o V Metliki delovni obisk Jana CK ZKJ • IVlomirovski obiskal tudi ^tere delovne organiza- cije d«lov Petek in soboto je bil na ter o diugih v občini in X05'fneJn obisku v metliški občini $«st;d Momilovski. član CK ZKJ. °bg- se Je s političnim aktivom obA: e’ Prisostvoval seji komiteja listo S konference Zveze komu-v ln se udeležil razgovorov v 'ki osnovni šoli in Kmety- tredjjA u®i' P°vsod so bila v ttabjii U P°zornosti prizadevanja za bese-jUac’j° gospodarstva, seveda je C,a‘ekla tudi o delovanju Zveze UBrauniLtov v občini, krepitvi samo-odnosov JSn,h 'T^nih okoljih. 'Udi et‘jsW zadrugi je b il govor lov razvoju socialističnih odno- Vasi> Pfi čemer so v občini kor“ • Velik napredek. „Vseka-odno’]e j‘l0 rečeno, „pa je treba te •odci„ Poglabljati in razširiti vanje kmetov z zadrugo.11 ^OUPRAVNE VRZELI V POSAVSKI KULTURI ima sicer živahno kul-Itljiv SrediSče, čuti pa se pomanj-in 0h/OVezanost poklicnih ustanov amat lJ's*ce. kulturne skupnosti. Na dobtQ m področju skrbi za delovanje posavska pevska Pin 3 'n zc*ruženje gledaliških sku-ZVe2o?rec**agaj° P3 tudi regijsko ranje ^Iturnih organizacij. Financi-Ut^ kulture v Posavju še ni in . no> Po delovnih organizacijah t0 j,.^eVn>h skupnostih pojmujejo kot ttraz vsiljeno obveznost in ne kot združevanja ^hur 'n *ePe delovni*' ljudi po sjItlrii mtl dobrinah. O uresničevanju >otavipravne kulturne politike v ^tnhr *3° 2340 v ,orek> 16» obči«, ’ terneljito razpravljal med-i svet ZKS Posavje. J1SOKO PRIZNANJE “°RISU ANDRIJANIČU vm0116^^’ 8- decembra, ,y Novem mestu v navzočno-dru-Predstavnikov celotnega ob*; ^Političnega življenja roiev 6’ 1'e*cater'h narodnin he-*W ’.Preclsednika Gospodarske in .nic? SRS Andreja Verbiča čili gostov slovesno izro-yencre<^ rePublike z zlatim n0v„em Seneralnemu direktorju me^ke tovarne zdravil nmr- ph. Borisu Andrijani-tej* . ^ovesnostiki je bila ob ratii nosti v slavnostni dvo-jubi, °*3činske skupščine in Por(*ovih zaslugah, obširneje amo na novomeški strani. SKODA (IN ROMANTIKA) - Ponedeljkov izpad elektrike je povzročil veliko škodo v gospodarstvu. Brez večje &ode, toda v neprijetnem položaju, pa so se znašle tudi številne družine, saj je elektrike zmanjkalo prav tedaj, ko so se odpravljali k večerji. Enkrat za spremembo je minila v romantični svedobi sveče. Dolenjski dve uri teme Precejšnja škoda Zaprte trgovine - v tovarnah, posebno v Krki — V bolnišnicah red in mir — Vlaki stali V ponedeljek nekaj po 16. uri je razpadel elektroenergetski sistem v vseh jugoslovanskih republikah z izjemo Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Neposreden vzrok za d ve urno temo po domala vsej Jugoslaviji je bila začasna okvara 300-me-gavatnega agregata. Izpad takega agregata iz proizvodnje električne 'energije sam po sebi ne pomeni velikega primanjkljaja moči, žal pa je umik izzval preobremenitev daljnovodov, s katerimi je jugoslovanski energetski sistem povezan s sistemom zahodne Evrope. Ti daljnovodi so se zaradi preobremenitve avtomatično izključili, kar je povzročilo veliko preobremenitev elektrarn v Jugoslaviji, nagel padec frekvence in napetosti ter verižni izpad številnih elektrarn. Po razpadu sistema se je začelo medsebojno povezovanje elektrarn in postopno vključevanje porabnikov. Hidroelektrarne so se hitro vključile, termoelektrarne pa postopoma v 24 urah. S hidroelektrarnami lahko zagotovijo nekako polovico jugoslovanskih potreb po električni energiji. Na Dolenjskem, Beli krajini, Kočevskem, Ribnici in Posavju zaradi izpada elektrike ni bilo večjih težav in zmede. Seveda so za nekaj časa obstale tovarne, na železniških tirih (v Zasavju pol ure) vlaki, zaprli so nekatere trgovine, Danke in pošte, gostilne so sc ob svečah napolnile do zadnjega kotička. Skoda v delovnih organizacijah je zaradi izpada seveda precejšnja. Med najbolj prizadetimi je novomeška Krka, obrat biokemija, kjer so bile v fermentaciji antibiotikov uničene kulture. Škodo neuradno cenijo na 1,5 milijona dinarjev. Agregat, kije predviden, da vskoči ob okvari javne mreže, je zatajil. Novomeška bolnišnica še nima svojega agregata, dobijo ga v najkrajšem času, kljub temu pa je tema in izključitev električnega toka nista presenetila. V operacijskih dvoranah imajo rezervne luči, aparate za hemodializo pa so poganjali ročno. Brez panike in zmede je vse minilo tudi v brežiški bolnišnici, kjer tudi nimajo agregata. V delovni organitaciji Djuro Salaj v Krškem je v tozdu Celuloza trajal zastoj tri ure in proizvodnja celuloze se je zaradi tega zmanjšala za 52 t. Izpad proizvodnje papirja znaša 84 t. Skupno škodo v Celulozi ocenjuje jo na 456 tisoč dinarjev. Odlično se je izkazala elektrarna Brestanica, ki začne s proizvodnjo po potrebi. Od ukaza do prvih kilovatov ne preteče več kot 10 minut, seveda pa mora elektrarna najprej počakati, da vsaj nekoliko skrpajo razpadlo mrežo, sicer - njenih naftnih 100 megatov nima komu koristiti. Ob 17.19 je Brestanica že delala s polno močjo. |e začrtati razvojno smer foško: hrvaška in slovenska delegacija ugotavljali pomanjkljivosti resolucije S?a in slovenska delegacija v zboru republik in pokrajin delo moralo imeti Rr$j. lne SFRJ sta, kot smo na kratko že poročali, 2. decembra v emisijo denarja, pa vpra3an\.,na delovnem srečanju živaLno razpravljali o odprtih ^ni*1 V zvez* s sprejetjem planskih aktov za prihodke °^i!0 obdobje in resoludjo o glavnih smernicah in okvirih Ha tu,noe*c°nomskega razvoja Jugoslavije v letu 1981.Izmenjali Ned ^°^e(ie Slede predvidenih sprememb sistemskih zakonov. u8otavy°iPno Potrebno> so J- •- J" vpliv na PAVEL PERC »Živimo v prelomnem obdobju...” Vinko Hafner je v Dol. Toplicah govoril o temeljnih nalogah sindikatov v zdajšnjih političnih in gospodarskih razmerah — Kako iz razvojnih zagat? Živimo in delujemo v zelo resnih gospodarskih okoliščinah, ki so pogojene tudi z dogajanjem v svetu. Položaj kajpak ni kritičen, a zavedati se moramo, da smo dosegli stopnjo razvoja, ki terja od nas nove poglede na spremembe pri družbenoekonomskih odnosih in gospodarjenju. To je povzetek uvodnih besed Vinka Hafnerja, predsednika RS ZSS, ki se je zadnji petek v Dolenjskih Toplicah udeležil razprave o temeljnih nalogah sindikatov v zdajšnjih političnih in gospodarskih razmerah; šlo je za eno od tem na seminarju, ki- so ga pripravili republiški odbori sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredclovalne industrije pa trgovine in obrti. Tov. Hafner je poudaril, da gospodarske okoliščine vplivajo tudi na družbenopolitični razvoj in samoupravljanje, to pa od komunistov in drugih socialističnih sil zahteva hitro ukrepanje. Občasni posegi države v obračanje gospodarskih in družbenih tokov so kratkotrajna nuja, za dolgoročen družbeni razvoj pa to ni dobro. Ce se le da, sc moramo takim posegom odreči, VEČERI GLEDALIŠKE BESEDE PO VASEH Brežiška kulturna skupnost prireja v sodelovanju s Prosvetnima društvima iz Dobove in Globokega, z Amaterskim odrom iz Sromelj, z Gasilskim društvom iz Kapel, osnovno šolo na Bizeljskem in kolektivom brežiške bolnišnice gostovanja dramskih igralcev Milene Muhičeve, Janeza Klasinca in Dareta Ulaga. Dare Ulaga je konec tedna nastopil v Globokem in v Kapelah, v soboto pa bo obiskal Bizeljsko. Za občinstvo je pripravil Partljičevo komedijo , Nekoč in danes“, s katero se je pred nedavnim predstavil že tudi v Brežicah. Milena Muhičeva bo v petek, 12. decembra, nastopila z Vučetičevo „Liziko“ v prosvetnem domu v Dobovi, Janez Klasinc pa v nedeljo, 14. decembra, s Hadžičevo „ Centra-lo“ v Sromljah in 19. decembra s Kislingetjevimi »Debelimi zgodbami Petra Fuleža“ v brežiški bolnišnici. napredne sile si morajo prizadevati za še doslednejšo uveljavitev samoupravnega položaja delavcev. V zadnjih treh desetletjih je bilo že ogromno stoijenega, da bi delavci postali resnični gospodarji, napredek je tako v političnem, družbenem kot ekonomskem smislu. A delavci dandanes še zmeraj nimajo popolne upravljalske moči nad ustvarjenim dohodkom, njihov vpliv odločanja nad denarjem za skupno in splošno porabo je premajhen, povsem pa so se jim odtujila sredstva, ki se zbirajo v bankah, slednje se obnašajo, ko da ne razpolagajo z delavčevim denarjem. „2ivimo v prelomnem obdobju, od upravljanja v imenu delavcev moramo preiti na upravljanje delavcev samih,“ je dejal tov. Hafner in podčrtal veliko vlogo sindikatov pri uveljavljanju delavčeve pravice do gospodarjenja z rezultati svojega dela v celoti. V pogojih gospodarske nestabilnosti pa je težko dobro (Nadaljevanje na 4. str.) 1 TEŽKO JE DOBRO GOSPODARITI - Vinko Hafner, predsednik RS ZSS, je na seminarju sindikalnih delavcev v Dol. Toplicah očrtal resnost dandanašnjih gospodarskih okoliščin. (Foto: D. Rustja) Po delu v šolske klopi Posavski komunisti se množično usposabljajo za prakso — Več kot desetina članov ZK v šolah in tečajih PODELILI ZLATE ZNAKE ZSS Danes, 11. decembra, bodo v Ljubljani slavnostno podelili zlate znake Zveze sindikatov Slovenije za leto 1980. Po sklepu odbora republiškega sveta ZSS za sindikalna priznanja bo letošnja visoka priznanja prejelo pet osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije, med 40 sindikalnimi delavci, ki bodo prejeli zlati znak za uresničevanje delavskih interesov z večletnim družbenopolitičnim delom v sindikalni organizaciji, pa so tudi: Ludvik Kebe iz Novega mesta, Jože Jeke iz Sevnice in Anton Zvone Planinc iz Črnomlja. Med tri tisoč komunisti v posavskih občinah je kar petsto takih, ki so bili sprejeti v organizacijo v zadnjih letih. Veliko zastopanost mladih pal zahteva tudi sprotno usposabljanje za delo. Pretežen del tega opravlja medobčinsko študijsko središče — politične šole CK ZKS s sedežem v Brežicah. Izobraževanje komunistov poteka v prostem času. Izjema je le trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma z 20 do 30 slušatelji iz vseh treh občin, v katerem se mladi usposabljajo za delo v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju, najboljši pa nadaljujejo študij na srednji politični šoli. Različne oblike usposabljanja od seminarjev za kandidate, za novo sprejete člane ZK do občinske politične šole, srednje politične šole in politične šole J. B. Tito v Kumrovcu je v sezoni 1979/80 obiskovalo 345 posavskih slušateljev. Odziv je bil najmanjši pri kandidatih za sprejem v ZK, za kar pa so odgovorne osnovne organizacije, ker so površne pri izbiri. Večina slušateljev občinskih političnih šol, dopisne šole marksizma in trimesečnih seminarjev se je hitro uveljavilo v družbeno političnem delu, in od 80 anketiranih jih je študijskemu srdišču le 22 sporočilo, da nimajo nobene funkcije. Največ jih opravlja dolžnost sekretarja oziroma namestnika sekretarja OO ZK, drugi predsedujejo sindikatu, delavskemu svetu, mladini, svetu in skupščinam krajevnih skupnosti, krajevnim konferencam SZDL ipd., kar govori za to, da uživajo zaupanje svoje sredine in da šolanje ni bilo zaman. j -p ^ti v razgovoru, nadalje- abljanjem družbeno- lne'ni ^ so “P*2116 . povsod enako veliko in bi bil enako, vreden, ker bi P°° njim v različnih državah kupili različne količine blag3 uslug ... Star predlog, ki . končal kot vsi podobni P* njim... f Iz zadnjega Pavlihe ‘ SODOBNA OZIMNICA jcdTTOT @um Št. 50 (1635) 11. dece.nW H M W<} w . ■< m PLESNI KLUB Novo mesto, Sokolska 1 organizira ODPRTA PLESNA TEČAJA za starejše; pričetek v nedeljo, 14. decembra začetni ob 17. uri nadaljevalni ob 19.uri Vabljeni! 