramo vcasih samo spremeniti pogled, da vidimo namen in pomen tovrstnih projektov. Ce to seveda hocemo. Sedem let bomo intenzivno delali tudi na izobraževanju in ozavešcanju o projektnih aktivnostih. Ta novicnik je ena izmed njih. Naj vas ozavesti in obogati. O PROJEKTU LIFE AMPHICON Projektna skupina LIFE AMPHICON Namen projekta LIFE AMPHICON Dvoživke so med najbolj ogroženimi skupinami vretencarjev tako v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi. Upad populacij dvoživk je v najvecji meri posledica izgube, drobitve in unicenja primernih življenjskih prostorov ter zmanjšanja njihove povezanosti. Namen projekta LIFE AMPHICON LIFE18 NAT/SI/000711 – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov je izboljšati stanje ohranjenosti vrst, ki jih varuje Direktiva o habitatih, v šestih izbranih obmocjih Natura 2000. Vodilni partner projekta je Obcina Grosuplje. Obnova življenjskih prostorov dvoživk Za uspešno razmnoževanje dvoživke potrebujejo primerna mrestišca, ki poleti ne presahnejo vse do zakljucka preobrazbe, so dovolj velika in strukturno razgibana (s plitvimi in globljimi deli) ter imajo položne bregove. Obrežno in vodno rastlinstvo dvoživkam nudi primerna mesta za odlaganje mrestov, zatocišce pred plenilci ter vodi zagotavlja samoocišcevalno sposobnost. V njih ne sme biti rib. Na projektnih obmocjih bomo obnovili ali vzpostavili vec kot 160 mlak, primernih za mrestišca dvoživk. Za preživetje dvoživk so enako kot vodni pomembni tudi kopenski življenjski prostori, ki jih uporabljajo kot poletna zatocišca, prezimovališca in selitvene poti. S primernim upravljanjem projektnih obmocij, ki vkljucuje zasaditev mejic, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in casovno prilagojeno košnjo, bomo dvoživkam zagotovili vec kot 70 ha kopenskih habitatov. Izvedba trajnih ukrepov za dvoživke na cestah Med mrestišci in kopenskimi bivališci se dvoživke selijo po ustaljenih poteh, ki jih pogosto sekajo ceste, zato v casu selitev prihaja do povozov. Dvoživke se med njimi premikajo skozi vse leto, povozi pa so najbolj opazni v casu spomladanske selitve, ko se mnoge vrste skoraj istocasno odpravijo na pot proti mrestišcem. Izvajanje spomladanskih prostovoljnih akcij reševanja dvoživk in postavitve zacasnih ograj na cestah je ucinkovit ukrep zmanjševanja smrtnosti dvoživk, a rešitev ni trajna ter ne prepreci povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Zato bomo na petih projektnih cestnih odsekih vzpostavili trajne ukrepe za dvoživke – podhode in trajne varovalne ograje, ki dvoživkam omogocajo nemoteno prehajanje ceste in preprecujejo dostop na cestišce preko celega leta. 6 obmocij Natura 2000 3 države 7 let 9 projektnih partnerjev Viri: LIFE AMPHICON, Countryflags.com Ciljne vrste projekta Krepitev populacij nižinskega urha Za ohranjanje majhnih in ogroženih populacij na robu izumrtja, kot je populacija nižinskih urhov v Jovsih, je poleg obnovitve habitatov ucinkovit ukrep za povecanje številcnosti tudi podporna vzreja. V naravnih razmerah se v mlade urhe uspešno razvije le od 1 do 5 % jajc, kar je v primeru nizke številcnosti premalo za dolgorocno ohranjanje populacij. Ko del odloženih mrestov prenesemo v vzrejno postajo, kjer potece razvoj od jajca do mladega osebka, preprecimo smrtnost zaradi plenilcev in drugih dejavnikov ter tako izboljšamo stopnjo preživetja na kar 90 %. S pomocjo danskih projektnih partnerjev bomo ta ukrep za nižinske urhe prvic izvedli tudi v Sloveniji. Izvajanje izobraževalnih aktivnosti V projektu bodo izvedene številne izobraževalne aktivnosti (predavanja, delavnice, tabori, mednarodne konference). Urejene bodo tri nove tematske poti in center za obiskovalce v Kozjanskem parku. Pomemben del projekta je tudi vzpostavitev med- narodnega sodelovanja ter prenos znanja, izkušenj in dobrih praks. Foto: Aja Zamolo Nižinski urh Foto: Aleksandra Lešnik Hribski urh Foto: Tadeja Smolej Veliki pupek INFORMACIJSKI CENTER ZA VARSTVO DVOŽIVK SLOVENIJE Katja Poboljšaj, Tadeja Smolej, Aleksandra Lešnik – Center za kartografijo favne in flore Vzpostavitev informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije Ideja o vzpostavitvi informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije je v Centru za kartografijo favne in flore (CKFF) že dolgo zorela. Na podlagi naših dolgoletnih izkušenj na podrocju varstva dvoživk, sodelovanja z razlicnimi društvi in prostovoljci ter podobnih aktivnosti sorodnih inštitucij v Evropi smo ugotavljali, da bi bila posredovalnica takih informacij zelo dobrodošla. Uspešna prijava evropskega projekta LIFE AMPHICON nam je dala zacetni zagon in tudi financno omogocila pricetek aktivnosti. Glavni cilj Naš glavni cilj je posredovati informacije in promovirati primere dobre prakse za varstvo dvoživk in njihovih habitatov ter selitvenih poti. Na ta nacin želimo spodbujati izvajanje razlicnih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na populacije dvoživk, ki so posledica mnogih clovekovih aktivnosti. Ti dejavniki so pogosto posledica opustitve tradicionalne kmetijske rabe, zasipavanja, pozidave in zarašcanja njihovih habitatov. Selitvene poti dvoživk pogosto sekajo ceste, zato v casu selitev prihaja do pomorov. Sodelovanje V vec kot 20 letih delovanja na podrocju dvoživk smo vzpostavili stike s številnimi organizacijami, društvi in prostovoljci, ki v casu selitve dvoživk pomembno prispevajo k reševanju problematike dvoživk na cestah in s tem k varstvu dvoživk v Sloveniji. Z vzpostavitvijo Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije želimo še razširiti poznanstva in v nacionalno mrežo povezati razlicne organizacije, društva, prostovoljce ter posameznike, ki prispevajo k varstvu dvoživk Slovenije. Namen Za odlocitev o izvedbi ukrepov za dvoživke na nekem obmocju je opredelitev zacetnega stanja populacij dvoživk in dejavnikov ogrožanja kljucna informacija, ki bo zagotavljala tudi ucinkovito varstvo vrst in njihovih habitatov. Pri nacrtovanju ukrepov morajo biti zato jasno opredeljeni varstveni cilji, nacin izvedbe in spremljanje njihove uspešnosti. Le na ta nacin bomo zagotovili tudi dolgorocno preživetje ogroženim populacijam. Dostopnost zbranih podatkov CKFF ima že vzpostavljen spletni sistem posredovanja in deloma tudi prikazovanja obstojecih podatkov o razširjenosti rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov v Sloveniji širši javnosti preko BioPortala. Tu bomo prikazovali tudi vse zbrane podatke v projektu LIFE AMPHICON. Foto: Tadeja Smolej DVOŽIVKE IN CESTE Katja Poboljšaj, Tadeja Smolej – Center za kartografijo favne in flore Vpliv cest in prometa na dvoživke Ceste in promet negativno vplivajo na posamezne osebke prostoživecih vrst, njihove populacije in celotne ekosisteme. Zaradi vedno vecjih zahtev po cim hitrejših in boljših povezavah postaja cestno omrežje vedno gostejše, življenjski prostor živali ter rastlin pa vse manjši in bolj razdrobljen. Smrtnost prostoživecih živali na cestah se povecuje zaradi vecanja gostote prometa in hitrosti vozil. Življenjski pogoji v habitatih v neposredni bližini cest se skozi daljše casovno obdobje slabšajo tudi zaradi posledic onesnaževanja tal in voda, hrupa, sve- tlobnega onesnaženja, soljenja cest in drugih dejavnikov. Dvoživke se v delu leta, ko so aktivne, selijo med mrestišci, poletnimi zatocišci in prezimovališci. Ceste pogosto sekajo njihove ustaljene selitvene poti, zato zlasti v obdobju spomladanskih in jesenskih selitev prihaja do številnih povozov. Odseke cest, kjer prihaja do množicnih povozov dvoživk, imenujemo tudi crne tocke. Množicni povozi lahko vplivajo na upad številcnosti populacij, na spolno razmerje živali v njih, povzrocajo genetsko izoliranost, ki vodi v zmanjšano genetsko pestrost populacij, ter zmanjšujejo možnosti širjenja v nove življenjske prostore ali povzrocajo celo lokalno izumrtje populacij dvoživk. Zmanjševanje vplivov prometa Za zmanjševanje vplivov prometa na dvoživke se lahko izvedejo razlicni ukrepi: • trajni ukrepi – postavitev stalnih varovalnih ograj, rešetk za dvoživke in izgradnja podhodov ali zelenih mostov, • zacasni ukrepi – postavitev zacasnih ograj v obdobju selitev in prenašanje dvoživk cez cesto, prenašanje dvoživk cez cesto brez postavitve zacasnih ograj, zacasna zapora ceste; • opozorilni in preventivni ukrepi – postavitev opozorilnih tabel, prometnih znakov in obvešcanje voznikov. Trajni ukrepi Trajni ukrepi za dvoživke na zacetku zahtevajo vecji financni vložek, vendar so dolgorocna rešitev in zagotavljajo varen prehod dvoživkam vse leto. Za- gotoviti je treba le njihovo ustrezno in redno vzdrževanje (cišcenje podhodov, odstranjevanje ve- getacije pohodnih površin ob ograjah), saj le takšni trajni ukrepi zmanjšajo smrtnost na cestah. Po izgradnji je nujno preverjanje ucinkovitosti ukrepov s spremljanjem selitev dvoživk, rezultati pa podajo tudi usmeritve za izboljšanje nacrtovanja ukrepov v prihodnje. Foto: Katja Poboljšaj Foto: Katja Poboljšaj Foto: Katja Poboljšaj Vir: Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhlir, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehnicnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Porocilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Narocnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana]. Zacasni ukrepi Zacasni ukrepi se obicajno izvajajo le v obdobju spo- mladanske selitve dvoživk, ki je množicna, usmerjena in casovno zgošcena. Akcije prenašanja dvoživk cez cesto zahtevajo dolgoletno delo vecje skupine ljudi, kar je na mnogih lokacijah težko izvedljivo. Ko se postavijo zacasne varovalne ograje, je treba v vecernih urah zagotoviti redno prisotnost prostovoljcev, ki bodo pregledovali ograjo ter dvoživkam omogocili prehod na drugo stran ceste. Pri nacrtovanju dela je treba upoštevati tudi cas, ki ga organizatorji namenijo za postavitev, podiranje in vzdrževanje zacasne ograje. Prenašanje dvoživk cez cesto brez postavitve varovalnih ograj je manj ucinkovito, saj velik delež dvoživk konca pod kolesi avtomobilov, ko prostovoljci niso prisotni. Akcije prenašanja dvoživk nam omogocajo spremljanje vsakoletnega stanja lokalnih populacij dvoživk. Na podlagi zbranih podatkov, primerjave števila vrst in njihove številcnosti v daljšem casovnem obdobju lahko dobimo vpogled v stanje in ogroženost tamkajšnjih populacij. Tako lahko zaznamo upadanje lokalnih populacij dvoživk in izvedemo ustrezne naravovarstvene ukrepe. V primeru, da prostovoljci redno in natancno beležijo podatke o poteku selitve dvoživk, so to tudi ustrezne informacije za opredelitev trajnih ukrepov na cesti. Opozorilni ukrepi Opozorilni in preventivni ukrepi so predvsem namenjeni ozavešcanju ljudi, še posebej voznikov motornih vozil. Vozniki naj bi bili bolj pozorni na prisotnost dvoživk na cestišcu in ustrezno prilagodili hitrost vožnje, kar pa še ne pomeni zmanjšanja povozov v tej meri, da bi bil ukrep uspešen. V dolocenih primerih imajo lahko celo nasproten ucinek, saj nekateri vozniki na tako oznacenih cestnih odsekih namerno povozijo vec dvoživk. Postavitev opozorilnih znakov je zelo pomembna, ko se na cesti izvaja akcija prenašanja dvoživk, saj vozniki zmanjšajo hitrost vožnje, posledicno pa se poveca tudi varnost prostovoljcev. Dolgorocno opozorilni in preventivni ukrepi pripomorejo k vecji pripravljenosti upravljalcev cest in širše javnosti za ureditev trajnih ukrepov, na izboljšanje stanja populacij dvoživk pa ne vplivajo. Foto: Arhiv ZRSVN Foto: Živa Bombek Foto: Tina Stepišnik Zbiranje informacij o crnih tockah Pomembna aktivnost CKFF je tudi zbiranje podatkov o povozih dvoživk na slovenskih cestah in njihov vnos v Podatkovno zbirko CKFF. Zbirko ves cas nadgrajujemo, tako v okviru ciljnih projektov na temo dvoživk in cest kakor tudi ostalih projektov. Pomemben vir informacij so tudi številni prostovoljci, zavodi, društva in druge organizacije, ki organizirajo ali sodelujejo pri akcijah prenašanja dvoživk po vsej Sloveniji. Podatkovno zbirko dopolnjujemo tudi z nakljucno posredovanimi podatki in fotografijami zainteresirane širše javnosti (t. i. ljudska znanost). Zbrani podatki o povozih dvoživk na državnih in lokalnih cestah so neposredno uporabni pri pripravi trajnih ukrepov ter pri nacrtovanju vzdrževanja in nadzora stanja državnih in lokalnih cest. Za uspešno reševanje problematike dvoživk in cest je kljucnega pomena sodelovanje med razlicnimi deležniki, še posebej upravljalci cest (Direkcija RS za infra- strukturo in obcine) ter organizatorji in prostovoljci akcij prenašanja dvoživk, nevladnimi organizacijami (zavodi, društva), upravljalci zavarovanih obmocij, Zavodom RS za varstvo narave, lokalnimi skupnostmi, projektanti, splošno javnostjo in drugimi. DVOŽIVKE IN CESTE, OD LETA 1999 Katja Poboljšaj, vodja projekta Dvoživke in ceste »V letošnjem letu Center za kartografijo favne in flore obeležuje 20 let od prvega aktivnega zbiranja podatkov o povozih dvoživk na slovenskih cestah, ki smo jih do danes ves cas nadgrajevali. Prvi projekt smo izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze ter Direkcijo RS za ceste leta 2000. Drugi nacionalni pregled povozov dvoživk na državnih cestah je bil izveden po narocilu Direkcije RS za infrastrukturo v letu 2018. Zbrali smo podatke o vec kot tisoc najdišcih dvoživk na cestah, od katerih smo kot mesta prehajanja dvoživk opredelili 843 odsekov državnih cest. Ti odseki obsegajo 17,7 % (1.060 km) cest v upravljanju DRSI. 65,2 % (550) odsekov je dolgih do 1.000 m. Najpogosteje zabeležena vrsta na cestah je navadna krastaca (71,8 % odsekov), ki ji sledita sekulja (47,9 % odsekov) in rosnica (13,4 % odsekov). Opredelili smo tudi 13 najbolj kriticnih odsekov cest v državi in zanje pripravili predlog trajnih ukrepov, saj smo imeli zanje na razpolago ustrezne podatke.