282. Številka. Ljubljana, soboto 7. decembru. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
l«iiM|.t vitmk »lun, lavaeuuh .■■        "i*        ■ **• „• •   ,.    -it.u,   m »«.,.   ■    iioltt pMUMMB M »      i o >  Otiii'io ta Oslo hKO 10 K'*'-, »■ pol I<1'< nI.,
m oomi Uaa 4 kIU. — Z«  l.) (itkijftito hr«a poaibanja na dom <ta eoio leto 18 gl<L,  ca A«ix. leta 8 g-ld. 80 k, .      on momto 1 ki<i 10 k.    /a poMijanj« ra lun s« računa 10 kr. m naoaoc IK) tir. m Aeul lou. —    a   u ' t* daiole toliko   <«<•, kolikor poatnina imaiit. — /.. gotpodfl uoitoljo trn Ljudskih loitli in /.» dl|ikr volj« inilana cona in aioor    Z« Ljubi} a       -* č-olrl kita t «!<!. 50 kr., po poiti projoiuart U ftoirt lotu .'i gld. — Za ocnaniU M plarV. o od tatirtaiopiio potit-vrato <» kr., ce a«  mMttO eakfafl tiaka, 6 kr., Ae ao dvakrat in 4 kr. do ao tri- ali voikrat tiiika. Dopisi naj an lavole t'raiikirati.      Rokopisi ho no vraiajo. -dmatvo )o v Linbliani v Franc Koltuanovnj liiai i'. ;t „gliMlaliAkit itolba".
Uprav nlštvo, na katero naj ao blagovolijo ponUjati naročnino, roklaiuaoi jo. ntnanila, t. j. h<I •)'■■<•-'  - <»<  •   Vi-odni 'i«kHniiu < Knltuanovaj ti'Ai.
Grof Andrassy o avstrijskej politiki.
Vod tem naslovom piše češki  ,,1'okrok* : „(irof Anilrassy je to dni v  Pesti iftgo Varjal v proručunskeni odboru državno-zboruili delegacij v dolgem govoru avstnjansko po liti ki) v vzhodnjom vprašanji;   trudil ho je z različnimi   pojasudi posebno zasedonje Bosne in Hercegovine uuobrnziti kot ncoglbljiv, politično nujtnodrejši, in za Avstrijo  naravno t rešilen in blagodarcn korak.   Ko smo pa tu govor nu tu nO noj o prečita li,  nušli smo v njem dozdaj so nikdar čujeul, vsa) pa oticijalno Ae no izgovoijeui uzrok: da bi bila A v atrija izgubila Duliuacij o, ako bi lloane. in lioicegovine ne bila posedla. . . .
Kakor htoji pred nami uvatnjska politika V vseh svojih korakih, učinkih in nasledkih, povsod jej manjka odločni, pravi konkretni cilj m namen. Tega || začetka užo mj imelu, ia če ga je imela, ao je ta C Ij po okoliščinah razpenjal iu kratil, sukal in suval. Odguvaiju bo nam vsaj vedno, da cil| iu uameu av&trij-ako politike je bil varovanju avstrijskih ime resov. l'a kakšni ho ti lutoiesiV I /o štiri let** je vzhodno vprašanje na dnevnem redu, in mi le toliko vemo, da so nam jo vsak čas kaj druzoga kot smalrani interes Avstrije imenovalo. Jetloukrat se je smatrala reloktipiiost Turčijo za ta luteres. Iu v Herlinu so gla aovali naši zastopniki /a — njeno razdelitev. — V drugej frazi se nam je ravno tako določno trdilo, da bi bilo povečan,u Srbije m Oruogore, in njenih uredjcuj /a samosialui »lav j a ns ki di/avi proti avstrijskim interesom. Ali ho je to doseglo? Iu zdaj končno, ko ao na avstrijskih mejah postalo samostalne države, črnogorska, silniku iu iiiuuiiiska, ko
Mfttek.
Karaitfilj s posnikovegi groba.
Hpiaal A. soiioii, pivvnl Jano. Naglic.
(Dalje.)
Spomnil   umi   so   bi   tudi pesnikovega groba,  o kojuu mi ju bila gospodarica pri povedala.
— „Nežica," rečem enkrat po obodu dekletu, „gospu tetku vaša napotila mu je k vam. Poljajlo meno in Albertu nu 1'rosiruov grob. lluictc-li V"4
— „Dingo voljo, kadar koli telite.44
— „Kadar jo vaa volja.*1
— „Veo |eiino. Precej den.ee**
— „L'a dobro. Douea.
1 lilo je po poludne. Lepšega, jasnejega dneva uijsi še videl. Visoko gore dvigale ho bo ]iod modro, jusuo nebo. Soluco iki alo je Čudovito na temno zelenoj jelovim, tiora ho j« lesketala, ko da ho jo vile preplete z mrežo
je od Turčiji ostala samo še  na pol  samo- i ■talna knježevma,  miglašu grof A mira s y  za i namen in cilj avstrijsko politiko /ubraniti, da bi iz  llosne in  Ib rcegoviM gro/ila Avstriji nevarnost za d*želo slovanske, ob iroji ležeče,
»h pa še celo po Tgrabljenjl Dalmacije otl
UmegOie in Srbske.