899/50-80 ZA PTICE - Učenci kočevske osnovne 5 so se lotili izdelovanja ptičjih krmilnic, ustavili so jih že nad petdeset in prav te dni so W izobesili po mestu. Žal pa letos primanjkuje krme, zato bodo učend vanje natrosili p Je le ob največjem snegu in mrazu. (Foto: SNEŽAK ZA KNJIGO REKORDOV - V Gotai vasi pri bivši gostilni Drenik so tamkaj šni ,,odrasli" mladinci iz zadnjega snega naredili snežaka (še pred dnevi je imel tudi moški simbol), da mu na Dolenjskem ni najti para. Proti nebu se dviga nad tri metre visoko. (Foto: J. Pavlin) 01 salon novoieš POhiSfVa komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE Na torkovi seji črnomaljskega iz-*®ega sveta so med drugim obrav-VaU poročilo o izvajanju sklepov ,^Speževarye kmetijstva, ki jih je emska skupščina sprejela pred le-Ob tem je beseda tekla o ^^nosti nadaljnjega razvoja kmetij-tu ’ živinoreje. Govor je bil' <“ o usmerjeni stanovanjski grad-? ’ ^^ževanju stanovanjskih hiš v niŠKra6”' last*’ problematiki gradbe-razpravljali pa so še o več “‘ogih samoupravnih sporazu-' odlokov in zakonov. • O • • v v oejm/sca j. OVO MESTO - Sneg in mraz 0.a, odvrnila nekaj kupcev iz Mljenih krajev, vendar je bil Ppnedeljkov goveji in prašičji sejem "feno srednje živahen. Pri cenah Jp niso nič popustili. Od 354 Pf peljanih prašičev so jih prodali Po 1.600 do 2.200 din za ter po 2.300 do 3.500 din za "•^jše živali Goveje živine so "'gnali 32 glav. prodali pa 17. Cene vole so bile 48 do 54 din za Zadnji meseci bodo odločilni V štirih občinah dolenjske regije rezultati gospodarjenja ob naglega porasta stroškov pa kljub vsemu malo °gram žive teže, krave so šle V "met po 43 (j0 48 din, medtem . *o mlado živino prodajali po 46 0 52 din kilogram žive teže. BREŽIce - Na tedenski sejem 3tJj?c’ Pripeljali 350 do 3 mesece r|h prašičev in 16 nad 3 mesece J5lh živali. Prvi so šli po 75 - 80 uj, ’ drugi pa po 58 - 60 din °gram žive teže. Starejših živali so ' odali H, mlajših pa 280. Prvi kazalci o uspešnosti gospodaijenja za devetmesečno obdobje leta 1980 so za dolenjsko regijo kar zadovoljivi, ni pa še podrobnejše analize s strani SDK, na osnovi katere bi lahko poglobljeno ocenjevali dobre in slabe strani dela. Celotni prihodek je na primer najbolj porasel v metliški občini in to za 44 odstotkov, sledi Črnomelj s 34 odstotki porasta, Trebnje s 33 odstotki in Novo mesto s 25,6 odstotnim povečanjem. V isti sapi pa je oceniti tudi stroške, ki pa so povsod skokovito naraščali, najmanj pa v novomeški občini in največ v metliški, zato je ustvarjeni dohodek odraz vsega tega. Novomeška občina je prav po ustvarjenem dohodku na prvem mestu s 34-odstotnim porastom v primeri z istim obdobjem lani, Metlika in Črnomelj beležita 32-odstoten porast, Trebnje pa le 25-odstoten napredek pri dohodku. Na Dolenjskem je bilo v prvih devetih mesedh skupno za 251 milijonov dinarjev izgub, pri tem Metličani niso nič udeleženi, pač pa prednjači Trebnje z izgubo 31 milijonov v dveh delovnih organizacijah, Novo mesto ima tudi dva izgubaša za 14 milijonov, Črnomelj pa le enega za 6 milijonov din. Tudi poslovni skladi in amortizacija so pokazali domala povsod lep napredek, pri čemer se kažejo učinki stabilizacijskih ukrepov, pač pa uspešnost poslovanja nikjer ni na zadovoljivi ravni. Še najbolj se glede tega lahko pohvalijo Novo-meščani, pri katerih dva od treh pokazateljev celotne uspešnosti kažeta na porast, medtem ko v vseh ostalih treh občinah omenjeni trije kazalci kažejo na nazadovanje. V zadnjih treh mesedh bodo povsod skušali uspehe popraviti, vendar se je hkrati tudi bati, da prizadevanja ne bodo rodila večjega sadu, ker tudi stroški še nadalje rastejo. R.B. RISC BOHI ZUPANČIČ Kmetijski nasveti Zanemarjena reja kuncev sfo?a skromnimi rudarskimi domovi so se nekdaj obvezno p/1 vile, vegaste kunčnice, ki so pomagale reševati družinske <*ačune ob nizkih mezdah rudarjev. Račun je bil preprost: od VelVame Plemenske živali je mogoče na leto dobiti, ob običajni Drj °sti zaroda, vsaj 20 kg kunčjega mesa, s tem pa je mogoče Praviti 20 kar dobrih kosil za štiričlansko družino. VenH(*anes tre*5a ve^ lz te^ »zlogov utemeljevati rejo, *mar pj t0 ne pomeni se je treba kunčereji odpovedati, pj Protno: pokazalo se je, (denimo v gospodarsko razviti da je lahko reja kuncev, ki je pri nas zanemarjena in se le raJ nikjer ne omenja, sama po sebi gospodarsko zanimiva. Ne f^di mesa, ki je lahko pomembno dopolnilo v človekovi kun/-3*1'’temveč tl>di zaradi drugih koristi, ki jih prinaša. Samo devi uvozi klobučarska industrija za milijone dinarjev J}2’ da galanterije niti ne omenjamo. % re ° govorimo o pospeševanju ali celo ponovnem obujanju ne mislimo, da je treba primestna ali celo mestna naselja nes S hlevčki za kunce (kar je tudi iz drugih razlogov ori)Inotrno in prepovedano), marveč da je treba kaj storiti oj) lziran* kooperaciji ^ kmfetovald, ki bi se v večjem obsegu kjj Primerni spodbudi in pomoči lotili te reje. Proučiti pa bi ■ j.l[eba tudi, kako je zdaj z rejo na večjih farmah. ^ je namreč veljalo, da se velike farme, ki morajo hrano zdr kupovati, ne izplačajo. Na njih je vprašljivo tudi ra« VStVeno varstvo> sa3 Je znano, kako naglo se med kund m bolezen, ki lahko povzroči propast črede. 0q1 j? »n stroka bi v tem po^edu že morala kaj gla?l~nega reči in ukreniti. Tudi pri reji piščancev ni šlo vse Prin °’ ^ je vse b°lj izpopolnjena tehnologija vendarle bistveno laD ^ je perutninarstvo panoga živinoreje, ki je najbolj prr®“ovala in bistveno blažila mesno krizo. Ta še ni in še ne bo bgij^fiana. saj v svetovni prehrani vse bolj primankuje živilskih jakovin. Tudi zaradi tega je reja kuncev vredna ustrezne tokovne pozornosti. Inž. M. L. I * * * ! 4 \ * Ježite" obresti Tri četrtine gre mimo novomeške Ljubljanske banke V dolenjski regiji znašajo letne obresti za razne kredite že 520 milijonov dinarjev, kar je zaskrbljujoče visoka številka ob upoštevanju ustvarjene nove vrednosti. Največkrat pa se ob tak i informaciji pomisli le na Ljubljansko banko, češ da spravlja v svoj mošnjiček levji delež tovrstnih sredstev iz gospodarstva, vendar ni tako. VIDIKI n novoles »NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD TOVARNA GUGALNIKOV, DVOR Delavski svet TOZD razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA PROIZVODNJE pod naslednjimi pogoji: 1. višja šola lesne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog 2.3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del 3. organizacijske in vodstvene sposobnosti 4. moralno-politične kvalitete Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih i pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, lesni kombinat kadrovsko socialna služba 68351 Straža Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. 904/50-80 tri^etrtletju niso slabi, zaradi ostaja za delitev V tej vsoti je Ljubljanska banka udeležena z obrestmi le v višini 37,3 odstotka, medtem ko se tri četrtine obresti za kredite odliva v druge banke in delovne organizacije. Močno je namreč razvejeno medsebojno kreditiranje, kjer pa obrestne mere za „uslugo“ znaša 20 odstotkov. Da bi ugotovili natančno stanje zadolženosti in prelivanja denarja iz naslova obresti v vseh štirih dolenjskih občinah, je bilo k onec novembra na seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice sklenjeno, da bodo februarja po zaključnih računih pripravili podrobno strokovno analizo, na osnovi katere bo možno razpravljati in zavzeti stališče. Vsekakor pa je že zdaj jasno: zadolževanje ima svoje meje in te bo potrebno začrtati tudi s politično akcijo. g VSEM PROSILCEM POSOJILA V viniškem Novoteksovem tozdu Konfekcija se lahko pohvalijo, da stanovanjskih problemov skorajda nimajo. Na Vinid imajo 7-stanovanj-sld blok, stanovanjsko politiko pa so usmerili v zasebno gradnjo. Tako so> letos poleg rednih sredstev za stanovanjska posojila namenili tudi presežke interesnih skupnosti, tako da so imeli na voljo 940 tisočakov za individualno gradnjo in so lahko ustregli vsem prosilcem za posojilo. UNIČUJEJO CESTO IN OCR 02 A JO VOZNIKE N'd voziu.u Rudnika Globoko, ki prevajajo pesek z Bizeljskega, v Opekarno, je iz dneva v dan več pritožb. Občani se razburjajo predvsem zaradi prehitre vožnje in pa zaradi tega, ker so kamioni preveč naloženi. S tem spravljajo v nevarnost tiste, ki vozijo za njimi Zaradi agresivne vožnje se jim vozniki, pri srečevanju vselej v strahu umikajo na ozke in neutrjene bankine. Vrh vsega pa 20-tonski tovor pušča sledove tudi na cestah. Na odsekih Globoko - Dobova in Zakot - Bizeljsko je hitrost zdaj omejena na 50 kilometrov in kršitelji so bili že kaznovani I I S * ! S EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Tit Doberšek M hrvaških kleteh Klet PPK Kutjevo (uradno „Podrumarstvo Kutjevo”) je bila mesec dni pred našim obiskom obnovljena in povečana, tako da lahko sprejme 1100 vagonov vina, za kar potrebujejo 1100 ha vinogradov, o katerih sem pisal v prejšnjih številkah Dolenjskega lista. Za obnovo so porabili 60 milijonov dinarjev. Najstarejši del kleti so leta 1232 sezidali takratni lastniki menihi, ki so bili za tiste čase napredni vinogradniki. Poleg tega so sami izdelovali sode in doge za sode iz zelo kakovostne-, ga