rf Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! ff===^ “Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. J* Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. J* Nefrankirana ali premalo frank irana pisma se ne sprejemajo. w JJ LETO—YEAR VI. Chicago, 111., 14. februarja (February) 1913. Štev.—number 7. Bojijo se! Odkar so se delavci v tovarnah, in plavžih trusta za jeklo pričeli gibati in je med njimi narastlo zanimanje za strokovno organizacijo, so gospodje trustovci v strahu, da pojde njih avtoriteta nad delavci rakom žvižgat. Trustovci so izdali svoječasno ukaz, da ne sme noben delavec biti član uuije. Nekdaj mogočni ukaz je dandanes izgubil svojo moč. Jeklarski baroni spoznavajo, da bo rapočil dan, ko bo treba delavce pripoznati za enakopravno stranko, in se ž njimi pogajati radi njih zahtev. Temu bi se pa trustovci radi izognili, zavedajoč se, da se / organiziranimi delavci ne more ravnati poljubno. Ta zavest je vplivala na merodajno gospodo pri jeklarskem trustu, da se je odločila prostovoljno povijati n . zdo. Ako je verjeti kapitalističnim časnikom, tedaj je trust za jeklo povišal mezdo kakim 200 tisoč delavcem. Gospod Gary, predsednik trusta za jeklo in znan govornik na raznih slavnostnih kapitalističnih žretjih (banketih), na katerih navadno svari svoje tovariše kapitaliste, naj nikar preveč ne odirajo delavcev, ker bi se lahko dogodilo, da struna poči, je v kapitalističnih listih priobčil vest, da so na shodu predsednikov vseh družb, ki so združene v jeklarski obrti, zaključili delavcem povišati mezdo. Tega zaključka niso izvršili iz proste volje, pa tudi ne iz ljubezni do delavcev. Ta sklep je rodil strah pred nastajajočo strokovno organizacijo j iv m železarjev. Ako je modri nekdanji sodnik Gary mislil s tem zaključkom preprečiti unijo jeklarskih in železarskih^ delavcev, tedaj se je zmotil, časi, ko se je lahko s takimi drobtinami uspavalo delavce, so minoli. Delavci v takem slučaju sprejmejo zvišanje plače, kasneje pa zahtevajo, ko so organizirani, sami povišanje mezde. Vorav v minolem mesecu je med' jeklarskimi in železarskimi delavci narastlo zanimanje za strokovno organizacijo. Od povsod. kjer ima trust za jeklo svoje tovarne in plavže, prihajajo povoljne vesti za ustanovitev u-nije jeklarskih in železarskih delavcev. Kapitalistični listi naj prinašajo še tako krasne slavospeve jeklarskim baronom in opisujejo v živokričečih barvah njih dobrodelnost in dobrosrčnost do svojih delavcev, vendar ne bodo uspavali delavcev. Taki slavospevi napravijo včasi nasproten učinek. Delavci spoznajo, da so opravičeni do več, kot se. jim daje. Vprav sedaj je pa položaj za delavce zelo ugoden. Podjetja jeklarskih baronov so poplavljena z naročili. Štrajk bi bil za jeklarske barone v tej dobi hud udarec. To vedo tudi jeklarski baroni. Zato so pa iz strahu pred štraj-kom prišli prostovoljno s povišanjem plače. Delavci bi bili res nespametni, ako bi tega ugodnega položaja ne izrabili zase in se organizirali v uniji. Kapitalisti gledajo zase, zakaj bi se delavci ne brigali za svoj in svojcev dobrobit. V današnji človeški družbi jih pa pred gospodarskim vpropaste-njem in pred brezmejnim izkoriščanjem najbolj brani čvrsta strokovna ali pa industrielna organizacija. Delavci so imeli do danes že mnogo skušenj. Dokler imajo jeklarski mogotci mnogo naročil, so prijazni z delavci. Komaj pa poidejo naročila in se pred vrati nabere velika brezposelna množica, tedaj pa jeklarski haroni takoj znižajo plačo, brigajoč se, kako bodo izhajali delavci pri današnji draginji s melim zaslužkom. Le čvrsta in krepka strokovna organizacija lahko zabrani znižanje mezde. Ako se bodo jeklarski in železarski delavci organizirali v uniji, bodo lahko odpravili dvanajsturno dnevno delo in u-vedli osemurni delavnik, poleg pa še več zaslužili, kot zaslužijo danes. Zato na jeklarski delavci v unijo, ako nočete ostati brezpravni sužnji jeklarskih baronov. Prilika je zelo ugodna. Izrabite jo! Pri nas in drugod. Pred kratkim je v Parizu zborovala zveza francoskih uradniških organizacij, ki šteje nad tri-stotisoč članov. Na zborovanju je bilo zastopanih 31 velikih organizacij. Značilno za duh, ki je navdajal 'zborovalce, je dejstvo, da je bil za predsednika izvoljen socialistični učitelj Glay, stalen so-trudnik socialno demokratične “Humanité”, ki je igral veliko vlogo v znanem sporu med vlado in učiteljskim sindikatom. Glavni predmet zborovanja je bil ‘tiirad-niški statut”, uradniška službena pragmatika, ki jo vlada namerava predložiti poslanski zbornici v pomladanskem zasedanju. Soglasno je bil odklonjen vsak kolektiven uradniški štatut in izražena zahteva, da morajo določbe društvenega zakona iz leta 1884. (ki je legaliziral strokovne organizacije) brezpogojno veljati tudi za uradnike in da je službeno pragmatiko predložiti državni komisiji, sestavljeni napol iz parlamentarcev, napol iz odposlancev uradniških organizacij. Ti. sklepi kažejo, da se uradniki ne plašijo boja, ako bi meščanska večina v parlamentu poskusila napad na .koalicijsko pravico u-radništva in hotela postaviti u-radnike pod poseben, izjemen zakon. To je ogromna razlika med slovenskimi in francoskimi uradniki. Večina Slovencev, ki dela jo v pisarnah s peresom ali Če z meti j o pometajo banke, smatrajo sebe za nekaj boljšega, ker hodijo z ovratnikom in mogoče z boljšo suknjo na tlako kot delavec, ki si mora služiti vsakdanji kruh z ročnim delom. Francoski uradniki so po 0-gromni večini samozavestni ljudje, ki se smatrajo za to, kar so: za delavce, za izkoriščane sužnje; in bojujejo se za človeške in državljanske pravice ramo ob rami; z enakim orožjem kakor delavci, s katerimi jih druži in spaja le socialistična stranka. Ameriške vesti. * Dne 12. februarja je bil rojstni dan nepozabnega Lincolna., ki se sme po vsej pravici imenovati osvoboditelj zamorcev, katerega1 je zavratno umoril gledališki igralec Booth. Gotovo bo zanimalo vsakega,! ako povemo, kako se obrekovali sovražniki napredka in svobode tega nesebičnega in plemenitega človeka. Duhovniki so trdili, da je brezverec. Med siromašnim ljudstvom so ga obrekovali, da se je bogato oženil in zapustil siromake. Bogatini so se norčevali iz njega, češ da je bil v mladosti drvar, ki je za vsakdanji kruh moral delati v šumi. Vzlie temu pa nizko in podlo Obrekovanje ni prav nič škodilo Lincolnu, ki je učil, da imajo vsi ljudje enake pravice do življenja. Izvoljen je bil dvakrat za predsednika. Med vsemi državniki ameriške republike je gotovo najznameni-tejši Abraham Lincoln, ki bi danes, ako bi živel stal v vrstah razredno zavednega delavstva. Boril bi se za osvoboditev delavcev iz kapitalistične suižnosti, kot se je svoječasno bojeval, da je padla telesna sužnost zamorcev v Ameriki. * Prava bitka se je vršila med najetimi kapitalističnimi