« VEC O PROJEKTU V Sloveniji je znanih preko 843 odsekov cest v upravljanju DRSI, kjer so registrirana mesta prehajanja dvoživk. Vir: Poboljšaj, K., A. Lešnik, V. Grobelnik, A. Šalamun & M. Kotarac, 2018. Predlog ukrepov za zašcito dvoživk na cestah v upravljanju DRSI. Koncno porocilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 95 str., digitalne priloge. [Narocnik: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Ljubljana]. AKCIJE PRENAŠANJA DVOŽIVK CEZ CESTO Katja Poboljšaj, Tadeja Smolej – Center za kartografijo favne in flore Problematika dvoživk in cest je v Sloveniji prepoznana že vec kot 40 let. Prvic smo se z njo srecali ob gradnji avtocestnega odseka Ljubljana–Vodice v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko je bil v bližini ribogojnice Povodje pri Gameljnah izgrajen prvi podhod za dvoživke skupaj z nadomestnim habitatom. Ocenjujemo, da je v Sloveniji na državnih in obcinskih cestah vec kot 1.500 crnih tock za dvoživke, a ti podatki niso zbrani na enem mestu in javno dostopni vsem zainteresiranim deležnikom. Na številnih lokacijah, ki so opredeljene kot crne tocke, bi bila po vseh merilih najprimernejša rešitev izgradnja trajnih varovalnih ograj in podhodov za dvoživke. Do njihove uresnicitve pa se lahko izvajajo tudi zacasni omilitveni ukrepi – postavitev zacasnih varovalnih ograj in prenašanje dvoživk cez cesto. Podobno kot drugod po Evropi, tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih število akcij prenašanja dvoživk vedno bolj narašca. Akcij prenašanja dvoživk ne bi bilo brez številnih prostovoljcev, društev, zavodov in drugih organizacij, ki prevzemajo pobudo za izvajanje v lokalnem okolju. Ena izmed prvih akcij prenašanja dvoživk cez cesto je Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku, ki jo Društvo Žverca izvaja že vse od leta 2008. Po njihovem zgledu so se nato na številnih lokacijah po Sloveniji pricele izvajati akcije, na katerih številni prostovoljci prenašajo dvoživke cez prometne ceste. Še posebej bi radi izpostavili ves trud in delo, ki ga prostovoljci vsako leto prispevajo za izvajanje akcij prenašanja dvoživk po vsej Sloveniji. Najvecje breme po navadi nosijo koordinatorji akcij, ki organizirajo in usklajujejo delo prostovoljcev ter skrbijo za to, da je vsaj enkrat dnevno (obicajno v vecernem casu) na terenu zadostno število prostovoljcev, ki bodo dvoživke prenesli na drugo stran ceste. Delo koordinatorja zahteva veliko casa za spremljanje vremenskih razmer, obvešcanje o stanju na terenu, komunikacijo s prostovoljci, organizacijo prisotnosti in samega dela na terenu ter zbiranje podatkov o prenešenih dvoživkah. Akcije v casu najbolj množicnih selitev dvoživk trajajo od enega do dva meseca, ko prostovoljci vsak vecer vec ur prenašajo dvoživke. Na vedno vecjem številu cestnih odsekov se postavljajo tudi zacasne ograje, ki jih je treba postaviti pred zacetkom selitev. Pri tem je priporocljivo upoštevati Smernice za akcije reševanja dvoživk z zacasnimi ograjami. Na mnogih lokacijah, kjer se izvajajo akcije prenašanja dvoživk, prostovoljci dnevno beležijo število dvoživk in vrste, ki jih najdejo ob cestišcu. S pomocjo zbranih podatkov dobimo boljši vpogled za opredelitev selitvenih poti dvoživk, številcnost lokalnih populacij, nihanje številcnosti med posameznimi leti, vrstno in spolno sestavo ter druge informacije. Vse to so vhodni podatki za opredelitev trajnih ukrepov, ki bodo dolgorocno zagotavljali ohranjanje populacij dvoživk na teh obmocjih. Poleg pomoci dvoživkam je velik pomen akcij tudi ta, da širšo javnost in lokalno skupnost opozarjajo na problematiko, ozavešcajo o pomenu ohranjanja dvoživk in pozivajo k izvedbi naravovarstvenih aktivnosti. VEC O AKCIJI POMAGAJMO ŽABICAM Foto: Tadeja Smolej Foto: Tina Stepišnik REZULTATI AKCIJ O DVOŽIVKAH IN CESTAH V LETU 2020 Katja Poboljšaj, Tadeja Smolej – Center za kartografijo favne in flore Na tem mestu povzemamo rezultate letošnjih akcij, ki so podrobneje predstavljene v naslednjih prispevkih prve številke Regljaca. Izredno pozitiven odziv in pri- pravljenost za sodelovanje s strani številnih organizacij, društev, prostovoljcev in posameznikov je omogocil pripravo pregleda stanja na cestah na državnem nivoju. Zavedamo se, da v ta pregled nismo uspeli vkljuciti vseh aktivnosti, povezanih z dvoživkami in cestami, izvedenih v letu 2020. Zato si želimo, da Regljac doseže cim širši krog ljudi, da bodo naslednje številke lahko vkljucevale še boljši pregled vseh aktivnosti. V letu 2020 se je po porocanjih koordinatorjev akcij prenašanja dvoživk cez cesto udeležilo vec kot 500 prostovoljcev. Na 30 lokacijah smo zabeležili vec kot 82.000 živih in povoženih dvoživk na skoraj 50 km cest. V letu 2020 je bilo v spomladanskih selitvah dvoživk po vecjem delu Slovenije v primerjavi s prejšnjimi leti zabeleženo manjše število dvoživk, ki so se pojavljale casovno bolj razpršeno. Glavni razlog so bile najverjetneje zelo sušne spomladanske razmere, saj se posledicno ponekod nekatere vrste dvoživk sploh niso razmnoževale. V letu 2020 se je akcij udeležilo tudi manj prostovoljcev, predvsem zaradi razlicnih ukrepov in omejitev gibanja na meje obcine zaradi virusa COVID-19. Kljub vsem nevšecnostim za cloveško populacijo pa je imela omejitev gibanja dolocene pozitivne ucinke na ohranjanje nekaterih prostoživecih živalskih vrst, med drugim tudi za dvoživke. Manj cestnega prometa, še posebej v nocnem casu, je znižalo vplive cest na populacije prostoživecih živali, ki so pogosto žrtve povoza. Raziskava iz Italije je pokazala, da so v vecernem in nocnem casu zabeležili kar od 80 do 100 % zmanjšanje gostote prometa. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo na dolocenih cestnih odsekih zabeleženo tudi manjše število povoženih dvoživk, ponekod pa do povozov sploh ni prišlo. Kljub temu pa je pandemija COVID-19 prinesla tudi nevšecnosti, kot so na primer zaustavitve ali preložitve izvajanja varstvenih ukrepov, med katere spadajo tudi ureditve novih mrestišc za dvoživke. 2020 82.218 zabeleženih dvoživk 560 udeležencev akcij prenašanja dvoživk cez cesto 798 vecerov na terenu 48,6 km kjer dvoživke preckajo cesto in še vec prehojenih med tereni Vir: Pixabay Lokacije akcij prenašanja dvoživk in izvajanja monitoringa na cestah v letu 2020 akcije prenašanja dvoživk in monitoringi na cestah v letu 2020 Številka in oznaka na zemljevidu predstavljata akcijo prenašanja dvoživk ali monitoringa na cestah v letu 2020. Podatki za posamezno lokacijo so predstavljeni v skupni preglednici na strani 13 in v nadaljevanju pri posameznih prispevkih. Pojasnilo za lažje razumevanje nadaljnjega besedila Pri interpretaciji rezultatov akcij na cestah je zelo pomembno, da poznamo tudi osnovne razlike med metodami dela, s katerimi ocenjujemo številcnost dvoživk, ki so preckale cesto. Glavna razlika je v tem, da v primeru metode postavitve zacasnih ograj in pasti ob vsakodnevnem pregledu zabeležimo vse živali, ki se selijo cez cesto v 24-ih urah, saj jih ograja zadrži do našega prihoda. V primeru, ko izvajamo intenzivne nocne preglede ceste pa zabeležimo le tisti del populacije, ki se seli cez cesto v casu pregleda. Zato v vecini primerov zaznanih osebkov prevladuje število povoženih živali, nekatere vrste dvoživk pa so zaradi majhnosti populacij in pocasnejšega gibanja slabo zaznavne. Pri varstvenih aktivnostih je zelo pomembno, da poznamo vrsto, za katero izvajamo neke ukrepe. To ni vedno mogoce, saj so si nekatere vrste zelo podobne. V Sloveniji med dvoživkami to velja za skupino zelenih žab, ki jih obravnavamo združeno kot rod zelenih žab (Pelophylax sp.). Pri nas živijo tri vrste iz tega rodu: debeloglavka (P. ridibundus), pisana žaba (P. lessonae) in njun križanec zelena žaba (P. kl. esculentus). Njihovo locevanje na terenu je zelo težavno in zamudno, brez genetskih, morfoloških in bioakusticnih raziskav pa le redko zanesljivo tudi za strokovnjake. Vrste dvoživk v Sloveniji in njihovo pojavljanje na cestah: VEC 1.000 OSEBKOV navadna krastaca (Bufo bufo) VEC 100 OSEBKOV navadni pupek (Lissotriton vulgaris) rosnica (Rana dalmatina) sekulja (Rana temporaria) NEKAJ 10 OSEBKOV navadni mocerad (Salamandra salamandra) planinski pupek (Ichtiosaura alpestris) veliki pupek (Triturus carnifex) hribski urh (Bombina variegata) zelena rega (Hyla arborea) plavcek (Rana arvalis) laška žaba (Rana latastei) pisana žaba (Pelophylax lessonae) debeloglavka (Pelophylax ridibundus) zelena žaba (Pelophylax kl. esculentus) POSAMICNO planinski mocerad (Salamandra atra) panonski pupek (Triturus dobrogicus) nižinski urh (Bombina bombina) navadna cesnovka (Pelobates fuscus) zelena krastaca (Bufotes viridis) IZJEMOMA cloveška ribica (Proteus anguinus) Vir: Pixabay Zbrani podatki akcij prenašanja dvoživk in izvajanja monitoringa na cestah v letu 2020 Skupno število zabeleženih dvoživk (žive in povožene) Število dni trajanja akcije Število udeležencev Dolžina problematicnega odseka (m) 1 R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec, Bistra 1.783 28 1.340 2 R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec, Pako 563 27 270 3 R3–642/1147 Podpec–Ig, Podkraj 9.138 32 2.190 4 R2–423/1283 Podsreda–Bistrica 2.132 47 50 800 5 R3–647/1368 Mlacevo–Rašica 24.630 55 26 3.000 6 RT–907/1101 Krnica–Zgornja Radovna 48 3 400 7 R2–430/0282 Višnja vas–Celje R2–430/0281 Stranice–Višnja vas 0 20 410 8 R2–423/1281 Crnolica–Lesicno 99 16 1.170 9 R3–695/7951 Polzela–Recica 1 18 1.800 10 R3–694/1268 Velenje–Dobrteša vas 122 20 1.500 11 Vecna pot, Ljubljana 3.946 33 172 550 12 Koseze–Šinkov Turn 2.586 35 20 1.500 13 Boreci–Logarovci 8.895 33 12 700 14 R2–439/1305 Sveti Jurij ob Šcavnici–Cerkvenjak 7.935 20 25 1.500 15 Mele–Gornja Radgona 408 16 3 550 16 R2–438/1307 Trate–Gornja Radgona 276 24 5 1.000 17 R2–449/0315 Lenart–Gornja Radgona R2–449/0316 Gornja Radgona R2–438/1307 Trate–Gornja Radgona 666 24 6 1.250 18 R2–440/1296 Cankova–Kuzma Motovilci–Domajinci 12.650 40 17 4.200 19 Ptuj–Orešje 397 36 8 1.700 20 Ribiška ulica, Maribor 1.057 41 42 550 21 R2–405/1022 Famlje–Ribnica 737 41 18 8.000 22 Stražišce–Pševo pod Joštom 2.000 3 130 700 23 Bobovek–Mlaka pri Kranju 0 10 0 1.100 24 R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec 189 21 1.400 25 Rimski vrelec–Ivarcko jezero 1.065 29 5 1.900 26 Vanganel–Marezige 58 9 9 