Nekuter m se pa dn/dova,  da  s samim
posedanjem dvih turlkih zanemarjenih /omi a aopet ne bodo iiosezeit najnovejši namen av-atnjake Andiaa^jevc politiko. Kajti na prvi pogled v avstrijsko pobtiko miuolost, da je bilo vrenje in kvašenje ludi brez vstauka v Turčiji, m da je /a avstrijske Slovane veliko izdatnejši posredek : izpolnitev njihovih pravičnih te na te v, in privoščiti njim popolne in pravo ravnopravnosti z družim i narodi, nego je obst donje celega kosa Evrope, kjer živo Slovanj*'. Kar se pa Dal' tnacije tiče. ko bi tamošnji prebivalci v Avstriji ne nušli več svojega pravega in srečo ga doma, uli ko bi Avstn|u no imela tol.ko mo
ralične m fiiičuo inočii no bi obssdenjeBoana m Harcagovine liiirialo omeojenvga alučajai
ravno tako ne, kakor obaedenja Sle/vika ntj ■adrlalb larinjaoje Avstrijo ia Nemčije, in iz-gube Beneške. S tem, da se jo /ubila po okupaciji lagvo/.da mej Srbijo in (<rno goro, se sploh v/h dno vpraŠHii|e ne rešuje, in se lio bode rešilo; to je odvisno od dru/.ili iu ven h bojev it) odločitev. Te knježoviuo bodo boljši m koristnejši prijulelji Avstrije hrta okupacijo, nego z njo, kit ti ravno okupacija podpihuje kiijtžcvine k ljubosumnosti, katora je, seveda dobro skrita« Iti to dobro sredstvo doseči jo pa le mogočo v dobi-eni prijatelj s t v u s slovansko ve le močjo — /. It u * ko. — Ko In pa imelo pr.tt do raz
Blatih nitij. UUduO jO trepetala svitloha po Bivam kamenju kini potoka iu na muhovitili Bidtnuh starega /vonika. Vso |o bilo tako mirno, tla so jje dllSa veselja topila, hoditi v tem vedrem, oaiiiitin ki. ju, Šli smo ni |io
kepaliaCe« No anal bi vam ga točno opisati, kajti mnogo let. je Uiti prešlo od onega času, pa se to lehko i/briatl tudi i/, naj vami je pameti. Saj mj nulo Koliko raznovrstnih slik in krajev |o uže od Udaj posijalo v moje oči. l'a pokopalifiče jo nazadnje pokopališče, po sebao na kinetik    Na aredi ra/peti sin božji,
a okolo ojega bolnici m križci« Polna knjiga 1'ieživljemh radostil in tUgt mrvica Bvetski zgodovine,  uli   kujlga  zatvorena  s sedmi rini
pečatom, u na knjigi napisana naubrialjivirn slovom Preairuove besede: „Dolgosl kivljenja
naftega jo kratka". Siuuo |0>liiu torka poko pailBČa Ostala mi je živo v spominu — Tre simov grob.
— „(iispoiin   moju!"   vsklikue  Nežieu s svojim BVOnkim glasonl.  otvonvAi vrata naše
poru z Rusijo, ne bode branila bosenska za-j4 vozila, da bi Si biju iu Orna gora no pomagali llusiji. Zraven te^u pa je v Ilosni in llerce-gOTioi privezana veliku vojaška moč, katera hi so nu gla drugače jako izdatno porabiti.
In, če imajo biti turške zemlje samo ol>-soilttie,  kaj  črei  nekaj  let no bodo nič več
treba to eagvoide, bosti li Bosna in lierce-lovina iagubill svojo Btrateglčne in pohtirne nuenitnosti? (Iref AmlruH^y sum pravi, da Avstrija ne more imeti ifenzivnih namenov: pa kdo na svetu smatra to ohsedenje /a kaj dr U tega, nego za vzet jo teh zemlja. Naikla-Blčnejla priča proti grofu Andms>yju je sam i'.iol' Andrassjr, kateri pri priliki, koodgo>arja nu ra/lihie intt rpelacije, pravi (liskru, da bodo okupaciji nehala, kadar hode mogla Turčija stroške povrniti; pa pravi dalje, da ne more povedati, kod a j i n uli sploh kedaj pride tu doba. Na enoj strani so imajo te /eml|o obraniti Turčiji, na dru o j strani 10 pa tinaučoik gnd' Andras-y prepričan, da Turčija ne bodo nikdar iniela denarjev. Ali je torej Vnetje teh aemlja, ali oviranje slovanske ftvU racije, (kakor se je gri f An-draSfV izrazil) ali oliraiijenje Dalmacije unmen
okupacije ?
l'a glejmo na to stvar, kakor koli, iz Audrassvjevoga govora je dokazano, da oku-pncija s početka nij bila v programu, niti kot unmen, niti kot posredek, ker namenov je bilo več, posredki pa, kakor tudi nameni so u menjavali po doživljajih, po železne) potrebi, z eno besedo: bila je to politika. „od shiraj* do slučaja*1«, katera je imela namen ohraniti Turčijo  in  ustaviti  Kosijo, in prispela jo k
tajnemu vaetju dveh turških lemljd; namen temi pa, čeravno je bil po magjarskem idealu
sobe. „nkoje vašemu gospoibtvu milo, pojdimo Prešiniti obiskat M
/a nekoliko minut smo bili na potu. 1'rcd nama korakala je deklo Kratlut suknjica mrke boje ratlivala so jo v skladu.h zagibih od tankega pasu. Male nolfce v iireianlb, črnih črevljičkih pomikale so se lahkim, krilatim korakom, komaj so ilotil ajoč kršnih thi. Nežno telo zibalo so jo kakor cvetka pred nama, u na njem mala glavici, okolo koju so bio ovito temne Bjajue kitC, pripeto z velikimi .-rebrnimi zubedačamii   Tako jo stimula dek'ii
poleg live meje. Zdaj ja vsplaiila metulja od grma, zdaj odtrgala kupino, črno ko njeno oč, zdaj lopet jo vtrgala cvetko, a vse t:iko mimogrede. Jai in moj Albert sledila sva jej
tiho, niti besedico nijBva govorila. Gledala sva
pred BO" — v dekli'. Najbržo hvu ^e preveč sagledala, zato nijsva govorila, — morebiti sva se jedeu druzega plačila. Tako je. Kadar so ti oči prežive, kadar ti je BrOO prepolno, onemi jezik.
ministra Tisze jako lep. "krči se pa po ofici-jalnem priznmji pred proračunskim odborom na krog, kateri bi pristoval manj-ej državi, t. j. da bi Avstrija z Bosno in Hercegovino imponirala mnogo manjše) kneževini srbskej in Crnogorskoj, da bi je lažje na uzdi udržala.
Politični razgled«
Holrtanj«*
V Ljubljani 6. decembra Iz #*#*«r/«»  se poroča,   da je tarnanji mestni zbor tako kakor zagrebški in l|ubl:an aki, izvolil fcm. barona Filipovida za častnega meščana.
