Leto LXVLf ŠL I39 Ljubljana, sreda 21. Junija I933 Cena Din i.- ^^ne' ifyz^5i *ede^ ? Praznike. - InseraU do 30 petlt vrsU Din 4 250' 0(3 100 do 300 vrst A Din 3—, večji inserati petit vLi^m^r;? PUS,1 S? d°S°voni> inseratni davek posebej. - »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din25.-. Rokopisi sene vraSjo UREDNIŠTVO EV UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Snafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3116 Podružnic« MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO Ljubljanak . cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon a t. 66 podružnica uprave: Kooenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Popoln preokret v Londonu Namestil svetovne evropska konferenca Zaradi postopanja Amerike je zavladal na svetovni gospodarski konferenci popoln zastoj - Natnestu gospodarskih problemov se razpravljajo v prvi vrsti politični problemi Poskusen samomor in težka nesreča Iz Gruberjevega prekopa rešena obupanka. — Dva otroka pod vozom London, 21. junija. Ker so pogajanja med glavmirni emisijskimi bankami glede stabilizacije valute ostala doslej brezuspešna, je sedaj po odhodu predsednika ameriške delegacije Harrisona nastal na svetovni gospodarski konferenci popoln zastoj. Pogajanja o stabilizaciji valut so prekinjena, prav tako pa počivajo tudi vsa pogajanja glede ostalih problemov, ki so s tem v zvezi. V konferenčnih krogih, zlasti pa pri francoski delegaciji, je opažati zaradi tega zastoja naraščajoče vznemirjenje. »Daily Telegraph« poroča, da bo Mac-donald kot predsednik konference sklical danes na razgovor vse voditelje posameznih konferenčnih komisij in odborov ter se z njimi posvetoval, kaj naj so zgodi, ako ne bo mogoče doseči niti začasnega sporazuma o stabilizaciji valut. Francozi za odgoditev konference Po informacijali lista je bilo s strani francoske delegacije sproženo vprašanje, ali ne bilo bolje, da bi se konferenca za nekaj časa sploh odgodila. Vsekakor pa vlada v konferenčnih krogih mnenje, da bo treba iskati za primer, da bodo Zedinjene države vztrajale pri svojem rezerviranem stališču, vsaj sporazum med evropskimi državami glede skupne stabilizacije evropskih valut ne glede nato, kaj bo storila Amerika. Predstavniki evropskih emisijskih bank so imeli že včeraj popoldne v prostorih angleške narodne banke ločeno sejo, na kateri so se bavili s tem vprašanjem. Evropska fronta vedno jasnejša To vedno bolj pesimistično razpoloženje na svetovni gospodarski konferenci pa daje na drugi strani vedno več povoda za razmišljanje o raznih drugih načrtih, ki naj bi pripomogli k sanaciji gospodarskih prilik v Evropi. Zaradi sebičnega postopanja Amerike se londonska gospodarska konferenca vedno bolj pretvarja v evropsko konferenco, ki se za kulisami bavi ne samo z gospodarskimi in finančnimi, marveč tudi s političnimi problemi. Diplomati posameznih držav si znova prizadevajo uresničiti svoje načrte. Italijani predlagajo obnovo avstroogrske monarhije S tem naj bi se preprečila priključitev Avstrije k Nem* čiji — Predpogoj je sporazum med Francijo, Italijo in Jugoslavijo odnosno Malo a n ta rito Največjo pozornost vzbujata zlasti dva načrta, od katerih prvi je bil sprožen z italijanske strani in se nanaša na stabilizacijo prilik v Srednji Evropi v cilju preprečenja priključitve Avstrije k Nemčiji. O tem načrtu obširno razpravlja v današnjem »Echo de Pariš« znani francoski novinar Pertinax, ki je običajno zelo dobro poučen o vseh zakulisnih zadevah Evrope. Pisec razmotriva o fran-eosko-italijanskih odnosa jih s stališča pakta velesil in v zvezi s tem pripisuje francoskemu zunanjemu ministru Paulu Boncourju idejo, o kateri pravi, da se zdi zelo nevarna. Ta ideja obstoji v tem, da se da Mussoliniju možnost izvedbe njegovega načrta, ki se zanj zelo zavzema, to je združitve Madžarske z Avstrijo, aH z drugimi besedami, obnove bivše avstroogrske monarhije v manjšem merilu. Pri zagovarjanju te svoje ideje navaja g. Mussolim kot glavni argument, da bi združitev Madžarske z Avstrijo napravila konec vsem načrtom o »anšlusa«. Toda ta argument, nadaljnje Pertt-nax, se nam ne zdi posebno tehten, ker bi se po združitvi Madžarske z Avstrijo ti dve državi še bolj suženjsko ravnale po direktivah, ki bi jih dobivale iz nemške prestolnice. Tako se je na primer danes pod pritiskom hitlerjevskega terorja v Avstriji ponovno začel pojavljati avstrijski patriotizem, in ta patriotizem bo madžarski premijer Gombos, ki se je te dni mudil v Berlinu, z zvezo s fašistično Madžarsko težko zatrl. Ni dvoma, da sta danes Budimpešta in Dunaj, da bi razbila blok Male antante in dosegla čim večjih koristi, bolj kakor kdaj prej pripravljena slepo pokoriti se nadvladi Nemčije. Zato upamo, da bo g. Daladier preprečil izvedbo smelih idej svojega neopreznega tovariša. Trojni sporazum Francija— Italija — Jugoslavija Na koncil Pertinax naglasa, da bi se moralo likvidiranje franco-sko-italijansldh težkoč začeti s tem, da se pogodba z Jugoslavijo iz leta 1927 pretvori v trojni sporazum med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Sklenitev takega trojnega sporazuma, zaključuje Pertinax, bi pregnala t Italiji strah zaradi naših sedanjih zvez z Beogradom. To mora biti smer in cilj naše zunanje politike. sati njen gospodarski položaj do sosednjih držav. Delegati balkanskih držav so predloge dr. Bene-ša sporočili svojim vladam ter dobili navodila, naj takoj pristopijo k podrobnim razgovorom in pogajanjem. »Morning Post« sklepa iz tega, da je načrt za nameravano carinsko unijo, ki bi poleg držav Male antante obsegala vse balkanske države, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in baltske države ter bi tako predstavljala vzhodno in srednjeevropsko carinsko unijo, zrel za zaključna pogajanja. Če svetovna gospodarska konferenca ne bo rodila nič drugega, kakor ustanovitev te carinske unije v duhu sodelovanja po zgledu Male antante, bo londonska konferenca, vsaj kar se tiče Evrope, rodila koristne sadove. Taka carinska unija bi mogla postati predhodnik Briandove Panevrope. Amerika odgovorna za neuspeh Pariz, 21. junija. AA. Snocnji >Temps« prinaša uvodnik o stanju, ki je vanj zašla londonska gospodarska konferenca. Pisanje >Tempsa< se domala popolnoma sklada s pisanjem aauasnjega »Timeeac, ki zvrača krivdo za take razmere na londonski konferenci na zadržanje ameriške delegacije v vprašanju stabilizacije valut in carinskih tarif ter na staliSce USA V vprašanju vojnih dolgov. »Temps« dalje izraža začudenje nad načinom nastopa ameriške delegacije v Londonu. Med tem ko pošilja državni tajnik in šef delegacije g. Hull, pise >Temps<, predsedniku gospodarske komisije Colijnu spomenico, v kateri predlaga, naj se vse carinske tarife znižajo za 10% — govori drugi član ameriške delegacije, senator Pittman, odkrito proti Hullovemu predlogu in celo zanika obstoj takšnega predloga kot uradnega predloga ameriške delegacije. Dobro bi bilo vendarle vedeti, kdo prav za prav predstavlja ameriško delegacijo na londonski konferenci. Njen šef g. Hull je očividno pooblaščen govoriti v imenu washingtonske vlade, katere odgovorni zastopnik je kot državni tajnik. G. Pittman pa se zdi, da kot predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve nastopa v imenu večine kongresa. In naposled so tu še nekateri drugi ljudje, ameriški izvedenci, ljudje, ki uživajo osebno zaupanje predsednika Roosevelta in ki nastopajo tako, kakor da konf erirajo na podlagi nekih posebnih mstrukcij Bele hiše neodvisno od delegacije, ki jo vodi g. HulL Na koncu svojega članka »Temps« pravi, da je londonska gospodarska konferenca, če ameriška delegacija ne izpremeni svojega dosedanjega nastopanja, obsojena na neuspeh. Ljubljana, 21. i-uiiija. Ponoči okrog 1.30 se je vračal ključavničar Ivan Grdadokiik ob obrežju Gruberjevega prekopa domov v Hradeckega vas. 5 I Ko Je prispel blizu za tvornice, je nenadoma začul iz vode klice na pomoč. On in železniški čuvaj France Pajk sta pohitela k vodi, kaer sta opazila neko žensko, ki jo je voda naglo gnala proti zatvornici. Se malo in