1.500 27 Podgozd–Ig 900 14 4 2.700 28 Šolska cesta, Otocec > 100 vsak vecer 31 2 500 29 Precna–Straža < 100 vsak vecer 36 3 3.000 30 Gorenje Sušice–Dolenje Sušice > 100 vsak vecer 36 3 1.500 82.281 798 560 48.680 PARTNERJI PROJEKTA LIFE AMPHICON KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Katarina Drašler, Jasna Tarman in Gregor Lipovšek JAVNI ZAVOD KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Katarina Drašler, Jasna Tarman in Gregor Lipovšek – Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Kratka raziskava Herpetološkega društva iz leta 2013 je opredelila, da gre na odsekih cest pri Bistri, Pakem in Podkraju za crne tocke na Ljubljanskem barju. V naslednjih letih so se pod okriljem Herpetološkega društva izvajale tudi akcije prenašanja dvoživk pri Bistri in Pakem, kjer so bile postavljene tudi zacasne varovalne ograje. Na podlagi obstojecih podatkov so bili omenjeni odseki na obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje pri pripravi prijave LIFE projekta izbrani za nacrtovanje trajnih ukrepov za dvoživke. V letu 2020 smo tako v projektu LIFE AMPHICON na cestnih odsekih pri Bistri, Pakem in Podkraju izvedli intenzivne nocne preglede ceste spomladanskih ter jesenskih selitev dvoživk. Na podlagi rezultatov monitoringa bodo opredeljene najprimernejše lokacije za umestitev trajnih ograj in podhodov na problematicnih cestnih odsekih. Na širšem obmocju pregledovanega cestnega odseka je bilo do sedaj registriranih 11 vrst dvoživk: veliki pupek, navadni pupek, planinski pupek, navadna krastaca, hribski urh, zelena rega, rosnica, sekulja in zelene žabe. Najpogosteje zaznana vrsta na cestnem odseku pri Bistri je bila spomladi sekulja, jeseni pa navadni pupek. Pri Pakem in Podkraju je bil tako spomladi kot jeseni najpogostejša vrsta navadni pupek. V spomladanskem obdobju selitev smo na odseku pri Podkraju na cesti popisali navadnega mocerada, ki do sedaj še nikoli ni bil zabeležen. Foto: Katarina Drašler Foto: Katarina Drašler Bistra Pako Podkraj pomlad jesen pomlad jesen pomlad jesen Cesta R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec R3–642/1147 Podpec–Ig Obdobje izvajanja raziskave 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 Število terenskih dni 23 5 22 5 27 5 Skupno število zabeleženih dvoživk 1.276 507 392 171 8.625 513 Število vrst 8 7 7 5 10 8 Dolžina problematicnega odseka 1.340 m 1.340 m 270 m 270 m 2.190 m 2.190 m JAVNI ZAVOD KOZJANSKI PARK Dušan Klenovšek – Javni zavod Kozjanski park V letu 2020 smo zaposleni v Javnem zavodu Kozjanski park na lokaciji ceste ob ribniku Trebce (pri Podsredi) izvedli že enaindvajseto akcijo prenašanja dvoživk v obdobju spomladanskih selitev iz prezimovališc na mrestišce. Leta 1999 je biolog Bernard Goršak v nekaj dnevih na razdalji približno 400 m našel kar 1.500 povoženih dvoživk in na njegovo pobudo je prva akcija stekla še v istem letu. Od takrat vsako leto ob koncu zime postavimo zacasno varovalno ograjo ter dvakrat dnevno cez cesto prenašamo dvoživke v obe smeri. Na zacetku sezone k ribniku, nato pa v obratni smeri, ko dvoživke odidejo v svoj kopenski habitat. Tudi v letošnjem letu smo zacasno varovalno ograjo postavili na obeh straneh ceste. Zaradi dolgotrajnih nizkih nocnih temperatur in suše je bila pomladna selitev motena, kar se je pokazalo tudi na številu prenešenih dvoživk. Namesto obicajnih 5.000 do 8.000 osebkov smo jih prenesli le 2.132. Prevladovale so navadne krastace, prenesli pa smo tudi nekaj rjavih žab. Moceradov in pupkov v letošnji sezoni nismo zaznali. V Javnem zavodu Kozjanski park sklepamo, da se mnogi osebki v letu 2020 sploh niso razmnoževali. Cesta R2–423/1283 Podsreda–Bistrica Trajanje akcije 19. 2.–5. 4. 2020 Število dni trajanja akcije 47 Skupno število zabeleženih dvoživk 2.132 Število vrst 3 Število udeležencev 50 Dolžina problematicnega odseka 800 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (400 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto VEC O AKCIJI SODELOVANJE Z LOKALNIMI ŠOLAMI Dušan Klenovšek, Javni zavod Kozjanski park »Pomemben cilj akcije je seznanjanje odraslih in šolske mladine o dvoživkah, njihovih znacilnostih, nacinih ogrožanja ter možnostih povecanja možnosti njihovega preživetja. Zato vsako leto na akcijo povabimo parkovne osnovne šole – Kozje, Lesicno in Bistrica ob Sotli. Tako ucenke in ucenci doživijo stik z dvoživkami, se znebijo strahu in vraž o njih ter spoznajo njihov pomen za naravo in cloveka. V letošnjem letu so tradicionalni obiski šolarjev zaradi omejitve gibanja, ki je bila posledica pandemije COVID-19, na žalost izostali. Upamo, da bomo aktivnosti lahko nemoteno nadaljevali v prihodnjem letu.« Foto: Dušan Klenovšek Foto: Dušan Klenovšek KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE Tina Mikuš, Tina Stepišnik – Krajinski park Radensko polje, Lara Kastelic – Preplet Na odseku ceste Veliko Mlacevo–Velika Racna, ki seka selitveno pot dvoživk, že od leta 2008 organiziramo akcijo prenašanja dvoživk cez cesto. V letih 2019 in 2020 je bila spomladanska akcija financirana s strani Obcine Grosuplje v okviru INTERREG projekta VEZI NARAVE. Zaradi mile zime smo v letu 2020 prve dvoživke na cesti opazili že v zacetku februarja. Na odseku ceste, kjer je migracija dvoživk najvecja, smo zato že 5. 2. 2020 postavili 1.000 metrov dolgo zacasno varovalno ograjo za dvoživke in ustrezno oznacili 10-metrske odseke. Sledilo je sušno obdobje, množicna selitev pa se je pricela 25. 2. 2020, ko so nastopile padavine. Obmocje smo dnevno nadzirali in posamezne osebke v vecernem casu varno prenašali cez cesto. Po koncu selitve smo varovalno ograjo odstranili. Ker varovalna ograja zašciti približno tretjino celotnega obmocja, kjer dvoživke prehajajo cez cesto, smo v projektu VEZI NARAVE v spomladanskem casu na nezavarovanem odseku ceste z namenom opredelitve primernih odsekov za umestitev trajnih ukrepov za dvoživke izvedli tudi intenzivne nocne preglede ceste. Da bi lahko opredelili cestne odseke, ki so pomembni za selitve velikih pupkov, pa smo v projektu LIFE AMPHICON izvedli še pet intenzivnih nocnih pregledov ceste v obdobju jesenskih selitev dvoživk, ko se ta vrsta na cestah pogosteje pojavlja. Zahvala gre Obcini Grosuplje, ki že vrsto let financira aktivnosti za postavitev zacasnih varovalnih ograj in prenose dvoživk cez cesto. Zahvaljujemo se vsem gasilcem PGD Cušperk in PGD Racna ter študentom iz Grma Novo mesto, ki so sodelovali pri postavljanju in podiranju ograje. Hvala tudi koordinatorjema in prostovoljcem, ki so redno skrbeli, da so vse dvoživke varno prišle na drugo stran ceste. Zahvaljujemo se Ribiški družini Grosuplje, ki nam je omogocila, da smo lahko uporabili njihove prostore za izvedbo naravoslovnih dni. pomlad ograja Cesta R3–647/1368 Mlacevo–Rašica Trajanje akcije 5. 2.–18. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 43 Skupno število zabeleženih dvoživk 19.008 Število vrst 7 Število udeležencev 26 Dolžina problematicnega odseka 3.000 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (1.000 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto pomlad južno od ograje jesen celoten odsek Cesta R3-647/1368 Mlacevo–Rašica Obdobje izvajanja raziskave 25. 2.– 21. 3. 2020 22. 9.– 2. 10. 2020 Število terenskih dni 7 5 Skupno število zabeleženih dvoživk 2.739 2.883 Število vrst 7 8 Dolžina problematicnega odseka 3.000 m 3.000 m Foto: Tadeja Smolej IZOBRAŽEVANJE ŠIRŠE JAVNOSTI Lara Kastelic, vodja projekta Pomagajmo žabicam cez cesto v Krajinskem parku Radensko polje »Eden izmed ciljev akcije je tudi obvešcanje in izobraževanje širše javnosti o problematiki dvoživk in cest, zato smo izvedli dve izobraževani delavnici pod imenom Družinsko žabanje, kamor so bili vabljeni otroci in njihovi starši, ki jim zaradi (ne)varnosti odsvetujemo udeležbo na vecernem prenašanju dvoživk cez cesto. Na delavnicah smo predstavili vrste dvoživk, ki živijo na Radenskem polju in problematiko crnih tock.« Foto: Lara Kastelic Foto: Lara Kastelic Foto: Tina Stepišnik DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Petra Grmek – DRI upravljanje investicij d.o.o. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skladno z vec strateškimi dokumenti, programi in nacrti s svojimi aktivnostmi skrbi za zagotavljanje migracijskih koridorjev prostoživecim živalim in varnosti voznikov pred trki s prostoživecimi živalmi, med katere se uvršcajo tudi dvoživke. Navedene aktivnosti segajo od zbiranja podatkov na terenu (monitoring) do njihove uporabe pri pripravi (projektne) dokumentacije, na podlagi katere se v koncni fazi ukrepi za zagotavljanje migracijskih koridorjev na terenu tudi izvedejo. V sklopu okoljskih projektov DRSI je bil v ta namen izdelan Predlog ukrepov za zašcito dvoživk na cestah v upravljanju Direkcije za infrastrukturo (Poboljšaj in sod., 2018), ki poleg pregleda v preteklosti izvedenih ukrepov za dvoživke definira tudi seznam cestnih odsekov z evidentiranim prehajanjem dvoživk, vkljucno s potencialnimi (kriticnimi) crnimi tockami povozov. Navedena študija z opredelitvijo problematicnih odsekov tako predstavlja osnovo za oblikovanje akcijskega plana DRSI na najbolj obremenjenih odsekih, hkrati pa zagotavlja izhodišcne informacije glede prehajanja dvoživk pri nacrtovanju projektov na drugih odsekih v upravljanju DRSI. Pomembni doprinos k reševanju problematike povozov dvoživk na državnem cestnem omrežju nedvomno predstavljajo Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehnicnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju (Poboljšaj in sod., 2019), v katerih so poleg raziskovalnih metod opredeljene tudi strokovne usmeritve za usklajeno nacrtovanje in izvajanje aktivnosti za zašcito dvoživk v razlicnih fazah priprave projektov tudi na drugih (investicijskih) projektih DRSI, za katere se v sklopu rekonstrukcij oz. drugih obsežnejših del na cesti pripravlja projektna dokumentacija. Skladno s strokovnimi usmeritvami ter sistematiko reševanja problematike povozov dvoživk je bilo v sklopu priprave projektne dokumentacije za projekte na cestah v upravljanju DRSI v 2020 z namenom ocene stanja populacij in priprave predloga za izvedbo ukrepov oz. namenom spremljanja stanja populacij dvoživk po izvedenih delih na cestnih odsekih izvedenih vec spomladanskih monitoringov dvoživk. Foto: Ajša Alagic Foto: D. Štefanic Foto: Ajša Alagic Poboljšaj, K., A. Lešnik, V. Grobelnik, A. Šalamun & M. Kotarac, 2018. Predlog ukrepov za zašcito dvoživk na cestah v upravljanju DRSI. Koncno porocilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 95 str., digitalne priloge. [Narocnik: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Ljubljana]. Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhlir, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehnicnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Porocilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Narocnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana]. Cesta RT–907/1101 Krnica–Zgornja Radovna R2–430/0282 Višnja vas–Celje R2–430/0281 Stranice–Višnja vas R2–423/1281 Crnolica–Lesicno R3–695/7951 Polzela–Recica R3–694/1268 Velenje–Dobrteša vas Projektant (narocnik) (DRSI) APPIA, d.o.o., (DRSI) PROJEKTIVA NVG, projektiranje in inženiring, d.o.o., (DRSI) PROJEKTIVA NVG, projektiranje in inženiring, d.o.o., (DRSI) TNT Projektiranje in inženiring Tibor Krašovec s. p., (DRSI) Naslov, izvajalec Monitoring dvoživk na cesto RT–907/1101 Krnica–Zg. Radovna, tretje vmesno porocilo (Aquarius, d.o.o.) Rekonstrukcija križišca Višnja vas na cestnih odsekih R2–430/0282 Višnja vas-Celje, R2–430/0281 Stranice-Višnja vas in R2–429/1245 Višnja vas–Dobrna, tehnicno porocilo – monitoring dvoživk (dr. Katja Rebolj) Monitoring dvoživk na regionalni cesti R2–423/1281 Crnolica–Lesicno od km 16 + 950 do km 18 + 120 (Visoka šola za varstvo okolja) Monitoring dvoživk na regionalni cesti R3–695/7951 Polzela–Recica od km 0 + 000 do km 1 + 800 skozi naselje Podvin pri Polzeli (Visoka šola za varstvo okolja) Spomladanski monitoring dvoživk na cesti R3-694/1268 Velenje– Dobrteša vas od km 5+310 do km 6+700 (Center za kartografijo favne in flore) Obdobje izvajanja raziskave 18. 