slavonskega hrasta. Menihi so imeli namreč v svoji lasti 25.000 juter (eno jutro je 5755 m2) hrastovih gozdov in so v njih imeli zadostne zaloge kakovostnega slavonskega hrastovega lesa za sode in doge, ki so jih prevažali do Siska in od tam dalje po prometnih poteh v tedanje kraje avstro-ogrske monarhije. . V poznejših letih so razni cerkveni lastniki s posestvom tako slabo gospodarili, da je prišlo na javno dražbo. Kupil ga je Turkovič, kije prišel iz Bakra. Ta je zasadil 65 ha novih vinogradov in 400 ha strnjenih sadovnjakov. Turkovičeva klet in posestvo sta 1945 postala splošno ljudsko premoženje in osnova današnji PPK Kutjevo, ki ima danes 12.000 ha kmetijskih zemljišč, od tega 9.600 ha obdelovalne zemlje, med katero so vračunani že opisani vinogradi. V celoti zaposluje ta delovna organizacija 1700 delavcev. Klet daje poleg ustekleničenih vin v promet še grozdno sodo, grozdno brezalkoholno pijačo po patentu avstrijskega vinogradnika in vinskega trgovca Lenza Moserja. Za menihi je klet razširil novi lastnik Trukovič leta 1896, naj-novejša razširitev pa je bila končana letos. Trukovič je imel v stari kleti le leseno posodo. Tudi danes so v starem delu kleti le leseni sodi za shranjevanje najbolj kvalitetnih vin. To leseno posodo so v glavnem obnovili leta 1953. V novih, letos končanih kletnih prostorih pa so cementne cisterne in jekleni tanki, v katerih shranjujejo povprečna namizna, pa tudi kakovostna vina. V veliki jedilnici nad kletjo smo dobili za pokušanje naslednja vina: laški rizling, beli burgundec, traminec, ružico in rdeče vino klikon, ki je po okusu in barvi podobno modri frankinji. Najbolj okusen je bil beli burgundec. Po prenočišču v Osijeku smo si drugi dan ogledali vinograde in klet Kombinata Bdje Najprej smo si ogledali tako imenovane Kneževačke vinograde, ki se nahajajo na nekoliko valovitem zemljišču. Vseh vinogradov je 550 ha, od tega 480 ha v polni rodnosti. Razdalja vrst in trt v vrsti ter sortiment sta podobna kot v že opisanih vinogradih PPK Kutjevo. Najstarejši del kleti, v kateri je za 100 vagonov vina lesene posode, je bil zgrajen leta 1560. Leseni sodi so veliki od 1000 do 20.000 litrov. V njih hranijo najbolj kvalitetna vina. Klet so razširili leta 1960 in v zadnjih dveh letih. V novem delu kleti je za 300 vagonov vina betonskih cistern in za 220 vagonov vina jeklenih tankov. Tako znaša zmogljivost kleti 620 vagonov. Poleg lastnega pridelka odkupijo od kooperantov še okrog 200 vagonov grozdja. Tudi ta družbena organizacija daje kredite za obnovo vinogradov kooperen-tom, podobno kot PPK Kutjevo. Pri pokušnji smo ugotovili, da je vino te delovne organizacije kvalitetnejše kot pri PPK Kutjevo. Ko smo zapuščali ti dve veliki delovni organizaciji z obširnimi vinogradi in za naše razmere ogromnimi kletmi, smo se zavedali, kako skromne so naše zmogljivosti in da se v resnici mmamo s čim hvaliti. Tudi ogromna polja koruze ter asfaltne ceste med vasmi kažejo bogatstvo in razsežnost tega dela naše domovine, proti kateri je naša ožja domovina pravzaprav zaostala pokrajina. Jaška vino Jastrebarsko Nazadnje smo si ogledali klet Jaška vino Jastrebarsko-pod-rum Gorica, ki zajema vinogorje Sv. Jana na vzhodni strani Gorjancev. Ta zadržana klet je bila zgrajena leta 1935. V kleti je plošča s 25 imeni zadružnikov, ustanoviteljev zadružne kleti. Zmogljivost kleti znaša 140 vagonov vina. Zajema okrog 600 ha vinogradov kooperantov. Prevladujejo bela vina, kot la&i rizling, kraljevina in žlahtnina. Rdečih vin je ena osmina, od tega je največ portugalke. Vinograde obdelujejo še po starem, vrste so v smeri strmine, opora je kolje, vzgoja nizka do srednje visoka. S prijetnim zaključkom v gostinskih prostorih te kleti so dolenjski vinogradniki končali dvodnevno poučno potovanje k našim sosedom z mnogimi prijetnimi vtisti in spodbudami za bodoče delo. ^ ! I S s N % 11. Sečen eCfmhra 1980 DOLENJSKI UST treh popold0®. n*, kako se * v ive potuhnjen® 5vigaI' ?"! bi! izginili, kot b Marija je uua ui um zaprta v bunkerju pod stopnicami v barjanski domobranski postojanki. Kljub hudemu januarskemu mrazu ji niso dali niti odeje. Zadrgi dan pred usmrtitvijo so njenemu možu dovolili, da jo je obiskal v zaporu. Ko je mož odprl vrata Frakeljnove pisarne, je slišal, kako nekdo pisarju narekuje smrtno obsodbo za njegovo ženo, ker ima „tri brate v partizanih, četrti pa je že padel kot partizan.” Kersmanc mi je povedal, da je njegova žena vedela za smrtno obsodbo. Frakeljno-va tolpa je njo in Francko Tancek iz Zgornjega Iga ponoči odpeljala v gozd blizu vasi Zalog pri Škofljici in ubila. Ko je Keršmanc prosil Frakeljna za dovoljenje,, da bi lahko prekopal ženino truplo na pokopališče na Igu, mu je Frakelj zagrozil: „Samo dotakni se groba, pa boš prav tam pokopan.” Za novo leto 1944 je Skalar utrujene klavce poslal za nekaj dni na dopust. Nenehno je skrbel, da so njegovi izvoljenci dobivali boljki hrano kot drugi vojaki in razne priboljške. Apostoli so lahko večkrat Si domov, pri raznih ropih so dobili več plena, občasno pa še razne nagrade. 10. februarja 1944 so Skalar, kaplan Stefan Kraljič, Martin Oblak in Tone Pristavec vodili domobrance v Iško vas in jo obkolili. Rogovilili so po vasi in strahovali v^čane. Skalar je rjovel, da je treba vse pobiti, ker sodelujejo s partizani. Iz žepa je potegnil spisek enajstih vaščanov, ki so jih takoj nato aretirali. Skalar je sklenil, da se bodo vračali v postojanko na Barje. Tokrat je Skalaijeve morilske naklepe prekrižal nepričakkvan in silovit partizanski nr^ad. Nihče ni pričakoval napada, najmanj pa Skalar. Domobranci so urno zasukali pete in zbežali proti Igu. Na čelu bežeče vojske je bfl strahopetni Skalar, ki se je ustavil šele na Igu. Razen dveh so partizani rešili vse aretirance. Med begom so domobranci ubil* samo staro ženico, ki jim ni mogla uteči. Sele po vrnitvi na Ig je Martin Oblak opazil, da se iz boja ni vrnil njegov brat, ki je bil tudi pri domobrancih. Partizani so ga ujeli, zaslišali in obsodili na smrt. ,.Maščevali ga bomo,” je Skalar potolažil svojega najzvestejšega služabnika. Tiste dni so Skalarjevi domobranci v Vrbljenah aretirali učiteljico Heleno Modic, staro 29 let, in Janeza Grebenca, očeta Marije in Lojzke Grebenc, ki sta bili ubiti januarja na Lisičjem. Na Ižanski cesti so aretirali Alojzijo Benetovo in vse tri ustrelili v Kozlarjevi gošč L Marijo Alič z Ižanske ceste so poslali s ..priporočilnim" pismom v internacijo v Nemčijo, kjer je umda. Naj se ve, da Skalar ne pobija vse po vrsti, ampak da včasih tudi koga blagohotno poŠje na delo v Nemčijo ali v taborišče. Če kdo tam umije, on tega ni kriv. Vojna je in v vojni ljudje umirajo nasilne smrti. Ni on sprožil vojne in ni izumitelj topov, mitraljezov, pušk in bomb. Sicer pa Skalar ni bil vojaški dogmatik in je znal ljudi pobijati tudi drugod, in ne samo v tisti gošči. Nekoč je ponudil kmetu Tonetu Rupertu z Iga puško, rekoč: »Primi jo in priključi se nam." Rupert je odkimal »Živimo...” (Nadaljevanje s 1. str.) gospodariti in upravljati. Eden od glavnih krivcev za tako stanje je inflacija. Boj zoper to je naloga vseh, zajeziti je treba rast cen, naše gospodarstvo pa bomo okrepili zlasti s povečano zunanjetrgovinsko menjavo. Stabilizacije ne bomo dosegli brez strukturnih sprememb gospodarstva, zato moramo biti pri planiranju odločni, a hkrati stvarni, ne kaže presegati možnosti, te pa so za naslednjih pet let dokaj skromne, saj ni računati na tuje kredite, zmanjšati moramo delež investicij v družbenem proizvodu. • Boljše gospodaijenje bo moč doseči s pravičnim nagrajevanjem po delu, težnje k uravnilovki pa ne gre enačiti s socialistično solidarnostjo; odločno se je treba postaviti po robu nedelu; bolje je imeti brezposelnega, kot pa v službi človtka, ki se le dela, da dela. Preveč je tako rekoč umetnik delovnih mest, zato je gospodarno obnašanje nujno tudi pri zaposlovanju. Tov. Hafner, ki je odgovarjal na vprašanja, se je zavzel za večjo izkoriščenost delovnega časa. Po njegovem bi morali imeti sindikati večji vpliv na sistem izobraževanja za potrebe združenega dela, v slednjem ne sme biti zapostavljeno obveščanje, ki je zdaj premalo kritično, več pa je treba storiti tudi za nagrajevanje minulega dela. Z dogovori o tem nismo prišli daleč, prav od tega, koliko vrednotimo minulo delo, pa je odvisna delavčeva odgovornost za ustvarjalno delo. Zbranim sindikalnim delavcev je Vinko Hafner na kratko prikazal tudi priprave na 3. kongres jugoslovanskih samoupravgalcev ter podčrtal vlogo, ki jo bo imela za prodornost sindikalne dejavnosti 2. konferenca ZSS, ki bo sredi prihodnjega tedna. D. R USTJA REŠETO” DOBRO OBVEŠČA Letos sem bil večkrat v Matevlje-ku, prijaznem zaselku Loškega potoka, in mi je prišlo v roke več številk ..Rešeta”, glasila OK SZDL Ribnica, ki na zelo prijeten način obvešča svoje občane o življenju in dogodkih v krajevnih skupnostih na tem območju, odloki pa so le dodatek drugi vsebini Rešeta. Mojo pozornost sta vzbudili predvsem dve številki tega glasila - iz julija in oktobra - ki jih je uredništvo lista £oraj v celoti posvetilo krajevnim praznikom KS LoSti potok in KS Dolenja vas. Obe "številki sta v jSrgetni obliki seznanili občane z gospodarsko, politično, kulturno rastjo krajevnih skupnosti, z delom društev in organizacij, z njihovimi uspehi in težavami itd. Zdi se mi, da je primer ribniške občine in njenega Rešeta vreden posnemanja in da bi tudi v drugih občinah lahko na tak način obveščali občane. MARJAN TRATAR ZDENKA NAJBOLJŠA STRELKA V počastitev bližnjega praznika Dneva JLA je bilo v soboto, 6. decembra, v Podzemlju v občini Metlika 4. tradicionalno pokrajinsko tekmovanje najboljših ekip Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Po dve štiričlanski ekipi, ki so jih sestavljali mladinka, mladinec, starešina in vojak sta se pomerili na 3 km dolgi progi s časovno kontrolo, orientacijskih sposobnostih ter streljanju in metu b ombe v cilj. Med osmimi ekipami se je najbolj odrezala prva ekipa Metlike, druga je bila prva četvorka Trebnjega, tretja pa druga ekipa Novega mesta. V težkih pogojih, saj je bilo potrebno gaziti sneg skoraj do pasu, so mladi pokazali obilico znanja vojaških spretnosti in sposobnosti. Med vsemi tekmovalci ve(ja pohvaliti najboljšo strelko, ki je v