beriči v West- Virginiji in štrajkuj očimi rudarji. Nemogoče je dobiti podrobnosti o boju, ker so1 porezane brzojavne in telefonske žice. Povod boju je dala najbrž ne-oisnovana aretacija osmih rudarjev, katere so beriči vrgli v ječo, da bi s strahovlado prisili štraj-kujoče rudarje, da bi se vrnili na delo. Bitka se je vršila Iblizo Muck-lowa, W. Va. Rudarjev je padlo dvanajst in štiri beriči, do 40 oseb je bilo pa ranjenih. Med ranjenimi je baje le 15 rudarjev, drugi so pa beriči. Iz navedenih številk, ako so resnične, je spoznati, da se je vršila prava regularna bitka. Veliko število umorjenih rudarjev pa zopet govori, da so beriči napadli štrajkujoče rudarje, ko se niso nadjali napada. Zdaj so odposlali šest stotnij pehote, na vlakih imajo pa strojne puške. Občeznano je, da so lastniki premogovnikov v West Virginiji najhujši in n ajib r e z obzi rn e j ši izkoriščevalci, katerih ni sram po-služiti se najbolj nizkih sredstev, da bi rudarje zopet vpregli v prejšni suženjski jarem. V West Virginiji ne bo miru, dokler ne bo posegel vmes kongres, kot se je to izvršilo pri štrajfcu tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass. * V Sing Singu znani njujorški ječi so minoli pondeljek zopet posadili na električni stol tri morilce,, ki so šli pogumno v smrt. in se poslovili od svojih tovarišev, kateri še čakajo v svojih celicah, da pojdejo nekega dne na morišče, ali da se jim odpro vrata v svobodo. Josip Garfold, rodom Italijan, je prvi odšel na morišče. Zaklal je svojo ženo, ker se je hotela ločiti od njega. Njemu je sledil zamorec Jurij Bishop, ki je umoril neko žensko v Brooklynu. Zadnji je bil Donato Cardillo, zopet Italijan, ki je umoril policaja Štefana Dicksona. njegovo truplo pa vrgel v potok. Iz St. Paula, Minn., poročajo, da sta dva neznana zlikovca skršala spraviti raz tir osebni vlak Soo železniške družbe, da bi ga oropala. Ogibališče je bilo postavljeno napačno in raz tir je skočil le en voz. Železniško osobje je pričelo takoj streljati, roparja sta pa zbežala. V majhnem mestu Oneida, kakih 26 milj od Suracuse, N. Y., je požar napravil 200 tisoč dolarjev škode. V nevarnosti je bilo celo mesto. — Trikratni umor. 22Letni Al-len Vom Behren je v tovarni svojega očeta v Evansvdlle, Ind. ustrelil tri zamorce, s katerimi je i-mel prejšni dan majhen prepirček. Mladi morilec se je oborožil z avtomatičnim samokresom in postrelil tri delavce tako hladnokrvno, kakor bi šlo za stekle pse. Po zvršenem zločinu se je odpeljal na policijo v svojem avtomobilu in zahteval, da ga izpuste pod varščino. Seveda ga je policija zaprla. Ali že se oglašajo kapitalistični časniki in trdijo, da sef je degeneriranemu morilcu zmešalo. Lastniki kapitalističnih listov ne pustijo svojih razrednih tovarišev na cedilu. — Pri splošnem glasovanju organiziranih kurjačev na vzhodnih železnicah je glasovalo nad 95 odstotkov za štrajk. Organizacija obsega trideset tisoč kurjačev. Železniške družbe je izid glasovanja iznenadil. Pričakovale niso tako ogromne večine iza štrajk. Zategadelj bodo železniške družbe najbrž odnehale in bodo skušale rešiti sporne točke potom konferenc na podlagi razprav. Vsekakor je pa ta preobrat v mišljenju železniških ravnateljev značilen. Kjer je močna in odločna delavska organizacija, ki odprto zastopa koristi svojih članov, tam tudi gospodi kmalu srce zleze v hlače. — Zagonetko, zakaj se oglašajo patriotje na vseh koncih in voglih, je prav lahko rešiti, ako vemo, da lahko novi predsednik raz deli patronažo v visokosti $31,-000,000. Za oddati je okoli 10 tisoč služb, prosilcev je pa 100 tisoč. Patriotizem torej še vedno Mije med demokrati, dasi zadnjih deset ni bil pri njih več v modi. ker so bili republikanci v sedlu. —Lesni trust je v praksi malo odločnejše izvrševal bojkot kot katera si bodi delavska unija. Preiskava je dognala, da je pošiljal vohune v službo k trgovcem, ki niSo kupovali lesa pri lesnem trustu. Vohuni so seveda fin-girali naročila, sploh se je trust poslužil vsakega sredstva, da je bankrotiral tvrdko; ki ni jemala lesa od njega. Ta lesni trust je vprav ista drhal, ki je najela b-e-riče, da so pri Grabovu, La. napadli unijske delavca, da so lahko kasneje uložili proti devetim elanom unije tožbo radi umora, katere je pa porota priznala nedolž- nim. Zagovorniki delavcev so ee-lo dokazali, da So najeti beriči lesnega trusta morilci. Ali zgodilo se jim ni nič. Morilci so na varnem pod okriljem trusta. — Jeklarski trust v So. Beth-lehemu izdeluje jeklene plošče za ogromne bojne ladje stric Sama. Zakon določa osemurni delavnik za vsa vladna dela. Prebrisani bosi priganjajo delavce osem ur za vladno delo, po osmih urah morajo delavci pa opravljati tri ure privatna dela zanje. Nekateri delavci so se temu uprli. Bili so to-koj odpuščeni. Kapitalisti imajo res spoštovanje do zakonov! — V New Yorku živi dama, ki ima tri psičke, za katere potroši vsaki dan 50 dolarjev. V istem mestu je na tisoče otrok, ki niti enkrat tekom dneva ne nasičijo svojih praznih želodcev. Protislovje je tako veliko, da je vsak komentar nepotreben. — Beacock, deželni poslanec za Burlington je zahteval, da hi moral vsak učenec v državi New Jersey enkrat tekom dneva pozdraviti ameriško zastavo, ako obiskuje javno ljudsko šolo. T.emul modremu zakonodajalcu gotovo ni znana legenda p klobuku Ges-lerja. S takimi nerodnimi sredstvi se ne vzbuja patriotizem v srcih mladine. — V Houstonu, Miss. so zadnji petek linčali nedolžnega zamorca. Nekega R. Gregga, ki je sodeloval pri linčanju je tako pekla vest, da je izvršil samomor. — V Collinsu, Miss, so obesili zamorca Rank Seymoura, ki je bolehal za paralizo. Bolezen je bila že v takem stadiju, da Seymour ni mogel geniti z nobenim udom. Obsojenca so nesli na stolu pod vislice in obesili. Seymour je baje umoril nekega trgovca. Ujeli so gavs krvnimi psi, ki so ga tako zgrizli, da je vsled zadobljenih ran dobil paralizo. — Znani pretepač in ljubljenec čikaškega časnikarskega trusta Edward Barret, ki je v stavki ča- snikarskih delavcev sodeloval poleg, ko So umorili dva unijska delavca, je zaklal Walter Masterso-na v sailunu Henrika Trtensha v Ghicagi. Radi prvih dveh umorov je pod zelo nizko varščino. Raditega je profesionalni pretepač mislil, da sme moriti ljudi za kratek čas in umoril jie še tretjega. Ako bi kaj takega izvršil štrajkujoči delavec, bi kapitalistično časopisje pisalo na vislice ž njim, tako pa zagovarja morilca. Inozemstvo. V Mehiki, v naši sosedni republiki je zopet krvava revolucija. V glavnem mestu se je dvignilo , vojaštvo in osvobodilo iz ječe generala Feliksa Diaza, Voditelja, ponesrečene vstaje v Vera Cruzu. Zdaj je Feliks Diate, netjak spo-denega predsednika Diaza absoluten gospodar v glavnem mestu, ker ima poleg večine pebote tudi vse topništvo na svoji strani. Z vstajo so pričeli