nesrecnica bi bila izgubljena. Grdadokiik ni pomikal niti za hip, naglo je slekefl sukndič in skočil v vodo. Po obupni borbi z valovi in močnim tokom vodo se mu je posrečilo mladenko pograbiti in oteti jz objema smrti; s Pajkovo pomočjo jo je potegnil na suho. Nato jo je prenesel na svoj dom, koer ji ie nudil vso potrebno pomoč, nato pa obvestil policijsko stražnico na Poijanah. Policija je ugotovila, da gre za 18!etno služkinjo Pavlo J., stanujoče v Gorupovi ulici št 12, doma iz Senovega pri Rajhen-burgu. BMa je že delo časa brez posla in je okrog polnoči blizu Špice skočila v Gruberjev kanal. Narasla voda jo je naglo nesla naprej. Davi so našli ob obredu nijen klobuk, ročno torbico in šal. Ntieno stanje se je zboljšalo in je upati, da bo okrevala. Junaški čin Ivana Grdadolnika, ki je tvegal življenje ter re&il mladenko gotove smrti, zasluži vse priznanae. Na Ižanski cestu se ie pripetile nenavadno težka nesreča, katere žrtev sta postali 15mesečna Judita in 31etoa Marija Zelnakova, hčerki Adolfa in Marije Zelnik z Ižanske ceste 106. Otroka sta se kmalu po 8 neopaženo izmuznila iz hiše ter se igrate na cesti. V tem hipu je pridrvel od Iga proti mestu zapraviijfvček mesarja Je-suha. Voznrik je menda Sele v zadnjem hipa opazil igrajoča se otroka in ni mogel vrt ustaviti konja. Konj in voz sta šla četz obe deklici, ki sta obležali s težkimi poškodbami na kraju nesreče. O dogodku je bila ooveščena stražnica na Doleivjski cesti, ki je takoj pokilicala reševalno postajo na porooi. Reševalni av-to je prepeval dekiHci v bolnico. Juditi je tekla kri iz nosa in ust, ugotovili so tudi, da ima počeno lobanjo, dočim toži MarMa o notranjih bolečinah. Stanje male Judite ie zelo resno. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je kriv nesreče, vsekakor je pa značilno, da se voznik ni zmenil za svo# žrtvi in je dirjal kar naprej Na Sniartinskd. cesti ie blizu Sv. Križa nepreviden kolesar včeraj povozil Justino Naglnčevo, hčerko sr.aži.lke državnih železnic. Otrok si je zlomiti desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Anton Mazi, sin dninarice iz Iške, je doma zvrnil nase posodo krooa In se oparH po p rs in in trebuhu. Opekline so prečeg nevarne in ie njegovo stanje resno. Mizarju Janezu Zupanu iz Trstenifka prt Preddvoru je rietkdo vrgel kamen v glavo k? ga precej poškodoval. V bolnico )e morai! tudi Ivan Potoničar, sin posestnika iz Be-čaja, občina Št Vid pri Cerknici, kri fa je nekdo udaril s takšno srto po d-esni nogi, da mu jo je nalomffl. Pol i oi j a je aretirate pekovskega pomočnika Marka Baru&iča iz Bosne, ki ie prodajalcu preprog Džafarju ttudsadtiču sa časa veleseima ponev-erid 6 preprog v vrednosti 2500 Din, & mu jfli je ta iaro&l v prodajo. Marko je pobegnili na Htrvais sko iai preproge prodal, »daj se le pa vtotM v Ljubljano, k]jer so ga prijeM. Carinska unija od Jadrana do Baltika Senzacionalna akcija Male antante — Razgovori, ki jih vodi dr. Beneš, so že dozoreli za konkretna pogajanja Drugi načrt, ki je vzbudil še mnogo večjo pozornost in ki je po zatrjevanju poučenih krogov že dokaj dozorel, se nanaša na ustanovitev carinske unije, ki bi segala od Jadranskega pa preko vse Evrope do Baltskega morja. »Morning Post«, ki se obširno bavi s tem načrtom, s poudarkom naglasa, da je ta načrt, kakršne so se pokazale prilike na svetovni gospodarski konferenci, docela izvedljiv. V zvezi s tem načrtom je akcija, ki jo je sprožil v imenu Male antante češkoslovaški zunanji minister g. dr. BeneŠ, po informacijah lista dovedla že do konkretnih razgovorov in pogajanj. Dr. Be-neš je imel zadnje dni obsežne razgovo- re s predstavniki vseh v poštev prihajajočih držav, predvsem pa s Poljsko. Ta načrt sloni v prvi vrsti na političnem in gospodarskem sodelovanju Male antante v zvezi s sklepi praške konference, na kateri je Mala antanta izrecno naglasila, da ni sama zase zaprta organizacija, marveč da je v duhu mednarodnega sodelovanja vsem državam, ki zpstopajo enako stališče, dostopna. Poljska je že dala svoj pristanek k načrtu za ustanovitev predlagane carinske unije. Prav tako je dr. Beneš stopil v stike s predstavniki Avstrije in Madžarske in se je tudi s te strani izrazila pripravljenost za sodelovanje. Madžarska je stavila samo pogoj, da se mora najprvo izbolj- Avstrija v luči nemškega tiska Berlin, 20. Jun4 J a. AA. Wo!ffeyv mrad poroča: V berlinskih poJItočnah krogih niso bili posebno presenečeni, ko so zvedeli za »prepoved nadonaJno^sodalistič^ stranke *v Ausbriai, ker so dogodflci zadnjih tednov •pokazali, da se Dollfussova vlada pripravka na tak ukrep. Avstrijske oblasti so, n« •da bi jnetc v rokah kakšen dokaz, izdavile, da so nacionalni socialisti odgovorni za atentate v biomostu, na Efcimaijiu in v Kreiraše, da so tako mogle iodata ukrepe proti •ntfiim. Nacionalni socialisti so že večkrat izdavili, da to nukakor ni res, in so sam« najstrožoe obsodiiH vsako nezakonito detfa-nije. Avstrijska vđada se j-e pa vz&c tem« odiočrla prepovedati nacionalnim socia4i-stonn vsako delovanje v Avstridi in raspustiti njihove organuzacije, o čemer ie nemogoče danes reči, kakšne posledice irteg-ne še imeti. Gotovo je -le to, da pohoda na-donaki&h socialistov talci ukrepi ne bodo mogli zadržal. Mednarodni kongres za upravno znanost Dunaj, 20. funija. s. Dopoldne je bil svečano otvor]en V. mednarodni kongres za upravno znanost, pri katerem sodelujejo zastopniki 28 evropskih in izvenevropskih držav, skupno približno 500. K otvoritvi je prišel tudi diplomatski zbor, člani avstrijske vlade in mnosro drugih zastopnikov javnega življenia. Kongres je otvoril predsednik mednarodnega instituta za upravno znanost dr. Jose Gascon y Marin. Otvoritev sokolske razstave LjiufoTtiana, 21. junija Davd ob 10.30 je bila na vedesejnuu slavnostna otvoritev razstave, ki nam ob 70-letnici Uiibljanskcga Sokola prikazuje vse njegovo ogiromno delovanje od prvih po-četkov skozi boje in težave do današnjih veličastnih zmag. K otvoritvi so se razen zastopnikov SKJ, podstaroste br. Cngelber-ta Gangla, načelnice s. Skalarjeve in zastopnikov vseh Mjflfianskih edinic ter slavnostnega in zSetnega odbora zbrali tudi zastopniki ČOS I. podstarosta br. Truhlaf in konzul inž. Sevčik, odborniki Češkoslo-va§ko-j.ugoslovenske Mge ter Ceske Obce bansko uirravo je zastopal pomočnik bana dr. Plrkmajer s soprogo, ki je obenem zastopal tudi Jadransko stražo, za mestno občino je prišel sam žmpan dr. Dinko Puc, velesejem sta zastopala predsednik Ivan Bonač z direktorjem dr. Dularjem, nadalje je bil prisoten upravnik policije Kerševan in mnogo drugega odličnega občinstva. Aranžer razstave br, Ahčin je svoj govor naslovil na starosto Ljublljanskega Sokola br. Kajtzeltja, češ, naj sprejme matica jugoslovenskega sokolstiva razstavo kot iubiJejen dar, obenem je pa pozval brate in sestre, naj razstavo dopolme s še drugim! spomina, obenem je pa izipodbujai tudi druga društva, naj zbirajo vse spomine o razvoja svojih društev, da dobimo jasno SH-ko zgodovine našega ponosnega sokolstva. Starosta br. Kajzefla se je predvsem zabva-15! za bogati dar in pozdravil zastopnike bratskega česikosllovasiega naroda ui vse naše dostojanstvenike ter z navdoisnjočTnii besedami' proglasil razstavo za otvori eno. Ko so se navzoči fotografirali, so si rod vodstvom stairoste br. Kajzelja in br. Afrči-na ogftedaK r re^smei naipopolnenSo razstavo dosedanjega soko&skega dela ter o njej nnoM g>voie najivečje Občudovana a Kartel tovarnarjev čevljev Ljubljana, 21. junija. K notici, ki smo jo pod istim naslovom priobčili dne 10. t m., smo prefali z dobro poučene strani sledeče pojasnilo: Mnenje, da pomeni okrožnica tovarnarjev čevljev z dn3 20. aprila t. 1., ki naznanja enake prodajne pogoje, ustanovitev ali ob-kartela onih tovarnarjev, je nejtem> stoj „—....... ljeno. Okrožnica zgolj sporoča sklep, da se v bodoče vrši dobava čevljarskih izdelkov earno pod določenimi plačilnimi pogoji. Pn takojšnjem plačihi ob prejemu blaga, a najkasneje 14 dni po izdani fakturi, se dovoli popust (ekonto) po 4°/o; pri plačilu v 3 dneh popust 2%; pri plačilnem roku preko 30 dni do 90 dni se vrši dobava samo proti akceptu. Plačilni roki preko 90 dni se ne dovolijo. V resnici J3 dandanes za vse trgovsko poslovanje najvažnejše vprašanje, kako priti do plačila za storjeno dobavo. Izredni ukrepi, izdani v slednjih mesecih, S5 po- vzročili izveetno neorij ^ntiranoet, iti malo je manjkalo, da se ni popolnoma pozabile na potrebo plačila prejetega blaga. V interesu gospodarskega življenja s s mora vzdržati načelo, da je treba prejete blaftc plačati. V tem pogledu naj navedemo is poročila uglednega industrijskega podjetja neka tere zelo zanimive podatke. Poročilo pravi, da se je denarna kriza razvijala hitreje kol so se mogli prilagoditi kupčijeki pogoji, »lasti pa h i tre j 3, nego so se mogli izterjati zapadli zneski. Izgube podjetja radi insolven-venc prikazujejo sledečo sliko, v kateri je iznoe onih izgub radi primerjav« aa leto 1930 izkazan z indeksno številko 100. Indeksne Številke izerub po irrsolvenrnh Tma-šajo za 1. 