streljanju v tarčo ugnala tudi moški spol, Zdenko Hutar iz druge ekipe Črnomlja. J. PAVLIN Denarne težave dedka Mraza Prireditev ob novoletni obdaritvi otrok v Novem mestu negotovo, ker manjka sredstev Pretekli četrtek je bila skupna seja občinske Zveze prijateljev mladine in koordinacijskega odbora za novoletno praznovanje v novomeSd občini, ker skuša odbor v priprave novoletnega praznovanja vključiti čim«č ljudi v krajevnih skupnostih, ki jih zanima delo z mladimi. Ugotovili so, da so bile naloge, ki si jih je odbor zastavil na prvi seji, uresničene. Svoje delo je tudi že opravila komisija za izbor daril, ki jih bodo naši najmlajši dobili ob novoletni obdaritvi ftecej srkbi pa povzročajo sredstva, je poročala finančna komisija, saj mnoge delovne organizacije niso nakazale - v celoti ali delno - dogovorjenih sredstev, 70 dinarjev na vsakega zaposlenega. Trenutno neporavnane obveznosti znašajo kar 40 milijonov dinarjev, za kar imata .zasluge” predvsem IMV in šentjemejska Iskra. Zaradi takega finančnega primanjkljaja je tudi negotova skupna novoletna prireditev v novomeški športni dvorani, za katero je celotni program tako rekoč že pripravljen. Ali prireditev, s katero naj bi razveselili naše najmlajše ob novem letu, bo ali ne bo, bo znano že v naslednjih dneh, saj je odbor opozoril vse, ki sredstev za novoletno obdaritev še niso nakazali, naj to store čimprej. Prevladalo je tudi mnenje, da bi morala v tej akciji aktivno sodelovati mestna konferenca SZDL — to naj bi izpeljali vsaj v prihodnje. Spregovorili so tudi o delu Zveze prijateljev mladine, ld naj bi čimbolj zaživelo, predvsem pa si bodo prizadevali za razširitev dela v osnovnih organizacijah, v društvih v krajevnih skupnostih. Z L. - D. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO, objavlja naslednja prosta idela oz. naloge: 1. DS SS SALDAKONTNA DELA I. STOPNJE - ze enega delavca Pogoii: — srednja ekonomska šola — 2 leti delovnih izkušenj STROŠKOVNO-KNJIGOVODSKA DELA III. STOPNJE — za enega delavca Pogoji: — srednja ekonomska šola — 2 leti delovnih izkušenj ADMINISTRATIVNO-DAKTILOGRAFSKA DELA — za enega delavca Pogo!i: — administrativna šola — eno leto delovnih izkušenj MATERIALNO KNJIGOVODSKA DELA II. STOPNJE — za enega delavca Pogoji: — administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj OBRAČUNAVANJE OSEBNIH nOHODKOV I. STOPNJE — za enega delavca Pogoji: — administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj FINANČNO—KNJIGOVODSKA DELA II. STOPNJE — za enega delavca Pogoji: — srednja ekonomska šola — tri leta delovnih izkušenj Vsa navedena dela oz. naloge so za nedoločen Sas, s polnim delovnim časom. FINANCNO-OPERATIVNA DELA V. STOPNJE - za enega delavca Pogoji: — srednja izobrazba — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo za nedoločen čas, nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta SALDOKONTMA DELA IV. STOPNJE - za enega delavca Pogoji: — poklicna administrativna šola — 6 mesecev oz. 1 leto delovnih izkušenj — delo za določen čas, in sicer za 8 mesecev Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. 894/50-80 in odklonil orožje. Skalar mu tega ni mogel poza*-' ' *. oprostiti. Nekega dne so tega kmetu _t la;j tolovaji zalotili pri delu na njivi in ga kar un ubili. Poleti 194i je italijanska patrulja na Ižanski cesti zalotila mladega fanta, ki je razmetaval letake Osvobodilne fronte. Zaprli so ga in obsodili na pet let zapora. To je bil Alojz Škafar iz Črne vasi, ki je do začetka vojne študiral na trgovski fakulteti v Beogradu. Januarja 1944 se je Alojz vrnil iz zapora v Italiji. Spotoma je zvedel, da so prav v njihovem delu gozda ubili dve Melikovi družini in še več drugih. Ko je prišel domov, je staršem sporočil svoj sklep, da gre nemudoma v partizane. Domači so ga prosili, naj ostane nekaj dni doma, ker je slaboten in izčrpan. ,Pa še kako rad bi ostal," je pritrdil, „a je od naše hiše samo petnajst minut do Skalarjeve postajanke in deset minut do Kozlarjeve gošče. Če mi usoda ni naklonjena, raje padem kot partizan kakor pa pod udarci Skalarjeve tolpe.” Za prosil je brata Feliksa, naj ga s kolesom spremlja do POdpečL Se isto popoldne, ko je Alojz prišel iz zapora, sta se obe, vsak na svojem kolesu, odpeljala proti Tomišlju in PbdpečL Zaupniki tajne domobranske obveščevalne službe so Skalarja takoj obvestili, da se je Škafarjev Alojz vrnil iz zapora. V Črni vasi ni življenjskega prostora za fanta, ki je že 1941. leta trosil letake OF, je menil Skalar. Patrulja njegovih apostolov je pohitela za bratoma. Hkrati je Skalar po telefonu zaprosil domobransko postojanko v Podpeči, naj postavijo zasede in ju aretirajo. Alojz in Feliks, ki nista vedela, da ju že zasledujejo, nista bila dovolj previdna. Zajeli so ju in odpeljali v zapor. Naslednjega dne so Feliksa izpustili, obenem pa so v Ljubljani aretirali njegovega brata Albina, starega 19 let Albin je kmetoval doma v Črni v si, a se je med vojno zaradi Skalarjevega terorja umaknil v mesto. Odtistilimal za bratoma Alojzijem in Albinom ni sledu. Ljudje so ju videli v domobranskem avtomobilu, ki ga je vozil Skalarjev apostol številka štiri Franc Švigelj iz Bresta. Njunega groba niso nikoli odkrili. So ju ubili na Golovcu, na Lisičjem, v Kozlarjevi gošči ali pa so ju ustrelili in pahnili v Savo? Na to vprašanje bi lahko odgovorila le Skalar in Franc Švigelj, ki živi v Argentini Na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, je bila v Ljubljani velika domobranska slovesnost. V mesto so prišli domobranci iz vseh krajev Slovenije, da so pred generalom Leonom Rupnikom, generalom SS Erwi-nom Roesenerjem in škofom dr. Gregorijem Rožmanom prisegli Hitlerju zvestobo v boju proti NOV Jugoslavije in zaveznikom Angliji, ZDA in ZSSR. Po slovesni prisegi in kosilu so domobranci napolnili ljubljanske gostilne in se šele v poznih popoldanskih urah vračali v svoje postojanke. Partizanski jveščevalci so zvedeli, da so zaradi odho-PO da v Ljubljano nekatere domobranske postojanke skoraj prazne. Partizani so vdrli na Ig in ga zavzeli, nato pa so v zasedi pričakali posadko, ki se je po Ižanski cesti peš vračala na Ig. V boju je padlo več domobrancev, med njimi Jože Mavec, po domače Gričarjev iz Tomišlja. Franc Frakelj-Peter Skalar se je penil od jeze. Zahteval je pomoč Iz Ljubljane in nato z veliko vojaško silo udaril po vaseh med Igom in Iškim Vintgarjem. Partizani so se pravočasno umaknili, kar je bilo Skalarju kaj malo mar, ker je bil edini njegov cilj dobiti ljudi za mašč evanje. Prvega maja 1944 ob desetih zvečer je Frakelj s svojimi morilci v Kozlarjevi gošči s. koli pobil naslednje žrtve: 44-letnega Jožeta Šušteršiča, kmeta, mlinarja in žagarja iz Iške, očeta petih otrok; 44-letnega delavca iz Iške vasi Janeza Ruperta, očeta treh otrok; 49-letno šiviljo Urško Japelj, mamo partizanskega komisarja VDV divizije Janeza Japlja; 40-letnega kmečkega moža Lojzeta Ponikvarja in njegovo sestro Marijo; kmeta Martina Pirca iz Matene, očet* otrok, in kmeta Ivanja Furlana iz iste v* ’ očeta 2 otrok; 70-letno vdovo Franč*5*. Čebular z Iga in 16-letnega Ivana Pucih*^ z Iga. V Iški (vas je 7 km od Iga) j! Frančiška Šušteršič med drugim povede®' „Po umoru so domobranci lagali, ds jih poslali na delo v Nemčijo. 17 dfl* P" zločinu so jih našle ženske v kanalu, po katerem Je tekla voda. ZenS|f so trebile travnik in nenadoma Z2gjed*r' kako iz zemlje štrli roka. Bila je to mojega moža, na kateri je bil še vedn^ poročni prstan. Neka ženska mu ga je sn® in mi ga vrnila .,..” . u Čl ovek danes težko razume, Frakelj umoril 70-letno vdovo, ki ni nn*® nikogar v partizanih, in 16-letnega fanta- , V tem zapisu želim razčlsr PoSC ,u, umor devetih barjanskih žena b._u Li**Jj ga grada. O tem nam bo pripovedoj*^ Angela Kumše, ki kot upokojena soc«1 delavka živi v Ljubljani Prisluhnimo: , Dve leti sva bili z 62-letno mamo s*1®1 v kmetiji Brata Karlo in Anton sta partizanih. V hlevu so bili trije konji z rodovnikom in štiri krave. sem orala, kosila travo, mlatila žito, “jj drva in jih vozila domov. Poglejte «» roke, ki so otrdele od garanja in s kat nikoli ne bom zbrisala 2u ljev! Smrtni domobranski vihar je zajel vas v mraku 27. januarja 1944. Z bili sami doma. Po kosilu sva in kramljali. »Bojim se, sem ker mi domobranci nenehno bodo ustrelili.” Mati ni boko se je zamislila. Ob šla pod kozolec po seno za kr volku govoriš, volk pride, sem si sem zaglcdila domobrance, strani čez vrtove in žajo vasi. Dobro uro so po vasi, z mrakom pa so zemljo vdrli (Nadaljevanje prih0*™ pisma in odmevi MTfilT £ tJ^ocUiL^Ujar tujka/ Zakaj je bil kmečki otrok zapostavljen? rali OGLED FILMA ArKxSr,et*°> 26. novembra, smo si v ogledali film Kala. Za nas je imam„ i P°set>cn dogodek, saj Ninu™ • (“^okdaj t0 možnost, film lV'!' kinodvorane, zato smo asm i * k31 v telovadnici. Bil tdimn ’ ^ePrav je & precej star. liuhii da hi nas tovariši iz Ij. ttane večkrat obiskali s kakšno *° predstavo. MATEJA SEVER, 6.a OS Artiče TEKMOVANJE o POZNAVANJU OPERE o,®«*«« mladina Slovenije je nju n?*raia tekmovanje v poznava-ga tet e 03 Slovenskem. Regijske-trdefc.»?