Dunajski listi so bili raznesli vest, da se je praški župan Skramlik odpovedal, a češki listi to ometavajo kot neresnično.
fPt/rrski minister Tbza je naznanil v zborovanji kluba Bvoje stranke, da je pripravljen novo ministerstvo sestaviti, če ga bode Btranka podpirala. Taje obljubila in jutri bode Tisza „novo" ministerstvo državuemu zboru predstavil.
V mm!<» clržaav«-.
Angleški parlument se je 5. decemb. odprl. Prestolni govor pravi, da je bil emir afganski sovražen Angliji, in da je bilo treba odločnega zadoatenja iskati; dalje naglasa pri jateljske razmere k vsem oblastim in izreka gotovo upanje, da se bode berlinski dogovor izvršil.
O ij !/<tn*kvj vi»j*ki poroča telegraf Lahore 4. dec. Oficijalno.  Brigada Mae-pberaon je na rekognosciranji prišla do Boso vala onstran Khurda in Kybera. Zveza z Ali-musjidom je zopet narejena.
Keuterjev bureau pa poroča 5. decemb. : Roberts je pribojeval veliko zmago in osvojil v Peivar Kotulu vse kanone. Afganci so mnogo izgubili, Angleži 80 ranjenih in 7 mrtvih me) temi dva stotnika.
Ittt IttisLi „Reichsanzeiger" proglaša cesarjevo naredbo, ki poroča, da je nemški cesar zopet mini prevzel vlado. Posebna na redba se zahvaljuje nasledniku kronprincu, k je mej tem vladal.
Potem je bataljon odmarširal v veliko vojašnico, kder je čakal vojake na dvorišču izvrsten zajuterk. Ljudstva na tisoče se je zbralo na omenjenem velikem dvorišči. Banda je igrala, in slišalo se je ogromno vpitje: „Živio" in „Kvviva". — Popoln Ine ob 2. uri so šli vsi vojaki v Boschetto, kjer jih je čakalo kosilo, kakih 20 telet, 1 vol, 50 hektolitrov pive, 20 hektolitrov vina podarili so patri joti M to kosilo, Dreher sam je dal 50 hektolit. piva. Pri kosilu pa se je nupivalo hrabrim vojakom, cesarju, Slovencem, i. t. d. Prišli so tudi okoličani iz sv. Ivana z godbo pozdrav-
Dop
181.
Ia VrNtia 5. decembra [Izv. dopis Denes je došel 4. bataljon polka AVeber Trst. Sprejem je bil velikansk; na velikem trgu razprostoril se je bataljon; na trgu je Btalo črez 10.000 ljudij.  Predsednik patrijo tičnoga komiteja je podaril poveljniku batni jona lavorjev venec s primernim govorom, na kar so vojaki prezentirali iu godba je zuigrala cesarsko himno; ljudstvo pa je začelo vpiti na vso moč „Živio" in -Evviva Austria". —
ljut domače vojake.   —   Ob G. zvečer so se vojaki z godbo vrnili domov v kasarno; sprem Ijalo jih je nad 15.000 ljudij, ki vsi so vpili: Živili Slovenci",   „Živila Avstrija", „Kvviva Austria a b b a s s o il municipio, fuora gli Italiani", (proč I Italijani) i. t. d. Frizor je il velikansk; človek bi bil kurilu mislil, da je — revolucija. — Ko so vojaki odšli v kasarno, podalo se je ljudstvo v ogromnem tevilu na veliki trg in tam zopet na vso moč kričalo Kvviva in „Živio" Avstriji, „abbasso il municipio". Mej ljudstvom bilo je mnogo voja kov domačega polka. Znamenito je to, da so tudi tržaški pobalini kričali vedno „Živio". Ta slovenski klic se je zadnji čas v Trstu tako vdomačil, da je slišati pri vseh demon stracijah več „Živio", nego pa „Evviva". — S kratka, demonstracija Trsta je velikanska.
Jc TrMtia 4. decembra. 11 mren dopis ] (Trst in vlada.) Veliko senzacijo je vzbu dila  novica,  da je vlada razpustila tržaški mestni, ob jednem deželni zbor. Ne sicer zato, ka bi bila ta naredba nepravična, kajti tržaški mestni zbor, ki je vedno počenjal, kot da bi bil Trst uže davno zunaj  okvira avstrijske države, čegar večina je pri vsakej priliki ne sramno žalila patri jotično čut jo vsacega   A v striji udanega TržaČana, ta mestni zbor je za tako  postopanje vlade  uže davno dozorel Senzacijo je vzbudila ta naredba zato, ker je prišla tako nepričakovano, kajti ves svet se je uže navadil občudovati vladino — recimo —   potrpljivost nasproti   veleizdajskemu po čenjanju tega ustavnega faktorja, in tržaški mestni očetjo so menda užo sami prepričani
,8e vlada ne upa" proti njim po
bili, da stopati.
Z laj, ko je vlada inoralično prisiljena bila — ali kakor pravijo, na samega cesarja ukaz — tržaški veliko-i tal i jans ki agita
cijski komitet — le tako moremo imenovati ta deželni zbor — vendar razpustiti, nastane samo vprašanje, ali se bode v višjih krogih do z: danja politika v Primorji tudi izpoznala, in ali se bode v prihodnje temu izpoznanjn primerno tudi ravnalo? Ali bodemo videli radikalne prememhe, ki so potrebne?
Radi bi temu verjeli, da bode. Ali avstrijski Slovani imamo toliko skušenj!.....
(Prisiljeni smo iz obzirov na državnega pravilnika več stavkov izpustiti.....Ur.) Pač ne
dvomimo, da je vlada prepričana, da je le na jeden način mogoče paralizirati laško rovar-stvo, namreč, Če se hoče napraviti iz Slovanov trden jez proti navalom iz sosednje države. Najbližnja prihodnjost pokaže, ali bode za to ceno hotela utrjevati meje naše drŽave.