1929 — 46, za 1. 1930 — 100, za leto 1931 _ 75, za leto 1932 — 117 in za I. pollatje 1933 — 7. — Leto 1929 je bik) še kolikor toliko normalno. Leta 1980 }e prišel prvi znaten val izgub. Leta 1991 ae v znižani indeksni številki Že pozna previdnejši kreditiranje. V letu 1992 se je okoristil z zakonom o poravnanju ucven stečaja, kdor je sploh mogel. Firme, ki so Se voeraj veljale za prvovrstne, so se danas položile. Od zagrebških grosistov predmeta* stroke se ni obdržal niti eden, ves ostali državni teritorij je zelo slab, izjemo dela Se dramska banovina, kjer se še najd* trgovska morala. Toliko v pojasnilo. Kot rečeno ni govora o kartelu tovarnarjev Čevljev, marveč gre zgolj za ureditev plačilnih pogojev, s katero niso prizadeti nikaki drugi rjoslovni odnošaji, seveda tudi ne ©ene čevljarskih izdelkov. Odmev v nemškem tisku Berlin, 2o. junija, č. Narodno - socialistični organ >V6lkischer Bsobachter« se bavi v daljšem članku s prepovedjo narodno-soci ali stične stranke v Avstriji. Med drugim pravi, da je s tem dosegel svoj višek protihitlerj^vski pokret, ki je poln mržnje in ki ga vodijo zdrjženi klerikalci, židje in marksisti. Avstrijski narod, ki je daleč od vsake take mržnje plačancev habsburške klike, ki jo financirajo židje, sa bo nedvomno prebudil in dal izdajalcem zasluženi odgovor. Borba se ne bo nehala, dokler izdajalec Dollfuss in vsa njegova družba n<* bo izdana iz Avstrije. Avstrija s» mora prebuditi in tedai se bo končala avstrijska centruinaška stranka, to je Dollfussov krščanski socializem. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2307.6&—2318.99. Berlin 1360.14—1370.94, Bruselj 801.63 do 805.57, Curih 1108.36—1113.86. London 194.75—196.36, Newyork ček 4647.15 do 4676.41, Pariz 225.8ft—227, Praga 170.79 do 171.65, Trst 300.18—302.58 — (premija 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kli-ringu 8.86. Inozemske borze. Zurich, 21. junija. Pariz 20.38, London 17.50, Newyork 421 in pol. Bruselj 7232 in pol, Milan 27.12 in pol- Madrid 43.90, Amsterdam 208.20, Berlm 122.90, Duiuu 57.50, Praga 15.41, Variavt 56j», Bdkarafc* 346. iSLOVENSKI NARODc, . Končno opozarjamo vsa društvi na popust po § 2 Pravilnika SKJ, to je na 50°/o popust normalnih voznih cen za najmanj 10 Članov. Potrebna n veren ja morajo društva izstaviti sama in jih prinesti s seboj. Za izlete po morju j* odobrila Jadranska plovidba d. ćL na Sušaku« vsem tu- in inozemskim posetnikom zleta, ki se izkažejo z legimacijo, potrjeno po zletnem odboru, da s.) s? udeležili zleta, 50"-'o popist rednih veznih cen na vseh progah do S. julija. Enak popust je dovolila pod istim', pogoji za svoje proge ? Dubrovačka plovidba« in sicer za prvih osem dni po zletu. — Ameriški Sokoli na pokrajinskem zletu SKJ. Veličastne sokolske manifestacije pokrajinskega zleta SKJ se udeleže tudi ameriški Sokoli. Njih delegacija prispe že v nedeljo 25. t. m. ob 8.47 z vlakom preko Jesenic na ljubljanski glavni kolodvor. Občinstvo vabimo, da se udeleži sprejema ameriške delegacije. — Združenje trgovcev v LJubljani prosi vse člane, da za sokolske slavnosti v Ljubljani tudi primerno okrase svoje izložbe. Združenje apelira na trgovce, da po možnosti danes glede na nastop sokolskega naraščaja trgovine že ob 18. zapro. — Ljubljanski in okoliški pevci, udeležite se drevi ob 20.30 Vekoslavu Spinčiču posvečenega spominskega večera na Taboru. Zberemo se ob 20.15 na Taboru pred pravoslavno kapelico. Hubadova pevska župa. — Drevi bo vozil vlak ob 22.33 na Rakek za naraščaj in deco. Gostovanje znamenite pevke Ade Sari]eve Snočnjra uprizoritev »Brivca seviljskega« je bila odlična, večer Sarijeve in Primožiča — Velik Ljubljana, 21. junija Slučaj je hotel, da so se pravkar vrnili naši poslanci in senatorji s potovanja po Poljskem in prinesli domov vtiske, o katerih se izjavljajo, da so nepopisno krasni in mogočni. V Ljubljani pa smo snoči poslušali poljsko pevko o kateri takisto soglasno trdimo, da nam ostane njena omamno im-ponujoča umetnost nepozabna in da je višek ki smo ga sploh kdaj čuK v kolora-turni pevski stroki. Gospa Ada Sari jeva je nastopila v partiji Rozine Rossinijevega večno očarljivega »Brivca seviljskega«. Rozino padaj a od začetka do zaključka kot živo poredno, hudomušno zaljubljenko silne volje, a ostaja pri tem vendar popolna dama. Njena igra je polna akcije in niti trenotek ni prazen; svojo ulogo doživlja močno in vpliva na okolico sugestivno. Zato je bila predstava prav izredno razgibana, in so vsi sodelujoči podajali v vsakem pogledu do skrajnosti vse, ter smo imeli predstavo, ki je bila zares vz g ledna Predstava je bila izrezirana po prvotni zasnovi, po originalu, v Štirih dejanjih in deloma z uporabo stare oblike recitativov. Zaradi te zelo zanimive izpremembe je imel g. direktor Polič kot režiser in sodirigent dovolj posla na odru in za dekoracijami, predstavo pa je dirigiral kakor vselej spretno, krepko in živo g. kapelnik Nef-fat Vzlic le kratki izkušnji se je vršila predstava, vseskozi po intencijah slavnega gosta, gladko in brez najmanjšega izpod-tikljaja. Mnogo prizorov je bilo podajanih čisto nanovo, vsi pa so bili polni kretenj, okusnih skupinskih nastopov in predvsem polni humorja in Sarma. Hvaliti pevko umetnico, ki je bila mnogo let 6talni član milanske opere in ki uživa zdaj kot gost prvih evropskih gledališč svetovni sloves, je odveč. Ljubljansko koncertno občinstvo jo je že čulo lani na koncertu v unionski dvorani; takrat je gospa Ada Sarijeva s svojo kolosalno pevsko tehniko, s svojim sila prijetnim, sočnim, toplim glasom, temperamentom in globokim čustvom očarjala poslušalce kot fenomenalna koloraturka in sijajna mlado-dramatska pevka uprav do brezmejnega navdušenja. Istotako »e jo zgodilo snoči. S svojo slavno nastopno arijo v II. dej. in sledečo arijo s pismom je sprožila brezkončen aplavz; s svojo vložko v III. dej. je žela ponovno priznanje v najvrelejši obliki, tako da je morla dodati še novo vložko In aplavza, ki ni hotel prestati, je morala sama storiti konec z energično gesto kapelniku. Obe vložki sta bili poljski čisto nacionalnega značaja, spočetka Urški, a v drugem delu bravurno koloratur-ni. Izvajala jih je kakor lahkotno igranje in sebi v zabavo; mi pa smo ponovno strmeli, kako čudovit instrument je človeško grlo in kako čaroben more biti glas umetnika pevca Ga. Sarijeva je dokazala, da je tudi ko-loratirra visoko sposobna mehkote, toplote, čustva, ako jo obvladuje velika umetnost, ki predahne ekvilrbristično tehniko z dušo in srcem. Skratka: doživeli in uživali smo pevsko umetnost najvišje potence, ki nam ne izgine iz spomina. Publika je nagrajala slovansko umetnico do zaključka predstave z najprisrČ-nejšim priznanjem. Velik večer pa je imel snoči tudi naš Figaro, g. Primožič. Ze na raznih velikih odrih je kreiral to partijo in žel zanjo hvalo najstrožje publike in kritike. Snoči je bil zopet enkrat na svojem višku: v igri živahen, poln domislic, elastičen in skočen, v spevu močan in bogat krasnih efektov. V vsem in v vsaki posameznosti je prineael kreacijo, ki je vsesplošno zadivi jala. Partija Almavive