s^si maaaaaaiBi The Oldest and Most Popular Slovene Hewspaper in Untied States of America. KANS PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —? od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 223. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 16, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Egiptovski nacijonalisti vprizorili uporniške demonstracije proti angleški nadvladi. — Več mrtvih in ranjenih. — Neodvisnost Egipta, ki jo je Anglija svoje-časno priznala, je ostala le na papirju. Kairo, Egipt. — Za Anglijo skrajno resna situacija se je Nepričakovano pojavila v Egiptu, ko je ta dežela očitno in javno pokazala svojo zahtevo, da hoče konec tujega vladanja in si zagotoviti samostojnost. Brez dvoma bo sedanji položaj v veliko oviro An-£liji pri njeni politiki v itali-Jansko-abesinskem sporu. Do četrtka opoldne so bile skupno ubite štiri osebe v burnih demonstracijah, ki jih je Prebivalstvo v sredo in četrtek uprizarjalo proti Angležem: ranjenih je bilo okrog 150. Ne-*'ed in razburjenje, ki se je v sredo pričelo tukaj, se je pa razširilo še na druga manjša ttiesta in boje se, da se ne vna nie cela dežela ter se pridruži Upornikom. Nemire so pričeli pripadniki takozvane WAFD stranke, ki ima ogromno politično moč v SKRITI ABESINCI Atesinske čete iz zasede na padajo Italijane. —o— Addis Ababa, Abesinija. — Na kako vojevanje se ima Italija pripraviti celo v ozem lju, ki ga je že zasedla, je imela priliko izprevideti pre teklo sredo. Oddelek vojaških čet je korakal v Makale, ki je že v italijanskih rokah, ko ga iz zasede nenadoma napada četa abesinskih vojakov. Večino so jih poklali, obenem pa zajeli velik plen. — Tukaj šnji vladni govorniki so se v četi-tek izrazili, da bo abesin-ska armada v najkrajšem času podvzela ofenziv'o proti italijanskim četam, in ta ofenziva, pravijo, se ne bo konča- 'DVAKRATNA' SMRT Živ otrok pripravljen greb. za po- Egiptu in ki je eiftko tudi >la prej, dokler ne bo ena ali srdita nasprotnica Angležev K sredo se je obhajala v Egip-^ 16. obletnica dneva, ko je ^aglul Paša stavil Angliji pr v° zahtevo po neodvisnosti. To °bletnico so izrabili Wafdisti zopetni vsesplošni izraz 2ahteve po neodvisnosti. Omenjena stranka je imela svbje zborovanje, na katerem se ja RPrejela zahteva, da mora se danji min. predsednik Tewfik ^essim Paša odstopiti, in sicer 2ato, ker drži z Angleži. Dalje se je na zborovanju izrazil aPel na vse egiptovske višje Uradnike, naj prenehajo s. vsakim sodelovanjem z Anglijo. Govorniki na tem zborovanju so tako razpalili strasti nias, da so te pričele po ulicah z divjimi demonstracijami in se spopadle s policijo. Istočasno pa so tudi dijaki tukajšnje univerze vprizorili demonstrativen obhod po 'nestnih ulicah. Število demonstrantov se je v nekaj minutah °gromno pomnožilo. Policija ni več mogla sama kaj tolikim Množicam in poklican je bil bataljon vojaštva, ki je kon-cno toliko dosegel, da masa ni navalila v angleški stanovanjski okoliš. Ni pa mogel Preprečiti, da bi ne razbili na angleškem poslani stvu. Proti noči se je upostavil ^ir, toda drugi dan, v četrtek, znova vzplapolalo, dasi ne v tako nevarni obliki. Omenjeni dogodki niso pri-s'i brez vsakega povoda, mar-samo posledica spora, ^ traja med Anglijo in Egip-tom že dolga leta. V letu 1922 s° Angleži sicer priznali ne-Oc*visnost Egiptu, toda ostalo Je to takorekoč samo na papir-^ in do pravega sporazuma ^ Prišlo. Pojavljali so se na-J nianjši izbruhi nezadovlj-J^ti, toda zdaj je stranka afdistov izprevidela, da bo . napetem položaju ugodna ?rilika, da Egipt diktira svoje j^hteve Angliji. Zelo je tudi v egiptovsko prebivalstvo ^voljeno, ker je Anglija druga stran popolnoma uničena. -o-- TROJNI SAMOUMOR Sudbury, Ont. — Tukajšnji farmar, 55 letni Wm. Mink-kinen, si je sklenil vzeti življenje, toda biti je hotel povsem siguren, da se mu načri ne bo izjalovil, in se je takft poslužil treh pripomočkov. Stopil je na neko pečino ob reki, vzel v levo roko kos di-namita, na katerem je že go rela vžigalna vrvica, v desno pa nož. Ob časir, ko je dina-mit eksplodiral in mu odtrgal roko, si je mož prerezal vrat ter skočil v vodo, kjer je utonil. -o- STANOVITNA TEMPERATURA Chicago, 111. — Zanimiv je pogled na zabeležbe tempera tura tukajšnjega mesta za zadnjo sredo. Skozi celi dan, od 3. ure zjutraj do 7. zvečer je stal termometer na eni in. isti stopinji, namreč na 43. Izjemo je napravila samo ura opoldne, ko se je dvignila temperatura na 44, a je potem, kakor bi se bila zmotila, zopet padla nazaj za eno stopinjo. -o--j POŽAR OGROŽAL BOLNICO Iowa City, la. — V tukajšnji Mercy bolnici so imeli preteklo sredo zvečer že vse pripravljeno, da odstranijo iz poslopja 70 pacijentov, ko je izbruhnil požar v poleg stoječem poslopju, v katerem je stanovalo 100 bolniških usluž bencev, vendar pa se je ogenj, dasi se je hitro širil, prej orne-il, predno je prišel do glavnega poslopja. V pritiklinskem posltopju pa je požar uničil skoraj vse, kar je bilo v notranjščini. Dedham, Mass. — Nenavaden dogodek se je pripetil v tukajšnjem mestu začetkom tedna, s katerim se bavijo oblasti, da doženejo, kdo ga je zakrivil. Neki otrok je namreč "dvakrat" umrl. Rodil se je otrok neki 23 letni Mrs. Veroniki Riley, toda tri ure pozneje je bil proglašen mrtvim in kot vzrok se je navedlo predčasno rojstvo. Podpisan je bil mrtvaški list od zdravnika in poslan v mestno hišo. Drugi dan pa, ko sta pogrebnik in oskrbnik pokopališča nameravala položiti otroka v grobni co, sta zaslišala jok iz rakve. Otrok je bil torej še živ in so ga takoj oddali v bolnico, toda je šest ur pozneje v resnici umrl. PRED KRIZO V UČITELJSKIH PLAČAH Chicago, 111. — Kakor ne prijetna znamenja kažejo, so utegne povrniti doba, k0 je moralo tukajšnje učiteljstvo čakati za svoje plače. Govori se namreč, da šolski odbor no bo mogel dobiti dovolj denarja, da bi poravnal učiteljske plače za december. Krivda se zvrača za to situacijo na okrajni urad. —:-O-- SWEITZER HOČE URAD NAZAJ Chicago, 111. — Zdaj, ko ga je porota oprostila krivde po neverjenja svote $414,129, katera je primanjkovala v blagajni okrajnega uradnika, je Robert Sweitzer postal samozavesten in zdaj zahteva, da se mu mora povrniti urad okrajnega zakladničarja, od katerega je bil odstavljen mesecu