-0Vanj3 v Novem mestu so se PrvQ “Senci iz dvanajstih šol. Bj«ji„mesto so dosegli učenci iz P» dru® s0 bili Krčani, tretji Giko CLna5e iolc‘ Mislim, da jim ob tem uspehu iskreno tr‘nutk,° ■in zaielimo lepe t»Ld7.e saj so dobili vstopnice za bom ega tekmovanja v Mari- ZDENKA PRI BOŽIC, 8.a OŠ Artiče pogozdovali smo naJ?m p Učf>« • so igralci na V«?C1 osnovne šole Janeza Trdi-Poto,H,°Pičah smo se vključili v Sivo h-3*110 akcija Vsi smo mar-Velikfl^2 smrečice in mislili na Ptečii* reVeS3’ k* bodo prvi dejavnik *odcir^,eyanja zraka. V akciji smo tedmiK “čenči petih, šestih in mrreda razredov ter učenci četrtega m,3 v okviru učnega programa. S Povrs®3”1' smo zasadili izsekano 1,0 v okolici Malega Cerovca. IRENA NOVAK, 7.b OŠ Stopiče taborniška konferenca tek smo imeli taborniki te-ifrnejskega odreda svojo konfe-kov beležilo se je je 82 tabarni-d, ' Pr^abili pa smo tudi goste iz k «??r8anizacij. Načelnica odreda Pretila poročilo o delu v Pon** letu> vodnilci Pa sm0 •Ota 0 čelu vodov. Seznanili nj, *e tudi s programom dela, ki Dn»J3,43 v letošnjem letu in se ^f°v?rjali o težavah, ki so se Rien dosedanjem delu. Kon-,1, “eo smo zaključili z upanjem, m«Jr°rao zastavljeni delovni pro-spolnili. ZDENKA GORENC OŠ Šentjernej p°kazi, kaj ZNAS! ^breditev s takim naslovom smo «h. Preteklo sredo. Vsaka razredna *keče V r Pripravila po eno točko: titmi> deklamacije, glasbene točke, Učer,Zin5 plese. Nagrajeni so bili ^4-a. 7.ain8.a MOJCA JANKO OŠ „Baza 20“ DoL Toplice Telovadba na SNEGU smo letošnjega snega, ker IoB telovadbi smučamo. Ob PostaUr010 dobro strmino, ob kateri rupju J10, fičnico, ki jo je šola Posoa, Tudi nekaj smuči je na adovoijn^ Žoli' Vsi smo zeI° FRANO ŠTRAVS OŠ „Baza 20" Dol- Toplice Zakaj niso bili na javnem nastopu omenjeni? V petek, 5. decembra, smo na televiziji gledali oddajo „Kar bo, pa bo“ in videli nastopiti tud otroke iz osnovnih šol iz Šentjanža in Krmelja. Predstavljeni, oziroma napovedani so bili le otroci iz Krmelja, čeravno je pel združeni pevski zbor obeh šoL Starši se sprašujemo, zakaj je kmečki otrok zapostavljen. Ali ni k uspehu prinesel prav toliko kot učenec sosednje šole? Morda še več, saj je večkrat moral z vaj ali po nastopih pešačiti domov daleč v hribe. Marsikdo bo dejal, da je naša prizadetost malenkostna, vendar ne nam ne otrokom ni vseno, če javno nastopijo, pa niso vredni omembe. Starši otrok OŠ Šentjanž MARTIN KRPAN IZ LJUBLJANE V sredo, 3. decembra, sem si ogledala igrico Martina Krpana v našem prosvetnem domu. Nastopili so igralci iz Ljubljane. Dvorana je bila polna. Igralci nas niso razoča-i. Želimo si še takih predstav. JANJA MATKOVIČ OŠ Črnomelj pNA KVIZU O OPERI Sltofvl v°dstvom mentorice Zinke tV^smo se Vesna Cančer, Melita Marikl 31 J32 zadnjo soboto v ditve “deležile sklepne prire-ttia n.Vlza Slovenska opera. Uvodo-°Pere *e orkester mariborske •jSlov« Z^gral “verturo iz opere “nalii mladosti” Danila Švare, v Co,j P3 sta tekmovali ekipi iz Nove Zrnati m. Križevec pri Ljutomeru, točk p Je skčpja, ki je zbrala 27 žadnie ^movanju smo poslušali opejj dejanje omenjene Švarove ANDREJA OZL literarni krožek OŠ Artiče t°B 29. NOVEMBRU letos^čno društvo Globoko je Vrv .. PCtiČ nrinravilo 7animi- ietos £ arustvo uiodoko je »o razft^*1'^ Pripravilo zelo zanimi-Pedva , 0 ^“ha, potic, domačega tazredii, kmečkih jedi in vin. V sedeli,^ Na so še prejšnji dan vabKiJcenci, je bilo na mizah polno Prika»a dobrot. Prvič so bile dJ^Une tudi pestre prostovoljne vtika, _ “““tul. rrvic so one dejavni®, tudi pestre prostovoljne *ri učencev. Učenci so pri-^citir.r Proslavo, na kateri so h»pisu ’ P®1** igrali in plesalL Ob **stavr>» nosn‘ smo na Titovo •dto u*n.sem čutila bolečino, saj ‘yoj- Prvič praznovali praznik »Jim v Sj™^vine hrez njega, vendar z SABINA KUKOVIČA, 5j OŠ Artiče RAZSTAVA OB OBLETNICI ROJSTVA 3. decembra smo člani literarno —novinarskega krožka na naši šoli pripravili razstavo ob 180-letnid rojstva Franceta Prešerna. Razstavljene so fotografije iz pesnikove rojstne vasi, njene okolice, krajev, kjer se je šolal, in njegovih dobrih prijateljev. Pod steklom pa so knjige v različnih izdajah. Sami smo ilustrirali nekaj njegovih pesmi. Učenci si razstavo z zanimanjem ogledujejo, saj tako bolje spoznavajo življenje in delo našega velikega pesnika. TANJA KASTELIC, 8.b OŠ Žužemberk NAŠ GEOGRAFSKI KROŽEK Geografski krožek na naši šoli obiskuje 25 učencev. Dobivamo se enkrat na teden. Delamo pod vodstvom mentorja tovariša Gašperšiča. Pri krožku največkrat gledamo diafilme, beremo referate in urejamo oglasno desko. Učenci z veseljem obiskujemo krožek, saj iz tedna v teden zvemo nove zanimivosti in si pridobivamo novo znanje. VALČKA JORDAN OŠ Baza 20 Dolenjskk Toplice PREGLEDALI DELO V ponedeljek, 24. novembra, smo imeli na naši šoli drogo odredno konferenco, na kateri so nas komisije seznanile s svojim delom, uspehi in težavami. Podelili smo tudi pokale za najboljši doseženi uspeh in disciplino v letošnjem šolskem letu do tega časa. Za dobro voljo pa so s programom poskrbeli harmoni-kaši, recitatorji in pevski zbor. VALČKA JORDAN Dolenjske Toplice FOTOKLUB V DOLENJI VASI 2L. novembra so v Dolenji vasi ustanovili foto-kino klub v okviru Kulturnega društva bratov Godler. Klub šteje 18 članov - priključujejo pa se še novi - iz Dolenje vasi, Krškega, Brestanice in iz sosednje brežiške občine. Na ustanovnem sestanku so sprejeli delovni program in se dogovorili za medsebojno izmenjavo izkušenj. 2e v kratkem bodo priredili seminar o tehniki amaterskega snemanja na super 8 film. Društvo je zasnovano tako, da bo širilo svojo dejavnost še na druga kultumo-umetniika področja. Za predsednika društva je bil izvoljen Ivan Kastelic, novinar in vodja krškega Indok centra, za mentorja fotokluba pa Martin Zupančič. Ob koncu so . si člani ogledali nekaj amaterskih filmov. JOŽICA VOGRINC KRAJEVNE TABLE V MOZLJU UNIČENE V Mozlju so neznanci ponoči uničili krajevni tabli, ki označujeta začetek in konec naše lepe vasice. Vaščani se sprašujemo, ali je to pomerjanje moči malopridnežev? Vsekakor pa je to dokaz, da vandali še niso izumrli. M. KUZMA RAZSTAVA V LABODU — V tej novomeški delovni organizaciji so ob dnevu republike odpili spominsko razstavo o Titu v sodelovanju s Studijsko knjižnico. Ob otvoritvi so delavci Laboda pripravili kulturni program, Bogo Komelj pa je podal razlago o razstavljenem gradivu. (L- J ) Kmetu zagotoviti odkup S programske konference KK SZDL Dolenja vas pri Krškem Na programski konferenci KK SZDL Dolenja vas pri Krškem prejšnji mesec - udeležili so se je tudi predstavniki OK SZDL, OK ZKS in občinskega sindikalnega sveta - smo razpravljali o utrjevanju programskih izhodišč delovanja krajevne konference in imenovali komisijo za pripravo predlogov letnega in srednjeročnega programa delovanja SZDL pri uresničevanju samoupravnega in delegatskega sistema v duhu stabilizacije. Komisija je tudi nakazala več konkretnih nalog. V krajevni konferenci bodo posamezni člani prevzeli odgovornost za povezavo z delegacijami in bodo morali občasno poročati o delovanju posameznih delegacij, njihovi povezavi z bazo in o težavah. V sodelovanju z osnovno organizacijo ZK bo krajevna konferenca SZDL pomagala mladinski organizaciji, da bi bolj zaživela in si z mladinskim prostovoljnim delom uredila igrišče, pomagala pri gradnji drugih objektov, se udejstvovala na športnem, kulturnem področju itd. Največ pozornosti pa je komisija posvetila bitki za hrano, s^j primeri osamljenih in opuščenih kmetij z najrodovitnejšo zemljo kar preveč bodejo v oči, da bi mogli mirno mimo tega problema. Zavzemati se moramo za odpravo neskladja med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. Se pravi, kmetijskemu proizvajalcu omogočiti, da bo reprodukcijski material - umetna gnojila kakovostna semena - in kmetijsko mehanizacijo kupoval po ustreznih in njemu dostopnih cenah, ter izenačenje njegovega položaja s položajem delavca v združenem delu. Kmetu je treba zagotoviti odkup njegovih pridelkov - da ne bi bilo več takih primerov kot npr. z nekim kmetom kooperantom, kije moral peljati domov 5 ton grozdja, ker mu ga niso odkupili - pa vnaprej zagotovljene odkupne cene. Le tako b orno dosegli, da se bodo tudi mladi ljudje odločali z a intenzivnejšo obdelavo kmetijskih površin. JOŽICA VOGRINC Spomini na prvo vožnjo z „dolenjcem” Pred 66 leti je vlak prvič peljal v Belo krajino Ob prebiranju zanimivih spominov dveh graditeljev belokranjske železnice, ki jih je zapisal Tone Jakše v Prilogi Dolenjskega lista 27. novembra, sem se spomnil na 27. maj 1914, ko je prvič zapuhal hlapon iz Novega mesta preko Gorjancev v Belo krajino. S starši in sestro sem se namreč udeležil te prve voži\je ..Dolenjca” v Belo krajino, namerjeni pa smo bili k našim prijateljem Maleričevim v Črnomelj. Takrat mi je bik) osem let in se marsičesa le medlo spominjam, vendar je spomin na to vožnjo pred 66 leti še vedno lep in prijeten. Spominjam se vožnje najprej skozi predor in naprej v Belo krtino, ki se nam je razgrnila v vsej lepoti, ko je vlak prisopihal iz dolgega predora pod Gorjanci nad Semičem, tako da je hitro minil strah, ki smo ga doživljali zlasti mladi potniki. MARJAN TRATAR Novo mesto TONČKI LUŽARJEVI V SPOMIN 25. novembra je prenehalo biti plemenito srce naše TONI. Prelepi so spomini in boleče je spoznapje, da ne boš nikoli več prišla med nas s svojo dobroto in lepimi besedami. Se takrat, ko si obležala neozdravljivo bolna, si vedno znala pričarati smehljaj na naša usta. Sele nekaj dni je, k ar te ni več med nami, pa krepko čutimo to izgubo. Korak nas velikokrat nehote zar.ese tja, kjer si preživela zadnje tedne svojega življenja. Res, imeli smo te radi in vedno boš ostala naša TONI. PRIJATELJI Malomaren odnos do opreme Oglasna deska in mreže na golih pričajo, da pri Partizanu v Leskovcu niso najbolj gospodarni Od letošnjega marca, ko se je neki voznik z avtomobilom zaletel v oglasno desko Partizana Leskovec ter jo prislonil na hišo, je minilo že veliko mesecev, pa pri Partizanu ni še nobeden od odgovornih opazil tega. Oglasno desko so naredili 1973 z namenom, da bi preko nje vaščane in ostale obveščali o dogodkih v društvu, o načrtih, o delu. Vsega tega ni. V oglasni omarici samevajo Bsti z lestvico lanskoletnih najuspešnejših rokometnih ekip. Drugi primer- Na rokometna gola je nekdo obesil mreži; sončili sta se, namakali v dežju in sušili v vetru-Ko sem še sam igral rokomet, smo mrežo po tekmah vestno spravljali, odpisane mreže pa uporabljali za pometanje listja z igrišča. Na starem igrišču, kjer ne igrajo več tekem, listja ni potrebno pometati, čudmo Uspehi in težave pa je, da so na novem Igrišču prav tako razobešene nove mreže. Je to stabilizacijsko? Kje je gospodar-snot? Kakšen odnos do opreme je to? LOJZE SRIBAR Leskovec POZABLJEN Vsem znancem in prijateljem, ki so na slovesnosti ob 80-letnici telesne kulture v ribniški občini med podeljevanjem priznanj zaman čakali moje ime in morda še koga, dajem naslednje pojasnilo: Ob slovesnosti je bilo p ode Jenih lepo število priznanj za deset- in večletno delo zaslužnim delavcem na področju telesne k ulture. Mene je komisija za podeljevanje priznanj ,jpo pomoti" izpustila, kar se ni zgodilo prvič, ali pa je bilo mojih več kot 25 let dela na tclesnokulturnem področju za eno izmed priznanj premalo. Starejša in tudi mlajša generacija dobro ve, koliko let sem bil vadnik, član u pravnega odbora, načelnik in praporščak TVD Partizan. Da ne omenjam še dela z NK Ribnica, kjer sem bil