je posebno težavna, ker je kolorirana; g. B a novec pa jo obvladuje bolje kot vsak naš dosedanji tenor. V igri in spevu ustreza ter je imel prizore, v katerih se je uveljavil polno in zmagovito. Prav odličen, glasovno imponujoč, zdrav svež, prodoren, v igri dovršen Ba-silio je bil g. Marijan Rus. Imel je prav posebno srečen večer in zaslužil neomejeno priznanje. Pevec čudovitega napredovanja, ki imponira z naglico, s katero stopa v prvo vrsto naših solistov. Doktor Bartolo g. Zupana pa je že slavno znan po svoji neodoljivi humorno-sti, bogati igri in učinkovitosti speva, ki se uveljavlja pri vsaki predstavi. Končno moramo navesti še go. Spanovo, ki kot Marcellina polno ustreza. Gledališče je bilo dobro zasedeno, a bi bilo lahko bolje. Vsem, ki niso prišli, je lahko zelo, zelo žal, da so zamudili užitek nepopisne krasote in izvrstno predstavo. Fr. G. ŽENSKA KAZNILNICA Idilična ljubezen lepe cvetličarke in mladega inženjerja! Nedolžno obsojena na električni stol! Rešitev iz objema smrti! Revolucija v ženski kaznilnici! Globoko ganljivo filmsko delo o dveh nedolžno na smrt obsojenih ljubečih se srcih! Danes ob 4., 148. in *410. zvečer Globoko znižane letne cene, a kljnb temu premiera velefilma. Vsako soboto nov Paramountov zvočni tednik! Elitni kfc&K latica Telefon 2124 Praznik RK v Kranja Kranj, 20. junija. Pretekla nedelja je bila posvečena Rdečemu križu. Skrajno neugodno vreme je onemogočilo nameravano prodajanje cvetic, ki ga bo nadomestila nabiralna akcija, ki bo izvedena v doglednem času. Lepo pa je uspela dopoldanska prireditev krajevnega odbora Rdečega križa v telovadnici realne gimnazije. Kljub hudim nalivom se je zbralo v telovadnici veliko število ljudi. Prireditev je posetil mestni župan g. Ciril Pire, predsednik Narodne Odbrane notar g. Tavzes, direktor gimnazije g. dr. Dolar, predsednica Kola jugoslovenskih sester ga Sabothvjeva in načelnik Gasilskega društva g. Rici Mayr. Navzoče je pozdravil in nagovoril predsednik krajevnega odbora RK sreski načelnik g. dr. Ogrin. Nato je tajnik osrednjega odbora RK v Ljubljani šolski ravnatelj g. Malnarič v preglednem govoru pojasnil ustanovitev, pomen, namen in naloge Rdečega križa Očrtal je delo te človekoljubne organizacije v mirnem in vojnem času ter uspešno delovanje organizacije v naši banovini, kjer je že večkrat priskočila potrebnim na pomoč. Kvintet gimnazijcev je zapel par pesmi. Potem Je tajnik RK nadzornik g. Vilko Rus razdelil 84 udeležencem osnovnega samaritanskega tečaja diplome oz. legitimacije o uspešno prestanem tečaju. Vsi gojenci in gojenke osnovnega tečaja so se vpisali v višji samaritanski tečaj. Osnovni tečaj se je vršil v mesecih februarju in marcu. Vodila sta ga sanitetni referent g. dr. Božidar Fajdiga in zdravnik g. dr. Josip Bežek. Tajnik tečaja je bil učitelj g. Lasič. Po razdelitvi je predsednik g. dr. Ogrin razložil pomen samaritanskih tečajev, zahvalil se je obema vodjema in tajniku tečaja, ki je vsestransko uspel. H koncu pa je nazdravil pokroviteljema RK Njih. Vet kralju in kraljici ter pokrovitelju Podmladka RK prestolonasledniku Petru. Prireditev je bila dokaz vnetega humanitarnega delovanja krajevnega odbora RK v Kranju. Živilski trg Ljubljana, 21. junija. Meščani ne opažajo na živilskem trgu, kako slaba letina se nam obeta ter da bodo kmetje zaradi neprestanega deževja marsikje stradali tudi krompirja. Na trgu je preko potrebe sočivja in zelenjave. Cene tudi stalno padajo letošnjemu sočivju, čim bolj se bližamo poletju. Zelo konkurirajo tudi letos s kmeticami prekupčevalci, ki prodajajo sočivje, zelenjavo in sadje, vedno tisto blago, ki ga gospodinje kupujejo najbolj. Ceno nastavijo vselej nekoliko nižjo od običajne višine, kar pri gospodinjah tudi vedno odloča. Kmetice, ki prodajajo le po nekaj kg krompirja, salato po košaricah in po nekaj meric graha, čakajo navadno kupcev zaman po več ur, d očim prekupčevalci prodajajo neprestano v potu obraza samo po nekaj vrst sočivja, s katerim so pa založeni tako, da lahko tudi nekaj zaslužijo. Kmetice pa ne morejo prodati sočivja, čeprav ga ponujajo po prav tako nizki ali Še celo nižji ceni. Treba je pač poznati kupčijsko psihologijo. Tako so danes gospodinje kupovale s posebno vnemo pokvarjen grah, ki je bil po dinarju. Vendar je škoda tudi dinarja, če ga vržeš takorekoč proč. Pri drugem prekupčevalcu so se gospodinje trgale za čreš-nje, ki so bile po 5 Dra kg. Medtem so nekatere kmetice prodajale domače črešnje po 3 Din kg, ki pa tudi v resnici niso bile več vredne. Po veČini so pa prodajale črešnje po 7 m 8 Din, a nekatere tudi po 6 dinarjev. Odloča pa dinar razlike v ceni. Jutri gospodinje ne bodo kupovale črešenj pri kmeticah, čeprav bodo ponujale najlepše po 5 Din. če jih bo prekupčevalec prodajal za 50 par ceneje. Na kmečkem sadnem trgu je bilo danes toliko borovnic, da so jih ponujali že po 2 Din liter, a jih kljub temu niso mogli prodati. Gob je pa bilo malo. Menda je celo za gobe preveč vlažno, odkar nas nebo tako pogosto blagoslavja. Jurčke so prodajali danes po 3—5 Din merico. Rdeče jagode «0 se pocenile od 8 Din liter na 5 Din. Branjevci so bili dobro založeni tudi s stročjim fižolom, ki je zdaj že po 7 Din kg, z novim krompirjem, ki se je pocenil na 2.50—3 Din kg, s kumarami, ki so po 8 Din kg itd. Mnogo novega krompirja so imele tudi že kmetice, ki so ga v splošnem prodajale po 3 Din. Pojavil se je tudi že tako zvan! kifeljČar (krompir), ki je po 4 Din kilogram. Med celimi grmadami glavnate salate je že precej tako zvane »štuearice«, ki jo prodajajo po komadu. 4 grme za dinar. Precej je domače cvetače, komad po 3—-5 Din. Posebnost je domači grah, ki je užiten stročji. Prodajajo ga po mericah po 2 Din. Pri mesarjih in na perutninskem trgu ni bilo posebnega prometa. Jajc gospodinje ne kupujejo mnogo, zato se drži cena na primerni višini, odn. nižini, najlepša so po 16 do IS komadov za 10 Din, mnogo jih je pa tudi po 50 par komad. Goveje meso je po 10 Din, kravje pa po 7—4 Din kg. V splošnem so cene mesa nespremenjene. Prva pomoč pri mlatilnicah Lčiuibljjaiia, 21. junija Banska uprava je !vojni omoti (patrone) morajo biti sterilizirani :, Aojua Calois aa 150.0); 9. 1 majhno anatomsko pince*o; 10. škarje za striženje povojev (s privito gjLavico); 11. 1 m Esmarchove gumijeve cevi ali podveze za žile za ustavljanje krvavitve; 12. oporne obloge za zlomljene kosti (Kramerieve: 4 komade po 50 cm dolge). Omarica nai se zapira s pokrovom in naj sestoji jz manjšega premakljivega gornjega dela za male predmete ter spodnjega stvarnega za večje predmete. Steklenice s tekočino morajo biti zavarovano zoper razbitje in razlivanje vsebine. Na notranji strani pokrova mora bi;ti pritrjen seznam lečil. Omarica mora imeti na dveh straneh kovinske ročaje za nošenje in mora bJti stalno zaklenjena, klljuč pa pritrjen na sama omarici. Tej odredbi je ugoditi najkasneje do L oktobra 1933. Izvršitev se bo v smislu čl 9. zakona o inspekciji dela (Ur. list z dne 21. aprila 1922., št 106-39) nadzorovala. Vsaka prekrsitev te odredbe se bo kaznovala po drugem odstavku SL 23. citiranega zakona. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v šiski (za mitnico). — Tel. SS-87. Ery Bos, Peter Lorre In Theodor Lioss v kriminalnem velefilmu izredno napete vsebine „Dama in smaragd" Predstave: danes ob 18^ in 20y2 uri, jutri ob 20 v2 url. Pride! Pride! NEKOČ JE BIL VALČEK. Mart ha Eggerth. Kakor v pravljici Novo mesto, 20. junija. Z žužemberskega sejma se je te dni vračal kmetic. Kot bi slutil nesrečo, je dal denar, ki ga je i2kupil za vole, svoji 12letni hčerki. In na samotnem kraju nad Krko ga je res nekdo napadel iz zasede, ga vrgel na tla ter ga pretepal, zahtevajoč od njega denar. Hčerka je med tem pobegnila in kmalu dospela do prve samotne kmetije. Sama kmetica je bila doma in deklica jo je prosila za varstvo pred roparjem, ki je napadel njenega očeta na ce*ti. Povedala je kmetici tudi. da hrani denar ona. Kmetica jo je skrila v klet, da bi je ropar ne našel. Napadalec pa je bil kmetic in mož, ki se je kmalu vrnil m potožil ženi, da napadenec ni imel denarja. 