juniju, ko se je izsledil omenjeni primanjkljaj Tozadevna tožba je itak že vložena pri sodišču. Ako pa ne bo pri nižjem sodišču nit opravil, bo gnal zadevo do vrhovnega sodišča, in če mu so to ne bo ugodilo, namerava. PODJETNA MLADA LETAL-KA Natal, Brazilija., — V sredo je pristal tukaj aeroplan, s katerim je prva ženska preletela južni Atlantik, Ta letalka je bila 25 letna Jean Batten, ki je napravila 1281 milj dolgo razdaljo iz Dakar, zapad-ne Afrike, do tukaj v 13 urah-Ta dekle si je že prej pridobila letalski rekord, ko je preteklo pomlad sama letala iz Anglije v Avstralijo. KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Tukajšnjega župana, Dr. II. Sah ma, je postavila nazijska stranka pred sodišče pod o)>-dolžbo, da je kupoval v trgovinah, ki jih lastujejo Judje. Ako bo spoznan krivim, bo izključen iz stranke in odstavljen od svt>jega mesta. — Havana, Kuba. — Air* NIC. ODMEVA NA PROTEST Protestna nota, ki jo je Mussolini razposlal državam, ne bo rodila nikakega uspeha. Pariz, Francija. — Protest, ki ga je Italija poslala raznim državam, ker so odobrile sankcije proti njej, je našel le hladen odmev in kakor kaže, ne bo nobene države odvrnil od tega, da bi odstopila od sankcij. Mnogi so Mussolinije-ve grožnje, da bo prepovedal uvoz raznega blaga v Italijo, še veseli, ker bo izvajanje sankcij na ta način celo olajšano. Razmotriva se zdaj vprašanje, kako naj se odgovori Italiji na njene protestne note, ki jih je državam razposlala. Francija bi najraje videla, da bi vsaka država za se odgovorila, da bi se na ta način razvidelo, da se ni Liga naro f% Jiig&sl&iiršfe * France Švarc, ki je bil v času svetovne vojne vjet in odpeljan v rusko ujetništvo, se je po 19 letih peš vrnil v domovino. — Stekla mačka obgrizla troje ljudi. — Smrtna kosa. — Nezgode. — Nesreče. madni detektivi so preteklo sredo aretirali tri mladeniče, d0v zai^tila proti Italiji. Od-ki so obdolženi, da so snovali lo5ilni krogi v Ligi narodov zaroto za napad na hišo neke- pa naspl.0tno izražajo željo, ga višjega državnega uradnika. Med aretiran.ci je tudi neki E. Winn, ki je ameriški dr žavljan. naj bi se poslal sam0 en odgovor, podpisan od vseh 50 držav. Tako bi se pokazalo, da stoji Liga nedeljeno proti voj- — London, Anglija. — Gr- ni>"ki j"0 je započel Mussolini, ški kralj Jurij je odpotoval od' tukaj v četrtek v domovino, kamor je bil pred nekaj dnevi poklican, da so vrne na prestol. Med potjo se nameravs ustaviti v Parizu in nato tudi v Italiji. — Berlin, Nemčija. — Pred nazijslco sodišče je postavljen ŽENSKA UMOP.ILA KITAJSKEGA GENERALA Tientsin, Kitajska. — Pod roko neke mlade ženske je storil smrt preteklo sredo mogočni severnokitajski pogla Peš iz Moskve do Maribora Maribor, 22. okt. — V nedeljo zvečer se je na Plaču pri Št. IIju od avstrijske strani približal po cesti jugoslovanski obmejni straži tujec, ki je v čudni slovensko-ruski mešanici izjavil, da želi na jugoslovansko stran. — Bil je to Franc Svarc, rojen 1875 v Mestnem bregu pri Ptuju, nazadnje stanujoč v Rosni, št. 12, občina Slovenja vas pri Ptuju, mesar po poklicu. Ob času mobilizacije je bil meseca julija 1914 odrinil v Celje in bil naslednje leto poslan na rusko bojišče. V Karpatih je bil leta 1916 ranjen in kot tak prišel v rusko vjetništvo. Pet mesecev je ostal v vojnem ta- V spomin padlim junakom Na Viču pri Ljubljani so v nedeljo 27 .oktobra slovesno blagoslovili spomenik V svetovni vojni padlim vojakom viške župnije. Spomenik, v katerega je vklesanih 90 imen padlih vojakov, je ob enem združen z novim portalom povečanega pokopališča in je krasno umetniško delo. Načrt za spomenik je po zamisli moj stra Plečnika izdelal arhitekt inžehjer Valentinčič. Spomenik je blagoslovil domač župnik p. Teoder ob navzočnosti vseh faranov. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Matevž Hartman, menda najbolj po-borišču, nakar je bil poslan za .pularen ljubljanski gostilničar 5 let v Sibirijo. Po zlomu ca- znane ljubljanske gostilne "Pri rizma je bil premeščen k Črne- Figovcu" star 80 let. —V Cir-mu morju in od tam je šel v |kpvcih je umrl Anton Goljat, Moskvo, kjer je ves čas delal ] posestnik in gostilničar star po raznih tovarnah. Tožilo se 79 let. — V celjski bolnici je mu je po domovini in ves čas umrla Angela Žerdoner, hči var, maršal Sun Čuanfang. U-katoliški škof Peter I --!-«• «0 r »1 * i o* r» ' EGIPT SE UPIRA. ANGT tTT zadnja dva meseca pošiljali semkaj Vojaštvo za obrambo proti Italiji, ne da bi glede tega kaj vprašala za dovoljenje domače vlade. Gornja slika kaze~novc~angleike žete, ki so bile poslane v egiptovsko mesto Aleksandri jo. Egintu ne ugaja, da pošilja Anglija svoje čete tja, ne da bi ga kaj vprašala, in prebivalstvo je že parkrat javno pokazalo svojo nezadovoljnost, posebno resno pa še ta teden. je poskušal dobiti dovoljenje za zapustitev Rusije, pa mu ga niso dali. Letos spomladi pa ni mogel več strpeti, tako silna želja se ga je polastila po svojcih, katere bi rad videl. Skrivaj je odšel 5. maja iz Moskve in se srečno po mnogih nevarnostih peš prikradel čez mejo v Poljsko. Ker je bil brez sredstev, mu ni preosta-jalo drugega, ko da je peš nadaljeval težko pot skozi .Poljsko, Cehoslovaško m Avstrijo do Jugoslavije, kamor je slednjič po dolgomesečnem tavanju srečno dosegel. Vseh 19 let ki jih je preživel v Rusiji, ni dobil od doma nobenega sporočila. Ne ve kako je s svojci, ne ve, ali ga žena še čaka, ali se je znova poročila. V popolno negotovost gre nazaj v kraje, kjer je preživel mladost, pa so mu danes bolj tuji, kakor prostrana Rusija Le v spominu mu je ostala še slika doma in znancev. Franca Švarca so šentiljski orožni-' ki privedli v Maribor, kjer so j ga predali tukajšnji policiji in ta ga je zopet pustila, da nadaljuje svoje romanje po do movini, dokler ne najde svojcev. -o- Nevarna mačka V Vranjem vrhu pri Cmure-kir je obgrizla mačka troje ljudi. Brez vsakega vzroka se je zakadila najprej v posest-nico Ivano Štiftar ter jo ranila na prsih. Potem je napadla v sosednji sobi delavko Marijo Potočnik ter jo ugriznila v stegno. Zakadila se je tudi v domačega psa in ga obklala. Končno se je spravil gospodar Jožef Štiftar z lopato nad ne varno žival ter jo je ubil. Pri ubijanju pa je mačka tudi njega ugriznila v nogo. Ker sumijo,. da