vojaški gojenci na vojaški akademiji v Tial-pamu, katerim se je takoj pridružil 20. polk pebote in eskadroni 1. in 24. konjeniškega polka. Madero izjavlja, da bo vstaji kos tekom 24. ur, naobratno pa trdi Diaz, da bo pognal Madera s predsedniškega stolca. Komaj je došla vest o novi revoluciji v Zdr. države, takoj so kapitalistični listi pričeli ščuvati zoper Mehiko. V dolgih člankih so pripovedovali, da je skrajni ¡čas, da močna roka napravi red in mir v Mehiki. “Američani” so do sedaj izgubili do 400 miljonov dolarjev vsled neprestano se vršečih revolucij, 200 Američanov je izgubilo svoje življenje. Mehika dolguje Zdr. državam 10 miljonov dolarjev itd. itd. Pri čitanju takih člankov se nehote človeku vriva misel, da so bili članki in revolucija skrbno pripravljeni, da bi Zdr. države zasedle Mehiko in omogočile ameriškim kapitalistom poljubno izkoriščanje naravnih zakladov in člo veške delovne sile v Mehiki. Že dolgo so J. Pierpont in drugi ščuvali ameriško vlado, da bi poslala ¡zvezno armado preko meje. Kot nekakšna predigra je bila mobilizacija vojske ob meji. Nekateri ameriški denarni mogotci, ki so svoj denar naložili v napoleiviliziranih deželah in pridejo tam v neprilike, si domišljajo, da jim je treba le geniti z mezincem, pa pojdejo ameriški vojaki preko meje, da bi tam u-mirali za njih interese. Ako bogatini buče jo pokupiti rudnike v Mehiki, naj jih pokupijo, kolikor jim drago. Nikakor pa nimajo pravice zahtevati, da bi se radi njih privatnih interesov prelivala kri ameriških državljanov. In če bi pride do intervencije v Mehiki, tedaj se bodo ameriški vojaki morali izpostaviti puškam vstašev zavoljo strahopetnih denarnih mogotcev v Wall St., ki bi ne stopili pred puško vstaša tudi za 10 miljonov dolarjev. Taka je situvacija glede intervencije ! Zdaj pa sodite, ako je potrebna! Turlri so dobili zadnje dni nove čete iz Anatolije v Carigrad. Čete so po kratkem odmoru takoj morale na pot. Cilj je seveda neznan. Vsa znamenja kažejo, da se turška vlada zaveda, da je položaj za Turčijo zelo opasen. Raditega ni izključeno, da bo usodo evropske Turčije izročila velesilam. Splošno se sodi, da je Haki paša z novimi mirovnimi pogoji odpotoval v London. Po poročilu iz Podgorice so Črnogorci zasedli vrhove pri Barda-njolu, ki tvorijo ključ do Skadra. Boj je bil srdit in prišlo je do spopadov z bajonetom. Na Japonskem se vršijo velike protivladne demonstracije. V pouličnih ¡bojih v Tokiu je bilo 6 oseb usmrčenih, 65 pa ranjenih. Princa Katzuro, ministerskega predsednika je Ljudstvo napadlo s kamenjem. Ljudstvo zahteva, da poda ostavko. Ljudstvo je naskočilo uredništva listov, ki so prijazni vladi, javna poslopja in bivališča ministrov. Policajske postaje in vozove uličnih železnic je pa ljudstvo zapalilo. Uredništva in javna poslopja zdaj stražijo vojaki. Saksonska vlada je pričela preganjati mormonske pridigarje. Pridigarja Sclnvanfeld in Driggs sta dobila ukaz, da morata takoj ostaviti Saksonsko. Nemški cesar je na spominski slavnosti “osvobojevalnih vojsk” zopet govoril svoj dolgočasen govor, ki je našel globok odmev v sreih vseh bizantincev in hlapčevskih duš, ki vidijo v kronanih postopačih nekaj izvennaravne-ga in nadzemskega, pri’razsodnih ljudeh je pa obudil le porogljiv smeh. Iz Nove Zelandije je došla vest, da je ekspedieijiol kapitana Roberta F. Scotta zajel silen, snežen vihar, v katerem so našli vsi člani ekspedicije svojo smrt. Ekspedicija je dne 18. januarja 1912 dospela na južni tečaj. Ruska vlada bo pomnožila števila konzulatov v Zdr. državah in Kanadi. Konzuli imajo baje nalog da študirajo ameriško upravo in gospodarstvo. Iz te odredbe sklepajo državniki, da se med Rusijo in Zdr. državami kmalu obnovi pogodba. Sufragetke na Angleškem so zopet po svoji stari navadi manifestirale za žensko volilno pravo. Naskočile so razne klulbe: Oxford, Cambridge, Charleton, Junior Charleton in dom princa Christiana. Povsod so razbile vse šipe. Tri so bile aretirane. Rosa Sarto, sestra papeža Pij a X. je umrla komaj za eno križišče oddaljena od Vatikana, Stara je bila 77 let. Ko je papež izvedel, da umira njegova sestra, se je najprvo odločil, da jo obišče. Končno se je pa vdal vatikanskim političarjem in ostal je zvest navadi, da papež ne sme zapustiti Vatikana. Ta navada je že pol stoletja v praksi, odkar se je ustanovila ¡združena Italija in so se papežu odrekle pravice posvetnega vladarja. Srednji Evropi preti nova bolezen. Veliko in neljubo pozornost zbuja vest, da je nastopila pelagra na Angleškem. Ta straš-' na bolezen se je d d sl e j pojavljala le v zgorniji Italiji in v sosednem ozemlju južne Evrope. Pelagra je bolezen, ki se polasti človeka po zavživanju skvarjene koruze. Doslej je prevladovalo to mnenje in ravno tako tudi mnenje, da se ta bolezen širi le v vročih krajih. To zadnje mnenje je sieer že razpadlo pred nekaj leti, ko se je pelagra pojavila tudi v Zedinjenih državah, kjer je v teku zadnjih petih let pobrala v 35 državah na tisoče ljudi. V Zedinjenih državah je koruza zelo razširjeni živilo, zato so tukaj lehko dokazali njen postanek. Vse drugače pa je zdaj, ko se je pojavila pelagra. tudi na Angleškem. Že pred leti je dr. Samb on, trdil, da prenaša pelagro na ljudi neka vrsta mušic. Pelagra je ena najstrahotnejših bolezni. Možgani trpe toliko, da zblazni skoraj vsak človek, ki ima pelagro. :P Great Falls, Mont. Dne 11. januarja 1913 smo se nekateri tukajšni Slovenci odločili za skupen shod, na katerem naj bi se razpravljalo o ustanovitvi novega društva, na shod je prišlo lepo število mož in fantov, katerim je napredek naroda na srcu, ki želijo, da. bi bil slovenski narod v Ameriki organiziran-. U-b! iLovili smo društvo in ga pridružili S, N. P. J. Šlo je gladko in brez najmanjšega nasprotstva Menda se malo kje v Ameriki u-stanovljajo društvo tako mirno in brez hrupa, kot se je zgodilo tukaj. Zakaj? Znano mi je od nekaterm zastopnikov slovenskih listov, da mislijo drugod, da Slovenci v Great Falls, Mont. spijo spanje pravičnega. Ali v tem se motijo vsi, ki mislijo tako. Tukajšni rojaki niso vajeni, da bi v listih razobešali svoje živ-ljenske razmere. Težka dela, slab zaslužek in enake življenske ne-■’rilike obdržijo zase in si kolikor moepče pomagajo med seboj. Obrekovanje oseb in organizacije, kakor tudi neosnovane napade nanje smatrajo za nekaj nizkotnega. To je vzrok, da se v javnosti malo sliši o njih. Naobratno se pa tukajšni Slovenci zanimajo za slovensko javnost v Ameriki. Dokaz zato je, da se v Great Fallsu dobijo vsi v Ameriki izhajajoči slovenski listi, izvzemši Ave Marije. Liste či-tamo prav radi, potem pa o čtivu v prijateljskem pogovoru razpravljamo. Dosti smehu in krohota provzroči lasanje jolietskih in čikaških gospodov. Marsikdo pravi: “Ah, uboga čast! Noben človek se ne more s teboj nasititi