Kaj se bo torej zgodilo z laj v Trstu? More - li vlada po svojem poslednjem čina zopet začeti podpirati Ilermetovo stranko, ter tako desauirati samo sebe? Tega pač, mislimo, ne bode storila.
Neki prerokujejo, da bode zopet spomnila se pripovedko o nemškej misiji na slo van-sko-italijanskt'j Adriji, ter da bode skušala v Trstu ustvariti nekako nemško stranko. Res se to čudno glasi, ali ... . (Glej opombo zgoraj. Ur.)
Svarimo torej tržaške Slovence, naj bo na pozoru, naj delajo, a naj tudi naravnost povedo, kaj bi radi, in kaj jim po naravnem in pozitivnem zakonu in pravu gre in pripada.
Is <nrttflc'ae 1. decembra [Izv. dop.] Zdi se mi, da je potrebno, dopolniti v poročilih vašega lista: „Govor slovenskega poslanca Hermana v 12. seji deželnega zbora štajerskega, kateri se po stenografskem zapisniku tako-le glasi: „Visoki deželni zbor! Finančno stanje naše je resno, jako resno, a da se razume, treba je preko preliminnra ozreti se po deželi, da, tudi Črez deželo. OpraviČenje za to nahajam v deželnem redu, po katerem je deželni zbor pozvan o splošnih postavah in napravah posvetovati se in predloge staviti v oziru na njih nasprotni učinek, blagost dežele, kakor da sme dajati tudi splošne postave in vpeljavati one naprave, katere zahteva dežela za svoje potrebščine in za svojo blagost.
„ Prodno pa da to storim, moram obžalovati, da se leto za letom deželnemu zbora ne pusti toliko Časa, da bi odpravil svojo stvari mirno in s potrebno temeljitostjo.
Pridemo na pokopališče. Toliko bo spo niinjum, da uij daleč od mesta, da je sama ravnina, da je ograjeno. Več nijsem videl, ker sem videl samo Nežo. Dekle jo krene po sredini, ter pripelja naju do precej velikega spomenika od sivega granita. Spomenik je je spodaj ožji, zgoraj širji, a vrh podoben je, ako me ne zapušča spomin, majhenej strehi.
„Tu je!" reče deklo, ter pokaže s prsti čem kamen, okolo  kojega  je raslo zeleno grmovje, polno pisanega cvetja.
Da, tu je bil Preširnov grob. Tako je govoril tudi zlati napis na kamenu. Jaz in Albert vsedla sva so na bližnji grob, motreč divno, priprosto sliko, koja se je prikazala najinim očem. škoda, da nij bilo slikarja poleg nas. Jaz in moj pobratim omela sva za Bilo risati na papir, ali kaj so te mrtve črne črte brez modrega neba, brez zelenila, brez sjajnih očij, brez polnega života?
Bilo je tiho.   Niti listek se nij maknil, niti nij bilo oblačka na kristalnem nebu, samo
na zapadu nad nemim pogorjem prelivala se modrina v bledo rudečino.   Modri cvet, sipki, divji mak zibal se je po nizkih grobovih mej lesenimi križiči. Samoten, nepomičen Btal je Preširnov spomenik, kakor div v čarobnem kraju. Solnce lesketalo se je v gladkem granitu, v zlatih pismenkah, ko da blagoslavlja to zadnjo znamenje slavnega genija,  oni kamen, ki je bil nesrečnemu pesniku lajši, negoli breme pustega življenja.   A okolo kamena cvet le so rože, nagibljajoč glavice k grobu, cvetel je karatfilj, dvigajoč žurke, rudeče zvezdice svoje k nebu, cvetela je skromna, sramežljiva vijolica, lepa kakor gospodski baršun*). Včasih vsede se na rožo rumenokrilat metulj. Prileti tudi ptičica, sede na kamen, dvigne glavico, pogleda deklo,  corkutne, ter odleti preko pokopališča pod sinje nebo.   A Neža? Klečala je mirno pred Pieširnovim grobom. Tako milo razlivali  bo se solčni žarki na nežno zaokrožene črte  Nežine, na skloueno *) Baršun = Samuiot.
glavico, na to fino lice, na te svilno dolge trepavnice, pod katerimi so črne oči gledale Preširnov grob, a roke, k molitvi sklopljene, počivale so v deviškem krilu. Zamislil sem se, motreč to sliko. V hipu dvigne dekle" glavo, Bkoči na noge. Pristopi k grobu, nagne se k roži, gre sem, gre tja, tu privzdigne popek, tam utrga uvel list, a na zadnje mi reče:
— „Hvala Bogu, rožice lepo rastejo. Jaz sem jih zasadila. Ne smejte so. Nij li prav? Ta človek, ki tu spava, nema duše na svetu, — nij duše, ki bi mu olepšala grob. Kamen so mu postavili, da, — trd kamen, kakor je srce človeško. Je-li to dosti V Rožice so lepše. Za karanfilj sem se jako bala, nij nič kaj dobro kazal. Ali popravil se je. Glejte, kako je poln, kako je rudeč. Milina!"
— „A kdo vas je napotil na to, Nežika, da ste posadili rožico na grob tega neznanega vam človeka?"
— „Kdo? Ali ste čudni! Srce. Ker nikdo drug nij hotel, sem pa jaz, siromašna
»Ako tedaj vprašam po stanji in polnjenji naše dežele, more o njih to veljati, kar je dejal nek javni list o nekej drugej bogi-tejšej in močnejšej deželi, da „stoji na sa de žela, nosamostalna in izsesana po dunajskej politiki, ob kraji prepada",
„ Kakor vsako leto, tako se bodem i zdaj -potrudil odgovoriti na vprašanje, od kod Iz vira to zlo, in kako bi se odpravilo.
„Gospoda moja! Kakor zgodovina uči, ne propadajo narodi in drŽave sami po sebi, vedno jih je vladajoča stranka navzdol potisnola, in to vselej tačas, ako se ona nij ravnala po moralnih zakonih, katere vežejo jednako vla darja kakor prosjaka. Po pravici je tedaj smatralo se spoštovanje postave in varovanje pra vov za to, da so iz tega narodi sposobni živeti, da je to podlaga državam. Nravnostno nedopušteno je, ako se ne rabi podeljena oblast, kakor tudi, ako ne ta oblast na slabo uporablja; takova neraba ali zloraba oblasti pripeljala bi do narodnega obuboženja ali celo razrušenja.
