BMP" Natisov 15.000. "tlgJBg ..Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta raztnerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto: za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za % strani K 16, za Ve strani K 8, za l/„ strani K 4, za '/•« strani K 2, za '/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. f > v nedelio dne 15. oktobra 1911. XII. letnik. Italijansko -turška vojna, Ptuj, 11. oktobra. Splošni položaj se ni posebno spremenil. 0(1 dosedanjih krvavih prask nima nobena odločilnega pomena. Obrežje tripoli-čansko je sicer od Italijanov zasedeno, ali — kakor smo prorokovali — ni mogoče laški vojaščini v notranje dežele udreti. Spletke ob a 1-banskem obrežju in sploh na Balkanu tudi še niso dozorele, da bi povzročile kako nevarnost za druge države. Vsled tega je t n d i nevarnost, da bi bila Avstro-, Ogrska prisiljena v boj stopiti, za sedaj odpravljen a. Razne velevlasti poskušajo še vedno pomirovalno vplivati. Ali uspeha nimajo mnogo, ker ravno tako Italija kakor Turčija vsaka na svojem prvotnem stališču vstrajati. Treba bode torej počakati odločilnih bitk, da se položaj spremeni. V naslednem podamo zopet važnejša poročila, kakor so tekom zadnjega tedna došla! Zavzetje mesta Tripolis. Obstreljevanje mesta Tripolis po italijanski mornarici trajalo je več dni. Evropejci so večinoma iz mesta pobegnili; le kakih 2000 jih je še tam ostalo. V mesta samem niso italijanski streli mnogo škode napravili. Tudi prav malo turških vojakov je bilo ubitih. Turška posadka se vsled pomanjkanja primernih topov ni mogla dosti braniti. Kjer se je branila, storila je pa to z velikim pogumom. Potem sotarški vojaki zapustili mesto. Italijanski mornarji so zasedli najprve for Snltanie. Nekateri domačini so se potem Italijanom podvrgli in prosili, da naj se s streljanjem neha. Italijani so izkrcali še celo vrsto kompagnij mornarskih vojakov s kanoni in strojnimi puškami ter so končno vso mesto Tripolis zasedli. Zasedanje se je zgodilo brez nadaljnih bojev. Izkrcane mornarje zapoveduje kapitan C a g n i. Kontre-admi-ral Bo read o 1 pa je bil ,za tripoličanskega gubernerja imenovan. Tako je mesto Tripolis torej zdaj v laških rokah. Egipčani proti Lahom. Po celem Egiptu agitirajo Turki jako strastno proti Italijanom in zahtevajo bojkot italijanske trgovine. Razne turške družbe vzele so svoj denar iz laške „Banke di Roma". Italijani so zahtevali, da bi se egipčanske morske svetilnike ugasnilo. Ali to se na določbo angleške vlade ni zgodilo. Albanci proti Italijanom. Albanski listi izjavljajo, da so sicer nasprotniki mladoturške vlade, ali svoje turške domovine nočejo izdati in zato nočejo ničesar z Italijo opraviti imeti. Tudi razni albanski poglavarji iu klubi stojijo na tem stališču, tako da se Italija ne sme preveč na Albanijo zanašati. Turško mnenje. Bivši veliki vezir Hilmi Paša je izjavil: Boji se bodejo gotovo še dolgo nadaljevali, kajti nobena turška vlada ne sme in nemore Tripolis odstopiti. Evropa se mora ozirati na moč verske vezi, ki veže vse moha-medanske narode. Mi čakamo in bodemo do konca vzdržali. Italijani nam sicer ničesar ne morejo, ker je naša mornarica na varnem. Mi lahko proti na Turškem živečim Italijanom vse mogoče korake sklenemo. Mi lahko laški trgovini ogromno škodo povzročimo. Ako ne bode Evropa pravična, nastane lahko največja nevarnost za svetovni mir." Italijani na albanskem obrežju. V pristan M e d u a so udrle italijanske torpedovke in so oplenile za Preveso določeno barko. Turške baterije so nanje brez uspeha streljale. Štiri laških parnikov čuva pri Santa Mauri in zapleni vse za Preveso določene barke. Vihar po mohamedanskem svetu. V E r z e r a m u bo imeli Armenci zborovanje, na katerem so zbrali 12.000 turških funtov denarja, ki so jih darovali za turško mornarico. Obljubili so, da bodejo z vsemi močmi proti Italijanom delovali. V Jemenu so se doslej borili proti turški okupacijski armadi. Ali zdaj so vodja Imam Yahiainz njim vsi jemenski šajki sklenili, pričeti takoj z bojem proti Italiji. Ponudili so Turški vladi 100.000 vojakov za boj v Tripolisn. V Egipta so plemena B e n g h a s i istotako pomoč Turčiji sklenili. Celi Sudan je vznemirjen in se na boj pripravlja. Celo na Kitajskem in v Indiji nabirajo denarje za Turčijo. Iz Rusije in drugih držav prihaja na tisoče turških prostovoljcev. Brezuspešni trud Italijanov. Italijani poskušajo zamiraj, da bi prodrli v notranje pokrajine Tripolisa. Neposredno pred mestom je že turška konjenica, ki laške vojake vedno napada. Domače prebivalstvo se udeležuje bojev. Baje je v Tripolisu več kot 40.000 turških bojevnikov pripravljenih. Italijani so se morali že večkrat nazaj v mesto potegniti. Avstrija in Balkan. Avstro-ogrska vlada je vse balkanske države opozorila, naj ničesar ne storijo, kar bi povzročilo vojsko na Balkanu. Ako bi katera balkanska država to vkljub temu storila, m o-rala bi Avstro-Ogrska nastopiti. (To poročilo še ni potrjeno!) Anglija proti Turčiji. Kolera. Turška vlada ima pravico, zahtevati od j Egipta 12.000 vojakov. Obrnila se je vsled tega j na Angleško, da naj to dovoli. Ali ta se zdaj j nakrat npira, čeprav se je preje vedno za pri-; jateljico Turške delala. Turčija se čuti močna. Turška vlada se je zahvalila jemenskim : šajkom, ki so ji ponudili 100.000 bojevnikov. ' Izjavila pa je, da jih za sedaj še ne potrebuje. Arabski pretendent S e i d I b r i m ponudil je Turčiji 40.000 vojakov. Poročila se glasijo tako, da so se med italijanskimi vojaki že pojavili slučaji kolere. Splošno se pričakuje, da se bode ta grozna bolezen hudo med laško armado razširila. Kolera seveda bi celi vojski kmalu konec napravila. Morski boji. Iz mesta Benghasi se poroča, da je turška artiljerija dva laška parnika obstreljevala in hudo poškodovala. Med Torki vlada vsled tega veliko veselje. — „Matin" poroča, da je 6 italijanskih torpedovk ob albanskem obrežja tri turške torpedovke napadlo in po daljši bitki dve turški barki uničilo. Oboroženje? „Zeit" poroča, da je imel avstrijski poslanik Pallavicini z vojnim ministrom pogovor. Baje se je vojnemu ministru naročilo, da naj izvrši čimhitreje oboroženje, ker je pričakovati, da se Bulgarija ali kakšna druga balkanska država v vojno vmeša. Balkanske države so deloma mobilizirale in mora biti tudi Avstro-Ogrska pripravljena. Velika nevarnost preti tudi od C r-n e g o r e, ki jo bode Italija gotovo v vojsko proti Turčiji nahujskala. Novibazar. Turške oblasti so v sandžaku Novibazar med mohamedan8ko prebivalstvo razdelile orožje; med kristjani vlada vsled tega veliko razburjenje. Rusija. Rusija zbira baje na turški meji vojaštvo. Zadnje vesti. Turki so poskusili že razne naskoke na od Italijanov zasedeno mesto Tripolis. Ko so laško posadko vznemirili, so se zopet po kratkem boju par kilometrov nazaj potegnili. Turki se zbirajo v bližnjem gorovju, od koder napadajo Italijane. Pri B o m e 1 i a n u so napadli Turki italijansko stražo. Streljalo se je pol ure. Italijanom so pomagali tudi kanoni iz parnikov. Naposled so Turki zopet odšli. V noči od 10. t. m. poskusilo je več tisoč Turkov zopetni naskok na mesto Tripolis. Parniki v pristanu so jih z električno lučjo opazili in polagom£ nazaj vrgli. Poroča se, da so se pred Tripolisom trije italijanski parniki potopili. Poškodovala jih je kanonada turških baterij. Mladoturki zahtevajo zopet, da se vse Ita-lijane iz Turčije izžene. Bržkone se bode v Tripolisu v kratkem „8veta vojska" proglasila in „zelena zastava preroka" razvila. To zastavo si je Mohamed sam izvolil. Kadar se jo razvije, zavezan je vsak Muhamedanec, kjerkoli na svetu se nahaja, da prime za orožje. Velevlasti in tudi balkanske državice izjavljajo, da je mir njih stremljenje. Pri hlildlleiŠGlUU VremenU Be PriPor°ča Stra*chill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenjo. Presenetljivo ednostawcT napravi se danes iz BgJEVIH il kock gotovo govejo juho za napravo vkuhanih juh za polivanje zelenjave, „ „ zdsov, „ „ pečenk itd. Kocka da — polita edino s */. litrom vrele vode — takoj 1 krožnik izvrstne za rabo gotove goveje juhe. 391 Edino pristno z imenom Maggi in varstveno znamko križeva A. zvezda! Politični pregled. Državni zbor. Naš državni zbor je pričel svoje jesensko zasedanje pod jako neprijetnimi pojavi. Ne samo, da so revolverske krogije fanatiziranega divjaka frčale po dvorani — o čemur poročamo na drugem mestu, — so tudi češki kričači napravili zopet velikanski škandal. Kakor povsod se hočejo namreč Cehi tudi na Dunaju vgnezditi in polagoma domačine izpodriniti. V svoji neverjetni predrznosti so otvorili tndi celo vrsto Komensky šol, v katerih hočejo deco nahujskati in tako polagoma večji vpliv pridobiti. Ker so bile te šole nepostavne, jih je oblast seveda zaprla. To je vzbudilo velikanski vihar v vrstah „ pano v". In šli so ter privlekli v državni zbor množino otrok, bab, agitatorjev ter v poslopju pričeli divjati. Pod vodstvom čeških poslancev se je drnge napadalo in prišlo je celo do pretepa. Nekatere osebe se bodejo morale zaradi tega divjaštva pred sodnijo zagovarjati. Žalostno pri temu je, da so tudi nekateri slovenski poslanci vtakali svoj nos v to godlo. Mislimo, da delajo kakor stenice nadležni Čehi že Slovencem na Slovenskem dovolj konknrence; zato naj bi se slovenski poslanci raje za gospodarske potrebščine ljudstva brigali, kakor pa da se za češke junake pretepavajo . . . Vlada je predložila celo vrsto predlogov in postavnih načrtov, m. dr. tudi državni proračnn za 1. 