ali obleči, pa vendar se študirani gospodje tako pulijo zate.” Res nismo delavci mnogo let tr gali hlač po šolskih klopeh. Svojo izobrazbo smo si morali pridobiti še le po storjenem dnevnem delu s čitanjem knjig, razmišljanjem in razgovori. Vseeno pa razumemo in se zavedamo, da je nemogoče živeti po njih “naukih ko je večinoma sam plevel, kar prihaja od njih med slovenski na rod v Ameriki, ki težko dela za svoj vsakdanji kruh. Ostro obsoja narod strelice, ki švigajo v Slovensko zavetišče, v “ socijalistično ” S. N. P. J. in druge organizacije, ki so se usta novile, da koristijo slovenskemu trpinu v Ameriki. Tukaj priznamo Slovensko za vetišče za dobro ustanovo. Marsikateremu delavcu, so osiveli lasje in se bliža oni dobi v svojem življenju, ko bo postal nesposo ben za delo, ni mu ostalo beliča od krvavo zasluženih centov, za katere je delal v rudniku, plavžu, tovarni ali pri katerem drugem podjetju. Kje naj išče pomoči? Mogoče pri gospodih? Gospodje snadajo med tisto vrsto usmiljenih ljudi, ki nimajo nikdar dosti. Od sebe ne dajo druzega kot psovke in zbadljivke. Revni starček je v mladosti podpiral njih časopisje, cerkve, duhovnike itd. Ko so mu opešale moči pa nima prostoru kamor bi položil svojo trudno glavo in mirno pričakoval zadnje trenotke svojega življenja. Grm ob cestnem jarku je navadno zavetišče izmučenega in izdelanega slovenskega delavca v Ameriki, ko postane nesposoben za delo ... Predaleč bi zašel, a ko bi razpravljal o tem še nadalje, zato je boljše, da se vrnem zopet k stvari — k novoustanovljenemu društvu. Ko so se po pre-čitanju pravil stavila razna vprašanja, so vsi odločno odgovorili, da hočejo ostati zvesti člani S. N. P. J., ki je otrla že marsikate ro solzo., ako se je v hiši naselila bolezen ali pa še hujša nesreča. Računi, ki so neizpobiten dokaz o prejemkih in troskih, so nas ’navedli do spoznanja, da lahko z mirnim srcem obljubimo, da bomo ostali zvesti svoji podporni organizaciji, dokler se bo naša S. N. P. J. razvijala po začrtani poti. Nas niso oplašili napadi nekaterih listov na našo ¿ednoto, niso nas odvrnili dopisniki, ki se podpisujejo član, delegat S. N. P. J. Spoznali smo namen takih dopisov, ki se «■lase: Naša clevelandska naselbina pošlje toliko denarja v Chicago. Kansaška društva so v nezdravem podnebju, in delo je tam nevarno. Oni po tegnejo toliko in toliko bolniške podpore, a mi ne itd. Dobro bi bild, da se takega do Usnika postavi v tako svetel kot da bi ga vsak Slovenec v Ameriki poznal. Kako srečni bi bili ysi Slovenci, ako bi živeli v zdravem podnebju in bi ne bilo treba de lati v nevarnosti. Ali tužna je naša usoda, ko smo razškropljeni po vsi Ameriki —■ v varnih in ne varnih krajih. Povsod se moramo mučiti in trdo delati za vsakdanj kruh. To je bil vzroka da so pametni ljudje pričeli misliti, da še mora mo združiti vsi v podporni orga zaciji, ravnajoč se po izreku V združenju je moč. Nikdar se ne družimo po zdravem in ne zdravem podnebju! Komur je za dobrobit naroda, se pri združenj ne bo oziral po zdravem in ne zdravem podnebju, po nevarnem in “varnem” delu, marveč bo delal nato, da združi vse v celoto ki trpijo in katerih življenje gi neva pri mukotrpnem delu. Po mojem mnenju je podporna organizacija koristonosnejša za narod, kot no konzumne zadruge in denarni zavodi. Teh par vrstic dam vsem čla nom in članicam S. N. P. J. prevdarek, zaeno po kličem: De lajmo po svojem najboljem pre pričanju za napredek jednote in društev. Cenjenim novopristoplim čla nom in članicam pa polagam ob tej priliki na srce: Ko dobite prvič “.Glasilo” S. N. P. J. roke^_ čitajte ga pazljivo in spo znali bodete blagodejno delo S N. P. J. za slovenskega trpina v tujini. Vsakdo naj agitira po svo ii moči in kmalu bodemo gledali s ponosom na novoustanovljeno društvo ‘ ‘ Narodnih Bratov ’ ’ štev. 202. Josip Keschman. Arma, Kans. Tudi preko naše naselbine so pričeli bučati sneženi viharji in ledeniti zrak, da imamo precej ostro zimo. Dasiravno vsaki hiši sedaj rabijo premog kot kurivo nas kapitalisti že osrečujejo neprostovoljnimi počitnicami. Nekateri, delajo po 4 ali tri dni drurimite se kmetijstva! Večino- naso jednoto. ,ma smo vsi sinovi kmečkih stari- Redne seje so vsako drugo ne-L zakaj se nai pehamo po rud-deljo popoldne ob dveh v dvora-y tovarnah in plavžil, ko bi m g Joe Skaleta. Prosim pa tudi v miru živeli na kmetiji? postanejo aJktivni člani jednote. Člani, ki še nimajo svoji!; za-varovalnih polic, naj pridejo po. nje na sejo, da se vspričo pred. tsednilca podpišejo na za/namova-no mesto. Tajnik ne more sam nobenemu izročiti police. Anton Peterlin, a.jnik. ostale sestre, da vsaka aJgitira po svoji možnosti. Ako zastavimo vse svoje sile, bo našle; društvo kmalu štelo 100 članic. Zato pa sestre na agitacijo! Mary Stushek. Po leti se tukaj prav lahko dobi delo. Po zimi se dolbi delo na žagi, kjer plačajo 30 do 40 mesečno. Po leti plačajo na farmi od 30 do 45 dolarjev mesečno, brano in stanovanje. Kdor hioče v teh krajih dobiti Barrier Lake Saška Canada. I “homestead”, naj ne odlaša, da Prejel sem toliko listov, da mi ne 'bo prepozno. Najpripravnejši je nemogoče odgovoriti na vsak čas za naseljevanje je mesec ma-list posebej. Vsakdo 'bi rad izve- rec, ali pa začetek aprila, del za podrobnosti o naseljeva- Kdor namerava priti sem, naj raju na državnem zemljišču. Nas- se ravna sledeče: Vozni listek naj lednje naj služi vsakemu za in- kupi do Quill Lake Saška Cana-formacijo, ki bi rad tukaj dobil da. Najboljše je, da se Obme na •brezplačen dom (homeisfeiad): sledeči naslov: E. Holmes 215 Brezplačen dom dobi lahko Jackson St. St. Paul, Minn., kjer vsak moški, ki je spolnil 18. leto. dobi znižano Vožnjo. V Quill Lake Prosilcu se ni treba izkazati z dr- pa naj vsakdo vpraša za “Slove-žavljanškim papirjem. Sploh pa nian People” (Slovence) in vsa-nima državljanski papir Zdr. dr- kdo mu 'bo rad pokazal slovensko žav v Kanadi nobene vrednosti, naselbino. Kanada je samostojna angleška M. Raketi kolonijai “Homestead” dobi tudi vsaka vdova, ki ima sina pod 18. | letom. Cleveland, Ohio. V Clevelandu imamo mnogo Brezplačen dom je dobiti prav I društev, k,i tvorijo podružnice lahko. Ko je naseljenec ogledal raznih jednot in zvez. Kljub temu zemljišče, se lahko zglasi v zem- pa naletimo na nazadnjaške roja-Ijiškem uradu in pove, katero ze- k e, ki niso pri nobenem društvu mljišče si je izbral. Za zemljišče, ali podporni organizaciji. Ako se pravzaprav za prepisne troške takega rojaka vpraša, zakaj ni plača enkrat za vselej deset do- zavarovan za slučaj bolezni, nez-larjev. Vsak naseljenec mora bi- gode ali smrti, tedaj odgovori: vati skozi šest mesecev v vsakem “Ej, meni ni treba društva. Saj letu in skozi tri leta na svojenj sem zdrav in mlad itd.” Tak ro-zemljišičm V teh treih letih mora jak ne misli za bodočnost. On