je bila mačka ste kla, so poklicali živinozdrav nika, ki je sum potrdil ter poslal glavo v preiskavo. železničarja iz Rogatca. Stroga obsodba Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen avto-izvošček Alojz Kancler na 5 mesecev zapora, pogojno za tri leta, ker je 31. marca do sm^ti povozil na Aleksandrovi cesti v Košakih čevljarskega pomočnika Ignaca Pregoja. Na dražbi ju je natepel Pri Martinu Tošu, posestni ku v Slavščini pri Ptuju se je vršila pred kratkim javna dražba zarubljenih predmetov. Dražbe sta se udeležila tudi zakonca Martin in Ana Žmavc iz Slavščine, ki sta bi la s Tosem v velikem sovraštvu. Toša je njun prihod tako razburil, da je pograbil moti ko in Ano Žmavc občutno poškodoval. Požar V Tinovcih pri Pragerskem ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje starinarju Francu urmanu v Studencih pri Mariboru, ki je imel v hiši v Tinovcih najemnike. Furman ;rpe škode skoro 80.000 dinar jev. --o- Nesreča starčka Anton Sluga, 77 letni občinski revež iz Ptujske gore, ki se preživlja s tem, da hodi od hiše do hiše, je šel prenočevat na krmo. Že je bil skoro na vrhu lestve, ko mu je spo drsnilo da je padel v globino 18 čevljev in se nevarno pobil -o- Z drevesa je padla Terezija Bartol, 63 letna žena upokojenega rudarja od Sv. Krištofa nad Laškim je po nesrečnem slučaju padla / drevesa in se nevarno poškodovala in pobila. -o- kitajte in širite list "Amerikan-ski Slovenec"! I: Edgar Rite Burroughs «> I1U, Ed<«r Hir* Uarrouch*. Inc. • K« U H. J'nt. 03.: t'lodilcvu hr Ptniaii- P>»»3: Ui. tiiliiiir I by UNITED i'EATOBB SYNDIC*:®, INC. iml " "AMERIKANSKI SLOVEMEC« Sobota, 16. novembra 1935 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto .... Za pol leta .... ......$5.00 ______ 2.50 ...... 1.50 Za četrt leta ___________;--------------- Ža Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _________________________________$6.00 Za pol leta ____________________________ 3.00 Za četrt leta _______________________________ 1.75 Posamezna številka ___________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1391. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________________________$5.00 For half a year _________________________ 2.50 For three months .......................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________________________$6.00 For half a year ______-_________________ 3.00 For three months _________:______________ 1.75 Single copy -------------------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ______ Demokracija. Hm? Morda bi bila najizrazitejša demokracija kako narodno glasovanje, plebiscit, kakršnega smo imeli pred 15 leti na Koroškem. Pri razmerah, kakršne so običajne vsaj večinoma v Evropi, in pri velikih narodih, more majhen narod vspevati le, ako je skupaj s svojim narodom, toraj bi koroški Slovenci mogli priti do narodnega in gospodarskega razmaha le, ako bi bili pridruženi z drugimi v lastni državi. Saj imate oči, in vidite, kako je, niti ene šole nimajo, le nekaj nekih obljub. Skoroda se more reči, da je narod zapisan narodni smrti, raznarodovanju, umiranju vsaj. Toraj bi šlo pri — demokraciji kakega plebiscita, in je šlo na Koroškem, za življenje ali smrt. Vsaj večina je bila za — smrt. In kaj je bilo merodajno, da je prišlo morda do take večine? Podplati, usnje, sladkor, predpasniki, nevredne krone... to so videli taki — demokrati, domovine, življenja niso videli, to jim je bila — deveta briga. Lepo in prav bi bilo, ko bi znala — demokracija misliti, in odločevati sama, kar beseda pomeni, ampak — kupčija, puška, polni lonci, podplati, predpasniki, celo ničvredne kronce odločujejo, ne demokracija, vlada ljudstva za lastno vladanje. Isto zdaj v —- Abesiniji. dil med nami v Chicagi in So. Chicagi in prav gotovo tudi prisostvoval slikam. Saj je ravno ta naš visoki gost, ki se sedaj mudi po slovenskih naselbinah ena najvažnejših osebnosti, pa naj si bo to v Ljubljani, ali v Clevelandu. tudi v teh slikah. Zato še enkrat, ne pozabimo priti vsi k tem slikanim predstavam, da s tem tudi visokemu gostu skažemo spoštovanje in mu ob enem pokažemo, da še ni izginila ljubezen do mile domovine iz naših src, da še vedno bije srce za drago zemljo Slovenijo. PA SE O DOMOVINI P. Aleksander H. J. M. Trunk: Diplomacija in-demokracija Italija že ima, kar je zasedla, to je gotovo, zasedla bo še več, in bo imela še Več, in če zasede vso Abesinijo, bo vsa njena.. Tisti šum in grom v Genevi pri Ligi narodov je prazen humbug, saj.se poroča, da je že ponehal ta šum, dasi se nikoli ni začel. Zopet se je izkazalo, da so Italijani dobri diplomati, in pridejo na stran, kjer je kruh z maslom namazan, in naj bi bili v kaki borbi še tolikokrat — namazani. V Rusiji nikoli niso bili nobeni slovanski diplomati, vsi so bili tujci, in sedanji so krivonosi tujci. Nekaj diplomacije je in mora biti v novih slovenskih državah. Ali bo ta diplomacija žela kakih znatnih uspehov? Ne vem. Upajmo, saj se bo malo izučila, ko doraste; do-zdaj je še v povojih. Nekaj ima ta mlada slovanska diplomacija, da je namreč poštena, kar je seve prav, ampak; med hudimi prebrisane! in nikakšnimi poštenjaki bo vsak poštenjak težko izhajal. Prebrisanec izhaja, in Italija izhaja, ker je že od rimskih časov z vsemi žavbami namazana. Ali taka prebrisanost, recimo bolj pravilno, nepoštenost, vedno tudi hasne, je drugo vprašanje. Italija lahko vrže v Abesinijo težke miljone, kakor jih je že v Libijo, ti miljoni pa grejo enako lahko fuč, naj Abesinijo zdaj morda res "kolonizirajo" ali "civilizirajo", pozneje pa se prav taka Abesinija morda z vsemi narodi temne polti dvigne zoper vse — kolonizatorje, in — miljoni za kolonizacijo so — šli. Narod se mora okrepiti na tleh, kjer je avtohton, kjer je doma, izven teh mej je vse švigašvaga. Slovanska diplomacija je ostala na svojih tleh, in ker je pri tem tudi, kakor pač pristen Slovan sploh, poštena, bo imela več uspehov — ne morda trenotnih, pač pa trajnih. 