1912, o katerem razpravljamo tndi posebej. Potem se je pričelo o raznih predlogih glede draginje razpravljati. Kot prvi je govoril socialno-demokratični voditelj dr. A d 1 e r na jako ojstri in izzivalni način. Med govorom je tndi vskliknil, da je čudež, da se v Avstriji vsled bede že niso nemiri pričeli. V tem hipu je padlo raz galerije pet revolverskih strelov; krogije so frčale okoli glav ministrov in v dvorani je nastala grobna tišina. Zbornične sluge so morilca takoj prijele. Seja je bila potem prekinjena in konferenca načelnikov sklicana. Ko je bila seja zopet otvorjena in je hotel dr. Adler svoj govor nadaljevati, nastal je velikanski vihar. Poslanci so vpili nad socialisti: Morilci! Dr. Adler je v imenu svoje stranke odklonil odgovornost za blazni čin morilca. Potem je govoril ministerski predsednik pl. G a n t s c h, ki je socialiste jako hudo napadel in jim očital hnjskarijo. Rekel je, da se vlada nikogar ne boji in da bode pot postave odločno hodila.. Isto tako so govorili razni drugi poslanci. Nato je bila prva seja zaključena. — Tudi druga seja je stala še pod vtisom Vavrakovega streljanja. Polagoma šele so se duhovi pomirili. Najprve je imel finančni minister daljši govor, v katerem je razpravljal o državnem proračunu in drugih vladinih predlogah. Posebno veselega finančni minister ni povedal. Rekel je zopet, da je treba državne dohodke še zvišati, to pa potom zvišanja indirektnih davkov. Vlada hoče urediti vžitninske davke na žganje in pivo, vpeljati monopol na užigalice, davek na automobile in šampanjce itd. Z eno besedo, govoril je tako, kakor finančni ministri vedno govorijo: _ s proti sebi obrnjenimi rokami . . . Zbornica ' je potem izvolila predsedništvo i. s. je bil iz-j voljen dr. Sylvester (nemško-narodni) za predsednika in ostali dosedanji podpredsedniki zopet. Na koncu seje prišlo je zopet do hudih prepirov; soc.-dem. poslancu Hillebrandu se je očitalo, da je Vovrakov zločin odobraval. Zbornica je na tej seji tndi o draginskih predlogih razpravljala. Zanimivo je govoril posl. K r a u s (nemški rad.) proti kartelom. Rekel- je, da je draginja splošna in da so jo k r i v i oni kapitalisti, ki se v kartelih združujejo. Na Avstrijskem imamo 66 takih kartelov. Govornik je popisal, kako ti karteli podražijo petrolej, sladkor, železo, premog itd. Po raznih vprašanjah bila je potem ta seja zaključena. — Torkova Boj v Tripolisu. Kakor poročano, so Italijani obrežje tripoličanske province že zasedli in bodejo poskušali zdaj polagoma celo deželo okupirati. Turki se pravzaprav niti branili niso, da preprečijo prelivanje krvi. Kajti dobre mornarice nimajo in italijansko bro-dovje je njih male trdnjave kmalu j porušilo. Italija se pa krvavo moti, ako misli, da je s tem že zmagala. Pravi boj za Tripolis se bode šele j pričel. In ta boj bode krvav ter dolgotrajen. Turške posadke so šle proti notranjemu dežele. Naša slika kaže take turško-tripoličanske vojake z oficirjem. Združili se bodejo ti vojaki z Arabci, ki so baje izborno oboroženi. Tako se čez Malto poroča, da je 1200 Arabcev, oborože-j nih z Mauser-puškami, v neposredni bližini Tripolisa. Posamezni poglavarji (šajki) vseh plemen Arabcev so sultanu izjavili, da mu hočejo zvesti ostati in da se bodejo do zadnje kapljice krvi proti Italijanom branili. Tako bode nastala t. zv. >guerilla<-vojska, ki je vedno nevarna in huda. Saj je imela celo Avstrija presneto mnogo za opraviti, predno je prema-' gala turške ustaše v Bozni-Herzego-|^ vini. Italijanska ekspedicija v Tripo-. lisu pa je mnogo nevarnejša in hujša.j ^ >Ali si se že naročil na jtajerief kmetsU koledar za I. 1912? TOrKlšcMhpbl i te n isctoes Mili \a r. seja je bila posebno važna, ker se je pečala z vprašanjem draginje in je prinašala tudi izjave vlade. Ministerski preds. Gautsch je izjavil, da je draginja po celem svetu razširjena. Vzroki so v prvi vrsti iskati v večnem zvišanju plač in v dejstvu, da so se široki sloji ljudstva navadili čez svoje razmere živeti. Tudi naša trgovska politika ni bila vedno srečna. To dokazujejo zlasti colnine na žitje. Ali tudi vsako drugo blago je postalo dražje. Štetje živine je dognalo, da je množina naše govede nazadovala za 374%. Tudi na Ogrskem je živinoreja nazadovala. Pogajanja z Ogrsko glede mesnega vprašanja se bodo nadaljevala. Temu vprašanju pa ne bode vlada dalmatinske železnice žrtvovala. Argentinsko meso se ni posebno lahko prodalo. Pri nas organizacija prometa med prodacenti in konzu-menti še ni dovolj razvita itd. Za Gautschom je govorila še cela vrsta govornikov. Pravosodni minister je ojstro zavrnil napade na sodnike. Zanimivo je govoril tudi poljedelski minister o pospeševanju domače živinoreje. * Štetje živine, ki se je pred kratkem po celi državi izvršilo, dognalo je, d a naša avstrijska kakor tudi ogrska živinoreja nazaduje. Ako se pomisli, da je ravno živinoreja edino polje, ki prinaša kmetijstvu pravi hasek, potem se lahko trdi, da naše kmetijstvo sploh nazadnje. Leta 1900 prišlo je na vsakih 100 avstrijskih prebivalcev 36\4 kosov govede. Leta 1910 je padlo to število za 12 3% in znaša samo še 32 kosov. Nasprotniki kmeta seveda trdijo, da dokazuje to dejstvo opravičenost uvoza inozemske živine in mesa. Po našem mnenju pa dokazuje samo to, da je pospeševanje domače živinoreje najnujnejša državna potreba. Zato naj bi vlada v prvi vrsti- našemu kmetu pomagala. Srbsko meso dovoljeno. Poljedelsko mini-sterstvo dovolilo je klalni veledružbi na Dunaju uvoz 5000 kosov govede in 15000 svinj, nadalje družbi Schleifelder 5000 kosov govede in 10000 svinj in družbi Gascau 4000 kosov govede ter 10000 svinj iz Srbije, da se meso proda na Dunaju, v Budimpešti, v Gradcu in drugih večjih mestih. No, zdaj bodejo pa vsi siti! Državni proračun za leto 1912. Vlada je predložila državni proračun za leto 1912. Z ozirom na prejšno leto (1911) kaže ta proračun sledeče številke: 1. 1912 1. 1911 Skupne potrebščine 2.916,685.263 2.818,196.736 Skupno kritje 2.916.990.844 2.818.507.772 Preostanek 305.581 311.036 Skupne svote so se torej od lanskega leta za nekaj znižale, kar pa ne pomeni mnogo. Ker še ni sklepov delegacij, „prišparala" je vlada n. pr. okroglo 50 milijonov za vojaške izdatke ; ali ljudstvu pomaga to presneto malo, ker bo-demo to svoto prihodnjo leto plačati morali. Glasom proračuna prinašali bodejo direktni davki nekaj čez 11 milijonov več kakor lani; večinoma (9"/'s milijonov) se računa tukaj na osebne davke. Indirektni davki pa morajo prinesti nekaj čez 11?/« milijonov več kakor lani. Zvišanje cen tobaka prineslo bode vladi baje čez 18 milijonov več kakor lansko leto. O posameznih točkah proračuna bodemo še govorili. Cesar je potrdil izvolitev g. dr. Joh. Schmi-derer za okrajnega načelnika mariborskega in dr. Fr. Kornfeld za njegovega namestnika. Nemiri vsled draginje na zgornjem Češkem so bili tudi posebno hudi. Posledica teh je zdaj velikanska množina kazenskih razprav. V Kra-ljevemgradcu se je imelo 66 oseb zaradi upora zagovarjati; dobili so od 5 do 10 mesecev ječe. Istotako je v drugih krajih. Maročansko vprašanje. Nemška vlada sprejela je francoski načrt pogodbe glede Maroke v vseh važnih in bistvenih točkah. S tem je zajamčeno, 'da se bodejo nasprotja med Nemčijo in Francosko mirnim potom rešila in je bojazen glede tozadevne vojske odstranjena. Streli v državnem zboru. Čudni so časi, v katerih živimo, in vedno novica, ki je neverjetna in nepričakovana. Ali živimo na Ruskem, v državi zatiranja, krvave nagajke, vislic in Sibirije ? Skoraj se človeku tako dozdeva. .. Zgodilo se je namreč to-le: Pretekli četrtek se je začelo jesensko zaae-danje avstrijske državne zbornice. Zbornica je z ozirom na dane razmere sklenila, da razpravlja najprve o predlogih glede draginje, ki so jih stavili razni poslanci. K tem predlogom dobil je najprve vodja avstrijske socialne demokracije dr. A d 1 e r besedo. Imel je daljši in ognjeviti govor, ki je imel gotovo precej re-volncijekega značaja. Glasom poročil je ravno rekel: „Jaz poznam bedo proletarijata na Avstrijskem. Ni se čuditi, da nastane enkrat vihar; čudež je le, da ta vihar še ni nastal" — — in pri teh Adlerjevih besedah vstal je na galeriji mlad mož. potegnil revolver iz žepa in ustrelil proti ministerski klopi. Oddal je p e t s t r e 1 o v. Potem je zaklical: „2 i-vela socialna demokracija!" — Takoj so prihiteli sluge in so morilca prijeli. Morilec je prav i z b o t n o meril in se je le čuditi, da se ni zgodila nesreča. Na ministerski klopi sta sedela takrat minister grof Stiirgkh in minister dr. pl. Hochenburger. Mimo njunih glav so kroglje frčale in Stvirgkha celo v obleko zadele, brez da bi ga ranile. Tudi podpredsednik Pogačnik je bil v veliki nevarnosti. Storilec je takoj dejal, da je član socialno demokratične stranke. Rekel je, da