ži-obdelalti 30 akrcv. Po preteklih vi od danes do jutri v sanjah, da treh letih dobi lastninsko pravi- bo vedno zdrav, krepak in da ga eo do hoiuesttada. Ko ima last- nikdar ne bo doletela nobena ne-ninsko pravico, ga lahko proda j zgoda, ali pa poljubno o0deliujc Ako bi rojak, ki tako nepre- Svet ;e poraščen s topoli, ki ¡. mišljeno odgovarja, le malo raz-majo od 2 do 6 palcev v preme- mišljal, bi se kmalu prepričal, da ru. Po nekaterih krajih se dobi j® vsak človek izpostavljen vsa jo od 12. do 20 palcev debeli, ki ki dan bolezni in smrti, da mu sc l'abki' porabijo kot st ivbinski I nobena. pratika ne pove ure 'in les. Za hišo in hlev se dobi na I ^neva neizogibne smrti. vsakem “bomesteadu” stavb inskega lesa. Zemljina je črno peščena in zelo rodovitna. Kamenja in hribov ni tukaj. Na vsakem “homestea-dh” je neka/j akrov travnika. V bližini je majhno jezero, na katerem je v jeseni mnogo rac. V goz- P odpora a organizacija je ena najpotrebnejših organizacij dandanes. Zato ne odlašajte z vsto pom do jutri, ako se pridružite lahko že danes. Kedar se ji bodete pridružili, bo vaša družina bolj mimo gledala bodočnosti v obraz. Slovenci! Priporočam vam po- , ,. . , . - i . on»venci: rriporocam vam podu pa mrgoli zajcev, ki delajo , m , , , 1 , L " i v. c sebno Slovensko narodno podpor- druzbo rujavi divji kokosi. Se-1 minitlje se vidi tudi jelena lopata-rja (rnoose). Pa tudi volkov,^ sivih “kojotov” ne manjka. Žal, da se do danes še nobeden rojakov ni mogel približati tej živa li na strelno daljavo, ker je zelo boječa. Mi sploh bolj streljamo zajce in kokoši. no jednoto, ker je napredna in po materinsko skrbi za svoje elane in članice v bolezni in smrti. Pri svojem odhodu v staro domovino izrekam najprisrčnejši pozdtrav bratom in sestram S. N. P. J., posebno pa bratom društva Naprej”, štev. 5. zaeno pa kličem : Ostanite zvesti člani »S. N. Podnebje j e bolj severno. Po p j Agitirajte vedno za njo, zimi kaže včasi toplomer 45 pod ravnajoč se po reku: V združe ničlo. Vendar so pa ne občuti ta- nju in edinosti je moč! France Jurca. kega mraza kot na jugu. Zima je suha, kot v domovini na Gorenj skem. Po zimi so pota izvrstna, i Cleveland, Ohio ker se lahko vozimo na saneh. x„ . , l(~T ... v,, „. .v . • , Člani društva Naprej”, štev. Zima prione z novembrom m kon- r , • - , ,. . . , „ * 5. ki žele zavarovati svoje otroke ca v začetku aprila. La 1. do Uh leta pri »S. N. P. J. Lansko poletje smo imeli mno- 7;i 75 dlolarjev posmrtnine, naj go dežja, katerega ^ pa nimamo se blagovolijo prijaviti pri br. vsako letm Čudo je, da dež ni tajniku, ki bo zopet vse obvestil, prav nič škodoval pol jskim pri- da pl0. Več hkrati k zdrav- delkom. Tudi suše se v teh krajih nikn dr. Fr. Kernu 6207 St. Clair ne pozna kot drugod. Ave., da zdravniško preišče otro Tukaj pridelujejo pšenico, o- ke. ves, ječmen, lan, krompir, zelje, Mesečni asesment znaša lOc, korcuje, peso, kolerabe, čebul j o. I zdravniška preiskava pa 50c. Ker sal'ato, fižol in drugo zelenjavo, je otročji zavarovalni oddelek kakor tudi različne jagode. | popolnoma varen, ker ga po spo Pšenica je obrodila 30 do 40 bušljev na aker, oves od 50 do 70. ječmen od 40 do 50, lan 15 do 20, krompir od 200 do 400. Tudi zelenjava vispeva fino. Živina je vedno dražja. Par volov stane od 150 do 200 dolarjev, krava od $30 do $50, teleta so po $7 do $15; konji pa od 300 do 500 celo do 600 dolarjev par. Zlasti kobile so drage. razumu vseih članov in članic u-' pravi ja gl. odbor S. N. P. J., medtem ko je bil že marsikateri rojak bridko varan po raznih vsiljivih agentih te ali one tuje zavarovalnice, je upati, da bodo člani našega društva» 'zavarovali svoje otroke iv največjem Številu. Kdor zavaruje svoje otroke med 1. in 16. letom, jim je pridobil ugodnost, da lahko s 16. letom Youngstown, O. Kedar čitam naše slovenske liste, tedaj berem dopise iz raz-nih krajev Zdr. držav, le h Y-oungstowna se bolj malo sliši. Vzrok temu je, da je tukajšna slovenska naselbina bolj majhna. Dela se še p rili eno. Po nekaterih krajih sedem noči v tednu in po 13 do 14 ur v eni noči. Pri tem dolgotrajnem in mukotrpnem delu smo delavci slabo podkovani, ker kujemo» le za kapitaliste. Oni »hočejo tako in ne drugače. Kapitalisti hočejo imeti večji profit, delavcu pa nakladajo čim dalje več dela. Pri vsem tem naj pa delavec molči in se še ponižno zahvali, da ga odirajo in da sme 'zanje delati težko kot črna ži-vina. No», reči pa moram, da se Slovenci v Youngstownu in Strath-ersu ne strinjajo s temi čednimi kapitalističnimi nazori. Pač »se pa zavedajo, da za delavca ni danes pravice na svetu. Kako se meri pravica za delavce, nas učijo dogodki v Rankinu, Pa. Delavci, zaposleni pri “American Steel Wire Co.” so zahtevali »dnevno plačo. Preje so jih plačevali od kosa ali vage. Delal sem več let za omenjeno družbo, zato so mi razmere popolnoma zname, pa tudi izkoriščevalna metoda omenjene družbe. Najprvo so nas nagnali na vse načine, kdo bo več proizvedel. Najpridnejši je dobil eno smodko v vrednosti 5c, ne oziraje se na to, da je izgotoivil blaga, ki je bilo za družbo vredno več dolarjev. Tako smo zaslužili od $2.50 do $4.00 na dan. Kar naenkrat so pa naznanili, da imamu plačo znižano za 10 odstotkov. Še ni-smio pozabili tega.,,že so nam vzeli po 2—3 može, ker nas je delalo po 5—10 skupaj. Delati smo morali bolj, zaslužili smo pa manj. Taki slučaji le dogajajo pogosto. Zato je bilo zdaj delavcem preveč in stavfflP&i svoje zahteve. Komaj so delavci zastavkali in zahtevali dnevno plačo, že je prišla najeta drhal beričev iz bližnjega mesta Pittsburga, Pa. in streljala brez vzrdka na delavca. Takšne so pravice, ki jih delijo delavcem. Tiukaijšni Slovenci smo dolbrlo organizirani v podporni organizaciji za slučaj smrti ali bolezni. Imamo tri društva, treh različnih jednot: S. N. P. J. — J. S. K. in K. S. K. J. Društvo “Slovenski Narod”, štev. 153 »Š. N. P. J. se je ustanovilo leto 1910 v mesecu decembru s 16. elani. Kmalu je napredovalo do 30 elanov in tako obstalo. Daši nas je malo, vendar priredimo včasi kakšno veselico v korist društveni blagajni. Zadnja veselica se .je precej dobro »obnesla. Društvu sv. Antona, štev. 108 J. S. K., sploh vsem, ki so nas po-setili, izrekam najtoplejšo zahvalo. Člane društva “Slovenski Narod”, štev. 153 obveščam, da je društvo na seji dne 26. januarja sklenilo, da bo moral vsakdo plačati 25c v društveno blagajno, ki bo brez opravičljivega vzroka izostal od redne društvene seje. Zato vas prosim, da se udeležite mesečnih sej polnoštevilno, ki se vršijo vsako četrto nedeljo v prostorih ¡br. Kikelna, 1116 Franklin ave. Slovencem in , Hrvatom v Youngstownu in Strnthersu, ki še niste pri podporni organizaciji, ali bi se pa radi pridružili še kateremu drugemu društvu, priporočam društvo “Slovenski Narod”, štev. 153 