2e zdaj se tam v Abesiniji kaže tudi neka — demokracija. Vidim v nekem poročilu, da n. pr. Lahi nikakor ne jemljejo domačinom, kamor pridejo pri prodiranju — pušk, in Abesinci so vžhičeni, da imajo svoje — romete, puške, ki morda okoli hriba nesejo. Kaj pa s streljivom? Stavim, da ga nihče nima, kakor sem sam doživel pod Turki v Sv. deželi, kjer je vsak imel svojo puško, streljiva pa nihče. Tudi to je koš najmanj pametne diplomacije. Dalje čitam: "Prebivalstvu ne zaplenjujejo živil s silo, marveč jim za vsako blago takoj plačajo in očividno pomeni domačinom dobra kupčija, ki jo delajo zdaj, več, kakor pa neodvisnost njih domovine." In tu je, rekel bi, kos neke — demokracije. Kupčija, trenoten dobiček to je več, ko demokracija, da bi gledali na svobodno domovino. Ne sami, tujec naj vlada, da bo nekaj — dobička. To je stara prikazen pri — demokraciji. Ko so Izraelci zdihovali v egiptovski sužnjosti, so zdihovali tudi po — demokraciji, da bi bili svobodni na svobodnih domačih tleh. Mozes jih je res peljal do svobode. Zmanjkalo pa je nekaj na tem potu, in takoj je bila — demokracija pri koncu, ker ti "demokrati" so videli le egiptovske polne lonce, svoboda pa je šla rakom žvižgat. DOMOVINA PRIDE V GOSTE PRIHODNJI TEDEN V CHICAGO Chicago, 111. Kakor že poročano v tem listu, bo Mr. Grdina iz Cleve-landa kazal slike iz cele Jugoslavije prihodnji teden, to je od 17. novembra pa do 24. novembra, to je celi teden in morda še par dni drugi teden pred zahvalnim dnem. Ti dnevi, oziroma večeri, so razdeljeni tako le: 18. nov., to je v ponedeljek v dvorani srbske Cerkve v So. Chicagi, 19. nov., to je v toi'ek v slovenski dvorani pod cerkvijo sv. Jurija v So. Chicagi, v sredo in četrtek, 20 in 21. nov. na Wentworthu v Liberty dvorani, hrvatska naselbina: 22. in 23. nov. v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak in Lincoln street. Dne 23. nov., to je v soboto ob tretji uri popoldne za'otroke v šolski dvorani sv. ste gledali vse to, kot da se ravno dogaja, pred vami in mislil boste, da vse to v resnici tudi doživljate. Res je, da veliko beremo v naših listih o domovini, vendar slika je vse kaj drugega kot še tako živa beseda. Slika vam poda vso resnico, ki je ni mogoče v besedi izraziti. Nikdar ni v besedi tako natančno in resnično, kot je v filmani sliki, ko je pčfeneto vse življenje, vsak tudi najmanjši gib. Zato, če v resnici hrepenimo videti svoje rojstne kraje, nlašo milo Slovenijo, veličastni evharistični kongres v Ljubljani, katerega je ves ostali- svet občudoval, če želimo videti čudodelno podobo Matere božje z Bresij, silhe množice vernega ljudstva, ko se klanja evharistič-nemU Kralju in njegovi pre-sveti Materi, če želimo videti našo mlado Slovenijo našo de-co, poživiti se v verskem in na- ZOPET NEKAJ V DETROITU Detroit, Mich. Spet se je za poročevalca nabralo nekaj gradiva, katerega hočem stresti pred novic in dogodkov željng bralce Amerikanskega Slovenca. — Najprej naj povem, da je društvo Najsv. Imena priredilo vinsko trgatev, pri kateri se je napravilo lep dobiček v prid cerkve. — Nadalje bodi povedano, da društvo sv. Jožefa št. 249, KSKJ namerava prirediti v nedeljo 17. novembra ples in Bingo party v dvorani sv. Janeza Vianeja. Članstvo omenjenega društva se vam Niso seveda tudi ne Srbi nedolžni, irpajo tudi precej masla na glavi, ki si ga nočejo sprati, zato pa dobiva Jugoslavija plešo, čeprav je še mlada. Plešo, ki jo vidi zlasti svet. Smeji se nam, kakor da je Jugoslavija otročja, ki se vladati ne zna, morda še vlade ne zasluži ne. Premnogo Srbov, zlasti oni iz starih dni, sanjajo samo o Veliki Srbiji, mislijo, da je Hrvaška in Slovenija samo lavorika Kushar svetovne vojne in sta zreli padli v njihovo naročje. Je treba torej te nove kose zemlje popolnoma sebi anektirati in prisvojiti v vsakem oziru, naj bo krvno, plemensko ali imensko. Zato centralistične težnje po-litikašev zadnjega desetletja, ki so vse dobrine, naturne in duhovne hoteli speljati le v en kanal, ki ima eno smer in to je — Belgrad. Kakor tečejo vse jugoslovanske reke proti jugu, in se iztečejo v Donavo, tako naj teče tudi vse drugo proti jugu. Zato nismo nikamor naprej prišli, ker so težnje Hrvatov in Slovencev vse druge. Hrvati in Slovenci si hočejo le ohraniti nekaj samouprave in se živo zavedajo, da jih Srbija ni anektira- Štefana. Vstopnice za otroke jrodnem oziru, tedaj ne zamu 10c, za odrastle zvečer 25c. dimo teh lepih večerov ki se Vstopnice že prav pridno pro- 'nam nudijo. Poleg tega je pa dajajb članice Jugoslovanska žena št. 2 v Chicagi in št. 6. v So. Chicagi. Slike so nekaj izvanrednega in Mr. A. Grdina veliko žrtvu še to, da vse to pokažemo tudi i našim otrokom, da tudi oni vidijo, to našo rodno zemljo in jo pričnejo ljubiti; bolj se zanimati za kraja odkoder priha- ko videti svoje rojstne kraje, vsaj v sliki. Za malenkostno svoto 25c, boste imeli veliko užitka in veselja. Na razpolago vam je celi tedeh, da bi nobeden ne zamudil te redke priliki. Ce ste zadržani, da se ne morete udeležiti predstav enega vet-era, se udeležit? drugi ali tretji večer, četudi mOrda morate zato pohiteti v drugo naselbino. Prav gotovo vam tega pota ne bo nikdar žal, ker morda vam nikdar večne bo dana prilika da bi še kedaj videli kaj takega. V slikah bodo pravi resnični do-godljaji in s svojimi očmi bo- je s tem da tako da narodu prili-jjajo njihovi roditelji. Ko bodo 'vse to videli, se jim ne bo treba sramovati svojega poštenega siovenskega naroda. — Ce se srbski in hrvatski narod tako zanima za te slike da jih hočejo videti v svojih naselbinah, je tembolj naša dolžnost, ida porabimo to priliko. Saj se giblje vse okrog slovenskega naroda, pa na si bo to v Ljubljani ali pa v Clevelandu, za pasa Baragovih dnevov. — Ob enem pa ne pozabimo, da imamo v svoji sredi visokega cerkvenega kneza, sina slovenskega naroda, nadškofa dr. Gregorija Rozmana, ki se bo ravno iste dneve in večere mu- priporoča za obilen posest. Začetek že ob 6 uri popoldne. |]a- temveč so se sami priklopih Joe Bahor, predsednik tega Srbi.ji- Velikim Srbom so pa seveda pridno pomagali naši liberalni nacijonalisti, ki jim je veliko na tem, da je v Beogradu veliko-srbska, centralistična vlada. Ce bi imeli samouprave, tako na Hrvaškem, kakor na Slovenskem ne pridejo do .Veljave. Saj pri nobenih volitvah niso odnesli več glasov kakor za dva, tri sedeže. SUthu po večjih mestih so imeli svoja gnezda. In zato nismo nikamor naprej prišli, ker so Jugoslavijo preveč "fiksali". Kakor da bi lahko kdo samovoljno združil tri plemena v enega, tri imena v eno, trojno kri