2ena mu je brž povedala da ima v kleti zaprto deklico, ki skriva očetovo blagajno. Sklenila sta, da se polastita denarja, deklico pa spravita v kraj. Trepetaje je ubožica vse to čula skozi tenko steno. Naklep je bil. da jo sežgeta v peči, ki jo je žena tudi takoj močno zakurila. V smrtnem strahu se je deklici posrečilo pobegniti skozi ozko okence 'n doseči ljudi, ki so jo peljali do orožnikov. Ti so takoj odšli na samotno kmetijo in našli razbeljeno peč. Na vprašanje, čemu tako kasno tak ogenj v peči, je žena odgovorila, da bo pekla kruh. »Težko bo šlo,« sta menila orožnika, »kvas vam je ušel iz kleti!«, in odvedla sta zločinski par pravici v roke. (Bet* Koledar. Danes: Sreda, 21. junija katoličani: Alojzij, Vekoslav, Vera, pravoslavni 8. junija. Kino Matica: Ženska kaznilnica. Kino Ideal: Zaprto. Kino ŠiČka: Dama in smaragd ob 1S.30 in 20.3«t. Sklepna produkrija gojencey drž. konzervatorij* ob 20. v Unionu. Telovadni nastop naraščaja in dece ob ob 18. na iletišcu v Tivoliju. Spominski ver>r za pok Vekoslavom Spincieem ob 20.30 v sokolski dvorani na Taboru. Deiurne lekarne. Danes: Bohinec, Rimska oesU 24, dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, Leustek, RMjMl eseta 1. DRAMA Sreda, 21. junija: Okence. Red B. Četrtek, 2L2. junija: Roksi. Poletni abonma C in D. Petek, 23. junija: Tartuffc. Red A. OPERA Sreda. 21. junija: Jim in Jill. Red Sreda. Četrtek. 22. junija: Marta. Red A. Petek, 23. junija: Jim in Jill. Red D. 0xpod sita in rešeta Očeta Radetzkega smo tore} srečno de- ložirali in spravili na mestno pristavo; najprej je šel tja njegov kip, čez pičlih 15 let pa še podstavek in tako je izdrto zopet eno bruno iz očesa našega patriotizma. Upajmo, da se bo tudi Radetzkega koračnica sčasoma preživela, če prej ne, pa čez 15 let. Naglica ni nikjer dobra. Tako se počasi sicer, toda zanesljivo levimo in če pojde tako naprej, se nam ni treba bati. da bi imeli naših otrok otroci še knkšne pomisleke zoper odstranitev podstavkov bivše cesarsko-kraljeve slave. Sicer pa podstavkov ne kaže omalova zevati. Nočemo trditi, da so potrebni za bodoče čase in za vsak slučaj, nikakor ne. Pač bi jih pa lahko s pridom porabili že zdaj. Koliko zaslužnih mož imamo, ki jim še nismo izkazali dolžne hvaležnosti s spomeniki. Pa bi v teh hudih časih mnogo prihranili, če bi postavljali njih doprsne kipe kar na stare podstavke. Če se je našel za podstavek presvitlega cesarja Franca Jožefa zaslužen mož, ki mu je dostojno mesto na njem, ni vrag, da bi naš hvaležni narod ne premogel vrlega sina, ki bi v bronu ali mavcu odlit z veseljem in ponosom stopil na podstavek očeta Radetzkega. čemu bi se ienirali, bitte sehr? Modri vlak na Dolenjskem Doslej v naši banovini 43.982 posetnikov. Trebnje, dne 21. junija. Ves novomeški srez je sprejo! potujočo kmetijsko razstavo z največjim navdušenjem. Povsod, kjer se je ustavil modri vlak. so prihajali ljudje v trumah, ponekod so pa priredili tej z velikimi žrtvam i prirejeni kmetijski potujoči šoli prisrčen sprejem. Tako je bilo tudi v Trebnjem, kjer so z vseh hiš plapolale državne zastave, postaja sama je bila pa vsa v cvetju ter okrašena tudi s sliko Nj. Vel. kralja. Ko je včeraj ob 7. vlak privolil na postajo, so ga tam pričakovali Sokoli, gasilci, narodne noiše, šolska mladina, uradniki in mnono občinstva. Prirediteljem je izrekel prisrčno dobrodošlico župan g. Josip Zupančič, za njim pa sreski načelnik Lotjer. ki je izrekel tudi zahvalo kralju. Za pozdravne besede se je zahvalil vodja razstave in/. Sadar, v imenu župljanov je pa še spregovoril dekan g. Ivan Tomažič, ki je podčrtal velikj skrb vlade za kmet;istvo ter velik moralen uspeh razstave. Nato je bil ogled razstave, ki je bila zelo dobro obiskana, prav tako so bili dobro obiskani tudi poučni filmi. Trebnje je bilo z razstavo zadovoljno, upamo, pa. da prireditelji s sprejemom in obiskom tudi. Prvotno smo slišali, da je pripravljeno lepo darilo milijontemu poaetnlku potujoče kmetijske razstave, zdaj se je pa pokazalo, da kljub velikemu zanimanju tolikega števila posetnikov razstava v naši banovini ne bo dosegla, kar je tudi razumljivo, saj bi si jo moral ogledati skoraj vsak prebivalec, ker šteje naša banovina 1,144.194 prebivalcev. Pač pa bo doseženo v dravski banovini Število 100.000 in sto-tlsoči posetnik dobi darilo. Po mnenju vodstva razstave bo doseženo to število nekje v Prekmurju. Tudi na Dolenjskem je zanimanje za potujočo kmetijsko razstavo zelo veliko. V Višnji gori je imela 1147 posetnikov, v 'Stični 1063, v Trebnjem 2305 (šolske mladine 833, učiteljev 36, proti vstopnini 463, brezplačno 973), v Mokronogu pa 2449 (šolskih otrok 1207, učiteljev 36, proti vstopnini 806, brezplačno 400). Doslej je imela potujoča kmetijska razstava v dravski banovini 43.932 posetnikov. (iosDodarstvn — Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, dne 20. junija 1933. Dane« se je vršil občni zbor TRBOVELJSKE PRL-MOGOKOPNE DRUŽBE pod predsedstvom gospoda Andre LUQUET, častnega guvernerja Banque de France. Cisti dobiček znaša po vseh odpisih, vštevši lanski prenos, Din 4,100.748.87. Občni zbor je sklenil, da se Pokojninski fond uradništva dotira z Din 250.000.—, vloži v Rezervni lond Din 2,000.000.— in preostanek Din 1,850.748.87 prenese na nov račun. Kakor je obrazlo ženo v poročilu Upravnega sveta, oostojajo razlogi, ki so povzročili odgoditev izplačila za leto 1931 določene dividende tudi še nadalje. Občni zbor je potrdil kooptacijo gospoda Vasilije Nikolajeviča STRANDT-MAN-a za upravnega svetnika in izvolil gospode: Claude AULAGNON, Dr Ivo BENKOVIC, Paul CHAPUY. Rivmond DELTEL, Fernand GREN'ARD, Ini> An ton KLINAR, Adolf MUENCH, Rikard SKUBEC in Paul VERNET, ponovno v upravni svet 358-n Stran 1 — Kongres agranomov. 25. in 26. L m. do v Sarajevu letna skupščina in kongres 'jdruženja agronomov. Udeleženci državni uradniki imajo oetrtinsko voznlno, drogi pa polovfono. Na kongresu se bo razpravljalo o zadružništvu v naši državi in o organizaciji agronomske službe med ljudstvom. Po kongresu prirede udeleženci ve? izletov, tako v Dubrovniku, Kotor" Split Banjaluko, Zlatibor in Sfcoplje. Vozno olajšave veljajo od 22. do 25. t m. za odhod na kongres, za odhod na izlete in povratek pa od 26. junija do 2. julija vključno. — Sprejem učenk v babiško šolo t Ljubljani. Razpisan je natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj 1933-35 državne babi*ke £ole v Lnibljani. Prošnje j? treba vložiti do 1. Avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službeneea lieta« št 50 z dne 21 t. m. — Velik izlet zagrebških ieleznirarjer na Bled. Zadruga Sv. Roka za pogrebno podporo železničarjev v Zagrebu priredi v nedeljo 2. julija za svojte člane izlet na Bled s posebnim vlakom, ki odpelje iz Zagreba v soboto 1. julija ob 11. zvečer. —h »Službenega listac. >Sluzb?ni list kr. banske uprave dravske banovine< Št 50 z dne 21. t. m. objavlja zakon o trgovin pkem sporazumu med vlado kraljevine Ju coslavije in vlado republike Zedinjenih držav ^Brazilije, uredbo o podaljšavi rokov za iztoževanje menic kmtov, izpremembo v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerj3v, vprašanja taksiranja v pravdnem postopanju pred razsodiščih in razsodniki, odredbo o polnjmju omaric za prvo pomoč pri mla tirnicah, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 in razne ob-iz ^Službenih Novin«. Dnevne vesti ki ga je zelo razburilo. Dr. Stem ga je našel v ponedeljek zjutraj s prestreljeno gla- —lj Očala, daljnogledi, barometri fot» aparati Itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca isprašanem optiku, LJubljana, Stari irg 9. Ceniki brezplačno. vo. V bolnici je Bordognia kmalu umrl. Pravi vzrok samomora nI znan. Pokojni je solastnik Kninske industrije drv. Iz Celja bil Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Frani Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Frana Josefovo« vedo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v, kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jave — Za mrtvo proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se