S. N. P. J„ ker dobivate zanesljivo v slučaju bolezni bolniško podporo, poleg pa dobite še enkrat v tednu poduč-Ijiv list na osmih straneh. Ker že pišem, naj omenim, da sem čital “01. Am.”, štev. 7 z dne 24. januarja. To je list, kateri ni imel prostora za oglas, ko je šlo za koristi delavcev — ko so slovenski delavci v Clevelandu snovali zadrugo. Neki dopisnik v tem listu imenuje “Glasilo” bič. Zavoljo tega sem prepričam, da dopisnik drugače piše kot misli. Pred par tedni .je bilo priobčeno v “Glasilu”, da naj slovehski de- lavci, kedar gre za njih koristi, pošljejo oglase in dopise “Glasilu”, ker je to v smislu Malčkove resolucije. Sedaj pa pravi dopisnik, da je urednik dajal nesramna imena clevelandskim (trgovcem. Iz tega dopisa je spoznati, da mu niso prav nič mar delavski interesi. Ker ti ni zato, da bi se tužni položaj delavcev zboljšal, potem le kriči, da te je sram biti socialist. M. Urbas. De Kalb, 111. Tukaj jie majhna slovenska naselbina. Zato je nujna potreba, da bi bila med nami najtrdnejša sloga. Kjer je velika naselbina, niso tako navezani drug na. druzega, kot v majnih naselbinah. Delavske razmere so v toliko povoljne, da delamo in nam kakšen cent ostane za priboljšek. Dne 2. februarja se je v naši naselbini vstavila štorklja in pustila v obitelji Kokalj zdravega in krepkega sinčka. Anton Gantar. vil kakšen dom, drugod zadružna-prodajalna, nekod zopet produktivna vrtnarska ali pa farmarskai zadruga. Danes je vse to zvezano in združeno v mogočni gospodarski organizaciji, na katero je danes maili finski narod v Ameriki lahko ponosen. Že dolžnost do naših otrok nas veže, da vedno gradimo, se organiziran*)» in zboljšujemo svoj' gospodarski položaj. Zakaj naj nosimo svoje krvave žulje Izaku ali Abrahamu ali komu druzemu, ko si lahko pomagamo sami. Slovenci v naši naselbini! Udeležite se seje! Prepričali se bodete, da gre za kbrist vseh. Mi' živimo v 20. stoletju, v stoletju napredka, zato pa na sejo dne 23., februarja, komur je v resnici za napredek. V. F. Koller, tajnik št. 158. Naznanila in vabila. St. Louis, Mo. St. Louis je peto mesto po velikosti v Ameriki in šteje približno devet sto tisoč prebivalcev. Med njimi je približno 4 do 5 sto Slovencev, ki imajo tri podporna društva treh različnih jednot: S. N. P. J. — J. S. K. J. in K. S. K. J. V vseh treh jednotah je organiziranih do 250 Slovencev in Slovenk. Iz tega je razvidno, da je še precejšno število Slovencev. ki se ne zavedajo svoje dolžnosti in bi pristopili k društvu “Plaminski Raj”, štev. 107 S. N. P. J., ki danes šteje do sto članov in članic in oibdržava svoje seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani. Društvo, ki šteje tako veliko članov ima tudi svoje izdatke. Da društvo nekoliko opomore s -svojo društveno blagajno, je društvo sklenilo, da priredi veselico dne 15. februarja. Ker je omenjeni dan že enajsti dan v postu, se je zglasilo več članov društva “Srca Jezusovega”, štev. 70 K. S. K. J., kako je bilo mogoče, da je društvo priredilo veselico v postnem času. Po našem mnenju ,®a jih družba prezira in preganja, kot polnopravni in za svoja dejanja odgovorni državljani, ne pa tako glede na državljanske pravice. Še novi tiskovni zakon ima pri določbah glede kolportaže tako določbo, ki izključuje gluhoneme in bebce. Take določbe so pač preveč nazadnjaške, zakaj vsi vemo, da se gluhonemi vzgajajo po zavodih in da je izobražen giuhonemec, kolikor ne pride posluh v poštev, lahko enako 'inteligentem in odgovoren za svoje delo in ravnanje kakor drugi, ki imajo dar sluha in govorice. Take zakonite določbe so avstrijski pečat nazadnjaštva. — Samomor. Ustrelil se je v Prevaljah 29 let. stari Luigi Ma-dile. — Zažigalec. V Celju so zaprli prejšnjega teharskega občin- skega tajnika Feguša, ker je osumljen, da je dal zažgati svojo visoko zavarovano viničarijo v ptujski okolici. Denar je Feguš že potegnil. — Na južni železnici se prično letošnje poletje nekatera projektirana dela, ki se tičejo razširjenja ljubljanskega kolodvora, raznih objektov in pomnožitve tirov ob Martinovi cesti. Vse izvršbe so porazdeljene na pet let; prične se z manjšimi. KOROŠKO. — Nevaren varuh. Lastnica žganj arne V Beljaku je prosila znanega pivca Jakoba Burgstal-lerja, da naj skrbi za red v žga-njairni, ker je njej slabo. Kmalu nato je prišel v zganjamo že pijani Ivan Komac. Burgstaller, znan pretepač, ga je takoj napadel, ga vrgel ob tla in tako pretepel, da je Komac drugi dan u-mrl. Burgstallerja so aretirali. — Vohun. Iz zapora v Celovcu je ušel Emil Droux iz Lyona na Francoskem, ki je bil osumljen vohunstva. V Pontablju so ga pa že dobili, ravno ko je nameraval prekoračiti mejni most in pobegniti v Italijo. — Požar. V Špitalu ob Dravi nastal je ogenj v hiši posestnika Mondrea, ki se je silno hitro razširil. Ogenj1 je uničil hišo, oprave so le malo rešili. Vsa živina je poginila v plamenih. Kako da je nastal ogenj ni znano. Mondre je bil zavarovan. TRST. — Lep sklep tržaških kcrisum-nih zadrug. Vodstvo tržaških bon sumnih zadrug naznanja, da ho dajalo predujme na račun dividend in deležev onim družinam, katerih moški člani so bili poklicani pod orožje, in katere se zaradi tega nahajajo v denarnih stiskah,. Ta sklep dokazuje kolikega pomena so konsufune zadruge za de- | lavee, alko je vodstvo v spretnih rokah in se člani zavedajo svojih dolžnosti napram zadrugi. — Velika nesreča na parniku. Ko je bil Trst v velikem miru, je strašanski pok vznemiril vse, ki so se nahajali v bližini obali. Na parniku “Sebenieo”, ki je bil na pomolu št. 2 “Sanita”, je vsled neznanega vzroka počil sod karbida, ki ni le povzročil velikanske škode na parniku samem, temveč smrtno ranil nekega pomorščaka in težko poškodoval dve drugi o-sebi. GORIŠKO. — Vojaški begunec. Iz Gorice i je dezertiral četovodja 47. pešp»l-I ka Henrik Kodrin. T ri vojakih je služil kot prostovoljec in je bil po rodu Goričan. Javil se je italijanski politični oblasti v Benetkah. — Avstrijski “vohun” aretiran v Vidmu. V jaškem Vidmu so aretirali goriškega Slovenca S. M., ki si je baje hotel prilastiti vo jaške dokumente. Baje je pred časom povabil nekega Videmca v Gorico in se mu je tu obljubila velika nagrada, ako preskrbi na črte. italijanskih utvrdk oh avstrijski meji. Oni Videmčan je dejal Goričanu, naj pride v Videm ponje; ta je prišel in je bil aretiran. — Smrt znorelega moža. Jakob Gorjan iz Opatijskega sela, sodar, star 39 let, je v Gradišču ob Savi znorel. Ko so ga hoteli peljati t deželno umobolnico, jim .je skočil skozi okno in se tako nevarno poškodoval, da je kmalu umrl. — Aretiran ponevernik. Orožniki v Nabrežini so aretirali nekega 241etnega trgovskega pomočnika. ker je ukradel nekemu na brežinskemu društvu 700 K vredno kolo. Obenem" so dognali, da išče Jeršeka. tudi okrožno sodišče v Gorici, ker je poneveril 15. septembra 1. 