v eno in trojni jezik v enega. To bo morda napravila zgodovina, ali bolje rečeno bodoča stoletja, pa noben človek ne. če se še tako trudi in rabi najhujša sredstva. Življenje naroda je podobno življenju v človeškem telesu. Prismojen travnik, ki misli, da on rešuje bolnega človeka, samo pomočnik je večje sile, narave, ki se sama zdravi. Tudi narodu ni treba nič usilje-vati nove krvi, nove kože in novih zdravil, če mu jih treba ni. Si bo že narodova narava poma- društva, katerega menda vsi dobro poznate, ima nekaj posebnega na programu. Pravi, da kdor ne bo pričujoč, da ga bo do smrti grevalo. Revež je bil cele tri dni bolan in ko sem ga vprašal kaj mu je, mi je odgovoril, da je izgubil eno ljubo dušo. So pač bili pasji dnevi zanj, a kopriva ne po-zebe. — Charles Prazen si je tudi v bolnici Mt. Clemens, Mich. zdravil revmatizem. Tam namreč garantirajo, da če vzamete 21 kapeli, ste ozdravljeni. — Jaz bi jih za vsak slučaj in p.V'dfC W ftolj držalo, vzel kar dvaindvajset. Umrl je v soboto 2. nov. zvečer John Okster, v starosti 40 let. Zjutraj .je bil še zdrav, zvečer je že bilo po njem. Zapušča ženo in dvoje otrok,- katerim izrekam moje sožalje. Za v nedeljo 24. novembra imajo priti k 1 nam na -obisk prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rozman. Opozarjam rojake, da tega odličnega gosta sprejmete v: vsemi častmi, kakor so mu jih skazali po drugih slovenskih naselbinah. Podrobne podatke in čas bomo že še izvedeli od našega župnika Rev. Augusti-na Srvete. — Tudi moram poročati, da smo iz naše sredine izgubili nam priljubljenega župnika Rev. Edvarda Gabre-■nja. Ne vem kaj je temu vzrok, da nam tako pogosto župnike izmenjavajo. Naša fara obstoji devet let, pa smo imeli že pet župnikov. — Rev. Edward u Gabrenji želimo veliko uspeha v noVn podeljeni mu fari s.v. Cirila in Metoda v New Yorku. Bog vas živi. Apeliram na naročnike Am. gala sama in gorje, kdor tej nasprotuje. Prej ali slej bo obžaloval. Hvala Bogu, da so treznejše glave prišle do vajeti in vlade, ki bi morda le zmogla veliko nalogo pomirjevanja. Včeraj so Hrvati prišli s svojimi zahtevami. Drugič v zgodovini Jugoslavije so povedali, kaj hočejo. Prvič je šel Maček v ječo, radi svojih zahtev, kako bo sedaj z njim, bomo zvedeli v kratkem. Radič ni nikoli imel jasnih načrtov, Maček jih je šele podal, zdaj vsaj svet ve, kaj hočejo. Hrvate same sem slišal, ki so mi pravili: Saj sami ne vemo, kaj bi radi. Ker programa nimamo, zgleda vsa naša borba kakor borba otročajev, ki se pretepajo iz nevoščljivosti. Toda za Mačkom je hrvaška fronta danes edina, to sem pa opazil, kjerkoli sem hodil. Toliko sovraštva, toliko govorjenja, kritiziranja in udriham j a zlepa nisem slišal, kakor po hrvaških vlakih in v hrvaških mestih. Pa se ni bilo treba bati nobenih zvezd in bajonetov. Takrat so mi pravili, da nosijo po vsem Hrvaškem gumbe z glavo domačega mačka, eni nosijo gumbnice s podobo mačjih krempljev. Pozdravljajo se Hrvati s posebnim hrvaškim pozdravom, roko vzdignejo kakor italijanski fašisti, toda tri prste sklenejo v pozo mačjih krempljev. Če je vse to res, ne vem. Nisem imel sam prilike in časti, da bi se prepričal. Tudi je javna skrivnosti* da dobiva hrvaška politika direktive od drugod, ne ravno od Mačka, zakaj Maček baje nikdar ni bil tako odločna in odločilna osebnost. Da je &)bil tako popularnost tudi med Slovenci, je pa vzrok ta, ker je bil Maček no»iv«c levičarske stranke opozicij onal-cev in so Slovenci dobili priliko, da so po njem izrazili svoje nezadovoljstvo. Pri volitvah je namreč Maček tudi v slovenskih krajih dobil ogromno število glasov. Slovenski kmetje poseb-so sle hoteli pokazati, da se ne boje slovenskih in jugoslovanskih škricev, "pljačkašev" Jef-tičeve baže. Ta popularnost med Slovenci danes gineva, ko smo se zopet otresli -jarma domačih hijen ter se priklopih radikalni stranki. Slovenca, da točno poravnajo zaostalo naročnino, ker tudi list ne more kar tako iz zraka izhajati. • Steve Potočnik, zašt. —-j-rr-r -jjrr -.- "DVE LETI KASNEJE." Chicago, 111. Kak bo položaj dve leti od danes, lahko sprevidimo iz poročil William K. Pelauma, dobro znanega eksperta, v krogih Stavbinskih in posojilnih društev. Njegovo mnenje je tako; Šktoro sleherno stavbinsko i" posojilno društvo v deželi je danes obremenjeno z lastništvom in odgovornostjo hiš in poslopij, ki jih je bilo takore-koč prisiljeno prevzeti za ne plačen dolg. So zbpet druga društva, ki imajo na rokah po sojila od katerih ne dobe nobenih obresti in katera bodo morala izterjati iz izvršilno akcijo. Direktorji nekaterih stavbinskih in posojilnih društev so že danes popolnoma zmedeni in ne vedo ' kaj bi počeli in kaj jim bo prinesla bodočnost. Seveda, nihče ne moro (Dalje na 3. str.) ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Nazadnje se je odločil. "Ne maram takih reči," je odločno odgovoril. — Roka kraljice je omahnila z njegove rame, oči so ji pa vzplam-tele v Tarzanu dosedaj še neznanem ognju. "Tarzan!" je zavpiia v presenečenju... Vrata na koncu dvorane so se zganile in pri odprtini se je pokazala starikava roka. je poleg vašega imena in naslova Dznačba 11-35' je to znamenje, da je vam ta'mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno rta upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova. Tarzan se je ob kraljičini ponudbi, da mu daruje prostost, globoko zamislil. On, kot sin svobode in gospodar džungle, da bi se celo svoje življenje zaprl' med tesno zidovje tega mesta, to bi bila prevelika žrtev zani. Zato je še vedno molčal. — "Napravila te bom za velikega viteza," je vzkliknila Nemone. "Veš, dala ti bom napraviti oblačila iz parnega zlata in jih dala obložiti z dragoceno slonovi-no, da boš najveličastnejši vitez v Chatne; dala ti bom petdeset, sto levov in boš najbogatejši in najmogočnejši vitez na mojem dvoru." — Tarzan se je nagnil nekoliko na stran. Bil je pač v zadregi za odgovor. Kraljica se je vsedla čisto tik poleg njega in pritisnila svoj obraz k Tarzanovernu, da je ta čutil njen topli dih. S svojo roko se je oklenila njegove in jo krepko stisnila, da je čutil njen pritisk. Tarzanove misli so se1 pa podile vse drqgod v prostosti džungle, kjer mu .nihče ne more zapovedovati. Sobota, l(j. novembra 1935 "AMERUKAlMSiCl SLOVENEC" Strma