3.–4. 4. 2020 22. 2.–16. 3. 2020 17. 2.–28. 5. 2020 16. 2.–28. 5. 2020 4. 2.–2. 5. 2020 Število terenskih dni 3 20 16 18 20 Skupno število zabeleženih dvoživk 48 0 99 1 122 Število vrst 3 0 2 1 5 Vrste dvoživk na cesti navadna krastaca, planinski pupek, navadni pupek navadna krastaca, sekulja navadna krastaca navadni mocerad, planinski pupek, navadna krastaca, zelena krastaca, sekulja Dolžina odseka 400 m 410 m 1.170 m 1.800 m 1.500 m Foto: Ajša Alagic AKCIJE PRENAŠANJA DVOŽIVK CEZ CESTO V LETU 2020 LJUBLJANA, VECNA POT Nik Šabeder – Herpetološko društvo Namen projekta Akcija varstva dvoživk na Vecni poti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je zmanjšati vpliv prometa na populacije dvoživk, katerih selitvene poti seka Vecna pot. Prva sistematicna inventarizacija dvoživk na obmocju parka je bila izvedena leta 2003, spremljanje spo- mladanskih selitev pa leta 2007. Akcija od leta 2010 vsako leto poteka v organizaciji Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, narocnik projekta in financer je Mestna obcina Ljubljana, projekt pa omogocajo tudi Živalski vrt Ljubljana in Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Pri projektu se osredotocamo predvsem na vrste, ki se množicno selijo zgodaj spomladi – navadne krastace, sekulje in rosnice. Obcasno pri pregledu zacasne varovalne ograje naletimo tudi na zelene žabe, navadne pupke, navadne mocerade in zelene rege. Poleg neposredne zašcite dvoživk na njihovi selitveni poti je cilj projekta tudi ozavešcanje širše javnosti o vplivu prometa na dvoživke, možnih ukrepih za njihovo zašcito in izobraževanje sodelujocih prostovoljcev o splošnih znacilnostih posameznih vrst dvoživk. Akcija se v spomladanskem casu pricne s postavljanjem zacasne varovalne ograje za dvoživke, ki jim prepreci prehod na cesto. Vsak vecer smo prisotni vodje projekta, clani Herpetološkega društva, ki koordiniramo posamezne prostovoljce, družine in vecje najavljene skupine. Vsako dvoživko popišemo, dolocimo spol in vrsto ter jo varno prenesemo cez cesto. Akcija prenašanja dvoživk se zakljuci, ko se spomladanske selitve prenehajo. Takrat podremo ograjo in jo shranimo za uporabo v naslednjem letu. Foto: Nik Šabeder Nik Šabeder, clan Herpetološkega društva in organizator akcije prenašanja dvoživk cez cesto »Kot organizatorju akcij v zadnjih nekaj letih mi bo v spominu vsekakor ostala iskrena vnema in pri- pravljenost prostovoljcev vseh starosti, da dvoživkam pomagajo varno preckati cesto. Najvecji podporniki in dolgoletni obiskovalci se akcije udeležijo ob deževnih noceh, saj so jih izkušnje naucile, da so takrat selitve dvoživk najštevilcnejše. Organizatorji smo pomoci v takih noceh še posebej veseli!« Cesta Vecna pot, vzdolž ograje ZOO Ljubljana Trajanje akcije 13. 2.–16. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 33 Skupno število zabeleženih dvoživk 3.946 Število vrst 5 Število udeležencev 172 Dolžina problematicnega odseka 550 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (550 m), akcija prenašanja dvoživk cez cesto in prometni znak NA TERENU TUDI V DEŽEVNIH NOCEH VEC O AKCIJI Foto: Anja Bolcina Foto: Nik Šabeder Foto: Anja Mavric Foto: Anja Mavric ŠINKOV TURN Polona Podboršek Odsek ceste, ki povezuje obcino Mengeš in Obcino Vodice, žal poteka tudi cez obmocje selitvene poti ogroženih dvoživk. Zato na pobudo Zavoda RS za varstvo narave ter obcin Vodice in Mengeš, dvoživkam vsako leto priskocimo na pomoc prostovoljci. Akcija prenašanja dvoživk cez cesto na tej lokaciji poteka že od leta 2011. Ob cesti, ki loci gozd od njihovega stalnega mrestišca, bajerja Šinkov Turn (Phliški bajer), je bila tudi v letu 2020 postavljena zašcitna ograja. Najštevilcnejše so navadne krastace, sledijo rjave žabe, zelenih žab žal ni vec, ceprav so v preteklosti bile. Smo pa vsako leto presrecni, ko naletimo na pupke. Zaradi vedno bolj nepredvidljivega vremena in velikega nihanja temperatur, je zelo težko predvideti najbolj optimalen dan za postavitev zacasnih varovalnih ograj. V letu 2020 je bila ograja postavljena že konec februarja, vendar sta deževje in nenadna otoplitev par dni pred postavitvijo sprožila selitev najzgodnejših dvoživk na mrestišca. Vsaki skupini in posameznikom, ki pridejo na pomoc tem cudovitim bitjem, pojasnimo razlike med dvoživkami in pravila prenašanja dvoživk cez cesto. Foto: Arhiv ZRSVN Cesta Koseze–Šinkov Turn Trajanje akcije 11. 2.–16. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 35 Skupno število zabeleženih dvoživk 2.586 Število vrst 5 Število udeležencev 20 Dolžina problematicnega odseka 1.500 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (1.000 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Arhiv ZRSVN VARNOST PROSTOVOLJCEV JE NA PRVEM MESTU! Najvecji poudarek je vedno na varnosti, saj smo tudi kot prostovoljci akcij prenašanja dvoživk udeleženci v prometu. Vsakdo, ki se udeleži akcije, mora biti nujno opremljen z odsevnim jopicem in mocno svetilko. Cesta, ob kateri poteka najdaljši del zacasne varovalne ograje vodi skozi gozd, je neosvetljena in dokaj nevarna, zato je vedno ob kakršnikoli objavi s terena ali vabilu pripisano: VARNOST NA PRVEM MESTU! Foto: Polona Podboršek BLAGUŠKO JEZERO Gita Fras, Ana Vok Zacetki akcije prenašanja dvoživk ob Blaguškem jezeru segajo v leto 2013. Takrat je skupina prostovoljcev v spomladanskem casu, ko se dvoživke iz gozda selijo proti vodi, prvic zacela z akcijo. Od takrat pa vse do danes je pri prenašanju dvoživk cez cesto sodelovalo vec kot 25 prostovoljcev. Blaguško jezero je eno izmed pomembnejših mrestišc dvoživk (navadne krastace, rosnice in sekulje) v Pomurju in severovzhodni Sloveniji. Na selitveni poti iz prezimovališc v gozdovih južno od Blaguškega jezera do mrestišc v jezeru, dvoživke preckajo regionalno cesto Sveti Jurij ob Šcavnici–Cerkvenjak, ki je na žalost prav ob vecerih, ko se dvoživke premikajo proti jezeru, najbolj prometna. Najštevilcnejše prehajanje dvoživk cez cesto smo zaznali na odseku med ribnikom z ribjim rezervatom in zacetkom naselja Kraljevci. Med dvoživkami je najštevilcnejša navadna krastaca, saj jih vsako leto cez cesto prenesemo od 3.000 do 4.000. Na žalost je na tako prometni cesti veliko tudi povoženih. Prostovoljcem je prisluhnila tudi Obcina Sveti Jurij ob Šcavnici in priskrbela zašcitno mrežo v dolžini 1.000 metrov. Zacasna varovalna ograja bistveno olajša delo prostovoljcev in zmanjša število povoženih dvoživk. Foto: Gita Fras Cesta R2-439/1305 Sveti Jurij ob Šcavnici–Cerkvenjak Trajanje akcije 1.–20. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 20 Skupno število zabeleženih dvoživk 7.935 Število vrst 2 Število udeležencev 25 Dolžina problematicnega odseka 1.500 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (1.000 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Gita Fras »ZAKAJ PA VI PONOCI HODITE OB CESTI S SVETILKAMI, ODSEVNIMI JOPICI IN VEDRI?« Gita Fras, udeleženka lokalne akcije prenašanja dvoživk cez cesto »Na zacetku izvajanja akcije so nas – prostovoljce ljudje preseneceno gledali. Ko so izvedeli, kaj delamo, so se nekateri tudi posmehovali. Na sreco se je zavest ljudi v zadnjih letih obcutno izboljšala, saj danes v casu selitve na tem obmocju marsikdo vozi zelo pocasi in previdno ter s tem reši veliko dvoživk. Vozniki se neredko tudi ustavijo, da lahko dvoživke varno prenesemo cez cesto, marsikdo pa povpraša o akciji in želi izvedeti vec. Nekateri od njih se akciji v naslednjih dneh celo pridružijo, cesar smo najbolj veseli.« BORECI Vesna Kitthiya Na obmocju glinokopa v Borecih številne manjše mlake, jezera in okoliški gozdovi dvoživkam nudijo pomembne življenjske prostore. Glinokop je v vecji meri že izkorišcen, dolocen del pa je saniran in se pocasi zarašca z rastlinjem. Dvoživkam pri spomladanskih selitvah na mrestišca najvecjo oviro predstavlja lokalna cesta Boreci–Logarovci. Pred asfaltiranjem omenjene ceste je bilo na tem odseku le malo prometa in povoženih dvoživk. Ker nova cesta skrajša pot, promet vkljucno s tovornimi vozili in težko mehanizacijo iz leta v leto narašca. Akcijo prenašanja dvoživk cez cesto smo aktivno in pod strokovnim vodstvom zaceli izvajati leta 2012. V prvem letu po postavitvi zacasne varovalne ograje smo opazili zmanjšanje števila povoženih dvoživk, delo na terenu pa je potekalo lažje in hitreje. Na terenu je bilo lahko dnevno prisotnih manj prostovoljcev, povecala se je varnost prostovoljcev in zmanjšala nevarnost zdrsov vozil zaradi spolzkega cestišca, ki je posledica povoženih dvoživk. Od takrat se je vsako leto udeležujemo prostovoljci vseh starostnih skupin. Do sedaj je bilo na odseku zabeleženih najvec navadnih krastac, izstopajoce vrste pa so navadna cesnovka, plavcek, veliki pupek, navadni pupek in zelena krastaca. V letu 2020 na terenu nismo opazili nobene zelene rege in navadne cesnovke, smo pa v mlakah slišali oglašanje urhov. Na tem mestu bi se zahvalili obcini Križevci za sredstva, ki so jih namenili za nakup 250 m zacasne varovalne ograje, ureditev podhoda in 50 m trajne varovalne ograje. Za sodelovanje, postavljanje in pospravljanje zacasne varovalne ograje, prenašanje dvoživk cez cesto in reševanje mrestov plavckov se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, javnim delavcem in ribicem. Vesna Kitthiya, organizatorka lokalne akcije prenašanja dvoživk cez cesto »Naše poslanstvo ni le prenašanje in varstvo dvoživk, temvec tudi ozavešcanje o pomenu mokrišc, popularizacija koristnih organizmov kot naših naravnih zaveznikov, spodbujanje sonaravnega urejanja vrtov in krajine, skrb za živa bitja in skupnost.« Ilustracija: Vesna Kitthiya Cesta Boreci–Logarovci Trajanje akcije 18. 2.–21. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 33 Skupno število zabeleženih dvoživk 8.895 Število vrst 8 Število udeležencev 12 Dolžina problematicnega odseka 700 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (250 m), podhod, trajna varovalna ograja (50 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Vesna Kitthiya Foto: Vesna Kitthiya VEC O AKCIJI Foto: Vesna Kitthiya PODGRAD Gregor Domanjko Akcija prenašanja dvoživk v naselju Podgrad v obcini Gornja Radgona se izvaja na odsekih dveh regionalnih cest. Dvoživke prehajajo odsek regionalne ceste z oznako 449, ki se zacne približno 200 m pred sedežem podjetja Reflex in se konca približno 100 m zahodneje od križišca ceste, ki vodi v smeri proti Lomanošam. Celotna dolžina problematicnega odseka je približno 800 m. Drugi problematicni odsek na regionalni cesti 438 je dolg približno 450 m in poteka od že omenjenega križišca na regionalni cesti 449 do nekdanjih svinjskih farm v Podgradu. Akcijo smo priceli izvajati leta 2013. V sodelovanju s Herpetološkim društvom smo nato leta 2018 pred zacetkom selitvene sezone na robu gozda, ki leži južno od problematicnega odseka regionalne ceste 449 prvic postavili 300 m zacasne varovalne ograje. Dvoživke se selijo iz gozdov južno od regionalne ceste 449 v smeri proti severu do ribnika, ob katerem je Ribiški dom Ribiške družine Radgona Podgrad. Akcija poteka tako, da najprej preverjamo prisotnost dvoživk na odsekih cest brez zacasnih varovalnih ograj, na koncu pa cez cesto prenesemo še dvoživke na varovanih odsekih. Dvoživke odnesemo neposredno do ribnika, nekatere pa spustimo na severni strani regionalne ceste 449. V letu 2020 smo cez cesto varno prenesli navadne krastace, rosnice, sekulje, zelene žabe in velike pupke. Cesta R2–449/0315 Lenart–Gornja Radgona R2–449/0316 Gornja Radgona R2–438/1307 Trate–Gornja Radgona Trajanje akcije 1.–24. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 24 Skupno število zabeleženih dvoživk 666 Število vrst 5 Število udeležencev 6 Dolžina problematicnega odseka 1.250 m Izvedeni ukrepi zacasne varovalne ograje (300 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Gregor Domanjko Foto: Gregor Domanjko CREŠNJEVCI Gregor Domanjko Akcijo prenašanja dvoživk v naselju Crešnjevci v obcini Gornja Radgona izvajamo že od leta 2013 tako, da prostovoljci ob cesti pobirajo dvoživke in jih prenašajo cez cesto, saj na tem odseku nimamo postavljene zacasne varovalne ograje. Akcijo izvajamo na odseku obcinske ceste med nekdanjim proizvodnim obratom Mura (zdaj Odelo d.o.o.) in cestnim vhodom do proizvodnega obrata Elrad International d.o.o. Dvoživke prehajajo cez cesto iz gozda jugovzhodno od ceste proti nekdanjim glinokopom (»ciglence«), kjer je zdaj podjetje Rosenbauer (v bližini tudi podjetje Lidl). Predvidevamo, da dvoživke preckajo cesto in pridejo do potoka, ki pritece iz Polic. Voda jih v potoku odnese do mrestišc v »Lisjakovi strugi« na Meleh – obmocje z mrtvim rokavom reke Mure in ribiškim domom. Najštevilcnejše prehajanje dvoživk cez cesto smo zaznali ob obratu Elrad in ob parkirišcu s tovornjaki podjetja Rojko v dolžini 300 m. V letu 2020 smo zabeležili prisotnost navadnih krastac, rosnic in sekulj. Cesta Mele–Gornja Radgona Trajanje akcije 2.–17. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 16 Skupno število zabeleženih dvoživk 408 Število vrst 3 Število udeležencev 3 Dolžina problematicnega odseka 550 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Gregor Domanjko LUTVERCI Gregor Domanjko Akcijo prenašanja dvoživk cez cesto v naselju Lutverci v obcini Apace izvajamo na odseku regionalne ceste Trate–Gornja Radgona. Dvoživke odsek regionalne ceste prehajajo od kapele v središcu Lutvercev do obmocja med Lutverci in Segovci, približno 300 m od zadnje hiše v Lutvercih. Akcijo smo priceli izvajati leta 2013. V sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave smo nato leta 2018 pred zacetkom selitvene sezone prvic postavili 300 m zacasne varovalne ograje. Od leta 2016 na vsaki strani problematicnega odseka ceste stoji tabla, ki voznike opozarja na prisotnost dvoživk na cesti. Selitev dvoživk poteka v smeri iz poplavnega gozda ob Muri proti jugu, kjer se med kmetijskimi zemljišci nahaja gramozna jama. Dvoživke, ki prispejo do zacasnih varovalnih ograj, prostovoljci prenesejo cez cesto, nekaj pa jih odnesejo neposredno do gramozne jame, ki je od ceste oddaljena približno 400 m. Gramozna jama je tudi priljubljena lokacija lokalnih ribicev. V letu 2020 smo cez cesto varno prenesli navadne krastace, rosnice, zelene žabe, zelene rege, velike in navadne pupke. Cesta R2–438/1307 Trate–Gornja Radgona Trajanje akcije 1.–24. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 24 Skupno število zabeleženih dvoživk 276 Število vrst 6 Število udeležencev 5 Dolžina problematicnega odseka 1.000 m Izvedeni ukrepi zacasne varovalne ograje (300 m), akcija prenašanja dvoživk cez cesto in opozorilne table Gregor Domanjko, organizator lokalne akcije prenašanja dvoživk cez cesto »Na cestnem odseku v Lutvercih smo v preteklih letih zabeležili tudi navadno cesnovko.« Foto: Gregor Domanjko Foto: Gregor Domanjko LEDAVSKO JEZERO Kristjan Malacic – Javni zavod Krajinski park Goricko V letu 2020 je bilo preneseno rekordno število dvoživk, najvec od leta 2003, odkar se ob Ledavskem jezeru organizirano postavljajo zacasne varovalne ograje in izvajajo akcije prenašanja dvoživk cez cesto. Zacasne varovalne ograje so bile prvic postavljene leta 2003 v projektu INTERREG III A – Phare CBC Avstrija – Slovenija Varstvo dvoživk v regiji Alpe–Jadran v sodelovanju Centra za kartografijo favne in flore ter Obcine Cankova. Od leta 2006 naprej aktivnost vsako leto izvajamo v Javnem zavodu Krajinski park Goricko. Med selitvami proti mrestišcem vecjega povoza ob zacasnih varovalnih ograjah ne beležimo. Kljub požrtvovalnosti prostovoljcev, ki so dvoživke reševali tudi na odsekih cest, kjer ni postavljenih zacasnih varovalnih ograj, je bilo na tistih odsekih veliko število povoženih dvoživk. Žal so razmere, povezane s pandemijo COVID-19, onemogocile, da bi tudi v letu 2020 postavili tako imenovane povratne zacasne varovalne ograje, ki dvoživkam onemogocajo dostop na cesto, ko se po koncanem mrestenju vracajo v svoja poletna bivališca. Ob prenašanju dvoživk spremljamo tudi njihovo vrstno pestrost ter številcnost posameznih vrst. Z naskokom najpogosteje zabeležena vrsta ob zacasnih varovalnih ograjah je navadna krastaca, po pogostosti sledijo navadni pupek, rosnica, zelene žabe, plavcek, sekulja in veliki pupek. Ostalih vrst, ki so prisotne na obmocju Krajinskega parka Goricko, letos nismo zabeležili. Posebna zahvala gre zaposlenim v Obcini Cankova in Obcini Rogašovci, ki nam že vrsto let priskocijo na pomoc pri postavljanju zacasnih varovalnih ograj. Pomagali so nam tudi lastniki zemljišc ob cesti in nam dovolili postavljanje zacasnih varovalnih ograj na robovih njiv in travnikov. Pri izvedbi akcije so nam pomagali prostovoljci, zato se vsem zahvaljujemo in izrekamo pohvalo. Kot že prejšnja leta, so pri akciji aktivno sodelovali tudi ucenci Osnovne šole Kuzma, pod mentorstvom uciteljice Irene Podpecan. Foto: Kristjan Malacic VAROVATI JE TREBA TAKO VODNE KOT KOPENSKE HABITATE DVOŽIVK! Kristjan Malacic, Krajinski park Goricko »Postavljanje zacasnih varovalnih ograj je le eden od ukrepov varstva dvoživk. Poleg mrestišc (vode, kjer se dvoživke razmnožujejo) je treba varovati tudi njihove prehranjevalne habitate. To so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi ter še posebej pomembne mejice. V naravno okolje še vedno vnašamo prevec fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Ce se bo tak trend na- daljeval, lahko pride do lokalnih izumiranj dvoživk in s tem bomo izgubili tudi ljudje. Ne bo vec dvoživk, ki bi nam brezplacno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi.« Foto: Kristjan Malacic VEC O AKCIJI Foto: Kristjan Malacic Cesta R2–440/1296 Cankova–Kuzma Motovilci–Domajinci Trajanje akcije 27. 2.–6. 4. 2020 Število dni trajanja akcije 40 Skupno število zabeleženih dvoživk 12.650 Število vrst 7 Število udeležencev 17 Dolžina problematicnega odseka 4.200 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (1.600 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Kristjan Malacic OREŠJE PRI PTUJU Živa Bombek V letu 2020 smo v Orešju pri Ptuju že peto leto zapored cez cesto prenašali dvoživke. Vsako leto v spomladanskem obdobju pripravimo cista vedra, svetilke ter odsevne jopice in se z veseljem odpravimo na teren. Z namenom umirjanja lokalnega prometa na zacetku in koncu problematicnega cestnega odseka postavimo tudi prometni znak »dvoživke na cesti«. Vsak vecer, ko so primerne razmere za selitev, že ob soncnem zahodu pricnemo s pregledom cestnega odseka in prenašanjem. Za lažje popisovanje in spremljanje gostot prehajanja dvoživk smo cestni odsek razdelili na pet delov. Ker zaenkrat še nimamo na voljo zacasne varovalne ograje, tempo hoje prilagodimo glede na gostoto dvoživk na cesti in upamo, da jih rešimo cim vec. Najpogostejši vrsti na omenjeni lokaciji sta navadna krastaca in rosnica. V letu 2020 smo zabeležili tudi prisotnost zelene žabe in navadnega pupka, v preteklih letih pa smo od redkeje opaženih vrst našli tudi velike pupke. Ceprav je v primerjavi z ostalimi lokacijami crnih tock v Sloveniji tu manjše število dvoživk, se jih kljub temu trudimo ohranjati, saj se zavedamo, da so pomemben del biotske pestrosti. Na Ptuju je bilo pred leti veliko dvoživk na obmocju ribnika pri Osnovni šoli Ljudski vrt, danes pa jih tam le redko opazimo. Foto: Živa Bombek Živa Bombek, organizatorka lokalne akcije prenašanja dvoživk »Na enem izmed terenov sem opazila, da so se dvoživke kljub sneženju selile proti mrtvici. V dopoldanskem casu so bile namrec ugodne temperature, hkrati pa je tudi deževalo, kar je verjetno razlog, da so dvoživke kljub popoldanski ohladitvi in sneženju nadaljevale s selitvijo proti mrtvici. Pozitivno me je presenetilo, da lahko kljubujejo tudi takim razmeram. Verjetno so kasneje na travniku, v okoliškem gozdu ali ob vodi našle primerno zatocišce in v neaktivnem stanju pocakale na ugodnejše razmere.« SKAKALE TUDI PO SNEGU Cesta Ptuj–Orešje Trajanje akcije 11. 2.–14. 4. 2020 Število dni trajanja akcije 36 Skupno število zabeleženih dvoživk 397 Število vrst 4 Število udeležencev 8 Dolžina problematicnega odseka 1.700 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto, prometni znak Foto: Živa Bombek Foto: Davorin Munda Foto: Živa Bombek MARIBOR, TRIJE RIBNIKI Ana Skledar – Društvo študentov naravoslovja V zacetku leta 2020 smo v Društvu študentov naravoslovja že tretje leto zapored, v sodelovanju z Mestno obcino Maribor, izvedli akcijo prenašanja dvoživk pri Treh ribnikih v Mariboru. Na vsaki vecerni akciji prenašanja dvoživk se zbere skupina prostovoljcev, ki se skupinsko loti pobiranja dvoživk ter pregleda obmocja. Cesta Ribiška ulica, od parkirišca Gostilne pri treh ribnikih do konca gozda pri tretjem ribniku Trajanje akcije 6. 3.–15. 4. 2020 Število dni trajanja akcije 41 Skupno število zabeleženih dvoživk 1.057 Število vrst 3 Število udeležencev 42 Dolžina problematicnega odseka 550 m Izvedeni ukrepi zacasna varovalna ograja (550 m), akcija prenašanja dvoživk cez cesto, prometni znak, izobraževanje obcanov Foto: Ana Skledar OZAVEŠCANJE O VAROVANJU BIODIVERZITETE IN HABITATOV Foto: Ana Skledar Daša Donša, clanica Društva študentov naravoslovja »Na akcijah smo prisotni tako aktivni clani Društva študentov naravoslovja, kot tudi širša javnost, kar je odlicna priložnost za ozavešcanje o varovanju biodiverzitete in habitatov.« VEC O AKCIJI Foto: Ana Skledar FAMLJE Miloš Bartol, Renata Rozman – Park Škocjanske jame Od prometnic je na obmocju Parka Škocjanske jame dvoživkam posebej nevarna cesta na odseku Famlje– Ribnica, ki poteka ob reki Reki. Cez cesto se vsako pomlad tu v visokih gostotah selijo dvoživke, ki množicno koncajo pod kolesi vozil. Naravovarstveni nadzorniki parka so skupaj s pro- stovoljci (prostovoljni nadzorniki, tecajniki na šoli za vodnike, domacini idr.) dvoživke cez cesto prenašali že od leta 2012. Ena izmed aktivnosti v projektu ZA KRAS, ki smo ga priceli izvajati septembra 2017, je povezana tudi s problematiko dvoživk in cest. V projektu bomo akcijo prenašanja dvoživk cez cesto sistematicno izvajali med leti 2018 in 2022 ter z aktivnostmi nadaljevali tudi po njegovem zakljucku. Na posebej problematicnih odsekih v casu selitev postavljamo varovalne ograje in dvoživke prenašamo cez cesto. Leta 2020 smo cez cesto prenesli 737 osebkov, od tega najvec navadnih krastac. Na terenu smo zabeležili tudi sekulje, rosnice in navadne mocerade. Cesta R2–405/1022 Famlje–Ribnica Trajanje akcije 25. 2.–21. 4. 2020 Število dni trajanja akcije 41 Skupno število zabeleženih dvoživk 737 Število vrst 4 Število udeležencev 18 Dolžina problematicnega odseka 8.000 m Izvedeni ukrepi zacasne varovalne ograje (500 m) in akcija prenašanja dvoživk cez cesto VEC O AKCIJI Foto: Flora Pecar SVETI JOŠT NAD KRANJEM IN BOBOVEK Sonja Rozman, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave SVETI JOŠT NAD KRANJEM IN BOBOVEK Sonja Rozman – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave V letu 2020 smo delovanje Zavoda RS za varstvo narave na podrocju varstva dvoživk v casu spo- mladanskih selitev razširili. Kot že dve leti prej, smo s podporo Mestne obcine Kranj izvedli popolno zaporo prometa na lokalni cesti med Bobovkom in Mlako med 19. in 23. uro v dneh, ko je selitev dvoživk na mrestišca najmnožicnejša. Na omenjenem cestnem odseku smo zabeležili prisotnost navadnih krastac, sekulj in rosnic. Selitev je spremljala študentka naravovarstva, ki je pri nas opravljala študijsko prakso. Rezultate bo predstavila v diplomski nalogi. Z veliko podporo Mestne obcine Kranj, s posebnim angažmajem župana, g. Matjaža Rakovca, in Joštarjev smo prvic organizirali prenašanje dvoživk cez cesto Stražišce–Pševo pod Joštom. Odziv obcanov je bil izjemno dober in smo v treh dneh prenesli okoli 2.000 dvoživk, pretežno krastac in nekaj rjavih žab – rosnic in sekulj. Preverili smo tudi situacijo na nekaterih znanih crnih tockah in cestah, kjer crne tocke še niso evidentirane. Na povabilo župana Mestne obcine Kranj smo se udeležili srecanja županov »spodnje« Gorenjske in se pogovorili o problematiki povozov dvoživk v posameznih obcinah ter predlagali konkretne ukrepe. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v bodoce. Bobovek Sveti Jošt nad Kranjem Cesta Bobovek–Mlaka pri Kranju Stražišce–Pševo pod Joštom Trajanje akcije 6. 3.–15. 4. 2020 1.–3. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 10 3 Skupno število zabeleženih dvoživk / 2.000 Število vrst 3 3 Število udeležencev / 130 Dolžina problematicnega odseka 1.100 m 700 m Izvedeni ukrepi zacasna zapora ceste akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Arhiv ZRSVN BOROVNICA Andrej Klemenc – Obcina Borovnica, Katja Poboljšaj, Aleksandra Lešnik – Center za kartografijo favne in flore V Obcini Borovnica smo v letu 2020 pripravljali nacrt za projekt Ureditev kolesarske povezave z rekonstrukcijo regionalne ceste R3–642/1146 Vrhnika–Podpec na odseku Borovnica–Breg od km 8+740 do 10+000, ker pa je ta odsek ceste prepoznan kot crna tocka za dvoživke, smo ob upoštevanju smernic Zavoda RS za varstvo narave med drugim narocili spomladanski monitoring dvoživk na tem odseku, na podlagi katerega so bili v nacrtovanje vkljuceni tudi ukrepi za dvoživke. Sodelavci Centra za kartografijo favne in flore smo v letu 2020 izvedli spomladanski monitoring dvoživk, katerega rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. Cestni odsek Vrhnika–Borovnica–Podpec je bil kot crna tocka za dvoživke prvic opredeljen že leta 2000, raziskave Herpetološkega društva v letu 2013 pa so to ponovno potrdile. Na pregledovanem cestnem odseku je bilo v letu 2020 med marcem in majem opaženih 189 dvoživk. Ob upoštevanju verjetnosti, da je osebek pri preckanju ceste povožen in oceni števila povoženih osebkov smo ocenili, da se je prek ceste selilo 750 dvoživk. Najpogostejše vrste so bile iz rodu rjavih žab (sekulje in rosnice), ki predstavljajo kar 87 % vseh najdb. Navadne krastace predstavljajo 9 % opazovanih osebkov, medtem ko so bile zelena rega in vrste iz rodu zelenih žab na cesti opazovane le posamic. Na cesti nismo registrirali hribskih urhov, ki so bili opaženi le v luži na parkirišcu neposredno ob pregledovanem odseku ceste, in navadnih pupkov, ki smo jih našli v mocvirnem gozdu Vidernik pri cistilni napravi Borovnica. Hkrati smo po pregledu mrestišc ocenili tudi minimalno velikost populacije odraslih rjavih žab v neposredni okolici pregledovanega odseka, ki je med 1.782 in 2.418 osebki (866 do 1.136 rosnic in 916 do 1.282 sekulj), kar je dodatno podkrepilo oceno števila dvoživk na cesti. Rezultati monitoringa v projektu LIFE AMPHICON so pokazali, da so se selitve dvoživk na Ljubljanskem barju pricele že v februarju, ko je cesto preckalo vec kot 50 % vseh zabeleženih dvoživk. Z veliko verjetnostjo tako sklepamo, da je dejansko število dvoživk, ki so se selile prek pregledovanega odseka, približno 50 % višje od ocenjenega na podlagi terena marec–maj 2020. Na podlagi rezultatov intenzivnih nocnih pregledov ceste in bližnjih mrestišc smo podali tudi predloge za zašcito dvoživk, ki vkljucujejo umestitev trajnih ograj, podhodov in ureditev obstojecih prepustov. Koncni predlog ukrepov je bil opredeljen v fazi izdelave Projekta za izvedbo (PZI) obravnavanega odseka ob upoštevanju vseh omejitev v prostoru in tudi potrjen s stani Ljubljanske enote Zavoda RS za varstvo narave. Predhodno je bil na zahtevo in ob sodelovanju narocnika, Obcine Borovnica, ter predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave obmocne enote Ljubljana in Direkcije za infrastrukturo RS opravljen temeljit terenski ogled in identificirane možnosti, ki ob ukrepih za varovanje dvoživk zagotavljajo financno izvedljivost izgradnje kolesarske povezave z rekonstrukcijo ceste na omenjenem odseku. Cesta R3–642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpec Obdobje trajanja raziskave 1. 3.–2. 5. 2020 Število terenskih dni 21 Skupno število zabeleženih dvoživk 189 Število vrst 5 Dolžina problematicnega odseka 1.400 m Foto: Aja Zamolo RIMSKI VRELEC IN IVARCKO JEZERO Romana Finžgar – Društvo proti mucenju živali Koroške Tudi na Koroškem je znanih vec crnih tock. Za nas, prebivalce Kotelj in clane Društva proti mucenju živali (DPMŽ) Koroške je najpomembnejša crna tocka lokalna cesta Rimski vrelec–Ivarcko jezero, kjer dvoživke množicno preckajo cesto. Dvoživke so se po ustaljeni selitveni poti na tej lokaciji gibale že pred izgradnjo ceste. Najpogostejše vrste na tem obmocju so navadna krastaca, sekulja ter navadni pupek. Organizirane akcije prenašanja dvoživk cez cesto smo zaceli izvajati že pred približno 12 leti in sicer sprva v sodelovanju z Osnovno šolo Koroški Jeklarji, po- družnico Kotlje, kjer smo organizirali predavanje za ucence in starše. Dvoživke smo jim predstavili, kasneje pa jih peljali tudi na teren, kjer smo izvedli prenašanje cez cesto. Zacetno navdušenje je žal minilo in v zadnjih petih letih nas je ostalo le še nekaj aktivnih clanov DPMŽ Koroške, ki smo pripravljeni od štiri do šest tednov vsak vecer po nekaj ur pobirati dvoživke in jih prenašati cez cesto. Najbolj aktivne so namrec med 19 in 22 uro. Od leta 2017 beležimo tudi skupno število prenesenih dvoživk. Monitoring je pavšalen, saj smo udeleženci laicna skupina prostovoljcev in nismo strokovnjaki na tem podrocju. Vcasih kakšno dvoživko preštejemo tudi dvakrat, ko že zapušca mrestišce in je bila že zabeležena ob prihodu. Na številcnost prenesenih živali vplivajo tudi vremenske razmere. Lokalni prebivalci opažamo, da je v 30 letih število dvoživk v obdobju spomladanskih selitev mocno upadlo. Zavedamo se, da je izvajanje akcije prenašanja dvoživk ena izmed najmanj ucinkovitih metod za ohranjanje vrst, zato bi si želeli, da bi se problematika uredila s postavitvijo trajnih ograj in podhodov, ki bi jih lahko uporabljale tudi druge ogrožene živalske vrste. Na številcnost dvoživk pa vpliva tudi kvaliteta njihovih mrestišc. Na tem obmocju sta najvecji mrestišci ribnik pri Rimskem vrelcu in Ivarcko jezero, med katerima poteka tudi cesta, kjer izvajamo našo akcijo. Žal se premalo zavedamo, da izganjanje biotske pestrosti najbolj prizadene nas ljudi. Dvoživke imajo velik ekološki pomen, saj vzdržujejo biotsko ravnovesje žuželk in ostalih »škodljivcev«. Za razvoj potrebujejo razmeroma cisto vodno okolje z obrežnim in obvodnim rastlinstvom. Voda in cisto naravno okolje pa sta kljucnega pomena tudi za nas. Cesta Rimski vrelec–Ivarcko jezero Trajanje akcije / Število dni trajanja akcije 29 Skupno število zabeleženih dvoživk 1.065 Število vrst 3 Število udeležencev 5 Dolžina problematicnega odseka 1.900 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Romana Finžgar Foto: Romana Finžgar VANGANELSKO JEZERO Erik Jurman, Sara Strah – Društvo Biodiva Prva akcija prenašanja dvoživk na odseku ceste Vanganel–Marezige je bila izvedena leta 1997. Clani društva Biodiva in drugi prostovoljci pri Vanganelskem jezeru opažamo upad številcnosti lokalnih populacij, saj v spomladanskem obdobju cez cesto vsako leto prenesemo vse manj dvoživk. Na žalost nimamo postavljenih varovalnih ograj. Število dvoživk, ki preckajo cesto, spremljamo po posameznih odsekih. Rezultati so pokazali, da je najbolj problematicen cestni odsek ceste takoj v bližini jezu. Na terenu smo opazili, da imajo dvoživke težavo preplezati visok robnik, zato hodijo vzporedno s cesto, kjer nekatere koncajo pod kolesi avtomobilov. Foto: Erik Jurman Cesta Vanganel–Marezige Trajanje akcije 24. 2.–3. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 9 Skupno število zabeleženih dvoživk 58 Število vrst 2 Število udeležencev 9 Dolžina problematicnega odseka 1.500 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto: Erik Jurman Sara Strah, organizatorka lokalne akcije prenašanja dvoživk »V casu spomladanskih selitev smo v veliki vecini popisali navadne krastace, nekaj rosnic, v letu 2019 smo našli enega navadnega mocerada. Nekaj let nazaj je bilo proti koncu selitev najdenih tudi nekaj zelenih reg.« Foto: Erik Jurman DRAGA PRI IGU Maja Antosiewicz Škraba Akcijo prenašanja dvoživk smo pred leti zaceli izvajati na relaciji od Vrtca Ig po cesti na Kurešcek do zaselka Podgozd. Dvoživke se spomladi iz svojih zimskih prebivališc iz gozda selijo v ribnike in jezera, ki se nahajajo v dolini Drage pri Igu. Cesta je ovinkasta, brez plocnika, ob dežju, ko pride na dan najvec dvoživk, pa spolzka. Vecina voznikov na tej relaciji ne upošteva omejitve hitrosti, zato gre za zelo nevaren cestni odsek. Akcijo prenašanja dvoživk izvajam sama, pri tem pa mi pomagajo tudi družinski clani. Postavitev zacasne varovalne ograje na tem mestu zaradi že omenjene problematike ne pride v poštev. Menim, da bi bilo najbolje, da bi obcina na tem odseku v obdobju intenzivne selitve dvoživk cez cesto postavila prometni znak »dvoživke na cesti«. Akcije pri nas izvajamo na zacetku marca in trajajo približno 14 dni (odvisno od vremenskih razmer). Takoj ko se zveceri, se z družino odpravimo na cesto. Obleceni smo v odsevne jopice, na glavi imamo celne svetilke, v rokah vedra (eno za navadne krastace in drugo za rosnice in sekulje) in še eno mocno svetilko. V vecini primerov cez cesto prenesemo navadne krastace (približno 40 do 60 na noc), sekulje in rosnice (približno 20 na noc), najdemo pa tudi kakšnega pupka. Ob mocnem dežju, ko se za preckanje ceste odloci najvec dvoživk, pa je enostavno prenevarno za pobiranje in prenašanje dvoživk cez cesto. Ob takšnih dneh je prizor zjutraj, ko se odpeljemo v službo in šolo, grozljiv. Menim, da se ljudje še vedno ne zavedajo, kako pomembne so dvoživke. Svoji hcerki zato spodbujam, da v šoli ob vsaki priliki izdelata plakat ali napišeta spis na temo dvoživk in ga predstavita razredu. Foto: Maja Antosiewicz Škraba Foto:Ana Skledar Cesta Podgozd–Ig Trajanje akcije / Število dni trajanja akcije 14 Skupno število zabeleženih dvoživk 900 Število vrst 4 Število udeležencev 4 Dolžina problematicnega odseka 2.700 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto Foto:Ana Skledar Foto: Maja Antosiewicz Škraba OTOCEC, PRECNA IN URŠNA SELA PRI NOVEM MESTU Lina Debeljak, Vesna Plavec – Društvo za zašcito živali Novo mesto Konec februarja se nas je nekaj clanov Društva za zašcito živali v Novem mestu odlocilo, da tudi v Novem mestu prvic organiziramo akcijo prenašanja dvoživk cez cesto, ki smo jo ljubkovalno poimenovali kar Novo mesto za srecne žabice. V okolici Novega mesta so namrec kar tri lokacije, kjer cesto precka vecje število dvoživk, ki potrebujejo našo pomoc. Ceprav nam je primanjkovalo prostovoljcev, smo se vsak vecer, ko so bile ugodne razmere za selitev dvoživk, trudili zagotoviti udeležbo na vseh treh lokacijah. Med prenesenimi dvoživkami so prevladovali samci navadne krastace, kar nekaj pa je bilo tudi rosnic in sekulj. Lina Debeljak, organizatorka lokalne akcije prenašanja dvoživk »Na terenu se nam je veckrat pridružil tudi osemletni fant. Eno prostovoljko pa smo »pridobili« po nakljucju, ko je ustavila ob cesti, mislec, da morda potrebujemo kakšno pomoc in se nam kar takoj pridružila.« Foto: Vesna Plavec Foto: Vesna Plavec Otocec Precna Uršna sela Cesta Šolska cesta, Otocec Precna - Straža Gorenje Sušice - Dolenje Sušice Trajanje akcije 1.–31. 3. 2020 25. 2.–31. 3. 2020 25. 2.–31. 3. 