vrsto let nogometaš in kasneje predsednik, tajnik, blagjnik in trener v eni osebi. Vse to sem delal v času, ko telesna kultura ni bila samoupravna interesna skupnost in je bil denar večen problem, moje delo pa neplačano. Hvala vsem, ki ste se me - ob podeljevanju priznanj spomnili, čeprav na tej slovesnosti nisem bil vreden omembe. JANEZ PETELIN Stanko Simonič 5. decembra smo se mladinci iz Stranske vasi v Beli krajini še zadnnjič poslovili od Stanka Simoniča. Bil je delaven član naše organizacije, požrtvovalen, in nikoli ni i izustil; besed ne bom, ne morem, nočem. Vsakega dela se je lotU z veseljem, med nami pa je' spletal vezi prijateljstva in tovarištva. Ob šolskih obveznostih je vselej našel čas za skupno delo, s svojo gasUsko desetino se je udeleževal tekmovanj. Ko smo ga hoteli spet pridobiti za vodenje naše organizacije, smo obnemeli ob vesti, da je umrl. Ohranili ga bomo v spominu kot mladinca, po katerem seje vredno zgledovati. OO ZSMS Stranska vas S konference podgrajske socialistične zveze Zadnjo nedeljo je imela programsko konferenco tudi krajevna organizacija SZDL Podgrad. Iz poročil predstavnikov družbenopoli-tičnih organizacij in razprave je bilo razbrati, da je frontno zastavljeno delo Socialistične zveze in organov krajevne skupnosti rodUo lepe sadove. Pohvalijo se lahko z novogradnjo kulturnega doma, ki bo kmalu nared in bo nudU streho za raznovrstne dejavnosti. Podgrajčani se zavzemajo tudi za večjo izkoriščenost naravnih možnosti, pri razvoju živinoreje in pridelavi hrane nasploh. Prizadevajo jih nizke, tako rekoč smešne ocene in odškodnine za škodo, ki jo kmetom dela divjad. Zavzeli so se za to, da naj škodo ocenjuje kmetijski strokovnjak in ne predstavnik lovcev, ki ta posel opravlja enostransko. Na konferenci so izrazili potrebo po vodovodu, posodobitvi ceste, telefonskemu priključku. Za to so pripravljeni združevati denar, pomoč pa pričakujejo tudi od tozdov, v katerih so zaposleni krajani. Tudi o drugih težavah so govorili, te pa niso take, da bi jih hromile pri obrambnih pripravah, v okvir katerih vključujejo tudi ustrezno izobraževanje. Podgrajčani so na konferenci sprejeli obširen program dela za naprej in z vsemi močmi si bodo prizadevali, da bi ga uresničili M. P. Ali »užaljenost” popušča? Komentar o ..sporu IMV — DL" iz sobotne številke mariborskega Večera 4. decembra se je v Novem mestu sestala komisija za informativno dejavnost in politično propagando pri medobčinskem svetu ZKS za Dolenjsko in obravnava polemična stališča („Kaj hočejo? DL, 44. št., 30 okt.), ki so nastala ob kritičnem pisanju Dolenjskega lista o Industriji motornih vozil. Na razšiijeni seji je sodeloval tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Alojz Gojčič, prisotni pa sta bili tudi obe »sprti" strani. Ker je težko objektivno pisati o sebi, dobesedno, z naslovom vred ponatiskujemo sobotni komentar v mariborskem Večeru izpod peresa novinarja M. Predana, ki je bil na seji prisoten, že v eni prejšnjih številk pa je v daljšem prispevku izčrpneje poročal o .sporu", kot imenuje globoko razhajanje, ki je nastalo v povedih na' vlogo javne, novinarske besede. Vse kaže, da se bo spor med novomeško Industrijo motornih vozil in tukajšnjim regionalnim tednikom Dolenjski Ust - o katerem smo pred kratkim obširno poročali - le razpletel mirneje, kot je bilo še pred desetimi dnevi pričakovati. Vzroka za sicer še dokaj nezaznavno, a vendarle opazno pomirjanje napetosti ne velja iskati samo v četrtkovem obisku izvršnega sekretarja CK ZKS' Alojza Gojčiča v Novem mestu, ki je na tukajšnjem posvetu o informativno-propagandni dejavnosti v dolenjski regji ostro obsodil ravnanje vodstva IMV v tem sporu. Očitno so se namreč tudi v sami IMV začeli zavedati, da so v Svojem odgovoru na kritično (in z neizpodbitnimi dokazi podkrepljeno) pisanje Dolenjskega lista o nekaterih nepravilnostih v poslovanju te veUke delovne organizacije šli občutno predaleč. VEČER Kot je znano, so zahtevali nič manj in nič več kot .preveritev ustreznosti kadrovske zasedbe" Dolenjskega lista, njegovim časnikarjem so povsem zaprli vrata informacij, povrhu vsega pa tudi materialno pritisnili na Ust, s tem ko so odpovedati vse oglase v njem. No, dejstvo, da so pred dnevi - prvič po začetku spora -spet sprejeli enega od časnikarjev tega tednika in da so ponovno naročiU večji oglas v listu, vendar priča, da njihova .užaljenost" popušča. Seveda pa vse'to še zdaleč ne mene odtehtati nekega drugega dejstva: da so si v IMV privoščili obnašanje, ki ni samo .zunaj pravil lepega vedenja" (kot je na! četrtkovem posvetu priznal predstavnik IMV), temveč je tudi v popolnem nasprotju z nekaterimi - splošno sprejetimi in s številnimi dokumenti potrjenimi - idejnimi usmeritvami v naši družbi. Na to jih je opozoril tudi Alojz Gojčič: da je vsak monopol nad sredstvi obveščanja nesprejemljiv, pa naj ga ima IMV att( kdorkoli drug 8 da sredstva obveščanja niso .trobenta" nikogar in je torej družbeno povsem nesprejemljivo mnenje da mora kako lokalno glasilo stoodstotno slediti mnenju lokalnega okolja, v katerem deluje; da ima sicer novinar dolžnost obveščati o delu kakega foruma, toda tudi vso pravico, da to delo pokomentira; da ne potrebujemo novinarjev, Id bodo zgolj sporočali misli drugih, temveč bodo predvsem razmišljali s svojo glavo8 in da nihče pri nasl nima pravice zapirati vrata informacij! Čeravno so se na posvetu dogovorili da bodo zadevo dokončno razčistili na ravni partijskih organizacij v obeh kolektivih, izdajateljskega sveta in občinskega komiteja ZK, pa so vsa) ta načelna staUšča toliko nedvoumna, da velikih in presenetljivih sklepov ni mogoče pričakovati, hhvsezadnje niti ni bistveno, ali se bodo v IMV posipati s pepelom ati ne, temveč je najpomembnejše, da se odnosi med največjo delovno organizacijo v dolenjski regiji in osrednjim glasilom te regije čimprej normalizirajo. Kot mora biti v interesu IMV, da se s svojimi uspehi (in napakami) pojavlja v tem glasilu, tako si gotovo tudi tukaj željo, da bi z IMV imeli vez, ki ne bo vzdržala samo dobrih časov, ampak tudi slabe. In če iščemo pozitivno plat celotne polemike, jo moramo iskati predvsem v tistih načelnih vprašanjih. Kajti nanje včasih ne pozabljajo samo v Novem mestu M. PREDAN © «<$S emona globtour novo mesto kWŽ H Z GL0BT0UR0M NA BELE SMUČINE od 3. januarja do sredine februarja 1981 APARTMAJI Avstrija: Gerlitzen, Innerkrems, Klippitzthoerl, Koralpe, Weissbriach, Nassfeld (Mokrine), Lienz, Sili jan, Bad Hofgastein, Eben im Pongau, Kleinarl, Mauterndorf, St. Gilgen, Ramsau. Italija: Kronplatz, Stefansdorf, San Martino di Castrozza, Sella Nevea. HOTELI Avstrija: Bad Kleinkirchheim, Innerkrems, Klippitzthoerl, Nassfeld, IMokrine), Peče, Reichenfels, Lienz, St. Jakob, Sillian, Mauterndorf, VVeissbriach. Italija: Meransen, Andalo, Rasen, San Giorgio/Veneto - Falcade, Ravascletto. ^ Kam za Novo leto? Z avtobusom v PRAGO IN BRATISLAVO in v HOTELE PO DOMOVINI: Portorož, Koper, Poreč, Opatija, Pula, Rab, Hvar, Čateške in Dolenjske Toplice, Gozd Martuljek, Jezersko. Za silvestrovanje na Češkoslovaškem je pripravljen poseben program, cene za silvestrovanje v domačih hotelih za 4 polne penzione in silvestrska večerja. Cene pa se gibljejo od 1.700 do 3.320 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125, 25-789. rozo PUTNIK M I IVI 'II 1,1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17 Delavski svet TOZD PUTNIK SLOVENIJA razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJA PE PANSIONA TREBNJE za nedoločen čas 2. FINANČNI REFERENT - BLAGAJNIK za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. — višja strokovna izobrazba (VKV gostinski delavec) ali popolna srednja šola s triletno prakso v gostinstvu - znanje tujega jezika - strokovno in organizacijsko sposobnost za vodenje gostinskega obrata - družbenopolitično in moralnoetično neoporečnost - poizkusno delo 3 mesece 2. — srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v finančnem poslovanju - poizkusno delo 3 mesece Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: TOZD PUTNI K SLOVENIJA, LJUBLJANA, Miklošičeva 17. Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. Nepopolne vloge ali vloge brez dokazail o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. 906/50-80 mm Z BELIM VLAKOM DO KOBLE VSAKO SOBOTO ILi IZ NOVEGA MESTA (med počitnicami VSAK DAN) ODHOD: POVRATEK: 5.10 KAN Dl JA 18.57 5.12 NOVO MESTO-CENTER 18.56 5.15 NOVO MESTO 18.54 5.35 TREBNJE NA DOLENJSKEM I 18.31 5.59 IVANČNA GORICA 18.07 6.18 GROSUPLJE 17.51 6.50 LJUBLJANA 17.19 8.26 JESENICE 16.13 9.08 BOHINJSKA BISTRICA 15.45 CENE: Odrasli: Otroci: Skupina: Novo mesto: 325 din 240 din 315din Trenje: 310 din 230 din 305 din Grosuplje: 285 din 220 din 275 din Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI CAS od 7. do 15.30 ure in ob sobotah oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Trebnje (83—060), Ivančna Gorica(783— 038) in Grosuplje (771—180). 901/50-80 TURISTIČNE ZANIMIVOSTI BISTRA PRI VRHNIKI - Zbirke Tehniškega muzeja v gradu Bistra bodo zaradi neogrevanih prostorov zaprte predvidoma do 1. aprila 1981. BREŽICE — Do 14. decembra 1980 je odprta slikarska razstava Zorana Didka. JAVORNIK — Planinsko društvo Idrija bo 21. decembra organiziralo spominski pohod na Javornik nad Črnim vrhom, ki je posvečen padlim borcem 3. bataljona Gradnikove brigade. KOČEVJE — V Likovnem salonu bo do 14. decembra odprta razstava pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Kočevje. Razstavljajo akademski kipar Stane Jarm in slikanja Janez Černač in Boštjan Košir. . LJUBLJANA - V hali Tivoli bo 12. decembra ob 20. uri Veseli večer narodne glasbe. KO LE DA F* PRIREDITEV V JANUARJU 1981 3. 1. PREDlMEJA — Smučarski tek „Po poteh partizanske Predmeje" 3. 1. KRVAVEC - Smučarsko tekmovanje za POKAL COCA COLA (veleslalom za starejše pionirje) 3. 1. TMŽIČ — Smučarsko tekmovanj* za POKAL COCA COLA (vetbslalom za mlajše pionirje) Y 1. CERKLJE — 2. cerkljanski tek 'na smučeh 4. 1. JELOVICA - Taborniško zimsko orientacijsko tekmovanje „Glas svobodne Jelovice". 4. 1. KRVAVEC - Smučarsko tekmovanje v slalomu za ..Slovenski pokal" 4. 1. KRANJSKA GORA - Smučarsko tekmoa5. — 6.1. BOHINJ — Mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih nje za Pokal COCA COLA (slalom za starejše pionirje) , 4. 