pro-srbse 7a mrtve: posestnik na Žirovskem vrhu Lovro Otrin, tesar v Rovtah Matej Se-dei. posestnik na Blatni Brezovici Lovrenc Harauer, Jože Celar iz Smrečja, Rudolf Mihelrič iz Male Račne, rudar iz Pugleda r»ri Moravčah Jože Urban i ja, kočar z Bo-škoveira pri Sv. Trojici. Jakob Ponikvar, kaižer Valentin Jurman. Stopar Jernej iz £marlnega pod šmarno goro in Franc Zu-panc iz Šenčurja. Vsi razen Zupanca so odšli v začetku svetovne vojne na bojišče in se niso vrnili, Zupane je pa odšel že leta 1983 na Odrsko d?lat. od koder je nekaj let pisal, poleni pa ni bilo o njem več glasu. — Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. julija 1933 tole statistiko :evilke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2), v savski bano-1 (2), v primorski — (3), v drinski — (1), v zetski — (2), v dunavski 1 (1), v moravski 2 (3), v vaTdareki — (6), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (7). v savski 1 (11), v vrbaski — (1). v primorski — (1), v drinski 2 (2), v dunavski — (3), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Otvor jena posredovalna postopanja: v dravski banovini 14, v savski 23, v vrbaski 5, v primorski 11. v drinski 5, v zetski 1, v dunavski 15, v vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (2), v savski 1 (—), v primorski 1 (—), v drinski 1 (3). v zetski — (1), v dunavski 5 (4), v moravski 3 (—), v vardarski 2 (1), Beograd. Zemun, Pančevo 2 (1). Odpravljene"prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (8), v savski 3 (7). v vrbaski 4 (1), v drinski 1 (1), v dunavski 1 (8)* v moravski 1 (—), v vardarski 1 (—), Beograd, Zemun. Pančevo 2 (1). _ >Fotoamater]eva< najciovejša Številka je z večino posvečena >Triumfu foto-kamere v Beli Krajtaiu, kakor odtočni avtor tesa članka Vlado Reeallv popolnoma upravičeno imenuje za naše razmere oprav grantifomi izlet, ki je v resnici Belo Krajino sele odkril ln odprl tujskemu prometu. Aranžerji tefieta so tudi nam končno pokazali, kako ie treba take Izlete pripraviti, "kalvo je treba zbrati množice izletnikov in kaj jicn je treba dati in pokazati, da so zadovoljni. Uredoik prof. ing. Leo Novak nadaljuje svoj visoko znanstveni članek o >G!dbinski ostrini in uiporabi zaslonke:, muzejski nreparator Joža Herfort T^a še nadalje navaja lovce, kakor naj fotografirajo ptice v naravi. Prof. Ivan Noč uvaja kinoamaterje v to umetnost, Regral-lv pa .poroča o filmskem življenju v Jugoslaviji. Na f.esetih straneh je polno koristnega in zanimivega dTobiža, najbolj »o pa fotoamaterji veseli krasnih iprilo*. Zares >Ier>a Crnomalj&a* Korničeva je itak premnogim ostala prav globoko v spominu, rudi Saše santla >Metliški cveU je marsikoga zmotil, Ivana Noča >ženin in nevesta« sta dobrodošel prispevek k naši etnografiji, Pavla Gregorv^a pogled *>Izpod zvonika v Adlešičih« nam pa dokazuje, kako naglo se pri nas množe umetniki med fotografi. Tirii v tekstu je polno posnetkov i -Jota, da bo >Fotoamater< gotovo našel mnogo prijateljev tiudi med izletniki brez kamere. _ Nov grob. Snoči j b umrla v ljubljanski bolnici vpokojena uradnica Vzajemne zavarovalnica gdč. Minka Regallv. Pogreb b^ jvtri ob 17.15 iz mrtvašnice splošno-bolnice. Bodi ji lahka zemlja, ža'ubčim pa iskreno eožalie! — Vreme. Vremenska napoved nas še vedno tolaži, da bo hladno in spremenljivo vreme. Včeraj je po dolgem času deževalo samo pri nas. po drugih krajih je bilo pa vedro. Najvišja temperatura je smasnla v Skoplju 29, v Zagrebu in Beogradu 27, v Splita 26, v Sarajevu 25, v MariboruJM.l, v Ljubljani 22.6. Davi je kazal v Ljubljani 757.6. temperatura 13 stopinj. _ Strašna nesreča na 3SsL zvečer se je pripetila na Tisi strašna nesreča. Lastnik tiskarne >Umon< v Senti Morgenstein se je vozlI z zeno in sinom s čolnom po reki. Na povratku so pa vzsli v čoln se Karla Baloga z zeno in učencem Ljudevitom Kazincijem. Kar je prihrumela nevihta in čoln se je prevrnil. Salog je kot dober plavač rešil svojo ženo n učenca Kazincija. dočim je Morgenstei-"iova rodbina utonila. _ Zagoneten samomor italijanskega in- 'ustrijalca. V bolnici v Bihaču je umrl v vmedeljek milanski industrijalec Karlo lađo Bordosnia. V bolnico ea je pripeljal avtomobilom direktor dr. Rihard Stern fa Zagreba, ki je pripovddoval, da je dobil ioijognia v ponedeljek iz Milana pismo. barometer je znašala V nedeljo pri Seuti Iz Ljubljane —lj Zadušnica za Vekos4avom Spinči-čem. Davi ob 7. je v župni cerkvi Sv. Jakoba da.oval 'upnik g. Janko Bar1- mašo zadušn.co za velikim istrskim p zbornikom in voditeljem našega naroda v Primorju pokojnim \ekoslavom Spinčičem. Zadužnice s«) se udeležila naša obrarnoa, emigrantska in nacionalna društva, številni pokoj n.kovi prijatelji in čestilci, pouBOrsld rojak: in drugo občinstvo. Med drugimi so b.Ii navzoči I. podstarosta SKJ brak Gansl, znani r.cv.nar in publicist Gabišček za klub »Bramboi«. društvo »Soča« s podp ecS^dni-kom g. Sancinom, Klub Primork z go Mašo Grorrovo, Klub koroških Slovencev s predsednikom drž. pravdnikom g. Fe'larherjem, društvo »Tabor* s predsednikom bere*!jem na čelu, dalje g. Verbič za Jadransko stra-ž j. dr Prc oan za ASK Primorje, orof £an-tel m drtgi — Drevi ob 2030 bo v sokolski dvorani na Taboru spominski -e.er pod čiitL m fiedsedstvom bana dr. Maruš ča ter senatorjev gg. Hribarja in dr Gregeri-na. Sodelovali bosta tudi Hubadova župa in godba železničarskega društva »Sloge«. «*lj Dela na cestah. Trnovčani češce tožijo, da pogrešajo kanalizacijo, zato je treba povedali, da t* dni kanaliziraju Trnovsko ulico v zgornjem delu. V tej ulici je namreč nova enonadstropna hiša, ki ji je zelo potrebna kanalizacija. Sicer je pa bila Trnovska ulica kanalizirana že od zdavnaj; :ma zidan kanal, ki j? bil zgrajen, preden so poznali cement. Tako stara kanalizacija je posebnost na periferiji, zlasti še, Če pomislimo, da niti zdaj, v dobi splošnega napredka, ne pride periferija pri kanalizaciji tako hitro na vrsto. Trnovčani pa lahko sklicujejo na staro kanalizacijo, češ, če je bila kanalizacija potrebna v Trnovem njega dni, koliko bolj jo potrebujejo šele zdaj napredni Trnovčani! — V Zv?zdi je treba vedno kaj popraviti: te dni urejujejo jarke ob poteh, ki eo tako vegasti, da se voda ni več dobro odtekati in ljudie so se »podtikal i ob kotanjah. —lj III. sklepna produkcija goj?ncev drž. konservdfcorija bo drevi ob 20. uri v unionski dvorani. Predvsem nastopi orkester drž. konservatorija pod vodstvom Mulierja Gustava in Šuštersiča Vinka (šola prof. L. M. Skerjanca). Dalje nastopi abso«-ventka visoke šola: Lahamar Marija me~ zzosopranistka (šola se. Wietinghausnove), zatem klarinetist R-jeh Branko, absolvent srednje šole (šola prof. Launa). Gojenci sole ravnatelja Mateja Hubada: Campa Slava, Perdan Jeanetta in Likovi č Joža za po jo nekatere samospeve odnosno operne arije, sopranistka Sok Dragica (šola prof. Wisting-hausnove) zapoje arijo iz opere Devica sonca, gojenec klavirskega oddelka, Vodu-šek Valens (Šole prof. Janka Ravnika) zaigra 2 klavirski skladbi in absolventka nje šole klavir, odd. Vodošek (prof. Janko Kavnik) Baje Ladka izvaja kot sklepno točko koncerta Sainf - Saensov II. koncert za klavir s spremljevanjem orkestra, bpored je raznolik in interesanten ter skrbno m vestno naštudiran. Ker je to sklepna produkcija letošnjega šolskega leta še prav posebno opozarjamo starše in prijatelje na ta večer. Začetek točno ob 20. uri, unionska dvorana. Sedeži po Din, in stojišča po 3 Din se dobivajo v Matični knjigami na Kongresnem trgu, od pol 20. ure dalje pa v veži pred unionsko dvorano. Tečaj za gospodinjstvo ter za domačo in šolsko higijeno. Oblastni odbor podmladka Rdečega križa priredi v letošnjih počitnicah od 10. julija do 5. avgusta tečaj za gospodinjstvo ter za domačo in šolsko higijeno. Namen tečaja je, da se učiteljice meščanskih, osnovnih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku RK. Tečaj bo za gospodinjstvo na Mladiki v Ljubljani, za druge predmete pa na zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece. Za pouk bo plačati po 200 dinarjev. Udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v