2020 Število dni trajanja akcije 31 36 36 Skupno število zabeleženih dvoživk > 100 osebkov na vecer < 100 osebkov na vecer > 100 osebkov na vecer Število vrst 3 3 3 Število udeležencev 2 3 3 Dolžina problematicnega odseka 500 m 3.000 m 1.500 m Izvedeni ukrepi akcija prenašanja dvoživk cez cesto akcija prenašanja dvoživk cez cesto akcija prenašanja dvoživk cez cesto DRUGI VARSTVENI UKREPI ZA DVOŽIVKE IZVEDENI V LETU 2020 LIFE-IP NATURA.SI: LIFE INTEGRIRANI PROJEKT ZA OKREPLJENO UPRAVLJANJE NATURE 2000 V SLOVENIJI – LIFE17 IPE/SI/000011 Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj – Center za kartografijo favne in flore Špela Polak Bizjak – Zavod Štirna Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Obmocja Nature 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Upravljanje Nature 2000 je v Sloveniji izrazito medsektorsko – poleg varstva narave se vkljucujejo kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, urejanje prostora in še bi lahko naštevali. Pri tem sodelujejo mnoge organizacije in 15 med njimi se jih je povezalo v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (2018–2026). Poleg izboljšav na državni ravni bodo partnerji v projektu izvedli tudi konkretne akcije na terenu v osmih obmocjih Natura 2000. Projekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirajo Evropska unija iz sredstev programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. V projektu sodelavci Centra za kartografijo favne in flore sodelujemo na vec podrocjih – med drugim tudi kot strokovnjaki za dvoživke. Na izbranih pilotnih obmocjih s terenskimi raziskavami ugotavljamo izhodišcno stanje izbranih vrst in pripravljamo predloge ukrepov za izboljšanje njihovih populacij. Pomemben del aktivnosti projekta so tudi priprave razlicnih strateških dokumentov, med njimi Program upravljanja obmocij Natura 2000 za novo obdobje financiranja (2021–2027), kjer sodelujemo tudi pri vsebinah o dvoživkah. LIFE integrirani projekt za okrepljeno uprav- ljanje Nature 2000 v Sloveniji je namenjen tudi vrstam, ki so z raziskovanjem in ukrepi pogosto zapostavljene. Med takimi so tudi dvoživke. Dvoživke spremljamo v dveh projektnih pilotnih obmocjih: v Slovenski Istri hribskega urha, velikega pupka in laško žabo; v Licenci pri Poljcanah pa hribskega urha. V Slovenski Istri so mrestišca laške žabe vecinoma v spodnjem in srednjem delu doline reke Dragonje, tako v reki Dragonji in njenih pritokih (predvsem v potoku Rokava) kot tudi v melioracijskih jarkih na kmetijskih površinah. Hribski urh in veliki pupek živita po vsej Slovenski Istri. Rezultati raziskav kažejo, da so zanju zelo pomembne vode umetnega nastanka (kali, korita in druge oblike zbiralnikov vode), ki so tudi sicer najbolj pogosto vodno življenjsko okolje obeh vrst v Foto: Aleksandra Lešnik jugozahodni Sloveniji. Za hribskega urha so pomembna še naravna življenjska okolja na obmocju – izviri, kjer se voda razliva v številne luže, in gozdni deli potokov. Hribski urh živi v vecjem delu Licence, za njegovo prisotnost pa je tu bistvenega pomena bližina gozda (doline gozdnih potokov, vlažni in mocvirni predeli v gozdu, mocvirni travniki v bližini gozda). V obeh pilotnih obmocjih smo zabeležili, da bi lahko na stanje populacij ciljnih vrst dvoživk v odvisnosti od posamezne lokacije vplivalo: izginjanje in izsuševanje vodnih habitatov ter odvzemi (crpanje) vode iz njih, onesnaževanje voda z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se vanje scejajo s sosednjih kmetijskih površin (tudi odpadne vode iz zaselkov in vasi), vodnogospodarski posegi v struge vodotokov ter cišcenje vodnih habitatov v obdobju razmnoževanja in larvalnega razvoja dvoživk, prisotnost rib v mrestišcih in izginjanje primernih kopenskih habitatov (izsekavanje grmišc, mejic in gozdnih otokov oz. krcenje gozda na mokrih tleh). Na podlagi zabeleženih potencialnih vplivov na dvoživke na posameznih lokacijah bomo v prihodnje v projektu predlagali rešitve (ukrepe), s katerimi bi lahko dvoživkam v sodelovanju s prebivalci in lastniki omogocili boljše pogoje. Vsi si želimo, da gre naravi dobro in k temu lahko pripomoremo le skupaj. Foto: Aleksandra Lešnik VEC O PROJEKTU Foto: Aleksandra Lešnik POPIS VELIKEGA PUPKA IN HRIBSKEGA URHA NA IZBRANIH OBMOCJIH TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA V LETU 2020 Aleksandra Lešnik – Center za kartografijo favne in flore Andrej Arih – Javni zavod Triglavski narodni park Triglavski narodni park je naše najvecje in najstarejše zavarovano obmocje, v katerem se kljub ostrim naravnim pogojem še vedno skrivajo številni zakladi narave, ki jih drugod po Evropi ni vec mogoce najti. Tu prebiva kar devet od dvajsetih v Sloveniji živecih vrst dvoživk. Nekatere se v parku pojavljajo v velikem številu in so zato pomemben bazen genetske pestrosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, druge tu dosegajo zgornjo višinsko mejo svoje razširjenosti v Sloveniji. Med prednostne naloge Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki jih za desetletno obdobje 2016–2025 opredeljuje Nacrt upravljanja Triglavskega narodnega parka, spada tudi vzpostavitev monitoringa prostoživecih vrst in habitatnih tipov. V skladu s Programom upravljanja obmocij Natura 2000 v Sloveniji pa je JZ TNP med drugim nosilec aktivnosti popisa stanja in vzpostavitve monitoringa velikega pupka in hribskega urha na posebnem ohranitvenem obmocju Julijske Alpe (SI3000253), ukrep pa se od leta 2019 dalje uresnicuje z namenskimi sredstvi za izvajanje varstvenih in razvojnih nalog v narodnem parku. V letu 2020 smo izvedli popis stanja velikega pupka in hribskega urha v vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka ter z raziskavo nadgradili popise, izvedene v letu 2019. V letih 2019 in 2020 smo skupno pregledali 351 lokalitet, ki se razporejajo na približno 100 km2 velikem obmocju Pokljuke preko doline Radovne na Mežaklo in na obmocju izbranih Fužinskih planin, na nadmorski višini med 619 in 1.727 metri. Velikega pupka smo našli le v letu 2020, skupno na šestih lokalitetah – na dveh smo vrsto potrdili, na štirih pa jo našli na novo. Vrsta je na obmocju Triglavskega narodnega parka zelo redka, že pred študijo pa je bilo za obmocje parka znanih malo podatkov na le nekaj lokalitetah. Vse najdbe so s Planine Pekel in Planine Klek, kjer sta za velikega pupka pomembni predvsem dve mlaki, ki sta med seboj oddaljeni 380 m. Po podatkih, zbranih v letu 2020, tu trenutno živi najpomembnejša populacija velikega pupka v Triglavskem narodnem parku. Najvišje opažanje vrste je na nadmorski višini 1.550 m na Planini Klek. Najvec najdb hribskega urha je z Mežakle, najmanj pa iz osrednjega predela Pokljuke. Najdišca vrste so vse do 1.550 m nadmorske višine na Planini Klek, najvišjega opažanja vrste v Julijskih Alpah. Prisotnost vrste smo potrdili na 17 pred letom 2019 znanih lokalitetah, dodatno pa smo ga našli še na 40 lokalitetah. Nove najdbe so s širšega obmocja Fužinskih planin. Na 36 lokalitetah smo potrdili razmnoževanje Foto: Aleksandra Lešnik vrste. Stanje populacije hribskega urha smo spremljali na izbranih planinah Pokljuke. Med spremljanimi obmocji izstopa Pretnarjev rovt, kjer je, kot kažejo doslej zbrani podatki, najvecja populacija hribskega urha na Pokljuki. Poleg ciljnih vrst velikega pupka in hribskega urha smo v vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka v letih 2019 oz. 2020 zabeležili še naslednje vrste dvoživk: planinskega pupka, navadno krastaco, sekuljo, navadnega mocerada, planinskega mocerada in zeleno rego. Glavni dejavnik ogrožanja velikega pupka in hribskega urha v vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka je izginjanje vodnih habitatov zaradi izsuševanja in zarašcanja ter njihove neustrezne rabe (kaptiranje izvirov, zapiranje vode, evtrofikacija). Za izboljšanje stanja populacij velikega pupka in hribskega urha na izbranih obmocjih smo predlagali varstvene ukrepe, ki vkljucujejo vzdrževanje obstojecih, obnovitev izginulih in vzpostavitev novih vodnih habitatov (mlak) na planinah. Osnovno merilo za predlog ukrepov je bila prisotnost ciljnih vrst na izbranem obmocju ali vsaj v njegovi bližnji okolici. Ce posamezne vrste na obmocju ni in je ni niti na obmocju do 1 km stran od obmocja, ukrepi niso smiselni, dokler vrsta na obmocju ne bo potrjena. Foto: Aleksandra Lešnik Foto: Aleksandra Lešnik S PROJEKTOM VrH JULIJCEV DO OBNOVE KALOV ZA DVOŽIVKE Nina Alic, Andrej Arih, Tomaž Kralj – Javni zavod Triglavski narodni park V projektu Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku – VrH Julijcev, ki poteka od leta 2019 ter ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, sodeluje devet slovenskih pro- jektnih partnerjev. Vsebinsko zahteven projekt naslavlja varstvene ukrepe za osem Natura 2000 kvalifikacijskih vrst in štiri habitatne tipe, katerih stanje je neugodno ali celo slabo. Mednje sodita tudi veliki pupek in hribski urh, ki se v alpskem prostoru soocata z nezadržnim izgubljanjem razmnoževalnega habitata. V zakraselem alpskem svetu je namrec na razpolago le malo površinskih voda, saj le-ta hitro ponikne skozi razpokline v podtalnico. S pomanjkanjem vode so se ljudje v Triglavskem narodnem parku soocali že v preteklosti, ko so se ukvarjali z ekstenzivnim kmetijstvom v obliki planinskega pašništva. Z izgradnjo kalov na planinah so lovili deževnico in zagotavljali prepotrebno vodo za živino v obdobju pašne sezone, s tem pa so ustvarili tudi habitate za nekatere ogrožene rastlinske in živalske vrste. Kale so gradili v naravnih skledastih reliefnih oblikah. Dodatno so jih poglobili ter obložili z glino in listjem, z gaženjem pa je živina še izboljšala njihovo neprepustnost. V zadnjih desetletjih so nekateri kali z opušcanjem planinskega pašništva že dlje casa opušceni ali zarašceni. S projektom VrH Julijcev se bo zato v letu 2021 na izbranih planinah tradicionalno obnovilo skupno 17 kalov, to je 13 kalov na gorenjski strani in štiri na primorski strani Triglavskega narodnega parka. Odgovorna nosilca za izvedbo sta projektna partnerja Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Obcina Tolmin, ki sta z aktivnostmi v letošnjem letu že oblikovala tehnicni elaborat za obnovo vseh kalov ter ga tudi vsebinsko uskladila z ostalimi partnerji projekta VrH Julijcev ter s strokovno javnostjo. Tradicionalna obnova opušcenih ali zarašcajocih se kalov bo tako zagotovila zgostitev mreže primernih vodnih okolij za velikega pupka in hribskega urha, istocasno pa bo pašnim živalim dolgorocno zagotovila ustrezno preskrbo z vodo in s tem prispevala k tradicionalnemu nacinu kmetijske rabe prostora Triglavskega narodnega parka. Foto: Andrej Arih Foto: Andrej Arih Foto: Andrej Arih VEC O PROJEKTU Foto: Andrej Arih OBNOVA KALOV V PARKU ŠKOCJANSKE JAME Miloš Bartol, Renata Rozman – Park Škocjanske jame V Parku Škocjanske jame k varovanju narave pristopamo celostno v skladu s Programom varstva in razvoja, tarcno pa se dvoživkam in izboljševanju njihovega stanja posvecamo v okviru projektov ZA KRAS (ESRR in RS) ter ENGREEN (INTERREG Italija – Slovenija). Od 19 domorodnih vrst dvoživk v Sloveniji jih v Parku Škocjanske jame in njegovi bližini najdemo kar 13, kar prica o dobrem stanju okolja. Najvecjo lokalno grožnjo dvoživkam predstavlja izsuševanje in zarašcanje kalov, pa tudi naseljevanje tujerodnih vrst, predvsem zlatih ribic. Kot drugod, so za dvoživke izredno nevarne tudi prometnice, ki preckajo njihove ustaljene selitvene poti. V letu 2020 smo obnovili štiri kale. Kal v Rodiku je bil pred obnovo zarašcen in delno zasut s smetmi. Poleti smo ob lepo obnovljenem kalu z lokalnimi osnovnošolci izvedli delavnico. Pupki, urhi in vodne žuželke so otroke navdušili, povedali so nam, da jih moramo varovati pred zlatimi ribicami. Zarasti in smeti smo ocistili tudi kal v Betanji, ki je bil pred obnovo mocno organsko onesnažen. V njem smo vseeno našli velike pupke in hribske urhe, ki pa so mrest odlagali v bližnjem vodnem koritu na dvorišcu naklonjenega soseda. Takoj po obnovi smo v cisti vodi opazili paglavce hribskih urhov. Obnovili smo tudi kal v Matavunu, ki je bil pred prenovo obdan z vertikalnim betonskim zidom, kar je omejevalo dostop dvoživk, ter kal v Škocjanu, ki je bil zapolnjen z muljem. Kal Na Kalicih smo obnovili v letu 2019, letos pa je po dolgih letih spet gostil žabjo svatbo. Poleg rosnic, sekulj in navadnih krastac smo v njem opazili tudi hribske urhe in velike pupke. V vplivnem obmocju Parka Škocjanske jame smo iz izbranih kalov v sodelovanju z Univerzo na Primorskem odstranjevali tudi zlate ribice. Foto: Miloš Bartol Foto: Miloš Bartol Foto: Flora Pecar Foto: Flora Pecar NOVI HABITATI ZA HRIBSKEGA URHA NA LJUBLJANSKEM BARJU Jasna Tarman, Petra Hladnik – Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v letih od 2018 do 