se je minister dr. Hochenburger med Adlerjevim govorom nasmejal; to da ga je tako razburilo, daje hotel ministra ustreliti. V zaporu se je potem dognalo, da se piše morilec Nikolaj Njegus Vavrakin da je Dalmatinec. Njegova družina je pristojna iz Črnegore in morilec je celo v nekem daljnem sorodstvu s črnogorskim kraljem Nikito. Izučen je kot mizarski pomočnik, ali bil je vedno dela-mržen. Pred kratkem je podedoval par tisoč kron; denar je s slabimi ženskami zapravil in ostalo mu je 600 K. Tako se je odpeljal na Dunaj. Tam je prosil znanega mu tajnika mizarske organizacije Paulina (ki je svoj čas tudi v Ljubljani delal), naj mu preskrbi vstopnico za parlament. Ta je pri soc. dem. poslancu W i d h o 1 z u posredoval in tako je prišel Vav-rak v državni zbor, kjer je izvršil svoj zločin. Njegusa in tudi Paulina so oddali sodniji in nadaljna preiskava bode dognala resnico o celi zadevi.. . Tako je bil torej letos naš državni zbor otvorjen! Ves civilizirani svet obsoja ta zločin najojstreje. Mi ne stojimo na stališču, da je tega zločina ta ali ona politična stranka kriva. Ali vsekakor se porajajo misli in načrti anarhističnih zločinov na podlagi brezmejne in brezvestne agitacije. Kdor zagovarja opravičenost nasilja, ta zagovarja tudi politični umor! Agitatorji naj bi pomislili, kaj govorijo in koma govorijo. Iskro zazburjenosti je lahko med nezavedno ljudstvo vreči, ali vihar je težko vstaviti. Proti draginji ti blazni etreli niso pomagali; nasprotno, ljudstvu so hudo škodovali. Ljudstvu in zlasti delavstvu. Politične razmere so pričele v naši državi porajati nekako anarhijo in proti tej treba bode vsem nastopati, ki imajo zraisel za red in za delo! Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. V sredo 4. t. m. je bil pri sv. Trojici občni zbor posojilnice. Do-sedajni odbor je nameraval tiho in mirno, kakor vsako tretje leto, ta zbor iu volitev skleniti. Ai< naš navadni nemir in prepir delajoči prvaki s tem niso bili zadovoljni; radi bi si našo posojilnico osvojili. Naša pososilnica obstoji že 15 let; ustanovljena z velikim trudom in skrbjo, pa tudi z velikimi težavami od gospodov F. Gollob, Kirbisch Kari, Kovačič Jakob pokojni Wracko in Steinbauer. Ti gospodje so imeli s tem veliko dela in skrbi, ali zdaj v celi Tro-jički, Antonješki in Benedički fari ni človeka najti, kateri bi rekel, da se mu je v posojilnici, katero vodi že vseh 15 let gosp. Gollob, kaka krivica zgodila; ni človeka najti, ki bi rekel, da z do8edajnim uradovanjem ni zadovoljen; le vsak kateremu je g. Gollob pomagal, ga hvali in mu je hvaležen. Jaz mislim, da tako kakor jaz, tudi vsak pošteni ud te posojilnice, gotovo pride dne 21. oktobra ob 8. uri zjutraj na novo volitev, in odda svoj glus za gospoda Gollob-a in za star odbor. Ne dajte se za nos voditi od Kraigherja, Tušak-a in Klemenčiča; ti ljudje še Vam nikoli niso nič pomagala in nikoli nič ne bodo. Ti ljudje bi zdaj radi korist nase potegnili. ti ljudje bi se radi s tem bahali kar je g. Gollob pripravil! Da se to tem tujcem ne posreči, pridite vsi vrli udi in volite zopet našega g. Goloba in njegov odbor! Član posojilnice. Ljutomer. 0 izidu znane Karlekove zadeve so poročali že razni listi precej obširno. „Sta-jerc" ki je poseben ljubljenec lotmerškege „Geld-juda", bode pogledal vsestransko v vse predalčke, kajti ljudstvo mora in hoče zvedeti to, kar je res in gola resnica. Zamorec se je pral in pral; toda umazan je bil dr. Grossmann, ko je začel tožiti, umazan je še tudi danes in umazan ostane do zadnje urice. Verjetno je toraj, da je porabljal dr. Grossmann, odvetnik in posestnik v Ljutomeru, stare koleke! No, o tem so bile prepričane že davno Seršenove krave. — Znano je, da je zaslužil Karlek z nekim pooblastilom na nepošten način 2 kroni. Očitala so se mu razna ostudna dejanja — toda ta poštenjak ni tožil. Možakar je izjavil mnenje, da bi bila pravda s „Štajercem" brezuspešna. To radi verjamemo, kajti dokazalo bi se, da so vse trditve resnične in Karleka vzela bi bila megla že davno. Dr. Grossmann se je opetovano širo-koustil, da je žrtvoval za ljudstvo tisočake in tisočake, čudno! Ni pa imel potrebnega drobiža, da bi začel tiskovno pravdo zoper „Štajerca", kar bi bila vendar njegova dolžnost. Takrat, ko je tožil neke odlične gospode, ker so trdili, da ima posojila od Siidmarke, je tekom obravnave prisegel, da nima takega posojila. V 8 starimi Štemplni obrobljeni in s sfinksom poškropljeni pravdi izjavil je pa vedno pošteni Karlek, da tozadevno prisegel ne bode. Zdrava pamet, kaj porečeš k tema slučajema?!. — Izid pravde, ki se je dokončala dne 5. oktobra t. 1. v Mariboru, je ljudstvo skrajno presenetil. Karlekovi gnusni čini so znani v vsaki kočici ia ne najdeš človeka, ki bi mu bil prijateljski vdan. Odvetniška zbornica ima celo kope gradiva. Od nje se je zahtevalo, da bi poslala v Ljatomer preiskovalnega komisarja, ki bi zasledoval in študiral na licu mesta in takorekoč od osebe do osebe nad vse smrdljivo delo prvaškega voditelja dr. Grosemana. Sedaj bode govorila na podlagi starega gradiva ter novih in najnovejših dejstev ta njegova oblast v Gradcu. Res pa je: Glas ljudstva — Božji glas ! — Povsod slišiš vprašanje: „Kako je vendar bilo mogoče, da ni zgrabil državni pravdnik nesramnega človeka, ki sliši na ime Karlek, da niso pomagali vsi dokazi, da so bili ovrženi vsi znaki in da je ostala le verjetnost lumparije na kosmati vesti „Geldjnda" in poštenjaka vseh poštenjakov?!" Odgovor za danes: »Laž, zavijanja, sumničenje, slučaji in morda neka Božja milost, ker še možiček ni popolnoma dozorel za vraga." Pošteno ljudstvo! Verjetno je toraj, verjeti se da in verjeti se mora na podlagi sodnijske razsodbe, da je porabljal dr. Karol Grossmann, odvetnik v Lj u to m eru, stare štemplne in da je ogoljufal s tem lopovskim činom državno b 1 agaj no. Sv. Anton v slov. gor. Malokedaj se sliši in bere v Vašem cenjenem listu od nas Anto-njevčanov. Zato pa g. urednik, si ne želimo, da bi ta dopis romal v koš. Naj se zve med svet, kako imamo mi vendar vnetega in pridnega g. kaplana. Posebno skrb ima on za dekleta. Da si pridobi gotove osebe, naroča časnike, naslovljene na kaplanijo, da hodijo ponje. Iz tega potem sledijo taki slučaji, kot navedem tu enega. Prišel je namreč opoldne nek fant iz Smoline po spoved k neki hudo bolni osebi. Ko opravi tam kaplan svojo dolžnost, mislil je domov gre-doč kaditi cigarete; ker jih pa ni imel je šel od tam v bližnjo gostilno in trgovino, da si jih kupi. Imel je pa tisti gostilničar in trgovec ravno zidarje. Gre tudi k njim malo pogledat. Ker pa Od vojske. Turčija je imela* vedno hude notranje boje. Prejšni njeni vladarji, zlasti bivši sultan Abdul Hamid so si domišljavali, da so še vedno nekaki azijatski poglavarji. Zato so zapirali državo pred vsakim zunanjim, modernim evropejskim vplivom. Vkljub temu, da i na Turčija pravzaprav velikanske moči združene, jih pod starim režimom ni mogla in ni hotela izrabljati. Ko so potem prišli Mladoturki do vlade in so nazadnjaškega sultana pregnali, pričeli so seveda v kratkem času z vso naglico državo modernizirati. Poklicali so iz Nemčije oficirje in vojaške strokovnjake, ki so armado popolnoma reorganizirali in izvežbali. Tako se za-more turškajarmada danes z velikim nasprotnikom meriti. Naša slika kaže glavne vrste vojakov Turčije (zgoraj) in Italije (spodaj). Zgoraj (pri Turkih) vidimo od leve na desno: 1. ulanca, 2. dragonca, 3. albansko in-fanterijo, 5. pehotno artiljerijo, 6. in 7. pa generalne štabne oficirje. — Pri Italijanih (spodaj) vidimo: 1. in-fanterista, 2. infanterijskega oficirja, 3. bersaglieri-vojaka, 4. planinskega lovca, 5., 6., 7. in 8. mornarske vojake, oficirje in mornarje, 9. kavalje-rista, 10. štabnega oficirja in 11. artiljerijo. Tu rKrsches Mi t i ta r JralienlschGshitilar. Untontertst. VBersaejiien. r t.r « rtjmwmjpeoi 9Kav3l'.ensi\ H.Mil> ^' L inf.offiu'er . 