1. ZATRNIK — Smučarsko tekmovanje za Pokal COCA COLA (slalom za mlajše pionirje) 5. -6. 1. BOHINJ — Mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih 6. -8. 1. RADENCI - Glasbena parada RADENCI 81 (Srečanje velikih plesnih orkestrov jugoslovanskih postaj RTV) 17.1. CERKNO — Srečanje smučarjev borcev NOB 18. 1. KRVAVEC - Smučarsko tekmovanje v slalomu za SLOVENSKI POKAL 18. 1. TRŽlC - Smučarsko tekmovanje za pokal COCA COLA (slalom za starejše pionirje) 24. 1. KRVAVEC - Smučarsko tekmovanje za pokal COCA COLA (veleslalom za starejše pionirje) 25. 1. RAVNE NA KOROŠKEM -Smučarski tek po poteh XIV. divizije 25. 1. LOKVE — 1. Iokvarski smučarski tek 25. 1. JEZERSKO — Smučarsko tekmovanje v slalomu za Slovenski pokal ZAGREB Svet ■ delovne skupnosti osnovne šole narodnega heroja MARTINA KOTARJA, ŠENTJERNEJ razpisuje prosta dela in naloge: 1 snažilca za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pismene prijave z življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. Poskusno delo 3 mesece. 896/50-80 emona globtour novo mesto Objavlja naslednje prosto delo oz. naloge: REFERENTA ZA POSLOVANJE S STRANKAMI -1 DELAVEC Pogoji: — srednješolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika (prednost imajo kandidati z znanjem nemščine) — sposobnost komuniciranja z ljudmi — odslužen vojaški rok — moralno-politična neoporečnost Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s pol. del. časom — v izmeni. Prijave sprejema: poslovalnica Novo mesto, c. Komandanta Staneta 19,15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po isteku roka za sprejem prijav. 908/50-80 8. 1. PEKRSKA GORCA - 14. smučarska FIS skakalna turneja TREH DEŽEL 10. 1. STARI VRH — Smučarsko tekmovanje v veleslalomu za Slovenski pokal. 10. 1. DRAŽGOŠE — Po poeteh partizanske Jelovice 10. 1. LJUBLJANA — Lokostrelsko tekmovanje INDOOR 25 m za pokal Jugobanke. 11. 1. KOBLA — Veleslalom za cicibane v okviru prireditve „Po poteh partizanske Jelovice". 11. 1. STARI VRH - Smučarsko tekmovanje za pokal COCA COLA (slalom za mlajše pionirje) 12. 1. MARIBOR - Koncert Opernega orkestra SNG Maribor 12. - 16. 1. LJUBLJANA - 26. jugoslovanski sejem MODA 81 : -\ •;s OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „GOR JANCI" Novo mesto—Straža vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO AVTOMEHANIKOV za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil v parku v Straži. VEČJE ŠTEVILO metu. VOZNIKOV v tovornem pro- Za vzdrževanje voznega parka potrebuje delovna organizacija avtomehanike, ki imajo izkušnje na vozilih s pogonom na nafto. Za opravljanje špedicijskih prevoznikov potrebuje delovna organizacija voznike z večletnimi izkušnjami, najmanj pa enim letom delovnih izkušenj. Pogoji so naslednji: — delavec avtomehanik mora imeti (končano poklicno) šolo za naziv avtomehanik — delavec voznik mora imeti opravljen vozniški izpit C in E kategorije in najmanj eno leto delovnih izkušenj na težkih tovornih vozilih in odslužen vojaški rok. Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z dokazili o strokovnosti dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja do popolnitve. 907/50-80 i • !s ,j NOVA HENČKOVA PLOŠČA - V produkciji beograjske RTV j? izšla nova velika gramofonska plošča z dvanajstimi skladbami’ KJ jih izvaja ansambel ,.Henček in njegovi fantje". To so valčki B® polke, ki jih je u,jasbil Henček Burkat, li armonikar v ansambla izjemo ene, katere avtorje Bogdan Čater. Zanimivo je, da nastop tokrat v ansamblu tudi Henčkov sin Tomaž, klarinetist. Kot pev<* so na snemanju ie plošče nastopili: Tomaž Brank, Vasja Mati3®’ Marjetka Kostrevc in Rado Kokalj. Eno od besedil (Na Dobravi) J napisal Vladimir Bajc. inex adria aviopromet inex adria aviopromet DELAVCI, ZAPOSLENI V ZR NEMČIJI, IN SORODNIKI V DOMOVINI! M0NCHEN sreda, sobota DUSSELDORF sreda, sobota, nedelja FRANKFURT sreda, sobota, nedelja HAMBURG sreda, sobota UAkiKini/rn h r ♦ 50 % CENEJE DO REDNI H LINI J HANNOVER sreda, sobota DODATNI LETI ZA NOVOLETNE PRAZNIKE STUTTGART sreda, sobota PRODAJA KART IN INFORMACIJE: IAA Ljubljana, Titova 48, telefon: 061/313-366, KOMPAS GLOBTOUR,INE^ Novo mesto in vse turistične poslovalnice v Sloveniji ' ' ' ' DOLENJSKI LIST . . . ■ . Št. 50 (1635) 11. decembra l98£ a Kako vse to utemeljujete v IMV? Kako komentirajo v IMV nekatere nepopularne ukrepe in kaj se ta hip dogaja za vrati novomeške avtomobilske tovarne, sta nam v intervjuju govorila inž. Pavle Valentič, namestnik generalnega direktorja in v. d. direktorja tovarne avtomobilov, ter Tone Šepec, direktor prodajno-servisne organizacije ln. J * uvod najbrž ni potreben. ustrija motornih vozil iz Novega „ ® je v minulih tednih prišla na \eiOL s*corajda vseh časnikov, tel. • Pa tudi v radijske in ^Mjske oddaje. Večina nnarskih prispevkov in pisem 'ide!?V krčnih. Prizadet je vsi d |t0Varne’ °*) čemer vodstvo in biti 6 ne morejo in ne smejo ^ ravnodušni. Kaj pravijo o tem, Opravil \ .1MV utemeljujejo in aeievni- ej0 ukrePe> 'd & izzvali toalce to Smo ote** posredovati a«. ko smo odgovorne ljudi za odgovore. . Kako komentirate nejevoljo M *e kaže v tisku in na Gnev se izliva na vas ... *ato °t sP*eta težav je prišlo 2»dnKk 80 bile 06116 avtomobilov fcdržp *** let sistematično do, fivane od zveznih organov in ene ne na osnovi porasta parjeno v intervjuju: Po-jj P° svetu ie „katra dražja stoenke”, zato nova oena j. omeškega vozila ne bi smela ). ...Presenečenje. V IMV se ne jjj5 J°> & bo kupcev zmanjkalo, ^pospešeno dokončujejo in-izv^.0’ ^ bo omogočila pro-y nd"Jo 250.000 vozil na leto. *ie*1 kupcem za tila n°.Vo ceno vplačana vo-P°nudili možnost obročne-°®plačevanja razlike. a(jn]jV' marveč ocene zvezne d0|'Tlstrac>je. V okviru vnaprej pov„.en®8a odstotka možnih Pto.anih cen smo se nato ,sam Vajalci avtomobilov nOVj.ouPravno” sporazumevali o cenah. Maja 1976 smo na ta Podražili vozila za 10 juniJa 1977 23 9 odst- ko-« za ^ odstotkov in šele oj,, “j« * 980 za nadaljnjih 10 Pove* -V' ^a za da je bil zgolj tjjjj T_za našo ,katro’ za 25.000 0(* Prodajne cene vozila. ** nr!l*n's,rat'vno reguliranje cen je T°^ju avtomobilske industrije vtBJ’nve<&> tudi do različnega iHohaP1®"-*3 posameznih znamk in n* tr*-fxavt°mobilov. Zaradi tega je ‘*z“ču ustvarjeno mnenje, da je ftnault 4 manjvreden avto in slabši od Zastave 101, čeprav se Zastava 101 na zahodnoevropskem in svetovnem trgu prodaja po ceni, Id je za 10 do 15 odstotkov nižja od cene našega avtomobila. Prosto formiranje cen pa je v zadnjem času omogočilo določiti objektivno vrednost vozila glede na evropske razmere. Nova dovoljena cena za ,katro’ znaša 159.000 dinarjev, mi pa jo dajemo kupcem za malo manj kot 135.000 din. To je največ, kar smo mogli narediti, da lahko še donosno poslujemo in ne izgubljamo trga. Marsikaj, kar pa je o naši tovarni predstavljeno javnosti, ne drži. Očitajo, da z denarjem kupcev gradimo tovarno. To je laž in tudi ni možno, kar lahko ve vsak, ki se na investicije le malo spozna. Pač pa denar kupcev, res obračamo kot obratna sredstva, vendar zato plačujemo obresti V taki situaciji je prišlo do nelikvidnosti, in sicer iz treh vzrokov: 1. zaradi zamrznjenih cen, 2. zavoljo omejevanja kreditov za financiranje izvoza in 3. izvoznih premij nam država ni izplačevala redno, tako smo imeli iz tega naslova v dobrem po 200 in več milijonov dinarjev. Te težave so bile v javnosti največkrat enostransko predstavljene, kar je znala spretno izkoristiti konkurenca, obenem pa je to razburjalo kupce.” — Koliko kupcev je po podražitvi razdrlo pogodbo in kdaj dobijo svoj denar vrnjen? „V IMV se zavedamo, da pomeni podražitev za večino kupcev velik finančni problem, in razumemo njih nejevoljo, vendar poudarjamo, da smo več kot leto dni odgovorne v republiki in federaciji opozarjali na te stvari Prav zato, ker razumemo težave kupcev, posebno tistih, ki so vplačali vozilo že lani, iščemo možnosti, da bi nudili plačilo razlike v ceni z obročnim odplačilom. Pri tem pa naj bi se obresti, ki jih tovarna dolguje kupcem, že upoštevale kot del razlike. Decembra bomo vsem kupcem predstavili to možnost, tudi tistim 2.500, ki so doslej pogodbno odpovedali Kdor se bo potem dokončno odločil, da hoče denar nazaj, ne pa naš avto, mu bomo vplačilo takoj vrnili z obrestmi vred. Doslej je v pičlih 13 dneh po podražitvi že čez 1000 kupcev doplačalo razliko ali pa vplačalo vozilo na novo. Izdali smo še preko 400 predračunov, od tega polovico za plačilo v devizah.” — Od kod zdaj naenkrat manjkajoči deli za .katre", namenjene domačemu trgu, čim je nastopila odtalitev cen? „ Prej in zdaj dobivamo manjkajoče dele za kompletiranje vozil iz nedovršene proizvodnje z zamudo. Do pomanjkanja repromaterialov je prišlo pri raznih kooperantih zaradi omejenega uvoza. Večkratno spreminjanje uvoznega režima med letom pa je tudi v IMV kljub povečanemu izvozu onemogočalo redno oskrbo z uvoznim repromaterialom. Ko pa je konec oktobra naša tovarna prevzela dodatno izvozno obvezo od izvršnega sveta SRS, po kateri bomo do konca leta izvozili skupno za 120 milijonov dolarjev vozil na zahodno tržišče, smo dobili novo možnost za potreben uvoz materialov- To pa nam je omogočilo, da del sredstev odstopimo domačim kooperantom. V novembru smo si na ta način zagotovili večji del manjkajočih Anton Šepec inž. Pavle Valentič materialov in pospešeno delali na kompletiranju vozil. Delamo v dveh izmenah po 12 ur na dan, tako v proizvodnji avtomobilov in prikolic, med prazniki za Dan republike pa so vse tri dni delale nekatere službe in pripravile za odhod iz tovarne 640 vozil ali 40 vagonov. Se vedno pa kak dan odhajajo s tekočega traku vozila z nekompletno opremo. Trenutno nam največ težav povzročajo manjkajoče gume. Tudi Sava Kranj toliko izvaža, da nam ne more zagotoviti tolikšne količine gum, kolikor je potrebujemo. Glede očitka o prej manjkajočih delih pa še tole: ker je proizvodnja za domači trg odvisna od izvoza, smo v prvi polovici leta kompletirali vozila predvsem za izvoz zaradi velikih obveznosti do francoskih partnerjev. Tudi danes ima izvoz še vedno prednost Da pa v naši proizvodnji resnično manjkajo deli in surovine in da ne gre za namerno zadrževanje vozil na parkiriščih, sta se že nekajkrat prepričali tudi republiška in zvezna tržna