i ^ KATEDRALA S F. PETRA V MARQUETTE, MICH. UNIČENA PO POŽARU ŠKODE OKOLI $350,000.00 Vse katoliške Slovence bo zanimalo zvedeti podrobnosti o požaru marquettske stolne cerkve, ki je bila postavljena nad grobom škofa Barage. Po lokalnem marquettskem časopisju sem povzel sledeče podatke. Domnevajo, da se je ogenj pričel v prostoru za premog pod cerkvijo. Tudi ni izključeno, da bi bila eksplodirala velika peč. Ogenj ,so zapazili ob 3:40 zjutraj v ponedeljek 4. nov. Neki mož je slučajno šel ob tej zgodnji uri mimo cerkve in je zapazil ogenj. Skočil je k prvemu telefonu in poklical požarno hrambo iz mesta. Kmalu je prišla še. druga iz Negaunee, Mich. Do 7 Ure zjutraj se je ognjegascem Posrečilo ustaviti požar. Ko so °gn.iegasci prišli na lice mesta, ■ie bila že vsa notranjščina cerkve v ognju, zato so kmalu uvideli, da je stavba izgubljena. Kmalu si je ogenj napravil pot skozi streho in je švigal visoko v zrak. Metal je iskre na stolno župnišče in na škofijsko palačo, Pa k sreči je prejšnji dan zapadel sneg, ki je ležal na strehah 'n se torej požar ni mogel razširiti na sosednja poslopja. Nekako dve uri potem ko so Opazili ogenj, se je zrušila streha in je padla v cerkveno ladjo ko so ogenj udušili, ni ostalo veličastne stavbe drugega kot kamenite stene in oba zvonika. Nekako 10 minut potem ko so °dkrili ogenj, so iz telefonske Postaje poklicali stolnega kaplana Slovenca Rev. Francis Scheringer-ja in on je prebudil stolnega župnika, ki je obenem Upravitelj škofije Rt. Rev. Msgr. H. A. Buchholtz-a. Father Sche-ringer je takoj hitel, da reši Drcsv. Zakrament. Nadel si je ^ glavo ognjegasno masko ter Se Podal v gorečo stavbo. Ravno 0 Pravem času je še dospel, klavnega oltarja še ni bil zajel °?enj. Požrtvovalni duhovnik je sPravil sv. Rešnje Telo na varno: — Večina mašne obleke so rešili' toda je zelo poškodovana. Srebrne in zlate cerkvene posode so odstranili, seveda so tudi trpele. Sveče za okoli $1000 v ^eljavi so zgorele. Vsa notranj-Hčina cerkve: klopi, vsi kipi, sv. križev pot in orgle, vse je uni- čeno. Razdejana je tudi zimska kapela. Kripta v pritličju cerkve pod velikim oltarjem, kjer počivajo vsi štirje marquettski škofje: Baraga, Mrak, Vertin in Eis, je nepoškodovana. Za nas Slovence velika tolažba, da vsaj niso bili uničeni ostanki .škofa Barage. Škoda, prizadejana po požaru znaša okoli $350,000.00, tako ceni škodo upravitelj škofije Msgr. Buchholtz Okrog 80 procentov škode, pravijo, bo znašala zavarovalnina Vsa škofijska poslopja so zavarovana pri neki ne\vyorški družbi. PRODIRANJE ITALIJANOV Msgr. Buchholtz pravi, da se z zidanjem ne bo pričelo prej, dokler ne bo imenovan in ustoličen novi škof, kar pričakujejo v najkrajšem času. Najbrž bodo začeli z delom prihodnje leto zgodaj spomladi. Ko so napravili ogled pogorišča, so ugotovili, da bodo lahko stavili cerkev na stare temelje in deloma na staro zidovje, ako se ni od vročine preveč zrahljalo. Začasno vršijo vsa opravila stolne župnije v dvorani "Baraga School" — Baragove šole. Prva katedrala sv. Petra v Marquette, Mich, je bila postav-lljena leta 1864 pod vodstvom škofa Barage. Zanimivo je, da je bila tudi prva cerkev uničena po požaru in sicer oktobra 4. 1879. Stara cerkev je bila popolnoma lesena in jo je v nekaj u-rah z lahkoto uničil. Pravijo, da je bil ogenj namenoma podtaknjen od zločinske' roke. Temeljni kamen za sedaj pogorelo katedralo je bil postavljen leta 1881. Načrte zanjo je !—"—>' II 1 | O to ZO 3o 40WCES • AOOVVA AKsumfL ^.Adigrat i A ^t ^raSio« ♦ Aqula Hauzieh KACCHIAMO ♦ MAKALE^ S T MIOPIA © 5L AtJtALO* fc 300 MILES TO AOO/S A8A8A _ \ - državah nikdar doli. Mi vsi pa I vemo kaj se je zgodilo. Vprašanje ostane, kaj se bo zgodile j v prihodnjih dveh letih? V naslednjih vrstili bom v najkraj-išem skušal to opisati, j Malo hiš, domov in stanovanjskih poslopij je bilo po stavljenih v zadnjih šestih le-'nes, bi za isto jtih. Gradilo se ni skoro nič. V dvakrat toliko .tem času so podrli mnogo sta j jrih in nerabnih poslopij. Mno- j 'ge podirajo sedaj in mnogo jih za to poslopje. Popravila je j varni denarni zavodi, bilo v resnici precej predno ] Urad Jugoslovanskega Stav-je mogel oddati prostore v na- binskega in Posojilnega dru-jem. Danes rabi eno nastropjfc jštva se nahaja na 2631 So. za svoje podjetje, druga dva Lawndale Avenue. Tel. Lawn- Pri svojem "zmagovitem" prodiranju v Abesinijo niso doslej potrebovali Italijani še nobenega junaštva, ker pač še niso zadeli na nikak resen odpor. Črte na gornjem zemljevidu kažejo pozicije, s katerih so pričeli svoj drugi pohod, pri katerem so zasedli mesto Makale. smrt. Dva druga zdravnika pa sta bila oproščena. SLUŽABNIKI CERKVE I Tako govori in dela duhov-'nik. Južnotir.olskim duhovnikom so očitali po časopisju da nastopajo strankarsko-po-litično v smislu nacionalnih socialistov. Prizadeti so pa po slali v javnost to-le izpoved: "Očitek ni upravičen. Nem ški duhovniki na južnem Tirol skem se drže odkazane jim smeri: Duhovnik .ie služabnik Cerkve in ljudstva; z vero združen tako kakor noben drug olikani stan; iz ljudstva je izšel in z ljudstvom je tesno spojen. Njemu je verj prva skrb, narodnost mu je na drugem mestu, oseba na zadnjem. Z denarjem se ne da podkupiti, pomaga pa s svojim "čarodejna palica," s katero se more najti velikost tvora in natančna lega, bo pa tudi v veliko pomoč pri nadaljnjem študiranju možgan. O tej novi iznajdbi se je poročalo prvikrat pretekli torek zvečer pri nekem (zdravniškem zborovanju. naredil neki J. Koch iz Milwau- ipičlim dohodkom povsod, kjer kee, Wis. Za stavbo so rabili pe-jin kolikor more. Duhovnik lju ščeni kamen iz obale Gornjega jezera (Lake Superior) in sicer so ga lomili v starem kamnolomu v South Marquette. Celotna stavba je veljala takrat $150,-000.00. Za notranjščino in za oba zvonika pa so pozneje izdali še okoli $100,000.00. Stavljena je bila pod slovenskim škofom Vertinom. Bog daj, da bi naš veliki Baraga dobil kmalu zopet veličasten spomenik nad svojim grobom — novo katedralo. P. Odilo O.F.M. bi svoje ljudstvo, zato pa močno trpi, če vidi duhovno stisko vernih otrok, ki so mu izročeni v vodstvo; zato je pripravljen, da prevzema dostikrat pri oblastvih vlogo strelovoda in požira trde besede. Vre to pa stori v pravi domoljubni zvestobi; pa