1. Al p»"jaqet 4 ~~ je kaplan hudo zgovoren mož v družbi, ni ostalo to brez posledic. Dal je najprej za par litrov vina, potem še za par. Zidarjem in drugim delavkam je prišla ura za nehat. Bilo je pri delu tudi več deklet. Te je silil kaplan, naj zapojejo katero. Razgreti od vina, začno peti vsi vkup; peli so pa hudo narodne pesmi kakor je tista: „Dekle pleničke prat, pri bistrem studencu" itd. Kaplan je dobro vedel, da biva na nasprotni strani bolana oseba (umrla je po tem dogodku za par dni); a vkljub temu je silil k petju. Menda je dišalo kaplanovi najljubši osebi v imenu „korzingarce." Prišla je menda nalašč v trgovino, da kupi kaj malega; ker ji je bilo rečeno od kaplana, naj prisede, je to radovoljno storila. Peli so tako dolgo, da ljudje, ki so to slišali, niso vedeli ali so bile pesmi ali kedo drug spušča take živinske glasove v svet. Okoličani, so se zgražali nad takim petjem in kričanjem, posebno, ko se je izvedelo, da je bil zraven g. kaplan. Bil je že precej natrkan in [v tem izrazil marsikaj, kakor tudi to, da se bode prosil na drugo faro, da noče več hlapčevati ne fajmoštru in ne faranom. Ura je bila že pol desetih zvečer, ko se spravijo na odhod. Del družbe se razide domov, drugi del družbe pa gre z kaplanom ali bolje rečeno z „korzingarco." Pojoč pesmi pridejo do razpotja. Ona pa reče kaplanu, da naj gre ž njo, ker jo je strah, posebno pred materjo. Njemu se seveda ni mudilo domov, čeravno je ura že pozna in dobre pol ure daleč na okrog, zato gre ž njo. Gre pa še neka druga oseba v imenu „kubarce" iz mesta Gradca, ki je bila na počitnicah pri svoji teti. Ko pridejo tako do njenega doma, obide navidezen strah g. kaplana in reče, da naj gre katera ž njim. Ker pa mati nobene ni pustila, je šl» ona sama nekaj časa zraven. Kaj ne, dragi urednik in pa bralci ljubega nam lista, kako lepa je ta do-godba! A je žalibog resnična. Kaplan Kren si misli, da ni nič to napačnega. Če pa on zve, da si je peljal kateri fant dekle v krčmo in potem gre k nje domov, pa razbija in razsaja po kanceljnu, da je strah gotovo vsacega, kateri je v cerkvi. Ali je to lepo, da je pomagal peti take nelepe pesmi nasproti bivajočega bolnika? Raje bi šel k njemu in ga tolažil v že skoro zadnjih trenutkih njegovega življenja. Čakali smo par nedelj, če bo res vzel slovo od svojih ovčic; ker pa je precej nabermal po fari pšenice, mu je menda upadel pogum, da bi se prosil drugam. Povem naj še nekaj, kar vzbuja vso ljudstvo v fari. Peljal se je predzadnjo nedeljo zvečer ob deveti uri na spoved v drugo faro sv. Andraža v občino Ljubina. Pri njem pa je bila tisti večer „korzingarca". (Ona gre večkrat k njemu.) Bilo je pa njo strah samo doma, da bi se pripeljal on spet nazaj ali pa, da bi šla domov, zato se pa pelje ž njim dve uri daleč na spoved. Ona in voznik počakata zunaj, da opravi on svojo opravilo pri bolniku ; potem se pa peljejo skupno nazaj. Med potom pa se prigodi majhna nesreča (tako namreč govore ljudje). Zvrnejo se v gozdu tako imenovani »črni luknji". To pa ni bila še najtavečja nesreča, če se je to zgodilo, le to je grozno, da se je med tistim časom zabliskalo in strah je obšel pa ne voznika, ki tega ni videl, kaplana namreč samega . . . Bojim se, da mi g. urednik ne prestrižejo s tistimi dolgimi škarjami moj dopis, zato ga končam ; le to naj še povem, da če se ne bo poboljšal g. kaplan, in bo uganjal večkrat take neslanosti,, bom Vam in pa bralcem tega lista r sik dar poročal. Faran. Sv. Križ na murskem polju. Nedavno so se vozili naši „zvezarji", recte „oberklerikalci" s svojimi ženskami k Jeruzalemu v neke gorice. Z njimi so bili nemški in slovenski pridigarji in katehetje ter bogoslovski profesorji, kot vodja vsega pa naš č. g. župnik. Tam se je pilo in jedlo in zopet jedlo in pilo, vmes pa prav pridno klestilo po poštenih ljudeh. Naš g. župnik pa je blage volje sprejemal informacije za nedeljske pridige. Kako ste se pa počutili v tej drnžbi, g. župnik? Potem, ko so se vsi dosita najedli in do grla napili izbornega Jeruzalem-čana, so se peljali domov. Spotoma se je pripetila nekemu „oberlderikalcu" nezgoda. Po Ljutomerju pa je neka znana ženska tako kričala, da ji je baje hotel redar že hladno prenočišče preskrbeti. Vi, g. župnik, ki po nedeljah tako gromovito udrihate proti pijancem, prekli-njevalcem, obrekovalcem in oskrnnjevalcem nedelj ter praznikov, posezite enkrat v vašo lastno stranko. Tam bodete našli brez navodil dovolj gradiva za pridige. Povejte jim nekaj pri vaših tajnih zabavah! Kdo oskruni praznike, kakor vaši klerikalci, ki se na Bogu posvečenih dneh okoli vozijo in pijančujejo? Kako pa je bilo na Roškarjevem zborovanju, ko niste mogli predsednika dobiti? Tedaj ste priporočali za predsednika Vašega nadagitatorja, sebi in njemu v posmeh. Pač v sili vrag mušice zoblje, ali ta človek vendar ni zmožen politična zborovanja voditi. O drugih klerikalnih neumnostih enkrat pozneje. Farani. Iz Amerike. Milwaukee, 25. sep. 1911. (Severna Amerika) Cenjeni gospod urednik! V Milwaukee ima „Stajerc" Že lepo število naročnikov in z vsakim dnevom se pač število novih veča; vendar pa se redko kedaj sliši od nas. Zato bi jaz prosil malo prostora, da vidite, kako tisti, ki se štejejo k najbolj „narodnim" in „pobožnim", plačujejo storjene njim dobrote. Pred kratkim je odišel neki Š. A. K. iz Stop-nega pri Makolah v staro domovino. Delal je tukaj 4 leta v Milwaukee Chair Co. Toraj 4 leta se je BVorman" mučil z njim in mu moral vsako reč razgovediti kot majhnemu otroku, medtem ko bi mu se ne bilo treba, ker je tukaj tacih, ki znajo nemški in angleški, na izbiro. Ali njemu se je mož smilil, in potrpelje z njim. Sedaj, ko si je nekaj prihranil in šel domu, je ta surovež, mesto da bi se „Vormanu" zahvalil za njegovo potrpežljivost z njim, kazal fige in mu rekel par psovk v obraz, katere se je v štirih letah naučil angleški. In par Slovencev, ki delajo tam, so se temu smejali. Sedaj pa se povprašujejo in čudijo, kako da „Vorman" ne sprejema več Slovencev. Bedaki, ali naj sprejema še naprej take osebe, ki plačujejo dobrote na tak način?! Ko bi ta-le junak ne bil čisto bedast, bi se gotovo sramoval, a tako si misli, Od vojske. Omenili smo že, -rfs/ da je turško vojašto prav izborno, čeprav ni vsled večnih notranjih prepirov in kriz turška mornarica moderno oborožena. Naša slika kaže turški parnik s svojo artiljerijo v boju. Mali parniški kanoni se sicer ne morejo meriti z velikanskimi topovi italijanske mornarice, ali prezreti se jih zlasti z ozirom na pogum turških vojakov tudi ne sme. Disciplino imajo turški mornarji izborno in verski fanatizem Muha-medancev ne pozna nobene bojazljivosti. — Turške barke sobiie TOrKische- ScnifiSarti llena. od Nemčije kupljene in tudi mornarji so večinoma od nemških oficirjev vzgojeni. da je storil veliko junaštvo. Z njim je šel tudi „Stari Amerikanec", o katerem je „S3tajerc" že itak pisal. Vendar je spravil še prej svojega brata sem, da dela on zgago tukaj. Ta je še popolni „Grunhorn" in toži stare delavce, da bi jih spravil ob delo, seveda s pomočjo dragih, kajti sam se „nemre viin zgiičati", ker v Ameriki „uači giičijo, kot pri Veliki Nedeli." Vendar prava dva sta odišla skupaj, in res je, da „gliha vkup štriha." Čudno, da se taki junaki ne držijo gesla „Svoji k svojim" in ne delajo samo po slovenskih tovarnah. Čudno, da se ta stari Amerikanec, ki je vendar tako narodeu, ne boji za svojega brata, da bi postal nemčar ali celo Anglež. Kajti ni še celo leto tukaj, in že zna „yesser" in „šurB, in to vendar ni slovensko. Prihodnjič več. Pitnklavi Hons. ■m ki drži kaj tia zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstranili ter mehko. nežno kožo in beli leint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Sleckennfeid") ■ ci Bergmans S Co. TdsiOT a. L Kos za bO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. 5000 kron nagrade razpisano je za tistega, ki bi mogel naznaniti ponarejalca 100 kronskih bankovcev iz leta 1910 in 20 kronskih bankovcev iz 1. 1907. Taki ponarejeni bankovci krožijo namreč v zadnjem času po Avstriji. Pona-redbe so prav izborne. Pozna se jih zlasti na tem, da se mastno svetijo. Ruske razmere označuje slučaj morilca Bagrova. Kakor znano, ustrelil je Bagrov ministra Stolypina in je bil zato na smrt obsojen ter 25. p. m. v Kjevu tudi obešen. Delavci napravijo so ob tej priložnosti velike izgrede. Par sto delavcev je policija zaprla. Tudi mnogo hišnih preiskav je napravila, pri katerih je našla veliko število revolucijskih oklicov. Zanimivo je to, da se še danes natanko ne ve, je-li je služil Bagrov- nazadnjaški „Ohrani" ali pa revoluciji. Preiskava je pustila mnogo nejasnega. Neki Kuljabko izpovedal je pri sodniji sledeče o morilcu: Bagrov bil je od 1. 1906 naprej tajni agent kjevske „Ohrane" (to je one krvoločne organizacije, ki deluje skupno s policijo proti ustašem). Bil je eden njenih najboljših delavcev. Vse njegovo delo je bilo izdajstvo. On je razne anarhistične organizacije izdal iri vsled njega so bili njih člani v Sibirijo odgnani. Tako je padel vsled Bagrova voditelj anarhistov Taratuta policiji v roke. Razkril je razne fabrike bomb in Bagrov je napravil, da je bilo stotero ustašev obešenih in v Sibirijo odgnanih. Leta 1910 zapustil je Bagrov Kjev in se je tam šele 10 dni pred svojim umorom zopet pokazal. Kuljabki je takrat povedal, da hočeta dve osebi ministra Stolypina umoriti. Potem pa je šel in — ustrelil sam ministra. Pač čudno! Tudi pred svojo smrtjo v očigled vislic ni hotel Bagrov povedati, kako je ta načrt v njegovem srcu dozorel. Po našem mnenju je slučaj Bagrova pač dokaz, da je v krvavi državi carja-batjuške vse gnilo in da se porajajo celo v policijskih srcih ustaške misli. Iz Spodnje-Stajerskega. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama ** pomenijo letne in živinske sejme. Dne 14. oktobra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. oktobra pri Sv. Lovrencu nad Mariborom*; v Ernovžu (sejem z malo živino), okr. Lipnica. Dne 16. oktobra na Planini*, okr. Sevnica; v Racah*, okr. Maribor; pri Sv. Lenartu**, okr. Slov. Gradec; pri Sv. Duhu v Ločah**, okr. Konjice; v Spielfeldu**, okr. Lipnica. Dne 17. oktobra v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 18. oktobra v Podsredi**, okr. Kozje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Treh Kraljih, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Imenem (svinjski sejem), okraj Kozje. Dne 19. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 20. oktobra v Rogatca (sejem b ščetinarji). Due 21. oktobra v Sevnici**; v Brežicah (svinjski sejem); pri Mali Nedelji**, okr. Ljutomer. Iz Šikole se nam poroča, da neki Anton Greif prav nepotrebne opazke o.tamošnjih gasilcih dela. Tako trdi m. dr., da se požarniki. v Šikoli zdaj sami po „ Štajercu" hvalijo in povzdigujejo ter da je bilo vso drugače, kakor se piše. Temu nasprotno izjavljam podpisani, da sem bil j a z s a m pri okrajnem gasilniškem zboru v šikoli, da sem sam opazoval izborno uspele vaje tamošnjih vrlih gasilcev, ter da sem sam dotično poročilo v »Štajercu" spisal. Kdor pa kaj druzega trdi, laže vedorna! Sicer pa so se vsi zunanji požarniki, z okrajnim načelnikom g. Stendtejem jako laskavo izrazili o šikolski požarni brambi. Vsi smo bili veseli nad lepim uspehom. Vsa čast šikolskim gasilcem; tisti pa, ki o njih neumne govorice širijo, naj se sramujejo, ker hočejo celo požarno brambo v svojo politično gonjo potegniti. Toliko Greifu in njemu eduakim možakarjem v odgovor! — Ptuj, 10. oktobra 1911. — Kari Linhart, urednik „ Štajerca." Roševa gospoda v Hrastniku se je zopet enkrat grozovito opekla in do kosti blamirala. Kakor znano, nahaja se v Hrastniku prepotrebna nemška šola. Potreba te šole je že s tem dokazana, da ji je vlada v jako hitrem času priznala javnost. Rošeci so od jeze ogenj in žveplo pljuvali in so letali od Poncija do Pilata. Končno so nahujskali občinska zastopa v Dolu in Trbovljah ter krajni šolski svet v Hrastniku, da so se ti proti tej javni nemški šoli pri upravnemu sodišču pritožili. Ali upravno sodišče je to postavno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in Roševci so za eno blamažo bogatejši. Nemška šola v Hrastniku pa bode cvetela in napredovala, ko se nikdo niti več spominjal ne bode, da je enkrat po Trbovljah pašoval neki Roš. Na Bregu pri Ptuju otvorili so pred kratkem novo zgrajeno nemško šolo. Kako občutna potreba je bila ta šola, dokazuje dejstvo, da je danes že prenapolnjena in da ji bode treba že v kratkem četrti razred priklopiti. Prebivalstvo v ptujski okolici je jako veselo nad tem uspehom. Za šolovodjo bil je imenovan g. nadučitelj \V a n k m ii 11 e r, ki je priznan kot izvrstni šolnik in dolgoletni praktik. Želimo, da bi šola cvetela in napredovala! V Studencih pri Mariboru so preteklo nedeljo otvorili novo nemško dekliško šolo. Slav-nost je bila prav veličastna. Pri uresničenju šole je pomagal nemški „Schulverein" z izdatno podporo. Nova nemška šola. Prihodnjo nedeljo vrši se v Peklu pri Poličauah slavnostna otvoritev nove nemške šole, t. . zv. „Roseggerjeve šole". Šola je prvakom hudi trn v oku, ali prebivalstvo se nove šole iskreno veseli. Ljudska tombola v Ptuju se je prav imenitno obnesla. Ljudstva je bilo dovolj in za šolsko deco določeni čisti dobiček je velik. Prvo tombolo (kolo za 200 K) dobila je neka učenka, drugo (šivalni stroj) neka železničarjeva soproga in tretjo (šunko s podstavkom) neki okoliški posestnik. Ostalih dobitkov je bilo blizo 400. Zgradba gimnazijskega poslopja v Celju se bode zdaj menda vendar kmalu uresničila. V državnem proračunu za 1. 1912 je namreč v ta namen postavljenih 150.000 K. Skrajni čas je, da se ta zgradba prične, kajti staro poslopje ne odgovarja v nobenem ozira tozadevnim potrebščinam. Speči voznik povožen. Posestnik Blaž Ka-čič peljal se je s polnim vozom na cesti proti Debrn pri Laškem trgu. Na vozu je zaspal. V spanju je padel na tla in bil povožen. Pri tem je pridobil take težke rane, da je drugi dan v bolnici umrl. Vlomi in tatvine. Posestniku Francu Plev-nik v Bojznu pri Brežicah so vlomili tatovi v omaro in mu ukradli uro, prstan, obleke ter čevlje. — Mlinarju Jos. Stadler v Hrastju pri Brežicah je njegov pomočnik Jože Klančar moke, žitja, otrobov in puško za 100 K ukradel. — V Trbovljah ukradel je delavec Vazil Babjek neki gospej precej perila, krčmarju Ocepek pa obleke in dežnike. Hrvatske purice. Vkljub temu, da je uvoz prepovedan, pripeljala sta Jaka Poslek in Jože Anderlen iz Hrvatske 150 puric. Pri Rogatcu jim je oblast purice odvzela. Purice bodejo javno razprodane, denar vzame država, trgovca pa se bodeta imela poleg tega še pred kazensko sod-nijo zagovarjati. Utonil je v Drani pri Št. Vidu pri Ptuju vpo-kojeni oberlajtnant L. Mathaus. Nesrečnež, katerega truplo so že našli, zapušča vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. Zaprli so v Ptuju slugo poštnega urada Antona Strasser zaradi poneverjenja pisem v službi. Nesrečno streljanje. V Ravnah pri Šoštanju hotel je neki 16 letni fantič na čast godu svojega očeta z možnarjem streljati. Možnar pa se je razpočil. Odtrgalo je nesrečnemu fantu desno roko do komolca, na levi pa dva prsta. Tudi oko mu je poškodovalo. Da bi se vendar to grdo razvado streljanja enkrat odpravilo! Belega vrabca z rdečimi očmi so opazili v bližini gostilne „grune Wiese" pri Celju. Pač redka prikazen! Brezsrčna hčerka. . Sodniji naznanili so hčerko 81 letnega posestnika Andreja Kolar v Skofjivasi. Nesrečnega očeta so našli bolanega v ranah in umazanosti. Hčerka je očeta trpinčila in pretepavala. Neprevidnost. Učencu trgovcev Kosteinsek in Schuschek v Brežicah padla je goreča svetilka iz rok. Nastal je takoj ogenj, ki je za 18.000 K blaga uničil. Požarniki so ogenj komaj na goreče poslopje omejili. Umor. Na cesti iz Slov. Bistrice v sv. Martin počakal je viničar Franc Rolc čevljarja Matijo Verbek in ga je iz maščevanja s sekiro ubil. Morilec, ki ima 4 nepreskrbljenih otrok, je že v zaporu. Vlomili so neznani tatovi v trgovino Mayer v Pobrežju pri Mariboru. Pokradli so 70 kil sladkorja, 24 kil soli in 6 kil -žajfe. Škode je za 160 kron. Pri mašini odtrgalo je mizarju Terstenjak v Mariboru 4 prste desne roke. Cena žetev. Neki Vodušek pokradel je v goricah posestnika Perkovitsch v Rogaški Slatini mnogo grozdja ter orehov in je vse to po jako nizki ceni v Negavi prodajal. Dali so ga pod kljnč. Oj ti presnete babe! Delavčeva žena Frančiška Kops v Vegrinu, katere mož živi v Ameriki in ji je vedno dovolj denarja pošiljal, pobegnila je z rudarjem Markom Majcen. Zaljubljena babnica zapušča 2 nepreskrbljena otroka. Majcena zasledujejo tudi zaradi vloma. Postopač. V Rogatcu so zaprli Viktorja Anderluh, ki je v raznih krajih kradel in potem hotel čez hrvaško mejo pobegniti. Uboj. Skoraj nedorasli fantje v Bišu v Slov. gor. so napadli posestnika Franca Munda s poleni in ga tako hudo pretepli, da je umrl. Mlade ubijalce Martina Majeršič, Johana Firpas, Johana in Jakoba Kranjca so že zaprli. Čudno da se ravno v najbolj klerikalnih krajih največ ubojev zgodi! oez stopnice padel je pri Majdiču v Sp. Hotinjah uslužbeni delavec Carara in obležal s smrtnonevarnimi ranami. Nezgoda. V Trbovljah je pri sekanju drv rudarju Alojzu Preloger odskočila sekira in zadela v bližini stoječega rudarja Karla Vodnik tako hudo v levo roko, da ga je težko ranila in so ga morali v bolnišnico odpeljati. Rudarska nesreča. V Hrastniku padel je rudarju Antonu Ferce „šteropel" na nogo in mu jo je zlomil. Trboveljski „ajmoht" ima zopet svoj škan-dalček. Pavla Letnik, hčerka jako pobožnih sta-rišeV, ukradla je namreč svojemu možu hranilno knjižico; potem se je odpeljala s svojim ljub-čekom Traminšek v Ljubljano in vzela iz hra-nilnilnice 1000 K. Končno se je čedni parček odpeljal v tujino. Oj ti trboveljska pobožnost! Zverine. Posestnik Franc Lokošek v Dobju mora biti radi težke rane na nogi v postelji. To so porabile njegova žena in hčerke in se bolnika grozno trpinčile. Polile so ga v postelji z vodo, metale po tleh in pretepavale. Zverinske babe se je sodniji naznanilo. V vagon vlomil je v Celju neznanec in ukradel zavoj blaga ter nekaj kož. I Is Koroškega. Grafenauer kontumaciran. Preteklo nedeljo imeli so kranjski hujskači s svojim društvom „Slovenska straža" v Celovcu neko zborovanje. Udeleženci so se hudo začudili, ker edinega slo-vensko-klerikalnega poslanca na Koroškem, našega prijatelja Grafenauerja ni bilo navzočega. Nekateri debeli fajmoštri so že šepetali, da je postal Grafenauer nakrat brez verski „ liberalec". Temu nasproti pa bodi sledeče pribito: Grafenauer ni »liberalec" in to tudi ne mara postati, kajti klerikalno prepričanje se dandanes mnogo bolje obrestuje. Ali nekaj druzega je: Grafenauer ima na svojem posestvu govejo kugo na parkljih in gobcih; pozabil je hleve natanko z žegnano vodo poškropiti in tako se je ta neprijetna bolezen tudi pri njegovi klerikalni govedi razširila. Oblast je tudi „brezverska" in je govedo našega orglarja kontumacirala. Seveda je bil tudi Grafenauer sam kontumacirau, kajti oblast se ne zanaša na desinfekcijsko moč že-gnane vode. Ko bi bil torej Grafenauer na dotično zborovanje prišel, pa bi se omenjena bolezen prav lahko med pobožnimi klerikalci razširila. V „Š-Mirovem" uredništvu itak že vlada. . . Napredna zmaga. V P r e v a 1 j u bil je dosedanji zasluženi župan g. Leopold Pristou zopet za župana izvoljen. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni gg.: Fr. Lahounig, M. Pausche, A. Hribernig, K. Pogantsch, F. Jurkovič in T. Fili-povsky. Črno hujskanje ni nič škodovalo. Čestitamo! V Svečah v Rožni dolini — tako se nam piše -r- praznovala je dne 8.. oktobra 1911 popoldne tamošnja prostovoljna pozama bramba praznik svojega 25 letnega obstoja. Ob tej priložnosti bilo je tudi 5 požarnikov, ki so neprenehoma skozi 25 let člani društva, 6 častnimi znaki odlikovanih. Ti možje so gg.: Anton Plautz, Jos. Pack, Peter Kovatschitsch, T. Po-lanz in Martin Antonitsch. K slavnosti došlo je Preveša. Kakor znano, je v celi italijansko - turški vojni najvažnejše vprašanje je-li bode Italija svojo vojsko tudi v Evropo zanesla. Kajti to bi pomenilo hudo vznemirjenje tudi za ostale velevlasti, zlasti za Avstro-Ogrsko. Deloma so tozadevna poročila že prišla. Zlasti se gre tukaj za turško provinco A1 b a- | slika kaže to važno postojanko, od katere je veliko od-n i j o, katere glavno pristanišče je mesto Preveša. | visno, je-li bode vojska tudi našo državo prizadela. To mesto so Italijani baje že pričeli bombardirati. Naša | ------— Ansichr d es Ha fens von Preveša. jako veliko sosednih požarnih društev iz Rožne doline na tej in oni strani Drave. Tadi „Werks-fauerwehr1' iz Bistrice se je slavnosti polnošte-vilno udeležila. G. dr. Klimbacher, župan občine Bistrica v Roža, dekoriral je omenjenih pet gasilcev, ko je spregovoril jako zanimive, ganljive slavnostne besede, s požarniško jnbilejsko medajlo za 25 letno službo. Medtem olepšavalo je moško pevsko društvo iz Bistrice pod vodstvom g. Kriessmann s krasnim petjem celo 8lavnost. G. načelnik okrajne zveze je potem tudi prav lepe besede izpregovoril. Nato se je vršila lepo uspela veselica v prostorih pri „Adamu" v Svečan. Krepki „Gnt Heil!" vrlim gasilcem ! BHČOVS. Piše se nam: V noči od 5. na 6. t. m. zadela je našo pokrajino grozovita nevihta. Nekaj potokov stopilo je iz bregov in je napravilo sosedna zemljišča podobna močvirju. Tudi občinska cesta je hudo poškodovana. Vodovod, ki ga ravno gradijo, je hudo prizadet le pri vodovodu napravila je nevihta škode za 550 kron. Prizadeti stopili so do vlade, da pomaga izdatno težko prizadetemu prebivalstvu. Slična nevihta se je zgodila zadnjič leta 1893. IZ Vrbe (Velden) se nam poroča: Zaročila sta se g. stud. ing. Oskar Lingl, c. k. namest-niški asistent in gdč. Mitzi Morak. Čestitamo! Globasnica. Piše se nam: Globasnica s 110 številkami, nadalje sosedne vasi Zaunstein s 30 številkami, sv. Štefan s 67 številkami, Kleindorf s 24 številkami, torej skupaj 230 številk, imajo samo enega čevljarskega mojstra in ta je zagrizeni klerikalec. Naprednjaki naročajo si torej svoja obuvala od drugod. Dobri čevljarski mojster, ki zna izvrstno delati, imel bi tukaj dela čez glavo. V drugih krajih so obrtniki drug drugemu napoti. Pri nas jih primanjkuje. Kdor se želi torej kot čevljarski mojster v Globasnici naseliti in je našega mišljenja, ta naj se oglasi pri g. Augustu Paar v Globasnici. Zid podrl se je pri neki zgradbi v sv. Petru pri Celovcu. Zidarja Grosmanna je hudo ranilo. Opekli bo se neki tatovi v Beljaku. Že drugič so namreč v evangelično cerkev vlomili in ukradli železno kaselo, v kateri pa ni bilo skoraj nič denarja. Pač pa so napravili za 100 K Lep sosed. Posestniku Wernigu v Pasjivasi izginila je svinja. Našli so jo potem pri soseda skrito. Predrzni tat. V Mellachu je neki Franc Zwischenberger prodal ukradeno kolo za 60 K. Potem je kovaču Wutte drugo kolo ukradel in pobegnil. Iz Trsta pa je pisaril orožnikom in drugim osebam razglednice, na katerih se je iz oškodovanih norčeval. Ukradel je nekdo posestniku Miggl v Kal-tenbergu večjo svoto denarja. Tat je baje neki okoli 20 let star postopač, ki je tudi star denar prodajal. - Nesrečna mačka. V Prevalju skočite je v Konič-koči mačka in vrgla pri temu škatljo karbida v škaf vode. Takoj so se razvili plini. Kočarica je šla gledati in imela po nesreči v roki gorečo nžigalico. Plini so se takoj vneli in nastal je ogenj, ki je kočo popolnoma vpepelil. Kočarica in njena dva sinova sta bila pri rešilnemu delu hudo ranjena. Mrliča našli so v bližini Spodnjega Drau-burga. Mrtvi je bil okoli 50 let star in je hodil dalje časa tam okoli. Ukradel je neki hlapec Rudolfa Perkonig v Witschu obleko in škornje. Tata so zaprli. V Snegu. Iz Raibla se poroča, da sta iskala posestnika Marko in Struggl v gorovju pri Man-hardu svoje ovce. Nakrat ju je zasula snežna lavina. Marka so še živega, a težko ranjenega iz enega rešili. Struggla pa so najdli šele pozneje kot mrliča. Ponesrečeni Strnggl zapušča 3 nepreskrbljene otroke. Marka pa je imel letos že drugo nesrečo, ker mu je hiša pogorela. Laški dezerterji. Iz Beljaka poročajo, da prihaja skoraj z vsakim vlakom iz Italije mnogo oseb, ki se hočejo vojaški službi odtegniti. Na stotine laških dezerterjev je že prekoračilo avstrijsko mejo. Pazite na deco! V občini Techelweg padel je 6 letni sinček posestnika Kegel v škaf vrele vode. Pridobil je take opekline, da je drugi dan umrl. ■— 6 — Delavske nezgode. V magnesit-lomu pri Radenteinu se je neki delavec vsekal v koleno in se težko ranil. — Delavcu Gomšiču istotam pa je cirkularna žaga roko odtrgala. — Nekemu dečku je stroj prste na obeh rokah odtrgal. Požar. V Tigringu pogorelo je veliko gospodarsko poslopje graščaka Langsteiner iu z njim 500 centov slame. Cigani cigane obkradli. Pri Weitenafeldu je bilo ciganu Weinlich mnogo blaga ukradeno. Obenem je izginila njegova lepa hčerka Alvina. Dognano je, da je drugi cigan Foyn hčerko od-vedel. Doslej še niso rnjavega parčka našli. Stavba podrla se je v Libeličah; razvaline bo zasule preddelavca Venturina in ga smrtno-nevarno ranile. Kravo povozil je brzovlak pri Sattendorfu. Krava je bila last posestnika Lenzbauer. Vrat prerezati si je hotel v Radlachu kočar Albin Stocker. Ranil se je težko. Vzrok poizku-šenega samomora je baje duševna bolezen. Pogorelo je v Flattachn gospodarsko poslopje posestnika Kolbitsch z vso žetvijo. Zažgal je 10 letni sinček, ki se je z užigalicami igral. Posestnik ni bil zavarovan. Sleparil je pri keglanju v Celovcu znani goljuf Janez Pulferer in je potem pobegnil. Rop. Uradniku J. Napokoj je v Beljaku na cesti neznanec bankovec za 100 K iz rok iztrgal in pobegnil. Zasledovali so ga takoj, a tat je skočil v Dravo, jo preplaval in potem izginil. Yabilo na naročbo. S 1. oktobrom pričelo se je zopet novo četrtletje in usojamo si tedaj cenjene čitatelje na naročbo vabiti. „išta,jerc" je največji in najcenejši ter najbolj razširjeni tednik v slovenskem jeziku. Brez ozira na desno in levo koraka vedno svojo pot naprej in ta pot je: boj vsem izkoriščevalcem in zapeljivcem ljudstva in naprej za gospodarsko zboljšanje! Treba pa je pri temu, da se naroči vsakdo ta velepotrebni list. Čimveč naročnikov dobimo, temveČji bode i list. Naročnina je tako malenkostna, da si jo lahko vsakdo dovoli. Tudi priporočamo toplo inzeriranje v našem listu, ki je gotovo jako uspešno. „Štajerca" v vsako napredno hišo! Uredništvo in uprava. Ali si se že naročil na „Štajerčevi" kmetski koledar za 1912? Izšel bode ta splošno priljubljeni koledar zopet pravočasno. Gledali bodemo, da mu ostane vsebina ednako bogata, kakor vsa dosedanja leta. Obsegal bode celo vrsto velekoristnih gospodarskih člankov, lepih povesti, podučnih notic, krasnih slik itd. cena mu bode pa edna-k a ostala, namreč 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vi n ar j e v. Tudi velja i letos določba, da dobi vsakdo en koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente opozarjamo istotako ob tej priliki, naj nam za koledar namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. = Vsi na delo za naš koledar! = Loterijske številke. Gradec, dne 30. septembra: 64, 86, 22, 85, 90. Trst, dne 7. oktobra: 85, 47, 90, 14, 30. t ! f Naši častiti naročniki in arrstniki naj poslužno na znanje vzamejo, da mi plačila na nas le tedaj pripoznamo. kadar se denar po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice na našo npravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se zneski neposredno v našem nprav-ništvu v Ptnjn, gledališko poslopje štev. 8, proti potrdilu prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo druge osebe, nimajo za nas nobene veljavnosti. Upravništro „Štajerca" v Ptuju. 758 Dva krepka kovaška učenca (Ring- und Kctlenechmiedo) se sprejmeta pri g. Ferdinanda Franki, Studenci pri Maribora. Mizarski učenec se takoj sprejme pri mizarskim mojstru Prane Kancler, na Spodnji Hajdini St. 12 pri Ptuju. 901 Zaslužek!! g 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje labke strikarije doma. Edino moja maSina za hitro strikanje „ Patentne bel" ima izku&ne jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke, Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost ni5 ne stori. Troski mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj. Mariahilf, Nclkengasse 1/06. Na obroke Moja razp. hiSa na obroke preda. da dobi po vsej državi kupce, velikanske množine v zlatih verižicah in krasnih urah brez zvišanja cen. Oddam ta-koi za 14 K prvoraz. pravo srebrno remontoar-uro s 3 8reb. pokrovi, plo3ča, krasno gravirana, in eno 14 kar. zlato verižico mod. pancer-faoon, c. k. punc. 60 gr. težka za 140 kron, samo 4 K na mesec za uro in verižico. Dopošlje se povsod po povzetjtu prvega obroka 14 K. (joldwarcnhans Lechner, Lundenbnrc št. 99 923 Mizarski pomočnik z vso oskrbo in dobrim ravnanjem se takoj sprejme. Jo-han Pichler, mizarski mojster, 925 Maribor, Reiserg. št. 8. Hiša v Waitschach pri Ptuju, ob- stoji iz 3 sob, kuhinje, kamre, rolatilnice, hlevov za kravo in svinje, vrta in njivo v skupni meri 61 arov 69 m! se za 4.400 K proda. Vpraša se pri •Inli. Merholik. Waitscbah, št. 86 pri Ptuju. 