„Tlačiteljev in tlačenih, prvi tako nesre čni kakor drugi ne sme imeti drŽava, v kate-rej se resno in resnično vlada. Narodi in stranke nijso tolikanj tega krive, da so koncem le to, v kar jih je pritisnila vladu. Narodi in stranke se drug drnzega ne preverijo, ne morejo najti sami po sebi izhnda, in trajni njih prepir se ne bode končal, ako ga naj-vekši sodnik ne razsodi. Z druzimi besedami: narodi in države p »opada jo pod slabo vlado. Kaj se more sklepati iz denašnjega stanja avstrijskih narodov o načinu vladanja, katero jih teži užo toliko časa?
„Na Dunaji, kjer Be misli, da se politika 2 moralo ne more združiti, kjer se z uporab-Ijevanjem „divide et impera" s premislekom pusti tu krivice delati, tam krivico trpeti, kjer so ne mara za može, ki hočejo pomirje-rja mej narodi; na Dunaji, kjer se je znalo djati postavodajstvo v roko jedne stranke, katera sovraži neodvisnostne zahteve cerkve, de žela in narodov; na Dunaji, kjer se z malo previdnostjo in nravnostno resnostjo narode liberalizuje kar iz državnih ukazov, na Dunaji sme se zdaj reči, da so spremenoli bogate de želo v doline joka i.t žalosti.
„Ako se kmetovalcem slabo godi iu me-Btjanu nič boljše ne, ako se zadolžujejo ob Čine, okraji, dežela in država, ako se cerkev proganja, narodnosti zatirajo in so vedenje po-
dekle. Mislim, da nijsem grešila. Kolikokrat sem čitala čisto sama te njegove lepe — prelepe pesni. Menda verujete tudi vi, da so lepe, čeravno so slovenske. Prej sem čitala samo koledarček in „lužnjivega Kljukea". Ha, ha, ha! Jaz sem mislila, da je to med, u ono vam je smet. Ko sem te pesni dobila v roke, ej, to so bili drugi računi. Jedi veste, kako je človeku pri duši na veliki petek, ali kadar vam mati umre, — kadar vam to živo k srcu gre. Tako so me ganile te poezije. Bilo mi je nekako tužno in dobro. Vsega se ve da ne razumem. Nahajajo so vmes tudi latinska imena, a tu in tam je tudi previsoko pisano. Se ve da! Preširen jo bil učen gospod, a jaz nerazumna deklo. Ali to razumem, da je moral biti dober, da je bil nesrečen, — radi nekega dekleta. Ne vem, kako je, ako kdo drugega ljubi, a drugi njega no ljubi, — ali zlo mora vsakako biti. Žal mi je bilo Pre-fiirna. Vidiš, rekla sem, ta siromak je toliko lepih pesnij napisal.  Za koga V Za vse ljudi.
divja., potem Bmem vprašati: od kol prihaja vse to? No, od šablone, od to I, ker so nepravične in nenaturne našo javne naprave.
„Avstrija zložena je z več kraljevin in in dežela, katere smejo vse po svoje živeti, in sebi si one postive dajati, katere zahtevajo njih razmere in potrebščine. A vzeli so jim vse pravico in jih prenesli na Dunaj, kjer se mora zdaj opravljati poleg državnih Htvarij tudi deželne, katere bi odpravljale dežele srtme cenejše in boljše. Na Dunaji razsojuje Dalma-tinec, GaliČan in Voralberžan stvari Štajerske, in mi Štajerci moramo regulovati stvari, ki zadevajo Bukovino. (Veselost.)
„Za nnšo deželo se delajo postave v dr lavnem zboru na Dunaji in v deželnem zboru v Gradci, in k tem nadlogam, ki izvirajo iz teh. materijalno blagost in notranji mir dežele jako škoduiočih naredob, pridružuje se še to, da imamo preveč in čestnkrat neprilične postave in urade, dvojno vlado v deželi, pre velike stroške v občini, okraju in deželi, a ipak nemamo močno in zdrave uprave, ampak imamo zmešnjavo v upravi, tako da ne ve ni narod ni uradi izhod«. Ako bi bilo po pravici in na turi, imeli bi potem polnomočen deželni zbor. a njemu na strnni soglasno, njemu odgovorno deželno vlado, katere j bi bili pokorni okrajne vlade in okrajni znstopi, tem zopet okraji majhenega obsega v vsakem le jeden urad skupno za politične, sodnijske, davkovske, in notarijske stvari. Ta jed notna, od okrajnega zastopa podprta in nadzorovana okrajna oblast bila bi ob jednom tudi hranilnica in posojilnica, ki bi se oskrbovala iz. prostovoljnih vIok prebivalcev okraja, iz sirotninskih in depozitnih denarjev in z brezobrestnimi posojili iz deželnega zaklada: ta posojilnica mogla bi in bi imela nalog, da bi okrajnim prebivalcem v zadregi brzo pomagala, ne z velicimi stroški iu nizkimi obrestimi. Na tako oblast naslanjalo bi se posebno kmetovalstvo, na kntero se zdaj nihče no ozira, kakor se je nekdaj naslanjal na svojega gospodarja. Takšna naprava, ki bi tudi močno vpljivala na nravnost naroda, bilo bi najboljše sredstvo zoper oderuštvo, iu da bi se ljudstvo iztrgalo iz njegovih rok.