gre tudi v ječo in \i sliv. mm (Nadaljevanje ž 2. strani.) hišam prišle do takih višin kol smo jih videli in občutili pred kakimi petimi leti. Dal Bog, da do kaj takega nikdar več ne pride. To je bila blaznost, ki ji ni primere. Gotova pa je ena stvar in to je, da gredo cene zemljiščem in stavbiščem polagoma kvišku. To so temeljni faktorji, s katerimi moramo računati in katerih ni mogoče ovreči. Toda kljub tem vidnim znakom obrata na boljše, je pa še mnogo ljudi, ki mislijd in so trdno uverjeni, danes prerokovati, kedaj bodo zopet cene zemljišiem in da se cene zemljiščem in stavbiščem ne bodo nikdar več zboljšale, ali vsaj da ostanejo bodo podrli v bližnji bodočnost;. Od leta 1929 do danes je bilo sklenjeno v čikaškem okrožju nekaj nad 175?000 po rok. V teku prihodnjih dveh let bo stopilo v zakonski jarem okrog 100,000 parov. To sedanjih poročilih je opaziti, da so začele družine, ki so ži vele z drugimi v enem stanovanju, iskati svoja stanovanja in da je že sed-aj občutiti veliko pomanjkanje malih stanovanj. Cene zemljiščem se dvigajo in o tem ni nobenega dvoma. Moj nasvet uradnikom in direktorjem stavbinskih in posojilnih društev je-ta, da ne obupavajo, ako imajo na rokah hiše in zemljišča, ki so jih bili prisiljeni prevzeti za posojila, ki so jih dali nanje. Drže naj jih v dobrem stanju in če potrebujejo kaka popravila, naj to store sedaj, ko je še ugoden čas, ko so cene materijalu nizke, pa ma-kar bi bili prisiljeni vsaj za časno prekiniti izplačila del ničarjem. Držite se gesla zem-ljiščnih izvedencev in njih pametnega nasveta; Popravite poslopja sedaj in ko imate vse v redu, čakajte, da pride prava prilika. Čakati ne bo treba dolgo. Kar se tiče stanarine. Zvišajte jo kjerkoli je to m o goče, posebno v boljših re-zidenonih okrožjih, imejte pa potrpljenji v ubožnejsih peščinah, ker tam bodo šle ne. kvišku same od sebe. glede na to k'ako, slabo , zgleda sedaj, ne pozabite, da par mesecev lahko pomeni veliko razliko. Imejte potrplje S KUGO IZVRŠEN ZLOČIN Lansko leto je v Kalkuti nenadno umrl za kugo indijski bogataš; večkratni milijonar ^"narendra Pande. prišle bakterije skozi malo ranico na nosu v kri in ga tako umorile. Rajni je takrat res obolel, toda nagla zdravniška pomoč ga je rešila smrti. Ker Oblasti so pa začele stikati, * £ P™ P«skus u™ Rone" 2akaj bi bil rajni umrl za ku-8o, ki je drugače nikjer drugod v bližini ni bilo. Posledica H preiskav je bila, da so «ez več mesecev zaprli polbrata umorjenega indijskega Milijonarja in veleposestnika ^eiiojendro Pande, ki je tudi' večkratni milijonar, ter u'gled-'^ga kalkutskega' zdravnika T. N. Bataharaja. Poleg dveh so zaprli še dva dru-^a zdravnika. . Te dni je bila v Kalkuti ve-ka sodna obravnava proti tem obtožencem, češ, da ' ° zakrivili smrt rajnega Anui-J"°ndra Pande in ga s kužnimi bakte si-ečil, so sedaj poskusili umoriti milijonarja s kužnim bakterijami. To se je pa zgodilo na ta način: Nekega dne se je rajni Pande pripeljal v Kalkuto z vlakom. Ko je zapuščal vlak, je v gneči .prišel do njega obtoženi zdravnik dr. Bataharia. V roki je imel injekcijsko iglo, namočeno v kužne bakterije. To iglo je skrivaj potisnil milijonarju v roko in ga čisto ma- pregnanstvo za svoje ljudstvo, 'pod ničlo še dolgo časa. Ljud Nacionalni bahači od nekdaj so že davno izginili, duhovnik pa ostane zvest svojemu l.iud-'istvu tudi v vseh stiskah." -o- NAPREDEK V ZRAČNEM PROMETy Washington, D. C. — Posebni senatski pododbor je pretekli ponedeljek podal izjavo, da je potovanje po zraku, kljub številnim nesrečam, to-časno trikrat bolj varno, kakor je bilo pred desetimi leti. Avi-jatska administracija pa istočasno ugotavlja, da se je v teh desetih letih trikrat povečala hitrost v zraku. -o-- DRUHAL LINČALA DVA ČRNSKA DEČKA Columbus, Tex. — Množica kakih 500 mož je pretekli torek iztrgala tukajšnjemu šeri fu dva črnska dečka, stara manj kot 17 let, jih odvlekla k nekemu- drevesu ter jih tam obesila. Dečka sta bila obdol-žena, da sta kriva umora nad If je so čudne kreature. Danes smo večinoma vsi pesimisti in to zato, ker nam tako dan za dnem pišejo časopisi. Nasprotno pa poglejmo nekoliko na zaj, na primer v leto 1928 ali 1929 in čitamo, kaj so časopisi pisali one čase. Tam bo ste videli, da so pisatelji kot naprimer Arthur Brisbane in mnogi drugi prerokovali, da bodo šle delnice jeklarskega trusta gori do enega tisočaka dolarjev in da ne bodo šle ce ne zemljiščem v Zedinjcnih analnih 4 nje, popravite poslopja, denar vom se nahaja vložen v popravila bo prinesel lepe obresti in končno vaši delničarji, ki vas sedaj morda grdo gledajo, vam bodo hvaležni. Ozrite se okoli sebe in vide li boste vsepovsod, da se industrijalci že dolgo časa priprav ljajo za boljše čase, da 'popravljajo svoje tovarne in stroje, da previdni ljudje kupuje jo že dalj časa sem in tam Zemljišča in stavbišča po nizki čeni in delajo na njih popravi la, ki jim bodo prinesla lepa dohodke v doglednem času Za primer naj omenim pav slučajev. Pred dobrim letom je naš rojak kupil v tej okolici tri nastropno tovarno za take nizko ceno, da ne bi v nor-časih niti kupil opeke nastropja pa nosita $175.001 najemnine na mesec. In če bi hotel prodati to poslopje da-lahko dobili kot ie on plačal. Drug slučaj je med rojaki po deželi dobro poznam1 delavska organizacija ki la stil je svoj časopis in ima svoj sedež in urade tu v Chicage Skoro četrtstoletje je ta organizacija plačevala mesečne najemnino za svoje urade, po leg tega najemnine za dvorane seje, konvencije, itd. Lahko se reče da je to stdk organizadijo in z njo združena društva letno nad $2,000 Nekaj časa nazaj je ta ofga nizacija kupila zemljišče stavbiščem na zelo primernen kraju po izredno nizki eei tudi v teh slabih časih in . malo investicijo za ureditev poslopja, da bo odgovarjale njih namenu, se lahko reče d se bo zemljišče samo izplača lo v teku petih let. ' Prilike s sedaj tu. In če imate svoj don ali kakorkoli stavbišče in rab' popravila, je sedaj skrajni ča.; da storite. Če imate lote, držite jih ali pa postavite na nje hišo. Sedaj še ni čas da prodate hiše ali lote. Stavbinska in posojilna dru štva so zopet postala aktivnej ša. Ljudje so začeli nekolike bolj delati in prihranki rastejo in gotovino za popravila je mogoče dobiti. Tajniki teh društev vam bodo radevoljc pomogli z nasveti in informacijami. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo vabi Sloven-in oziroma vse Jugoslovane, da pristopijo v to društvo, ki uživa popolno zaupnbsi med narodom, kakor tudi zvezne vlade, s katere največje finančno organizacijo je učla njena in pod katere nadzorst- dale 2341. Joseph Steblay, tajnik. "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" ■hI "Nagovarjat"! sem ga inečt>.">: I. sapo, nečistost kože in težave žene s prebftvnimi neeednos" navda ?. življenjem oslabeli t.k. 1 ga laliko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKČT GRENKEGA Vili A . da je nonia-Veduo mi je .•Cnkeni a v- ' k .K, :d" i-li. i:i iJoVte Jcceph Trir.cr Co!r.;;r.ny, Ch': so | ce, CC- No vse Pred zaključkom naj orne nim še to. Gori omenjena delavska organizacija se ima za hvaliti Jugoslovanskemu stav binskemu in posojilnemu t}ru štvu, da je imela, ko se je prilika ponudila, sredstva, di\ je kupila dotične posestvo. Ko bi imela dotieni stavbmski kapital vložen v kaki banki bi mogoče še danes čakala na "dividende." Dogodki zadnjih pet let so dokazali, da so stavbinska in posojilna društva v resnici NAŠIM NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Ker ima naš list "Amerikan-ski Slovenec"' lepo število na rconikov v stari domovini in mnogi plačujejo naročnino od-itam ter imajo sitnosti pri po šiljanju denarja semkaj v \meriko, zato smo poverili za-topništvo za naš list za Jug© slavijo "JUGOSLOVANSKI CNJIGARNI" V LJUBLJANI; DRAVSKA BANOVINA, in »na sprejema odzdaj naprej naročnino za naš list v Juga slaviji, to je od onih naročnikov, ki sami list naročajo direktno iz Jugoslavije. Kdaj komu poteče navočr>ma je zaznamovano poleg imena in naslova na zavitku. Prva številka pomeni mesec, druga pa leto N. pr. štev "11 — 35" pomeni, da naročnina poteče meseca novembra leta 1935. Ako jfe poleg vašega naslova ta številka, tedaj plačajte naročhino JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI, V LJUBLJANI in sicer v dinarjih nal list stane za celo leto 275 dinarjev in za pol leta 138 dinarjev. V pismih na Jugoslovansko Knjigarno jasne omenite, da je poslani znesek za naročnino lista Atnerikanski Slovenec ter ji podajte tudi svoj natančni naslov, da ne bo kake pomote. S tem upamo, da smo ustregli vsem onim našim naročnikom v Jugoslaviji, ki pravijo, da iz Jugoslavije ne morejo pošiljati deharja v inozemstvo. Uprava "Amer. Slovenca." ca in.] ami umorili. Obtožni-se je umor iz-zato. da bi umorjenčev ki je tudi milijonar, posest umorjenčevih , le trdila, da vržii lo ranil, llanica je bila tal« neko belo žensko, kateri se je neznatna, da je rajni niti opa- izvršil 17. oktobra. Predno sta zil ni. Ni pa dolgo trajalo, ko jbila obešena, sta podala izja-je roka začela otekati, kuga |Vo, s katero sta zapletla še je umorila milijonarja. nekega drugega fanta v so- Minilo je leto dni. V tem krivdo. Druhal je šla tudi po času pa je angleška kriminal- tega, a ga ni našla. na policija bila neprestano nn J -o-- delu ter iskala sledov za zlo- ZDRAVNIKI NAŠLI "ČUDO- ^ili j 'Jonov in veleposestev. Pre-1^va je 'dalje ugotovila, da ^ kužne bakterije bile ukra-v^e v znanstvenem zavodu za ^ '-Ho bolezen v Bombaju. t;-di obtožnica, da sc ^iici Mmmmm ^e dvakrat umoriti. f,v so njegove naočnike na t^i z ttakterijami strašnega da bi iz naočnikov rajnega milijonarja DELNO PALICO" New York, N. Y. — Zdravniška veda je napravila velik činci. In čudno! Tisti policijski uradnik, kateri je prvi prijel obtožence in jili zaslišal, je kmalu nato na čuden način korak v napredku z iznajdbe umr] .....odi preiskave. Državni pravdnik. kateri je sestavljal llahko obtožnico je tudi umrl prej, J moč. preden je bila obtožnica kon- menta nekega instrumenta, ki bi mu pripisovali eavode.jWo S pomočjo tega instru-ki ima obliko palice, se čana. Iz goto\ ostjo lahko najde in Sodišče je obsodilo milijo- ugotovi tvor (tumor) na mož-narja Benojendra Pande ter iganih, katerega se doslej niti zdravnika dr.. Bataharija na iz X-žarki ni moglo odkriti. Ta E> Naznanilo in zahvala. Žalostnega srca naznanjamo, da se je za vcfdno poslovil od nas in odšel v večnost dragi nam soprog, oziroma oče, arko Papež, kateri je preminul 31. oktobra. Smrt ga je dohitela, ko je prišel na obisk v Chicago k svoji hčeri iz Johnston City, Ilk Pogreb se je vršil dne 4. novembra s sveto mašo v cerkvi sv. Štefana. Pokojni je bil rojen leta 1869 v vasi Lopata, fara Hinje, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko, ko je bil 19 let star, in sicer takoj v Johnston City, lil., kjer je nato stalno živel. Zahvaliti se želimo na tem mestu čč. gg. duhovnikoma, Rev. Aleksandru in Rev. Josephu; prvemu, ker je spremljal pokojnika na pokopališče in opravil pogrebne obrede, in drugemu, ker je daroval pogrebno sv. mašo. Dalje izrelcamo najlepšo zahvalo vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnika, in enako tistim, ki so okrasili z venci njegov mrtvaški oder. Hvala lepa tudi vsem, ki ste ga prišli kropit in ki ste ga spremili na zadnji poti na pokopališče, oziroma dali svoje kare na razpolago ob tej priliki. Hvalo s.no dolžni tudi pogrebnemu zavodu Louis Zefran za okrasitev mrtvaškega odra in za lepo ureditev, pogr.ba. Tt^bi, dragi pokojni, na želimo večni pokoj po trudapolnem življenju. Žalujoči ostali:. KATARINA, soproga; FRANK (v, Chicagi), JOHN in JUSTIN (v Johnston City), sinovi; MARY, hči. OZIC v Jugoslaviji PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI 1'arniki r/. \"ew Vorka: New York -Bremen Albert Ballin Europa 5. decembra 7. decembra 12. decembra 15. decembra Eksprosni vlak ob BREMEN in EUROPA v Brworhave'n jamči za udobiib potovanje do Ljubljane. Istotakd točne zvezo iz Hamburga. a agenta 130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. m a Anton Grdina ie POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East G2nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Stran 4 "AMERIKANSKI SLOVENEC*' Sobota, 16. novembra 1935 66 Krščen denar5' i i POVEST. Spisal s> DR. IVO SORLI. ju .. ,, ... ,, . . ' . . . : , Itali.il, Benito Mussolini... m Slovenci, Kranjci, ni slovensko . , . , . , , . .' , , , je res tako, potem je pac tudi časopisje, last slovenskega na-1 v . , , ,.w , v . i o ,