933 XStttXKttttK* Delavci m dobijo posebne cene v trgovini z retanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. jgggggggg Dva učenca 'JS& spričevali iz boljše hiše se sprejmeta pri g. Franc Scho- steriteh, trgovcu v Št. Vidu pri Ptuju. 964 Trgovski pomočnik (Handlungs-Gehilfe) v nemškem in slovenskem jeziku zmožen, priden, »vest in delaven, najde dobro službo v trgovini z raanufakturnim blagom L. F. Slawitsch & Heller, Ptnj. 962 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo aslmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno-moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 2 pridna e94 kolarska pomočnika dobita, takoj službo pri Joh_ Moriggl, kolarski mojster, Lana. b. Meran, Tirolsko. Proda se malo posestvo, nova zgradba, v Šesteržah, pol joha vinograda: hosta, nekaj orane zemlje, vsakoverstno drevje, dve njivi. Več pove uprava ,.8tajerca" 934 Franz Sehonlieb-, Gewthrfabrikant und Fein-buchsenmacher Ferlach (K&rn-ten). Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (Buchsflinten) cd K 68— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove-šafte. II. ceniki prezplačno. _______________________664 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje-in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zazeljeno pojasnilo. MuSlri slikanja in šivanja zastonj in franko. 86fi (irazer Kasse 8 (r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse Nr. 11. verleiht Geldl — kick in grosser«« Pestrn — rasel, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehalutvormerkungen bes »aasiger Verzinsung gegen BUrgschatt oder gegen Gehalts-abzug mit Lebetisveisicherung, oder gegen grundbucherliirhe oder sonstige entsprechende/ Sicherheit im Personalkredit-»weig zur Rtlckzahlung iu Wochenraten (von welchen auch mebrere zugleich gezahl? werden kdnnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 Oder 15 Jahren rtckgezahlt wird, im .allgeaieinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Sebnellste Krle-digung. Ausssblung der Vor-schilsse nach Hcrstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- vereand. Zanesljivi 961 konjski hlapec dobi službo za daljši čas prt Jab. Heller, krčmar na Bregu pri Ptuju. Malo posestvo ima za prodati Frančiška Sanzitti, v Kreicbergn, pošta Poličane. 966 — 9 — K Pozor ancxczjel Kdor lepo in dobro obleko za zimo želi, tisti naj piše po vzorce (muštre). — Velika izbira pravega koroškega domačega sukna (Loden) za obleke in tudi velika zaloga dragega blaga za obleke. M iT« a i^ntniMiimMiirimrmmiHuiiiiiniinT 963 L F. Mi in Heller v Ptuiu Floriani-Platz. m ri fxn E Km*. Pozor rr^-ožjel Cela pripadajoča oprema (Zu-gehSr) za celo obleko stane 4—8 kron. — Kdor hoče po nizki ceni kupiti, tisti naj piše po vzorce (muštre) na tvrdko Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika. 600 kosov samo K 4-50. Ena krasna pozlač. prec. ankor-ura z verižico, gro natanko, se garantira 8 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, A kosi najf. robcev, I nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 netna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koijerja iz orient biter, mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni duhle zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za ruzgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Luit, Krakova, St. 738. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 967 Bolečine odstraniti, vnetje in nmaianost ran preprečiti se zamore le z antiseptično vplivajoči m obveznim sredstvom. Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačilno mazilo imenovano Praško domače mazilu kot zanesljivo sredstvo za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. PV~ Poštna razposiljatev vsaki dan. "W 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h ' se 4 doze, za K 7-— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nonij« postavno deponirano varstveno znamko. ^^— Glavna zaloga —-^— B. FRAGNER, t. in to. bani apoteka ..pri črnem orlu" Praga, Kleinseite, ogel Nerudagasse št. 203. -------------Zalogo v apotekah Avstro-Ogrsfee. ------ Priložnostni nakup! Upa žepna oia z verižico K 3*50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrcbr. verižico natančno idočo za le K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s pozlač. verižico za K 5'—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razptšiljalnka Sviearakih ur, Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 95i Žagar, ki je priden in trezen in je že delal pri žagi z motorskim obratom, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Biti mora ledičen. Vprašanja na Hans 966 Hajny, Maribor, Kokoschineggstr. 32. Pozor pred manjvrednim blagom! Tomaževa moka je za vsaki Čas in za vse kulture najboljše in najcenejše gnojilo fosforjeve kisline, čistost, vsebina na skupni fosforjevi kislini ter na oni, ki se v citronovi kislini raztopi ter tudi fino mlenje pod znamko ..deteljice" (Kleeblatt) znane ter v več kot 30 letni rabi najbolje priznane Tomaževe moke se jamči od prodajalne pisarne fosfatne moke Čežkih Tomaž-tovaren Dunaj L, Bauernmarkt 13. 193 Redki priložnostni nakup! Ako Ali že imate dobro uro ? potem naročite takoj mojo najnovejšo amerik, 14 kar. zlato-dnble-nro. „tndež nove dobe", jo, dokler traja zaloga, tudi privatnim po cngros-ceni pošiljam in ki samo K 4 25 z. k. stane. Ta ravnokar izn ajdena ura ima izvrstno 36 urno kolesje in krasno, moderno izpeljavo 1 kos 4 K 25 h — 3 kosi 12 K. Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ev. denar nazaj. — Garancija 3 leta. Posije po povzetju aH naprej plačilu svote (tudi v znamkah). Kot primerno darilo za dečke priporočam nadalje krasne imit. gloria-srebro-rem. ure natančne na minuto. Cena z. k. 350. — 3 kosi 9 50. Vsaki uti se doda primerna verižica zastonj. Priporočam nadalje mojo novo uro za pisalno mizo, krasno izpeljano. pravi kin{ mizo, ki naj bi v nobeni hiši manjkala. Ta košta samo 3 K za kos. 964 Michael Horowitz, Krakau razpošiljalna hiSa ur. Dietelsgasse Kr. 57. Mi darujemo 3000 parov čevelj! Odločili smo se, v svrho vpeljave naših iz-vrstnih sevr. uanjatlh žnoraatih čevelj 3000 parov darovati, edino proti odškodnini delavske plače K 12 — za 3 pare čevelj. Naši čevlji so veleelegantni, iz najboljšega usnja (moderna facon, trajni), in koštajo drugače 3 pari K 36'—. Napravimo vam torej v istini s temi čevlji darilo in vežemo _ s tem lo pogoj, da priporočate čevlje naše fahrike v kroju vaših znancev. Razumeli bodete, da oddajamo le resnično dobre in brez-napačne čevlje, ker vendar vsled vašega priporočila na n&daljne kupčije računamo in nam bode šele iz: teh dobiček nastal. Vprašanja po naših gratis-denljih prihajajo prav mnogoštevilno. Gotovo bode torej v ta namen določena množina kmalu oddana. Ako nočete to priliko, ki se vam bode komaj drugič nudila, porabiti, pošljite nam pr. takoj vaše naročilo in dobili bodete 3 pare čevelj, s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni. Oddamo vam popolnoma po vaši želji žnoraste čevlje za gospode ali dame iz najboljšega usnja v vsaki zaželjeni številki ali centimeterski meri. AkD ne do-padejo, vzamemo čevlje radovoljno nazaj, tako da je vsak riziko popolnoma izključen. — Oddajamo čevlje proti povzetju alt naprej-plačilu. Naročila je nasloviti na fabriko obuval, Oswiecim St. 345 Avslr. 950 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija 600 koso« za le B kron ni priložnostni nakup in sicer j 1 prava švic. zist. Roskepf pat. žepna nra gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabricno garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-verižica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 cleg. Žid. kravata, barva m muštor na *eTjo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s aimili-briljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. balonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s .16 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje za vrat ali za lane s pristnimi orientalskimi biseri, 5 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in še 650 raznih predmetov, ki so v vsaki hifli koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. Žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, koita samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelb razpošiljalna hiša Krakova št. 430. NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih Žepnih robcev. Za kar se ne do pada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 959 Špecerijska trgovina, najboljše in najstarejše mesto v Ptnju, ustanovljena 1. 