Mladiki, hrano bodo pa plačevale v gospodinjski šoli po dnevnih cenah. Tečaj se bo vršil le, če se prijavi vsaj 20 udeleženk. Prošnje je treba vložiti do 4. julija na oblastni odbor Podmladka RK v Ljubljani. Sprejete učiteljice se zbero 10. julija ob 8. na Mladiki. —lj Predavanje ing. Strune odpade. Avtomobilski klub sekcija Ljubljana nam sporoča, da je za danes določeno predavanje g. ing. A. Strune preloženo, ker je večina članstva zaradi nastopa naraščaja \n vojske zadržana. Kdaj bo predavanje, bo pravočasno objavljeno. —lj Oddaja lokala v carinarnici. Mestna občina ljubljanska razoisuje na ponedeljek 3. julija ob 11. uri v sobi št. 12 v mestnem cospodarskem uradu ponovno ustno licitacijo za oddajo enesa lokala v stanovanjski koliniji carinarnice, ki je namenjena za mlekarno. Pismeni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem jradu soba št. 12. _lj Zadnji prosvetno-družabni večer »Krkec v tej sezoni bo v petek 23. t. m ob pol 9. zvečer pri Mikliču. Na 6poredu je predsednikovo poročilo, nakar bo pel bari-toniet g. Drago Žagar narodne pesmi, med njimi: Kg ptičica na tuja gre. Jaz imam pa konjča belega, Moja kosa je križevna, So še rožce vhartelnu žavovale. Ti si urce zamudila, Hišca pri cest stoji, Je pa davi klanca pala. Zdravico. Po koncertu bo igrala godba. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnin ž 1 —c Shodi ministra dr. Krame rja v Celju, 2alco in Braalovčab odpovedani. Shodi ministra dr. Alberta Kramerja, ki se morali vršiti v soboto 24. t. m. zvečer v Celju, v nedeljo 25. t. m. dopoldne pa v 2alcu in popoldne v Braalovčah, so preloženi na poznejši čas, ker je g. minister zadržan v Beogradu zaradi važnih in neodložljivih poslov. —c Današnji nogomet. Danes v sredo ob 18.15 se bo pričela na nogometnem igrišču pri i Skalni kleti« zanimiva prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, ki je bila v nedeljo zaradi deževja odpovedana. Današnjo tekmo bo sodil g. Mo-horko iz Maribora. —c Usoden padec z drevesa. V nedeljo 18. t. m. je padla 121etna posestnikova hčerka Pavla Ključevškova iz Radeš z nekega drevesa in si zlomila levo roko. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. —c Zlat poročni prstan, vreden okrog 200 Din, je bil najden 19. t. m. popoldne v Aškerčevi ulici. —c Izguba. I>ne 16. t m. pjp Jdne je izgubil trgovec Peter Mavric iz vojniške okolice nekje v Celju rjavo usni a to aktovko z osebno legitimacijo in raznimi listinami. Manj truda hi cenefse pranje, pomeni uporabljati >Hubertusc milo, dovršen domač izdelek Zahtevajte ga. Podjeten in prijazen. Vaš trgovec, Vas bo z njim hitro postregel. Iz Črnomlja — Stalno deževno vreme vzbuja strah pred slabo letino. Nižje ležeči kompleksi zemljišč v okolici, zlacti ob cesti proti Vinici, so vsi pod vodo, ki Se dolgo ne bo odtekla. Tutfi sicer je vreme precej hladno za poletni Čas m ne baž ugodno za polja. — Na naborih, ki se vnše že več dni po Beli Krajini, jemljejo prav radi naše fante k vojaikorn. V Srbiji je namreč letnik 1012 zelo maloštevilen, ker *e Mla takrat balkanska vodna in so bili možje pod zastavo. Vriskov in pesmi je povsod polmo. le naši fa/ntje bi ee ob talkfh prilikah morali Izogibati preveč obline pijače, pa nasprotno trezni manifestirati veselje lo vojaškega stanu. _ Lepa prireditev. Nedavno se je vršila letna prireditev naSega marljrvega gasilskega iđruStva Ker }e bf>o vreme deževno, se nI mogla vršiti na prostem, kakor je bilo določeno, nego v Sokoilskem domu. Razveseljivo je dejstvo, da so se te le8LOVENSKI NAROD«, dne 21. junija 1033 mm 139 A. D Enoery: 100 ve siroti Odločila se je sa oprezno čakanje. 2$ pa več hodila k svoji i>odmajerrmici, kakor spočetka. KjmaJu se je začela izogibati tudi viteza, če ga je slučajno vidjela na stopnicah. Roger je knel preveč skrbi v glavi, da bi opazil, kaj se godi. Ali je mogel poslušati nasvet svojega strica in i-z-pokiki kraljevo željo? Vsa kri mu je silila v glavo pri misli na zapuščenost, ki bi ji zapadla Henrika, s katero ga je vezala nepremagljiva naklonjenost. Zadostovalo je, da so mu govorili o ženitvi, pa je vzpiamtela njegova ljubezen pred iwm z vso silo... & tisti hip je dozorel v njem trden sklep, odkriti Henriki pilamtečo ljubezen, ki jo je tako skrbno skrival pred njo. Tudi za Henriko je napočil dam, ko je naenkrat začutila v sebi vročo ljubezen do Rogera in ko je vsa prestrašena vzklitoi-la: — O, moj bog!... Ljubim ga! Ah. če bi ne bilo ubogo dekle take zbegano in razočarano nad življenjem, s kako sladkim zaupanjem bi bilo pričakovalo, da ji Roger odkrije svoje srce, s kako čisto iskrenostjo bi bilo odgovorilo na njegovo priznanje! To«da Henrika je imela noč in dar pred očmi grozne trenutke pred ugrabitvijo ... Neprestano so ji zven aH v ušesih Luizini klici na pomoč. Spomnila se je, kako so jo neznani lopovi ugrabili in kako je prestrašena Ltiiza s pretresljivim glasom kričala: — Sama!... sama!... Mofi bog, kaj naj počnem?... Kam naj se zatečem? Kako bi bila v svoji ljubezni srečna. Če bi ji ne mučila srca ta bolest, ta obup! Kako navdušeno bi bila stopila naproti priznanju, ki ga je Čitala na Roge rovih ustnah in ki mu je brifla potrebna samo ena vzpodbujajoča beseda, pa bi privrelo iz srca! Ln čez tri mesece sta prišla šele do tega uvoda v medsebojno ljubezen, ki sta jo skrivala kljub njenemu žaru. Ko je pa vitez de Vaudrey spoznal, da more pričakovati od grofa de Lini-eresa samo strogosti, ko mu je stric po burnem prizoru v kabinetu policijskega ravnatelja jasno povedal, da hoče ztomiti njegovo voljo, je Roger sklenil napraviti konec tem razmeram, ki so vsak dan bolj grozile oskruniti H en riki no čast. Trdno je bil sklenil odkriti svoje srce nji, ki žal m imela nikogar več na sveru da bi ji svetoval, ko se bo odločala o svojem srcu in časti. In tako je vitezu močno utripalo srce, ko je hitel k Henriki. Bilo mu je mučno že stotič ponavljati, da je njegovo prizadevanje zaman, da slepe sirote ne more najti. Ni imel poguma priznati, da ni nobenega upanja, da bi našel njeno slepo sestro. Hitel je n3 vso moč k Henriki in spotoma se je zalete*! v staro beračico. ki ga je milo prosila miloščine. — Usmi'Hte se nesrečne ... Hitro je zaviS za vogal in konec stavka, — beseda »slepe« ni več dosegel njegovega ušesa. In tako se je gredoČ mimo dotaknil cunj, ki jih je imela na sebi uboga Lui-za, ne da bi jo opazil. Slišal je njene vzdihe in ihtenje, toda moral se je žuriti, da bi čim prej prišel k Henriki in ji povedal, da ne upa več, da bi kdaj našel nesrečnico, ki jo je bita usoda malo pred privedla v neposredno njegovo bližino, ne da bi kaj vedel o tem... XXXIX. Snežilo je vso noč. Trg sv. Sulpicija je bil podoben beli planini, ki so se od nje odražale kot sive lise okoliške hiše. V trenutku, ko so odmevali iz lin bližnjega zvonika zadnji udarci poldne, se je ustavfl nekdo pred cerkvenimi vrati in se mimogrede ozrl po beračih, stoječih pred cerkvijo. — Poldne! — je zamrmral sam pri sebi, — kmahi bosta tu. Kar je zagledal v ozadju ulice moža, ki se mu je počasi bližal; in zamrmral je razočarano: — Ah, to je Jakob! Ni se mogel premagati, da bi ne prišel. Bil je res Frochardkin ljubljenec, ki je prihajal po stari navadi na sestanek z materjo. Danes bi morala Frochardka čakati po maši na trgu sv. Sulpicija, kajti prišedši do svojega brata je Jakob osorno vprašal: — Kaj babnic še ni? Beseda »babnice« je neprijetno dir-nila Petra. Odgovoril je suho: — Ne, še ne. Mati in gospodična Luiza sta gotovo zaposleni drugje. Toda Jakob je zagodrnjal srdito: — Tu bi morali biti!___Saj je že ura velike maše... ura, ko je treba končati delo in požeti sadove. Tudi Peter je čakai že nestrpno in brž je odgovoril: — No, Le pomiri se, pri prvem udarcu zvona bosta tu ... obe dve ... »Obe dve!