„Ako bi le imeli jednotno, pravično zato močno vlado, imeli bi nadalje po tej tudi pravičen deželni zbor, iz tega pravične in primerne postave, brzo, ceno in nepristransko uradovanje po vseh stopinjah, dobrodojno bi strost vseh razmer, v varstvu bi bile narodne
Je li nij resnica? Vsakemu srcu je ugodno, kadar poje ali čita njegove poezije, vsakej duši je milo. Ne vem, kako, zakaj, ali resnica je. A kaj ima za to? NA, ta-le kamen, tale t rdi kamen. To je vse. A ko je bil še živ, se nij nikdo brigal zanj. Zato sem mu posadila rožice. Se ve da tudi od tega nema nič. Ali ako pogleda z nebes na svoj grob, veselilo «a bo to, da na njegovem grobu rasto rože in karanfil) A tudi to. Pravijo, kadar je tiha noč, kadar celi svet spava, da se rožice prigibljejo k grobu, in da pošepetajo pokojniku, kuj so videle lepega po dnevi, kaj so ptico pripovedovale, a pokojnik sanja o tem. Morebiti mu je ta-le rožica pripovedovala, kako mu čuvam in lepšam grob. Vem, da bi mu bilo drago čuti, da ostanke njegove čuva vsaj jedna Živa duša."
Dekle je govorila te besede priprostim, iskreuim glasom, a na lici se jej je videlo, da jej je vsaka beseda prišla iz srca.
(Daljo urih.)
zahteve druzih narodov dežele po deželno-zbor-nej kuriji in vladni oddel, in ko smo zahtevam države zadostili, imeli bi ostala deželna sredstva v svojo porabo.
„ Takšna deželna vlada in postavodajstvo, ki bi imelo toliko oblast in denarnih sredstev, morala bi vse lepo in dobro pošpešovati, zatirati po vse slabo. Blagostanje in zadovolj-nost pokazali bi se tod, kjer zdaj žalost vlada, in dežela naslanjajoča se na zadovoljno in srečne dežele, izvrševala hi neovirana svojo vzvišeno poslaništvo uspešnejše.
„To bi bila federativna ustava, katera mnogo velikih političnih otrok straši. (Veselost.)
„Naša nesreča je centralistični sistem, in glavna naloga je, da se odstrani, vse drugo je pristranska stvar in kiparstvo. Visoki deželni zbor bi izvršil dobro delo, ako bi hotel najvišjega faktorja oblasti prositi, da se prouzroči izpremenjenje postojećega vladnega sistema.
„Zato še jedenkrat obžalujem, da so deželnemu zbotu tako rekoč usta zaprta, ker se nam je ravno denes naznanilo, da bode zasedanje trajalo le še malo časa. Predloga ne hodom stnvil nobedneg«, ter prepuščam na to ozirajoče se predloge da jih stavi večina te zbornice. ^ Dobro! dobro! na desnej.)"
Ljubljanskega mesta proračun za leto IS79.
V zadnjej seji je ljubljanski mestni občinski zbor sklenil proračun mestnega gospodarstva za leto 187!). Bilanca se kaže po predlogu mngistratovem tako le: Redno pokritje (ali dohodek) . 130.234 gld. Redna potrebščina (ali strošek)   11 2 70T> „_
V rednem je več pokritja .   .     17.r>2'.) gld.
Izredna potreba.....32.188 gld.
Izredno pokritje.....—.—
V izrednem pokritji je več potrebe .......22.138 gld.
Torej je p r i m an j k 1 j a j a ali
deficita....... 4.(509 gld.
Ko se začne posvetovanje o pokritji, vpraša pri točki „takse" (2400 gold) g. Regali, zakaj prošnja za meščanstvo tako dolgo leže nerešene. Župan pravi, da se čaka in se reši skupno, kadar jih se več nabere. — Pri točki „povračila" vpraša dr. Ahačič, če eraroi vozovi, ki po mestnih cestah šuto vozijo in raztresajo, kaj odškodnine plačajo na nasip. — Pri točki „Tivoli" grajal je g. Regali, da ta grad mestu premalo nese.
Pri posvetovanji o potrebščini ali stroških graja g. Regali, da se v realki preveč potrosi za kurjavo (polovica s 400 gold.). Pri točki „kancelijske potrebe in t skovine" vpraša g. K l u n, da li se bode letos tiskal imenik volilcev. Večina sklene, da ne. Pri »sanitetnih stroških" vpraša dr. K- Bleivveis, ali je vlada uže poslala občini sklepe sanitetne etikete, ki nameravajo zboljšanje zdravstvenega stanja. Župan odgovori , da je magistrat dotične dopise užo dobil, in da bodo predložene. — Pri točki „javna varnost" (ki stane 10.700 gl.) vpraša g. Regali, ali bi se ne dala narediti prostovoljna ponočna straža, in pa, ali se policajem kaj naroča, da ne bi bili z ljudmi tako grobi in surovi.
Pri točki „popravki zidanj'' Be izbriše 1200 gold., tako da se vstavi v proračunu le 22..'$00 nam. uusvetovanih 23.500. Pri točki „čisteuje mesta" (z.a kar je 4054 gold. na-svetovanih) želi g. Regali, naj bi se to izročilo pri vat n' m podvzetuikom, kar bi mesto menj stalo. Predlog ta pa ne obvelja. — Pri „raz-
avitljavi meata" (7440 gold.) želi g. Te terca, naj se razsvetli tudi dunajska cesta do Bežji-grada; g. Goršič, naj se uredi osvitljava v Trnovem in Krakovem, zlasti v vrtnih ulicah, Bega 1 i pravi, da so Dolge ulice slabo razsvit-Ijene, llradeckegu vas pa nič. Župan obljubi odpomoči. — Tri točki „vkvartirauje vojakov" konstatira g. Goršič, kako morujo hišniki vedno večji davek plačevati za vkvurtiranje vojakov, prej je bilo 50 kr. zil; j se tirja uže 4 goldinarje, a še nobenega računa nij. Begali meni, da bi bilo bolje mestno kasarno zidati, kot tako drago plačevati najete pro store za vojake. Župan poslednje prizna. A ker je vsako leto več vojakov, ne mere drugače biti, nego da je vkvurtiranje dražje.
Pri točki „nova zidanja iu večje naprave" (14.G00) govori g. Begali zoper uapravljauje novih cevi za predrotovški vouujak, katerega voda je itak slaba. K lun in Goršič nagla-ftata, da bi bilo pametno skrbeti za zidanje nove klavnice, nego kopelišča v Kolezji.