1829, na ogla Floriani platza in Bismarckgasse, odda se od 1. januarja 1912 naprej za več let v najem. Vpraša se pri g. Tognio star. v Ptuju. 953 Opazka za živinorejo! Ker se je pokazalo, da so vsa dosedajna sredstva za živinorejo popolnoma brezuspešna, deloma pa celo škodljiva in jih nihče noče več kupovati in rabiti, našli smo tudi za naše kraje celo nove najizvrslnejše kemične preparate (praške) iz rastlin z fosforovo kislino za živinorejo, katere pripravlja ir. prodaja že več let z najizvrstnejšim uspehom tvrdka „Pan" na Dunaju, IV/1 Technikeretrasse 6, in je kupuje in rabi že več let prezvišena cesarjeva družina za živino, kateri so po vseh drugih deželah iti krajih vsled najizvrslnejšega uspeha pred vsemi desedajnimi klaj-nimi praški najbolj razširjeni, ker se najizvrstneje obnesejo za rast, zdravje in debelost mlade in stare vsakovrstne živine, posebno pa za zdravje, rast in debelost svinj, ter branijo pred kužno boleznijo (kugo) vsako tudi govejo živino kakor konje. , Ker ima tvrdka „V. Leposcha v Ptuju" kot edina prodajalka veliko zalogo teh praškov; in ti so: 1. .Pan" živinski prašek (Pan Viehkalk) cena 6 kg b K bO. brez pošto. 2. „ hranilni „ ( „ Futterkalkl „ 6 „ 2 K B5 „ „ 3. „ redilni izvleček ( , Nahrextrakt „ 6 „ 6 K 80 ,, „ in i. „• izvanredni pripravek za konje J (Nahrextrakt far Pferde) špecial-preparat cena 6 kg o K 80 brez pošte, priporoča se, kot najizvrstnejše praške vsem posestnikom živine 1 949 V. Leposcha v Ptuju. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško podjetje: Kristjan, 22—28 let star, neoženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Obča in trgovska izobrazba. — Ponudbe pod: A. B. na upravo tega lista. 94s 980 Ura za verižico ! 1 ura samo za K 1 90. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.Pošilja po povzetju eksportna hiša ur F. Windisch, Krakova St. u. =s= NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. .. Majer se sprejme z novembrom. Naslov : 966 Frh. v. Twickel'sche Gutsverwaltung Maribor. Graščina Gamsenegg, pošta Gutenstein. Koroško sprejme: 1 majer (ev. oženjen) mesečna plača K 22-— 1 konjski hlapec „ „ „ 20'— 2 hlapca za govedo „ „ „ 16-— 1 svinjska dekla „ „ , 14"— Vsi prosto stanovanje in hrano. Vstop v službo s 1. januarjem 1912. Več pove mestna posredovalnica služb v Ptuju. 966 CA Irrnn inševečsilahko DU ŽVlUU Tsak človek v vsaki občini na dan zasluži, kateri pozna dobro vse občane; biti mora pošten, trpljenja ni nobenega. Ponudbe naj se pošljejo na sprav* ..Štajerca" pod šifro n2adovolJBOSt", z 2 inamkoma po 10 vinarjev za odgovor. 962 Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razp. tuha. Ponudbe pod ..VVeltfirma 92462" na ekspedicijo anonc 951 M. DukesNIlg. Dunaj L/l. Na razpis Ceres-daril v znesku K 30.000 ne pozabiti! Natančneji pogoji pri vseh trgovcih. »06 21 — 10 — Zdaj imate priložnostda 914 si priskrbite zimsko blago. Saj veste kaki časi so, in vsak gleda, da ceneje kupi. Nam se je posrečilo še kupiti zimsko blago po nizki ceni in to priložnost ponujamo tudi vam! Pridite v našo veliko trgovino in si poglejte blago in ceno, ta trud se vam bo izplačal. S tem se vam priporočamo L# p. Slawitscn & Heller, trgovci v Ptuju. krema za prša Zdravniška priznanja o izvrstnem vplivu neškodljivo, se rabi zunaj, trajni senzacionelni uspeh ! Lepa prša. polne, krepke forme trupla za vsako starost ------■- v kratkem času. ------- Poizkusna doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8—. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks .Haarentferner«, garantirano neškodljiv, cena K 4'—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati, Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wien IX, lierggasse 17/K 920 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti naprej plačilu svote. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča avojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reci, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud' pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin, uaprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. Trezni pridni 932 kletarski delavec, ki ima tndi vse domače delo opraviti, se takoj sprejme. Vpraša se pri v upravništvu „Stajerea.'" Brata Slawitsch v Ptuju Ftoriaiiplili in Dngariorgasse priporočata izvršne šivalne stroje (Nahmas*hinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60*— Singer A . K 60 — 70-— Durkopp- Singer . . K 70— 80 — Diirkopp-Ringschiff za šivilje . K130 — Durkopp-Zentral bobbin za šivilje K 140 — r ..Dtlrkopp-' Ringsčhitf | za krojače"; K160 — Dilrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K160'— DUrkopp-Zvlinder-Klastik za čevljarje......K 160—180 — Mineiva A'..................K 120-- Minerva C za krojače in čevljarje........K 160 — Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli IBestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašiie od nas. (Vnik brezplačne. 6 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. J Čas za kopanje: ob delavnikih od 12.1 jure do 2. ure popoldne (blagajna je od I 112. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in [praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. rr „Brause vročim zrakom, paro ali I z rjuho K —-60: postrežba I K -10. Najnovejša iznajdba! svitla budilnica 20 cm visoka, nikel, cifernica in kazalci so obdelani z substanco, ki vsebuje radium, se sveti krasno lepo v temi, tako da se lahko čas natančno čita. Moč te svetlobe večna (ni fosfor). Cena za en kos . . . . . .K 4*— z dvojnim zvoncem .... K 6.— s Štirimi zvonci......K 6'— z godbenim kolesjem .... K 8"— Babij-budilnica brez radiuma . K 2-— 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. = Originalni fabriobl cenili zastonj. == J. Pfeifer v Hočah B8i (Kotsch pri Mariboru. Tovarna kmetijskih in poljedeljskih strojev. Livarna za železo in medenino aH mesing. — Stavba za žage in mline po najnižji ceni. Novo zboljšane mlatilnice za roko......K 120 „ „ ■> ,. „ in Geptlj . . „ 140 „ „ „ skopanje ra roko in Gepelj.......„200 Gepelji za gonitbo mla-tilnic s konji ali voli po novi postavi proli nezgodi izdelam, popolnoma zakrito izdelani od 160 do 180 kron brez lesa. Za vse eno letno jamstvo. Kdor naj si kepi mla-tilnico št. 3, ki dostavi mlatiče popolnoma, katera slamo celo nič Ceniki naj se zahtevajo brezplačno. Sfi »£ Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h: I kg najfinejših sneženo-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. MT* Gotove postelje "ipt iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, 180 cm dolg, 120 cm. širok, z 2 »lavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-dann« 20 K; danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K: slavne tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, IS K, 14 K 79, 17 K 80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, o K 20, 5 K 70; spodnje tnhne iz močnega, pisanega gradla ISO cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. .S. Beniacli, Deschenitz Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 759 xPer/e \ kila sivega Slišanega K2—, boljšega K 2*40, p* 1-belega prima K 0, belega K **—, prima mehkega kot dauue & 6*—, velejtrima K 7-—, 8'— in 9-60. Danne, sive. K 6'—, K 7*—, bele prima K 10*—, prsBi flaum K 12*— od 6 kil naprej franko. testis U lesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Iuleia (Nanking), 1 tulient ca. 180 cm dolga, 120 crn šin>!<;>. z 2 davnima blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim po-Stfljnin perjem K 16—, pol-daune K 20-—. ilannr K ii ~. Posamezne tuhr.e*K 10—, 12—, 14—, 16'—. Ptstntzno »lame lilzioe K S-—, 3-50, 4-—. Tn!>ne200XlfO cmveiike K 13—, IS-—. 20—. fllavn« blazine 90X",u ciu v,like K 4 50. 5'-, Out). Spednje "nhtae iz najboljšega posteljnega gradi I80XH6 cm velike K 13— in K 10— pošilja proli povzetju aH naprej plačilu ftlax Beroer, Deschenitz l\. jWa (Bohmervvalcl). Brez r/.ik«' kLu-cullus« ni samo najuplivnejše,tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg»Lucullus« povišanje žive teže za eno kilo doseže. Vista II. za Vrsta III. za . n velike prašiče. Ciena obeh vrst: K 12-50 za 50 kg z vrečo vred od labrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z o. ž. 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3.000 priznanj, več kol 350 prvih dobitkov. Ceno pemsko Najlepše prašičke! ' Najkrepkejše živali \ '■ \ Nejplodovitejše plem-ske svinje! Najiz-datnejše pitane prašiče! perje za postelj ! 5 kil.: novo slišano K 960, boljše K 12-, belo, daunom podobno slišano K 18—, K 24"—, snežno belo slišano mehko koti daune K 30'—, K 36'—. Pošlje franko po povzetju. Izmenjava in vrnitev proti poplačilu poštnine dovoljeni. Benedikt Sachsel, Lobes Št. 89 pri Plznu, Češko. 833 Hiša na Bregu pri Ptuju, zelo blizu mesta z lepim vrtom in priti-klinami se proda. Poizvedbe pri Tereziji Knkovec, Breg pri Ptuju, štev. 15. 921 Učenec se sprejme v trgovini železa, stavbenega in špecerijskega blaga ter deželnih produktov Alois llatschek.Xaribor, Tries-terstrasse 23—26. 92? Zastopnik: Rudolf Blum & Solin obrt za kieparstvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Carneri- in Hilariusstrasse. 118 80 1