« Ti dve besedi je izgovoril Peter s posebnim naglasom, ki ga je pa Jakob preslišal, kajti zadovoljil se je s tem, da je zagodrnjal: — Ne bo tako hitro, pokveka! Peter ni mogel prikriti, da mu je hudo. Boječe se je približal bratu n s prosečim glasom je dejal: — Jakob! — No, kaj bi rad? — je zagodrnjal starejši Frochardkin s>in. Peter si ni upal dvigniti .oči, to-iika je bila njegova zadrega; miirno in ponižno je odgovoril: — Jakob, nekaj bi te rad prosil. — Ce gre za denar, — se je zakro-hotal ničvrednež, — te moram opozoriti, da ga nimam. — Ne, saj ne gre za denar. Jakob ni bil potrpežljiv. —No, za kaj pa gre, če ne za denar? — je zarohnel na Petra. — če se vpričo Luize jeziš, ravnaj z menoj grdo... pretepai me... toda... nikar me ne zmerjaj s pokveko. Če bi Jakob ne bil tako slabe volje, bi bil počil v smeh, tako je pa na-mršil obrvi in odgovoril: — Olej... glej!... Torej bo treba odslej spoštljivo govoriti z gospodom!... Seveda, seveda, rokavice si nataknemo, zajčje rokavice. Jakob! — je vzdihnil Peter proseče. — Torej te boli, če ti pravim pokveka ... Toda izvoli se ozreti na svoje krasno telo. — je nadaljeval Jakob porogljivo. Peter je hotel še enkrat poskusiti omehčati bratovo srce. Klara Zetkin umrla V Moskvi je umrla včeraj znana voditeljica nemškega socialističnega ženstva Klara Zetkin V Moskvi je umrla včeraj najstarejša voditeljica socialističnega ženstva, znana nemška komunistična poslanika Klara Zetkin, stara 76 let. Na šefi nemškega državnega zbora lani 31. julija je bila starostna predsednica in to je bil njen zadnji nastop v javnosti. Klara Zetkin, roj. Fissner, je bila rojena 5. julija 1857 v Wiederau-u na Saškem. Po poklicu je bila učiteljica, pa se je že v zgodnji mladosti oklenila socijalizma in odpotovala v Pariz, kjer je živela z ruskim socijalistom Osipom Zetkinom do njegove smrti. Zetkin je umrl, ko mu je bilo 80 let. S svojima dvema sinovoma se je vrnila v Nemčijo in začela delovati v Sinttgartu, kjer ji je socijalnodemokratska stranka poverila strankino žensko glasilo »Die Gleichheit«, ki ga je vodila do leta 1916. V Stuttgartu se je leta 1898 v drugič poročila s premožnim umetnostnim slikarjem Zundelom. Obširno znanje in izredna govorniška nadarjenost sta ji kmalu pripomogla do uglednega položaja v socialistični stranki. Od leta 1892 se je odlikovala na vsakem strankinem zborovanju. Bila je dolga leta članica nadzorne komisije; od leta 1916 do 1919 je urejevala žensko prilogo lista »Leipzi-ger Volkszeituntg«. Proti koncu vojne so jo zaprli. Že med vojno se je pridružila komunistom in od leta 1920 je bila komunistična poslanka v nemškem državnem zboru. Urejevala je glavno glasilo >Die Komrrrunistin« in revijo »Die kommumstische Fraueninternatio-nale«. Prvotno je bila tajnica II., pozneje pa III. internacjjonale. Od pomladi 1924 je živela skoraj nepretrgoma v Moskvi, čeprav je bila še vedno članica nemškega državnega zbora. V Nemčijo se je vračala same v važnih primerih, tako k razpravam o locarniski pogodbi, ki ji je odločno nasprotovala in jo označila za stabilizacijo versai'llske pogodbe. V Moskvi, kjer so jo ob desetletnici komunistične revolucije posebno častili, je vodila predsedstvo mednarodne delavske pomoči in je stanovala v Kremlu. V juliju 1929 se je vrnila iz Moskve, in sicer zaradi resnih konfliktov med Sta- ižnoin in vodstvom komunistične inter-nacijonale. Kmalu je vodstvo nemške komunistične stranke v Moskvi predlagalo njeno izključitev zaradi zvez z izključeno Brandlerjevo skupino. Klara Zetkin bi morala pred sodišče III. internacijo nale, pa ni hotela. Posledica je bila, da je dobila iz Moskve ukor in nalog, naj se uJcloni sklepom predsedstva kominterna, sicer bo iz stranke izključena. Pa tudi to ni pomagalo. Kljub temu pa ni bila izključena iz stranke, temveč nasprotno, leta 1930 je bila ponovno izvoljena v državni zbor. Arabski prestolonaslednik V Mekki je bili te dni z velikimi ceremonijami proglašen za dednega princa arabske kraljevine najstarejši sin Ibn-Sauda. Do lani je veljal Ibn-Saud kot čuvar svetih mest islama za hed-žaškega kralja in negidskega sultana. Zdaj sta obe državi spojeni v eno, v arabsko-saudiansko kraljevino. Negid leži sredi arabskega polotoka, Hedžas se pa razprostira ob obali Rdečega morja in oklepa s svojimi mejami sveti mesti Mekko in Medino. Ibn-Saud je potomec stare dinastije Vahabitov, ki je v 18. stoletju ogrožala Kairo. Ko mu je bilo 20 iet, je pobegnil iz izgnanstva v Perzijskem zalivu in krenil s 25 jezdeca v Negid, kjer je hotel zasesti sultanov prestol svojih prednikov. Bil je pa ranjen in svojega cilja ni mogel dosečL Ko so pa Angleži leta 1924 začeli podpirati Huseinov hege-monični pokret za enotno arabsko federacijo pod enim žezlom, je nastopil Ibn-Saud s svojimi puritanci proti islamskemu svetemu mestu, ki ga je tudi zasedel. Ibn-Saud ni samo političen in vojaški vodja svojih narodov, temveč tudi vrhovni cerkveni poglavar. Vahabiti-zem, ki ve-lja za nekakšno puritansko muslimansko razkolništvo, priznava samo koran za najvišjo avtoriteto in dopušča samo njegovo doslovno razlago. Čudni vzorci brez vrednosti Niso vsi vzorca brez vrednosti vedno brez vrednosti, kakor dokazuje primer berlinske policije, ki je že dolgo opazovala dva sumljiva lastnika damske konfekcije Goldenberga in Monte-ora. Policiji se je zdelo sumljivo, da možakarja tako pogosto potujeta v Švico al: Pariz. Zato so ju detektivi nekega dne zadržali v trenutku, ko sta vstopila v pariški brzo vlak. Povabili so ju na policijo, kamor sta morala odnesti tudi veliki knjigi raznih vzorcev in blaga, modernih, aparfamh, cenenih in sploh kakršno si je kdo žalel. Na policijskem ravnateljstvu so si vzorce z zanimanjem ogledali, pa so presenečeni gospodje opazili, da je rob. kjer so bili koščki blaga pritrjeni na papir, nekam čudno debel. Bilo je lahko blago za poletne obleke in zato so bili debeli robovi tem bolj čudni. Policijski uradnik je odtrgal en vzorec in našel pod njim lepo zložen tuj banko- vec Hitro so bili odtrgani vsi vzorci in na mizi se je nabral lep kupček bankovcev za 28.000 švicarskih frankov, 10.000 francoskih frankov, 530 dolarjev in 11.000 nemških mark. Ves denar Ue bil namenjen za Pariz, kamor sta ga iho>tela Goldenberg in Monteoro vtiho-itapitL Seveda sta morala ostati na policiji in se posloviti od svojega denarja. Iz Novega mesta — Nižji tečajni izpiti na realni gimnaziji so bili v ponedeljek popoldne zaključeni. K izpitu je bilo pripuščenih 22 kandidatov in 7 kandidatinj, skupno 29 absol-viranih nižješolcev. Izpita oproščena je I bila dijakinja Sonja Hočevar. Poleg nje je položilo izpit 13 dijakov in dijakinj, 9 jih ima popravni izpit iz enega predmeta, sedem pa je odklonjenih za leto dni. Odlično je položil izpit Mejak Stanislav, prav dobro Hočevar Sonja (oproščena), črnivšek Franc, Kambič Ivan in Vandot Branko; izdelali so: Hribar Miroslav, Klemenčič Rudolf, Misjak Ivan, Prešeren Mihael, Sedlar Jožica, šega Vincenc, Vukšinič Dragan, Zdravič Emil in lanski Četrtošolec Frani Pucelj, ki je napravil istočasno tudi zaključni izpit na tukajšnji meščanski šoli. — Sprejemni izpiti za gimnazijo se bodo vršili prihodnji torek 27. t. m. ob osmih na realni gimnaziji. Prošnje je vložiti do vštetega 23. junija. Lastnoročno napisane prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din ter jim morata biti priložena rojstni list in zadnje spričevalo. — Šolski koncert priredi jutri zvtčer v veliki dvorani Sokolskega doma tukajšnja podružnica Glasbene Matice. Nastopijo gojenci in gojenke klavirskega in violinskega oddelka kot tudi mladinskega zbora in orkestra. Interni nastop gojencev bo naslednji ponedeljek 26. junija. Opozarjamo vse prijatelje glasbe in petja! — Šmihelska razstava dekliške osnovne tn meščanske šole je nekaj posebnega. Že risbe in pismeni izdelki presenečajo, ročna dela pa so povečini najvišje vrednosti. Pač najboljši dokaz, do kakih uspehov lahko privede smotreno šolsko delo. Zavodu in učenkam vse priznanje! — Strela je udarila v nedeljo popoldne v Blažičev kozolec v Zdinjt vasi in ga zažgala. Kozolec je bU poln mrve, ki je deloma zgorela, ostala pa je zakajena in premočena, neporabna. škode je več jurjev, zavarovalnine nobene. — Javno produkcijo gojencev klavirskega m vijolmske^a oddelka mlaWarodno Uakarno«: tftan Jezerdek. — £a upravo in ineeratm oei Usta: Oton Canstoi. — Vaj v L,ju Dijani.