Torej proračun mestne blagajuice je: 130.234 gl. dohodkov, a 133 043 gl. stroškov.
Domače stvari.
— (Vabilo) k Blovesnej besedi na spomin Franca Preširna v nu rud noj čitalnici ljubljanskoj v nedeljo dne 8. decembra 1878. Program: 1. Dr. Benjamin Ipavec: „Na Preštrnovem domu", slavnostna kantata za moški zbor, s tenor in bariton samospevom, tor čveterospevom; samospeva pojeta gospoda Meden in Trdina. — 2. Kelte r Bela: Ouvertura, igrata na glasovnu čveterorocno gospa Jeločnik-Kogiovam gospica Trat-nikova. — 3. V o g 1: »Naše reke, nase gore", poje moški zbor. — 4. France Preširen: „Neiztrohueno srce", deklamacija. — 5 11 a u s-ner: „ Potomcem", moški zbor (nov), se sprem ljevanjem na glasoviru; zbor spremlja gospica Tratnikov a. — G. »Igralka", veseloigra v jednem dejanji, prevel Viktor Eržen. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi častite drustvenike    čitalnični odbor.
— (Koncert.) Filharmonično društvo daje jutri ob 7. zvečer v reduti koncert na korist ranjenim in bolnim vojakom. Mej 17 točkami ao samo tri slovensko, drugo vse nemško.
— (Laška nesramnost.) Iz Trsta se telegrafuje: Municipalna delegacija, da bi ustregla javnemu pritisku, je po več dnevnem posvetovanji sklenila, 500 gold. miloščine (almosen) dati za uboge vojake tržaškega Webirjevega polka. Cesarski uainestnik je uničil ta sklep, češ, da vojaki cesarjevi ne potrebujejo miloščine.
— (Iz Planine na Notranjskem; se nam piše: Voda, katera je bila v tem stoletji le dvakrat večji — leta 1801 in 1851 — nego letos, je začela vendar po malem upadati in upati je, da se bodo zopet v par tednih nekoliko družin v svoja stanovanja preselilo, iz katerih jih je pregnala.
— (Sava na Gorenjskem.) Iz Dol-zega (ali gorenjsko „Dovjega") polja se li dec. piše „Slov.M, da je letos Sava tekla v Mojstrani uže po poti, v kleti in v hleve, in bregove odnašala. OdneBla je vštric Moj-Btranske cerkve lepo njivo s stogom vred; ravno nasproti pa na levem bregu je predrla veliko seuožet (ledino), ki je bila gotovo nad 1000 gld. vredna in jo je vso poplavila iu pom'a, tako, da je  ?daj samo ftjajjj prod.
Lola t olj m urednik Josip J u j č11
Železno cesto je zopet na dveh krajih poško dovalo ; na Hrušici proti Jesenicam in pa pri Batečah. Skoraj dva dni, v petek in soboto nij bilo nobeuega vlaka na „Dovje" in so železničarji vendar enkrat praznovali; ljudje pravijo, da uamtstu svetega dneva. — Da je Sava zoptt tako narasla, pa pride zda) od tod, ker je tudi v gorenjih krupb, v Kranj skej gori in Itadečah deževalo, in se je tam nabrani sneg, ki je pri drugej povodnji padel, zdaj po večjem staj al. — Kadeško jezero je bilo popred zamrzneuo ; zdaj pa ga je močni južni veter pri 14° K. gorkote hitro tajal in potoki z gora so svoje snežene vode pr lih in tako je v četrtek po noči jezero užu črez že lezno cesto uastopilo, m pouočui vlak je vozil uže po vodi. Tudi Pi^enca v Kranjskej gori, (prvi pritok dolinske Save na desnem bregu;, je silno narastla. Valila se je v treh mogočnih curkih in odnesla vse, kar je dosegla. Vzeia je precej veliko njivo onkraj Kranjske gore in tudi vodotoč je žugala odnesti. Močne kozle, ki so bili za hrambo nasprotnega brega, je odrezala, da so bili potem v sredi struge. — Železn ca se bo zdaj uže izučila, da se s Savo nij norčevati, kakor so pri zidanji nekateri zeniljemerci zamčljivo govorili: kaj nam bode pač ta mlaka naredila?
Kazne vesti.
* (Občno pouuloščonje.) Prebival 8tvo v Bosni je vsled pouiiloscenja, katero je akazal naš cesar proglasiti za vse politične zločince, jako razveseljeno. Svojo hvaležnost kaže b tem, da pošilja iz vseh krajev telegrame, v katerih se hvala izreka višjemu poveljniku armade kot carskemu numestuiku.
* (Kokodelstvo v Bosni.) Uradno se o tem sledeče poroča: Kar bosensko pre bivalstvo potrebuje, izdelavajo domači obrtniki sami. Zato oni obrtniki in kupci, kalen se hočejo v Busni naseliti, nemaju pusla pričakovati od domačinov, nego le od avstrijske armade in uradnikov. Delati se mora na to, da se obit in kupčija prerodi, da bodo Bošnjaki uvideli, da je naša obit boljfia in cenejša. Po zdanjih iskušnjah dobijo izurjeni tesari, zidari, mizari, kliučun, steklari, kolari, črevljari, klobučari, peki, dovolj dela, a delati morajo ceno. Dobro kupčijo imajo v mestih tudi gostdnari iu kavarnari. V obče se rubi mnogo delavnih rok.
* (Umor.) 1/. Krivaua se poroča, da je bil v noči od 22. na 23. dan m. m. tamošnji vodja policije Zavodskij pri nekej večernej ve belici zavratno ustreljen.
* (Umrljivost v Rusiji) je večja, nego po druzih deželah, ker umrje 3 milijone ljudij na leto, ali 37 na 10O0. Drugod se računi 19 na 1000. Kazen mraza je občno stanje zdravniško tega krivo. Kljubu temu število prebivalstva nikjer tako ne raste kot v Busiji.