1. trgovcu takratnemu svojemu gospodarju Fr. Konjedi eu v Tolminu 250 K in pobegnil. Pred časom. Nekoč je Nelson rekel: “Da sem bil vspešen v mojem življenju, se moram zahvaliti temu, da sem bil vedno četrt ure pred. časom.” In to naj ho dober svet za vse tiste, ki radi prelagajo stvari. Mogoče je, da so nekateri že imeli skušnjo, da je par minut re šilo bolnika. To kaže, da celo najmanjši nered bi morali takoj zdraviti, Če isto prihaja iz želodca ali črev tedaj rabite takoj Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo je jako dobro za vse bolezni prebavnih organov, ker isto jih izčisti, in ojači istočasno'. Razni napadi nevarnih bolezni so bili preprečeni, ker so rabili to zdravilo o pravem času. Dobirva se v lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ul. Trinerjev Lini-ment vedno zadovolji vsakega, ki ga rabi. (Advertisement.) s IR ir s g IR IR IR IR Hi »i IR S IR IR IR tfi Efi I IR u? IR tfj IR IR UFi IR IR IR IR SR SR VEDNO SE ZAHTEVA!! Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski ======= sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je ===== Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu, je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega v na in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti Bolečinam v želodcu, Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca. Vetrovom, N Neprebavnosti, Zaprtju, Nervoznosti, Izgubi slasti do jela. Slabosti, IR IR IR IR IR IR £R «% BITTER-W1NE V '’% TiaiNEROVO HORKÉ VÍN0 JOSEPH TRIN£r *"5-622 5.Ashland Ave CHlCAr.f). IH I £ £ü Ä IR S S m IR IR IR IR IR in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi. Dobiva se v vseh lekarnah. Zavrnite slaba in ponarejena zdravila. JOS. TRINER, UVAŽALEC IN IZVAŽALEC. 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Kenilworth. Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z. — Pri vseh vetrovih, kako se pa hočete vsiliti med njo in njena čuvstva, dasdravno sebi in svoji družini dela sramoto? Motil bi se, alko bi vas ravnotako ne odgnali ljudje, ki jo varujejo, če tudi lu bili njen brat ali bratranec. Kot preziran snubač ste pa v nevarnosti, da vas izženejo1 s silo in zasmehujejo. Na gosposko se ne morete obrniti, zato lovite senco na vodi. Zmočili si bodete svojo kožo, ne da bi kaj dosegli ... Pa oprostite, ker govorim tako odprto. — Pozval bom leicesterstega grofa, da mi pomaga proti nesram nosti njegovega ljubljenca. On soglaša s čisto sekto puritancev . . . On ne sme zavreči moje prošnje že radi svojega ugleda, ki ga uživa, ako nima tistih kreposti, 'katere mu pripisujejo ljudje. V skrajnem slučaju se pa obrnem do kraljice. -— Hm, ako bi hotel Leicester Varovati svoje privržence (ljudje pač govorijo, da je zelo popustljiv kapram njemu) tedaj bo priziv na kraljico prinesel obema ukor. Kraljica je v teh zadevah zelo natančna (ako smem kaj takega izreči, ne da bi izvršil veleizdajstvo.), ona preje odpusti, ako se ducat dvornih kavalirjev zaljubi v njo, kakor da bi eden izmed njih dajal kateri drugi prednost. Plemeniti gost, torej pogum! Pri tem delu morate biti zelo oprezni. Ne smete dolgo ostati tukaj in se izpostavljati konjarju, ki je vpo-stea pri ljubljencu kraljice, ali pa bodalom njegovih prijateljev.. Vi morate pohiteti v Devonšajr, kjer naj sir Hug spiše prošnjo in pošlje kraljici. Potem se obkolite s tolpo prijateljev, ki bodo pri kraljici zastopali vašo stvar. — Dobro ste govorili, prijatelj ! je rekel Tresiljan. — Poslušal bom vaš nasvet in odpotoval jutri zgodaj. — Ne zapustite to hišo, še pre-dno se bo danilo ... Še nikdar nisem tako goreče molil, da pride kateri gostov v mojo hišo kot za vaš odhod. Mojega netjaka bodo gotovo enkrat obesili. Vendar pa ne želim, da se je to zgodilo, ker je umoril cenjenega gosta, ki je bival v moji hiši. Gospod poslušajte The1. . . Saj govorim za vašo varnost. Vaš konj je pripravljen in tukaj je vaš račun. — Niti en celkin, — je rekel Tre Šil jan, ko mu je stisnil denar v roko. — Kar je več, pa dajte CilT ki, svoji lepi hčerki in služinčadi. ; — Zvedeli bodo o vašem dobrem ■srcu, — je rekel Gosling — in ust-biice moje ličerke bi vas plačale, •pa spi . . . • — Ne dovolite, da bi vaša hči preveč občevala z gosti, — je pripomnil. j — O, sem vedno na straži . . . Ali smem vprašati, kako vas je včeraj sprejela lepa dama na Kum 'norskem dvorcu? ' — 'Nejevoljna je bila. Zato tudi ne verjamem, da se je prebudila iz' : goljufivih sanj. 1 i— Gospod, ne vem, zakaj se v tem slučaju poganjate za majhno čarovnico in se izpostavljate ma-'ščevanju ljubljenca, ki je zopet tj ubij en ec druzega ljubljenca, največjemu nestvoru, ki lahko sreča vitega. — Ljubi krčmar, vi se motite, — je odgovoril Tresiljan. — Jaz ne želim, da bi Ami zopet mislila name. Ako se vrne na dvor svojega očeta, potem sem srečen. — Pametnejše bi bilo izpiti čašo dobrega vina in po'zabiti jo, — ;je menil krčmar. — Ali petdeset in pet in dvajset gledata take stvari različno,, posebno če se^ oči enega v glavi pogumnega viteza, drugega pa v glavi starega krčmarja. Mojster Tresiljan, prav žal mi je, ker ne vem, kako bi vam pomagal. — Edino s tem, da pazite na dvorec in na vse, kar se vrši v njem. Vam bo igraeica izvedeti za vse novosti, ki najdejo svojo pot v gostilno. Kar bodete izvedeli, izročite pismeno osebi, ki vam bo pokazala ta-le prstan . . . Le poglejte ga, je precej vreden, pa ga tudi radovoljno vam izročim. — Gospod, ne stremite po plačilu . . . Zdi ‘se mi nevarno,, da se kot navaden krčmar umešavam v stvari, ki me ne brigajo. — Vi in vsak oče, ki hoče rešiti svojo hčer iz pasti sramote, je pri tej stvari prizadet. — Gospod, to so lepe besede. Obžalujem tudi starega gospoda, kateremu je hčer, edino podporo na stara leta, ugrabil ta veternjak Varnej. Radi tega vam bom pomagal po svojih močeh, da se očetu vrne hči. Zdaj vas pa prosim, la molčite o tem, da vam bom pomagal. Varnej je tako vpliven, da lahko uniči mene in mojo obrt. — Ne dvomite o moji molčečnosti, — je spregovoril Tresiljan. —• Vedno vam bom hvaležen. Srečno ... pa ne zabite prstana. — Cenjeni gost, sledite mi, —• je rekel Giles. — Stopajte tako nrcvidno, kakor da bi bila kokošja jajca mesto desk pod nogami. Nihče ne sme slišati v hiši, da odhajate. Ko se je Tresiljan oblekel za pot, mu je s svetilko svetil po raznih hodnikih, dokler nista prišla na dvor in v oddaljeni hlev, kamor je že preje privedel konja. Pomagal je Tresiljanu pritrditi prtljago k sedlu, potem je pa odprl majhna vratiča, v ozadju in mu krepko stresel desnico. Obljubil je še enkrat, da bo vestno pazil na vse dogodke na Kumnorskem Tvorcu, na kar je odjezdil njegov gost. Deveto poglavje. Pot, katerega je pokazal krčmar potniku, da bi neopažen zapustil gostilno, bi ga moral po kratkem času pripeljati na marl-boroško