2021 skupaj s partnerji izvaja projekt Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega barja (PoLJUBA), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. V okviru projekta izvajamo tudi ukrepe za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja hribskega urha. V letu 2019 smo pridobili izhodišca za fokusiranje projektnih aktivnosti, zbrana v nalogi Aleksandre Lešnik in Primoža Presetnika Popis hribskega urha na Ljubljanskem barju s predlogi ukrepov za izboljšanje habitata. Prisotnost hribskega urha so na Centru za kartografijo favne in flore preverili na 160 izbranih zemljišcih s skupno površino 70 ha. Prisotnost vrste so zabeležili na 29 zemljišcih, na osmih pa so potrdili tudi njeno razmnoževanje. Pripravili so tudi napotke za izvedbo konkretnih ukrepov, med drugim izboljšanje 21 odsekov kopenskih habitatov, zasaditev skupno 1.500 m mejic in ureditev 142 manjših vodnih teles. Nedavno smo na vzhodnem delu Ljubljanskega barja vzpostavili 41 vodnih teles dveh tipov – mlake (3) in luže oz. uleknine (38). Pred zacetkom del smo na obmocju izkopa odstranili grmovno zarast in s tem zagotovili ustrezno osoncenost vodnih habitatov. Mlake, velike od 20 do 100 m2 imajo predele razlicnih globin (do 35 cm, med 35 in 100 cm, vec kot 100 cm). Površina plitvih predelov predstavljajo vsaj 70 % površine mlake, njihova globina pa ne presega 1,2 m. Brežine so mestoma ali povsem položne. Pricakovana je redna izsušitev predelov s plitvejšo vodo pozno poleti. Luže so globoke manj kot 30 cm, z neprepustnim dnom. Skupna površina enega kompleksa (z vec manjšimi ali manj vecjimi lužami) obsega najmanj 20 m2. Vodna telesa so vsaj mestoma neprepustna, saj segajo v plast polžarice. Mlake in luže se bodo scasoma napolnile s padavinsko oz. talno vodo, v poletnih mesecih pa deloma ali povsem izsušile. Novovzpostavljene vodne habitate bo vzdrževal Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje še najmanj pet let po koncu projekta PoLJUBA. V kolikor se bodo v njih vzpostavila mrestišca, bomo z redno košnjo in odstranjevanjem zarasti ter vodne vegetacije zagotavljali primerno osoncenost. Osnovno vodilo pri vzdrževanju vodnih habitatov je zagotavljanje mreže primernih mrestišc in prehranjevališc, torej habitatov v razlicnih sukcesijskih stadijih. Na ta nacin se ohranja pestrost habitatov, ki jih urhi lahko izkorišcajo v razlicnih starostnih obdobjih ali v razlicnih delih leta. Foto: Jasna Tarman Foto: Petra Hladnik PRVI NOV HABITAT ZA HRIBSKEGA URHA IN OBNOVA HABITATA VELIKEGA PUPKA NA CERKNIŠKEM JEZERU Barbara Bolta Skaberne, vodja projekta KRAS.RE.VITA – Notranjski regijski park V projektu KRAS.RE.VITA, katerega cilj je izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišc in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, sta dve aktivnosti namenjeni tudi izboljšanju stanja dveh vrst dvoživk – hribskega urha in velikega pupka. Na Cerkniškem jezeru je zelo malo življenjskih prostorov, primernih za hribskega urha, zato smo v projektu KRAS.RE.VITA jeseni leta 2018 s pomocjo majhnega bagra naredili nov habitat, sestavljen iz štirih bazenov dveh velikosti, 1.000 litrskega (240 x 140 x 62 cm) in 250 litrskega (135 x 90 x 54 cm). Na novo vzpostavljen habitat leži ravno nad nivojem rednega poplavljanja jezera in ga tako ribe ne dosežejo. S tem ukrepom smo želeli vsaj nekoliko ublažiti izgubo površine z lužami ob zapornici Nova Karlovica, ki so bile pomembne kot habitat te vrste, a so bile unicene ob sanaciji brežin. Hkrati gre tudi za eksperiment, ki se je že izkazal za uspešnega in lahko pomeni ucinkovito in trajnostno rešitev v podobnih primerih tudi drugje po Sloveniji. Urhi so že v prvi sezoni našli novo pridobitev. Monitoring je v sezoni 2019 opravila študentka Univerze na Primorskem in ugotovila, da se je na obmocju zadrževalo 20 odraslih osebkov, ki so se tu tudi uspešno razmnoževali. Foto: Tine Schein Foto: Barbara Bolta Skaberne Foto: Barbara Bolta Skaberne Foto: Barbara Bolta Skaberne Foto: Barbara Bolta Skaberne Ugotavljamo, da urhom bolj odgovarjata vecja bazena. V enem od teh smo maja 2020 zabeležili neobicajno velik urhov mrest, pa tudi odraslih osebkov je bilo v vecjih bazenih vec. V obeh letih nam je bilo vreme dovolj naklonjeno, da v bazene ni bilo treba dovajati vode. Prvo sezono smo jo sicer nekaj dolili, saj nas je resno skrbel vidik trajnostnega zagotavljanja vode v bazenih. A se je izkazalo, da je volumen vode, predvsem v vecjih bazenih precejšen, in se gotovo izsušijo kasneje kot marsikateri naravni habitat hribskega urha. Veliki pupek se v neposredni bližini Cerkniškega najverjetneje uspešno razmnožuje na dveh lokacijah. Godešev laz je za vse vrste pupkov v dovolj dobrem stanju, Pocinovemu lazu, pa je grozilo, da se bo zarasel. V projektu smo udorno vrtaco ocistili dreves in grmovja in s tem zagotovili vecjo osvetljenost vodne kotanje, iz vode pa smo odstranili odloženo vejevje in odmrle dele rastlin. Ker nas zanima, kako projektni ukrepi vplivajo na tamkajšnjo populacijo velikega pupka, smo se s pomocjo zunanjih strokovnjakov lotili popisa. V sezoni 2019 je študentka opravila monitoring in ocenila, da šteje populacija v Pocinovem lazu 123 odraslih pupkov. Za razliko od urhov, ki jih je lovila z roko, je za lov pupkov uporabljala Dewsburyjeve vodne pasti. Sezona 2020 pa je bila tako sušna, da v kotanji celotno razmnoževalno sezono ni bilo vode in so se pupki morali znajti drugace. Velikost populacije velikega pupka v Pocinovem lazu bomo preverjali do leta 2022. Prav tako pa bomo do konca projekta spremljali tudi dogajanje v novem urhovem domovanju. Foto: Barbara Bolta Skaberne Foto: Martina Lužnik Foto: Dejvid Tratnik Foto: Dejvid Tratnik Foto: Martina Lužnik Poleg manjšega dela aktivnosti, ki je namenjen dvoživkam, lahko akcije projekta KRAS.RE.VITA, ki poteka na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju zaobjamemo v tri glavne aktivnosti: • renaturacijo dela potoka Stržen (renaturacija poteka tudi na Planinskem polju, vendar je ravno obratna – zasip jarkov za odvodnjavanje), • odkup zemljišc in • vzpostavitev infrastrukture za obiskovalce, katere namen je ljudi voditi na manj obcutljiva obmocja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so in še bodo sodelovali pri izboljševanju stanja teh dveh vrst dvoživk na Cerkniškem jezeru: ekipi tehnicnih sodelavcev Notranjskega regijskega parka (Lojzu, Izaku in obema Andrejema), ki so ocistili obe obmocji in ju pridno vzdržujejo, koordinatorju projekta Dejvidu ter biologu Joštu, pa vsem zunanjim strokovnjakom iz NaravaNarave in Univerze na Primorskem (Famnit) ter študenki, ki je tu našla inspiracijo za svoje raziskovanje in z nami delila pomembne izsledke, in nenazadnje tudi spretnemu bageristu. Zahvala gre seveda tudi vsem sodelavcem Notranjskega regijskega parka za podporo. Še prav posebna hvala pa Ireni, ki je ne le herojka pisanja projektov LIFE, ampak tudi tega kohezijskega. Foto: Eva Mur Eržen Foto: Barbara Bolta Skaberne HERPETOLOGIJA NA OBMOCJU KALVARIJE, PIRAMIDE IN TREH RIBNIKOV Primož Žižek, Ana Skledar – Društvo študentov naravoslovja V letu 2020 smo clani Društva študentov naravoslovja izvedli projekt HEKAPIT: Herpetologija na obmocju Kalvarije, Piramide in Treh ribnikov. Namen projekta je bil popis vrst in nahajališc plazilcev ter dvoživk na omenjenih obmocjih v Mariboru. Prevladovali so predvsem plazilci, vendar smo zabeležili tudi tri vrste dvoživk: navadno krastaco, sekuljo in rosnico. Te so se nahajale predvsem na obmocju Treh ribnikov, na osojnih straneh v gozdu. Najštevilcnejša zabeležena vrsta dvoživk je bila navadna krastaca (vec kot 1.100 osebkov, vecina paglavcev), sledita ji rosnica (39 osebkov) in sekulja (22 osebkov). Najvecje število osebkov omenjenih vrst je bilo v okolici Treh ribnikov, kar smo pricakovali, zaradi prisotnosti vodnega telesa. V gozdu na obmocju Piramide in Kalvarije je bilo število zabeleženih dvoživk bistveno nižje, sploh na Piramidi, kjer je bil najden samo en osebek rosnice. Na Kalvariji so bile najdene vse tri zgoraj omenjene vrste. Vecinoma so se nahajale v vlažnem delu gozda med podrastjo, nekaj navadnih krastac pa smo popisali v vecernem casu tudi na odprtem delu v bližini gozda. V gozdovih smo vecino dvoživk popisali v vecernih urah ob deževnem vremenu. Nižja abundanca najdenih osebkov ter odsotnost nekaterih pricakovanih vrst, lahko nakazuje na degradiranost in onesnaženost okolja. Naše rezultate smo primerjali tudi z rezultati naloge Inventarizacije izbranih živalskih skupin širšega obmocja Mestnega parka, kjer je Katja Poboljšaj popisovala dvoživke. Primerjava je pokazala bistveno poslabšanje stanja lokalnih populacij dvoživk v okolici Treh ribnikov. Vzroke za to lahko pripisujemo številnim dejavnikom. Menimo, da bi za dolgorocno ohranjanje dvoživk na vseh treh obmocjih, morali izvesti dobro preucene naravovarstvene ukrepe, ki bi bistveno izboljšali stanje njihovega habitata. Poleg popisov smo izvajali tudi delavnice za otroke in mladostnike, kjer smo predstavljali herpetofavno in njeno pomembnost. Foto: Ana Skledar ZBIRANJE PODATKOV O DVOŽIVKAH Katja Poboljšaj, Tadeja Smolej, Aleksandra Lešnik – Center za kartografijo favne in flore Morda bo koga presenetilo, a podatke o dvoživkah lahko prek fotografij prispeva prav vsak, cetudi ni strokovnjak za dvoživke. Posredovane fotografije dvoživk bomo na Centru za kartografijo favne in flore natancno pregledali in ce je le možno dolocili vrste dvoživk. Vabimo vas k sodelovanju pri zbiranju podatkov o dvoživkah in njihovih habitatih v Sloveniji: • opažanjih dvoživk v vodnih ali kopenskih habitatih, • opažanjih živih in povoženih dvoživk na cestah, • akcijah prenašanja dvoživk cez cesto, • habitatih dvoživk. V tovrstne aktivnosti se lahko vkljuci kdorkoli ter tako prispeva k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst dvoživk in njihovih življenjskih prostorov v Sloveniji. S tem namenom smo v letu 2020 na uporabniškem vmesniku BioPortal vzpostavili nov projekt – Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije, kamor lahko posredujete svoja terenska opažanja povezana z dvoživkami ali pa si le ogledate vsa do sedaj zbrana opažanja. Podatke lahko prispevate prek elektronskega naslova info.varstvodvozivk@ckff.si ali neposredno v BioPortal. Veselimo se sodelovanja z vami. Vir: BioPortal VABILO K SODELOVANJU DRUGA ŠTEVILKA NOVICNIKA REGLJAC Vljudno vabljeni k sodelovanju pri nastajanju druge številke novicnika in predstavitvi aktivnosti s podrocja ohranjanja dvoživk, ki se bodo v letu 2021 odvijale v vašem lokalnem okolju. Prispevke, ilustracije in fotografije zbiramo do 31. oktobra 2021. Pošljete jih lahko na naslov: info.varstvodvozivk@ckff.si V naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. DVOŽIVKA LETA 2021 Odlocili smo se za izbor dvoživke leta 2021, ki ji bomo v naslednji številki novicnika Regljac namenili posebno stran. Posredujete nam lahko tudi ilustracije, risbe, fotografije, izkušnje, kratke zgodbe ali druga zanimiva gradiva, med katerimi bomo najboljše objavili v naslednji številki in trem poslali tudi prakticno nagrado. Za najljubšo vrsto lahko glasujete na spodnji povezavi. Prisrcno vabljeni! GLASOVANJE IME PROJEKTA: Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov AKRONIM: LIFE AMPHICON TRAJANJE PROJEKTA: 1. 11. 2019–31. 12. 2026 ŠTEVILKA PROJEKTA: LIFE18 NAT/SI/000711 LIFE AMPHICON Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije www.lifeamphicon.eu http://www.ckff.si +386 1 788 87 89 +386 64 229 577 lifeamphicon@gmail.com info.varstvodvozivk@ckff.si LIFE AMPHICON Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije LIFE AMPHICON Varstvo dvoživk Slovenije VODILNI PARTNER OSTALI PARTNERJI NationalparkvereinUnteres Odertal S podporo financnega mehanizma Evropske unije LIFE SOFINANCERJI Obcina Bistrica ob Sotli Vsebina novicnika odraža izkljucno stališca avtorjev. Zanjo in za morebitno iz nje izhajajoco uporabo informacij Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ter Evropska komisija ne prevzemata odgovornosti.