* (Otroka svinjam vrgla) je mlada nemška deklo pri Auspitzu na Moravskom, ko je bila skrivaj porodila. Svinje so mlado dete res tako pojedle, da nij ničesa ostalo. Po rotniki so jo 3. dec. v Brnu krivo izpo/nali, in obsojena je bila na pet let joče.
* (Zavodi za blazne.) Ker je tudi na Francoskem če dalje več ljudi|, ki na umu zbole, sklenil je pariški mestni zbor dve uovi norišnici sezidati.
Tujci.
5 decembra s
Pri Slonu: Kuka č iz, Prago. — Albroclit iz Gradca. — Ž žek iz Seno/, č. — Morpurgo ta Trsta. Kaiuz  iz DuuaJH.
Pri iihIkii: il.uitz, Begen, K lug, Deutsuh iz Dunaja. — Volk iz Unulca.
JJv.iii*jfcJhi.   Loj za G decembra ilsvuno       fcfiifično poi.-cilt«. Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   61 gld. -(> kr. K not u i dri. dolg v Brebru  .   ,   .   69   „   f o „
Zlata renta.........71    „   80 „
1880 drž, posojilo_ .112    . 70
Akcije narodne banke	.   .  . 785		_
			_
			25
			tty,
C. kr. cekini.....	.   .  . 5		57
		_	—
			40
Karel S. Till
trgorstro a knjiuami in pn/tirjetn, pod Tranto it. 2, zaloga VBtih potrebnost^] z.a unule in kupćiJHtvo; zaloga MVadnegft, pisoniskoga in zavijalnega panj.i. Vbo potrebnosti za morjevco (inženirje), sli-arjo in risarje. Najtiovejfte v konfekciji za papir. Znpisovalne in opravilno knjige. Izdeljujejo bo tudi uionogrami na pisemski papir, visitnu karte in pi-semuke zavitke. (158—118)
W Za božič ~M
priporoča (401—5)
Itmloir l4irl)i»4*lK
kondftor na kongresnem trga v Ljubljani,
svojo -veliko -alcgo linuboiiu, bonliuiiier, naj-lineJNJli iladilCi krhljaka Klctzfiihrml), maiidolatov, sadja v lepih kii.ških, in Bto dru/.ib stvarij.
jjaV" Vanjska niiroćila so točno izvršuj o.
UHT V trku X8 let jiotrjono. *W
Anaterinina voda za usta
po »J. <i- 1 *<>|>|»-ti,
c. kr dvorni zdravnik za zobe M« BtiitMji, srednje tnento, Ilotjmrtjassc 2. Boljši kot VBak drug prah za zobo, a katero ao odvrnejo bolezni zob in ust, zoper gnjilobo in oinajanju zob, prijetnega duha in okusa, — okrepča zobino im-Ho, — brez primere dobro sredstvo za snažen jgJKib.
flOJF* Da si to priljubljeno, neutrpljiro pripravo morejo preukrbeti vsi krogi, bo bo vpeljale steklenice različnih velikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 ki., sreonja po 1 gld., mala po 50 kr.
Anaterinina pasta za zobe,
za snaženje in obvarovanje Zob, za odstranjenje slabega dubu in kamena tia zobuh. Cona stekleni puški 1 g <l. M kr.
Popp-ova aromatična pasta za zobe,
najizvrstnoje sredstvo za snaženje in obvarovanje notranjih ust in zob.  Cena zu kos 35 kr.
Rastlinski zobni prah,
snaži zobe, odpravlja zobni kamen, in površje zob' se bolj in bolj boli.  škaiija velja 03 kr.
Popp-ova plomba za zobe,
s katero bi moro vsakdo Ham spolniti votle zobe.
MP~ Milo iz zelišč
je baš tako izvrstno kosmetično (lepotno) sredstvo, kakor tudi odpravlja prav rahlo ogrce, mozole in druge nakožne nečistim; ter naroja kožo elastično in svežo, kakor zaliteva lep obraz; porablja se
ixvfs$m» tuđi -r« kttgn'lji, za kateri smoter se je užu čestokiat vspešno rabila.
Cena judnega kosa iU) kr. (183—7)
V blagovoljni pozor!
V zavarstvo proti ponarejanji Be p. n. občinstvo opozoruje, da je na vratu vsake steklenioe »natcrluln« uaine w«le brtatubluo Bunimmje
(iirma hygea in unaterinini izdelki) kakor jo pri vsakej Bteklenici ludi viianji zavitek, na katerem jo dobro vidljiv voden tisk, državni orel in imo.
Zalogu imajo v I. j n 1 >1 i n ■■ i. vse lekarno kakor tudi gg. Ant. Kvisper, Kd. Mahr, J. Karinger, F. M. Schinitt, V. J'etričić, L. J'irkar, 1\ Lassnik, Terček in Nthrep; v Postojni: ./. Kupferschmidt; v S k o t'j e j Loki: C. Fabiani ; v kućevji: Ihaunc; na Krškem: F, liOmchcs; v Idriji: J. U'arta; v K r a n j i : K. Šamije} v Litiji: Milhl-tretizcl, lekar; v Metliki: Matterjevi nasledniki; v N o v o ni mostu: D. Jiucoli iu J, Hergnuum; v K n d o v I) i c i: A. Robide; v lv a m n i k u : J. Močnik; v Ć r u o m I j i: J. lilazek; v Vipavi: A. Jh'pcriu.
— ———-----i-.^l.l____ irasrhiitr.t.	
	»w.f -----                                     .Tli   t'lllJMlllll'11 •                        m--------- ' als Bestes mul Preisvviinliustes Die Regenmantel i Wagendeoken (Plachen), Betieinlncten. EellsiofT« | -       <lt*r k   k. pr   I1',*! liri k
	■ von M. J. Elsinger & Sohne
	;  in Wien, Nenban, Zollergaaae 2,
	Llefer.nten de» k. und k. Krlepsmlnistcriums, Sr. Mnj. 1 Krlecamarine, vieler HutnanltUtBanstalten etc. etc. |
	
I l«ff> — la3)	
Lastnina in tisk nMarodue tiskarne".