cesto. Ali take nasvete je ložje dajati, kakor izvesti v temni noči, kjer ie vsepolno križpotov. Tresiljan je le počasi prodiral naprej in je še le zjutraj, ko se1 je pričelo daniti, dospel v dolino Vajthorz, kjer ie opazil, da je njegov konj izgubil podkev. Izpraševal je kmete, katere je srečaval na potu, po bližnji kovačnici. Ali dobival je zaspane ali pa ostre odgovore. Tresiljan je slednjič stopil raz konja in ga vodil za uzdo proti majhni vasici, ker je upal, da najde kovača, ali da mu povedo, kje ie bližnja kovačnica. Selo je obstalo iz pet do šest siromašnih koč, pred katerimi so ravnotako revni ljudje opravljali svoje delo. Le ena koča je bila zunaj malo bolj prijazna. Pred njo je sedela stara ženica, ki ni izgledala tako sirova kot njeni sosedje. Njo je zopet vprašal Tresiljan po kovačnici, ali kje bi lahko odpočil s svojim konjem. Žena ga je pogledala debelo, ko je odgovorila: — Ej, kovača iščete? . . . Seveda je kovač tu! . . . Kaj pa hočeš pri kovaču? — ljuba mamica, podkovati konja, — je odgovoril Tresiljan. — Mojster ITolidej! — je klicala stavka. — Mojster Erazem Ho-lidej, pridite in govorite s človekom. — Favete linguis, — je bilo čuti glas notri. — Mamica Slučeva, zdaj ne morem iz hiše. — Mojster pridite ven . . . Tukaj stoji človek, ki hoče h kovaču Vaji an du ... Jaz pa nočem pokazati pot do hudiča . . . Konj je izgubil podkev. — Quid milii cum eaballo? .— je odgovoril mož v koči. — Mislim, da med sto ljudi ni enega modrijana, in brez njega se mogoče ne more podkovati konja ... a? Zdaj je prišel pošteni učitelj iz kočo. Že po njegovi zunanjosti je bilo poznati, da je pedagog. Na dolgi, pripognjeni prikazni je bila glava, katero je krasila sivkasta brada. Preko ohlapne halje je imel pas, za katerim je imel mesto orožja ali noža pisalno orodje. Na drugi strani je visela šiba kakor bič harlekina. V desnici je imel knjigo, v kateri je ravnokar študiral. Ko je zagledal Tresiljama, se je učitelj odkril in dejal: — Salve domine. Intelligisne» linguam latinam? Tresiljan je zbral vso svojo učenost, da je odgovoril: —Linguae latinae haut penitus ignarus, venia tua, domine erudi-tissime, vernaculam libentius lo-quor. Latinski odgovor je napravil isti učinek na učitelja kot frama-sonsko znamenje na framasona. Takoj se je zainteresiral za tujca in je pazno poslušal njegovo zgodbo o izgubleni podkvi in utrujenosti konja. Potem je pa svečano dejal: (Dalje prihodnjič.) Zapisnik jednotine seje, katera se jp vršila dne 7. decembra v navzočnosti glavnega in pomočnega odbora. Br. predsednik otvori sejo ob osmih zvečer. Nato sporoči brat tajnik izid splošnega glasovanja. Njegovo poročilo se vzame na znanje. Prečita se dopis društva štev. 57., v katerem društvo navaja nekake nasvete, radi jednotinega urada in radi splošnega glasovanja. Zaključi se, da se društvu odgovori v smislu sprejetega dopisa. Predloži se zadeva br. S. Šra-jjelna, člana društva štev. 91, kateremu je jednotina seja od klonila bolniško podporo. Dotični brat zahteva ponovno, da se mu iznlača bolniška podpora! Zaključi se po daljši razpravi, da se ostane pri sklepu seje. Dotični brat se je javil le zdravim viri društvenem tajniku, ni se pa javil bolnim. Predloži se zadeva društva št. 57 radi brata M. Troje, kateri je že delj časa bolan na enem očesu. Tako se glasi poročilo društva. Ob enem prosi, da se mu izplača bolniška nodpora na predloženi dve nakaznici, kateri se glasita za vsoto $60.00. Da,ni odposlal nakaznic posamezno jed-notinemu uradu, navaja za vzrok, da je oddaljen od zdravnika 30 milj. Vsled tega ni mogel pravo časna izpolniti prve nakaznice. Zaključi, da se mu nakaže vsoto $40, za drugo se ga pa kaznuje, ker ni upošteval pravil. Zadevo brata I. Brozoviča, člana društva štev. 11 se nrepusti v reševanju prihodnji seji. Radi brata H. Šuberta, člana društva štev. 11 se na ponovno zahtevo s strani društva zaključi, da se ostane pri sklepu seje. Do-tiično društvo ponovno zahteva, da se mu iznlača odškodnina za oko, katerega je zgubil v stari domovini, kjer se nahaja omenjeni član. Sestri Annie Malij, članici društva štev. 48 se odkloni porodniška podpora v smislu sklepa zadnje konvencije, katere sklep se glasi, da se izplača podporo porodnicam, ako so bile osem mesecev v jednoti. Prečita se list ga. Josefe Hočevar, katera prosi, da se ji izplača bolniška podpora za njenim soprogom Jos. Hočevarjem, čla- nom društva štev. 29. kateri se že dalj časa nahaja v bolnišnici za umobolne. Zaključi se, da se dobijo — natančna pojasnila od društva, na podlagi katerih se zamore storiti difinitiven zaključek. Predloži se prošnja br. Fr. Juko, člana društva štev. 19. O-menjeni brat prosi, da bi se pr) občila njegova prošnja v “Glasi lu” S. N. P. J. v kateri se obrača na krajevna društva za pomoč, ker mu je zgorelo nekaj živine in noslonja. Ker na motiv prošnje ne soglaša s pravili, se prošnja odkloni. Predlaga se in sprejme, da se za prihodnjo pregledovanje jed-notinih računov obvesti predsednika nadzor odbora A. Trbovca, da naj bo navzoč pri reviziji. Ob enem se zaključi, da se ima udeležiti prihodnje odborove seje stari in novi pomožni odbor. Br. tajnik sporoči, da naj bi današnja seja imenovala vrhovnega zdravnika. Na njegovo sporočilo se seja izreče za dr_M. A. Weisskopf a, koti vrhovnega zdravnika S. N. P. J. Br. tajnik predlagr da se dajo tiskati otročja pravila. Zaključi se, da se jih da tiskati 3000 in naj se prodajajo po lOc. S to svoto naj bi se krili tudi ostali tiskovni stroški, kateri bi utegnili nastati za tiskovine . Turek, c. 13989. Drugi mesec suspendovan : Anton Kožar, c. 12150. Izobčeni: Geo Bolenovič, c. 13892, Joseph Košmerl, c. 13211. Novo pristoili : Anton Medveš, c. 15015, Marko Movrin, x-x~x~x~:-x.>^x-x-x~x~x~x-x~x~x~x~x~x~x~x~x~x-X"X~ . t T f ± f T tl T t i v t f f f T t t T f T NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE Narodna Tiskarna 2146-SO Blue Islanci Jtve., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: • I v «J, iti m r 4 m n m m 4 m m ¡fi s æ K k a FRANK J. PETRU JAVNI NOTAR Posojila na zemljišča in zavarovalnica Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. 1443 WestI18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-' ^ skihgin posojilnih društev. Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Benatky-* vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” Unijsko stavbinsko ” ” ” Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah. Ustanovljeno leta 1900 Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avcnue vogal Loomis ulice Chicago. ULOŽENI KAPITAL $350,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK. Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N., P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne. Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Chicago, Illinois