inšpekcija. — Koliko avtomobilov zdaj kompleti ra te in vsak dan pošiljate na trg? „Te dni odhaja iz tovarne približno 180 vozil v izvoz in 150, namenjenih domačemu trgu. Novembra nam je ob močno povečanih naporih raznih služb in proizvodnje uspelo kompletirati za domači trg približno 1000 vozil, računamo pa, da jih bo decembra še več." — Kakšni so osebni dohodki vaših zaposlenih in ali vplivajo navedene težave na zaslužke delavcev? »Osebni dohodki v IMV so že od nekdaj med najnižjimi v občini V tovarni avtomobilov je na primer v prvih devetih mesecih letos znašal poprečni zaslužek 6.792 dinarjev. Naši delavci so vsa leta nosili breme izgradnje na svojih plečih in niso več pripravljeni v nedogled dosegati lepe rezultate za nizko plačilo. Ne moremo pričakovati ne od njih zahtevati da bodo ob takih dohodkih in zdajšnji draginji zadovoljno delali in s potrebno kvaliteto.” — Po vsem svetu avtomobilske proizvodnje krči obseg predvsem zaradi naftne krize, vi pa dograjujete velike zmogljivosti. Se ne bojite, da bodo vaša vozila ostala brez kupcev? »Renault je ena redkih tovarn v Evropi, ki ne zmanjšuje proizvodnje, ker ji je uspelo razviti tak program, da je tudi v današnjem času za kupce interesanten glede na porabo goriva in udobje vozila. Ne bojimo se, da ne bi kot partner Renaulta svojih vozil prodali Končujemo pa le že začeto investicijo. Za osvetlitev razmer na evropskem avtomobilskem trgu naj povemo, da je Renault letos dosegel največjo prodajo v vsem času obstoja. Dosegel je prodajo na 42,5 odstotka vsega francoskega tržišča z avtomobili, medtem ko si razliko delijo vsi ostali svetovni proizvajalci vozil s popularnimi Japonci vred. Glede kupcev na domačem pa tole: brez avtomobila danes rj mogoče živeti, ker ga ima večina družin zaradi potrebe in ne za luksuz. Prav tako vozilo pa je -aš Renault 4. Terja majhne vzdrževalne stroške, in kar je najvažnejše, majhno porabo goriva.” RIA BACEK LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA n. sub. o., KRŠKO razpisuje na podlagi določil 84. člena Statuta delovne skupnosti ter po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti in zbora članic banke dela in naloge s posebnimi pooblastili: — VODJE POSLOVNE ENOTE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati ie naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — moralno-politične kvalitete in sposobnosti razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov kot jih predpisuje družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini, kjer je sedež banke ter na podlagi določil 84. člena Statuta delovne skupnosti banke in po sklepu delavskega sveta delavne skupnosti LB Temeljne posavske banke naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili: 1. VODENJE SEKTORJA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV 2. VODENJE SEKTORJA RAČUNOVODSTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — da imajo znanje, ki ga daje visoka ali višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — moralno-politične kvalitete in sposobnosti za razširjanje socialističnih samoupravnih odnosov kot jih predpisuje družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini, kjer je sedež banke, pod 2.: — da imajo znanje, ki ga daje visoka ali višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, oziroma z zakonom o knjigovodstvu predpisana izobrazba, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — moralno-politične kvalitete in sposobnosti za razširjanje socialističnih samoupravnih odnosov kot jih predpisuje družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini, kjer je sedež banke. Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana dela in naloge, morajo prijavi priložiti opis dosedanjih del in nalog ter ustrezna dokazila, da izpolnjujejo pogoje, v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" na naslov: LJUBLJANSKA BANKA Temeljna posavska banka Trg Matije Gubca 3 68270 Krško Kandidati bodo obveščeni končanem zbiranju ponudb. o izidu razpisa v 30 dneh po 902/50-80 70 let telesne kulture v Kočevju £ana seja bo v petrtek, 18. decembra, ob 18. uri v Domu Jožeta Seška - Podelitev Bloudkovih značk in drugih priznanj bo dopolnil kulturni spored je v kratkem zapisu tel lti P*°dno in uspešno ust10 Mtorno delo od tel an°v‘tve prvega ,S°^ltume^ društva ‘šniiu ”. Kočevje pa do dana-p * V Kočevju so bile že cei Avstriji razmere pre- krajihga-ne *a*ror v drugih Tam Slovenskega ozemlja. teni ¥ germansko zagri-Hočevarji Tudi po razpadi *str<>ogrske monarhije ni is r°sti drugače. Na telesno tn". 7 društvo so takratni se politični režimi 1 vedno le s stališča stran- *kih Potreb. ra p. ^niei. v EOVrnimo k sedemdeset-Ustanovi* eviu So * priprave za čelj jg telovadnega društva pri-°blasti 8’ čemur pa takratne bili nairiUS!anove Kočevarji niso ^3. ulct«u .n'' Kljub težavam je bil •ti občni 910 le sklican ustanov-^danip .1 v Čevljarski delavnici VSt°Pila 8°Stjlne Beljan. V društvo je j> Vecina naprednih Sloven-He: H FokUcu «5 bili to „mali” [Ni ohr» ,VCi.’ trB°vski pomočniki, *lsti, uj mla >n nižji uradniki, torej 0(iaialr ° k*** odvisni od svojih J^Htijne v’ Vrha tedanje kočevske felP°daršif« narodnostne in oblasti. Zanimivo je, da to si so bili v društvu kar trije žagarji, pa tudi načelnik društva je bil žagar -gaterist. Vsi trije so bili dobri vodniki društva - ob vsestranski podpori takrat že močno utrjenega ribniškega Sokola. Med prvo svetovno vojno je kočevski Sokol začasno prenehal KAKOVOST — Nastop s prireditve pred 20 leti delovati, leta 1919. pa je zopet zaživeL Tedaj je imel kar 142 članov in članic ter prav tako množičen 11635) 11. decembra 1980 naraščaj. Za razvoj telesne kulture so bile v Kočevju tedaj kaj skromne možnosti, saj v mestu ni bilo nobene telovadnice, z izjemo male kletne telovadnice v osnovni šoli Bilo je celo obdobje, ko so morali uporabljati v sožitju kasneje zgrajeno malo dvorano v novem gasilskem domu slovenski in nemški športniki. Člani slovenskih telovadnih društev iz Kočevja so dosegli vidne uspehe v različnih športnih panogah. Kakovost in množičnost se je stopnjevala zlasti potem, ko je bil dograjen Sokolski dom, sedanji Dom heroja Jožeta Seška, in ko so ustanovili še društva v okolici mesta. Z bliskovito naglico se je bližal drugj svetovni obračun. Da so bili telesnovzgojni delavci v Kočevju pripravljeni na vojni čas, se je pokazalo takoj po razsulu stare Jugoslavije, ko so začeli množično sodelovati z Osvobodilno fronto in so mnogi od njih stopili v borbene odrede partizanov. Po osvoboditvi se je Kočevje zagnano lotilo obnove gospodarstva, poskrbeti pa je bilo treba tudi za obnovo telesnokultume aktivnosti. Prebivalstva je bilo malo in manjkalo je ljudi, ki bi znali poprijeti za telesnovzgojno delo. Bilo je več poizkusov, kako bi našli ustrezno organizacijsko obliko. Cilj je bil končno dosežen leta 1951, ko so se združili Telovadno društvo Kočevje, Smučarski klub Kočevje in Športno društvo Triglav v enotno društvo, ki se~ je imenovalo Telesnovzgojno društvo Partizan Kočevje. Da je društvo napredovalo, je pripomogla tudi pomoč okrajne zveze »Partizana” in kasneje občinske zveze. Lotili smo se udarniškega dela na objektin novega doma telesne kulture, stadiona in drugih igrišč, strelci so zgradili igrišče in strelišče, planinci planinsko kočo na Mestnem vrhu. Lahko rečemo, da so bile po letu 1963 dane vse možnosti za uspešen razvoj telesne kulture. Uspehi res niso izostali in Kočevje se je v nekaterih športnih zvrsteh prebilo v sam vrh slovenske telesne vzgoje. Telesna kultura je nastopila novo obdobje po tako imenovanih portoroških sklepih, ki urejajo telesno kulturo v skladu z naravo naše socialistične družbe. So še nekatere težave, vendar je treba pribiti, da ima telesnovzgojna dejavnost vse možnosti za nadaljnji razcvet V Kočevju deluje 16 društev in klubov, 7 šolskih športnih društev, občinska strelska zveza z 12 strelskimi družinami, planinsko društvo, kar vse usmerja delovna, temeljna telesnovzgojna zveza občine. Ob jubileju je mogoče zapisati, da ima telesna vzgoja v Kočevju večje možnosti, kot jih je imela v svoji dolgoletni zgodovini kdaj poprej. ANDREJ ARKO MNOŽIČNOST - S počastitve 50-letnice telesne kulture v Kočevju (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 16. XII. ©labod C) labod O labod NEDELJA, 14. XII. O labod 1 8.50 POROČILA 8.55 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PRIMORSKA POJE 9.25 Čebelica maja 19.50 BELI KAMEN 10.20 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 11.55 TV KAŽIPOT 12.15 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Val Gardene POST, dokumentarna oddaja OPIJSKA VOJNA, kitajski film Film, ki sta ga 1950 posnela Cheng Chung-Li in Chen Fan, govori o t. i. opijski vojni izpred sto štiridesetih let. Tedaj so Angleži iz Kitajske uvozili v Indijo toliko opija, da je prišlo do resnih ekonomskih in zdravstvenih težav. Nemočni kitajski cesar Tao Kuang je bil prisiljen ukrepati, naročil je Lin Tse-Hsuju, naj prepove izpluti Olabod m\mw\ 17.20 TRIJE DOKUMENTARNI FILMI S kranjskega festivala športnega in turističnega filma si bomo tokrat ogledali tri stvaritve, ki sodijo v športni žanr. 18.00 ZELENI OBLAKI 18.30 OBZORNIK 18.40 ZANIMA ME Prvi prispevek današnje izobraževalne oddaje b o namenjen staršem, ki imajo odraščajoče otroke. Zatem bo beseda tekla o novoletni obdaritvi s knjigami. Izvedeli bomo, kako deluje ljubljanska Pionirska knjižnica, oddajo pa bo sklenil prispevek o koristni izrabi prostega časa. 16.15 ŠOLSKA TV: Tehnika in upodabljanje, Zaloge energije 17.15 POROČILA 17.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.30 PISANA SVET: ZALENA BRATOVŠČINA 18.00 GLASBA NARODOV: KONDORJEV LET 18.30 OBZORNIK 18.40 CAS, KI ŽIVI: CELJSKI STARI PISKER Ob mariborskih sodnih zaporih je vejal za najstarejšo gestapovsko mučilnico na Štajerskem tudi celjski zapor, imenovan Stari pisker. Prav iz tega gestapovskega brloga je skupina šestih aktivistov osvobodila precej jetnikov. O tem dogodku bodo v oddaji pripovedovali preživeli zaporniki. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 18.05 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: MARIBOR 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: NACIONALNI RAZRED (po filmu PORTRET REŽISERJA GORANA MARKOVIČA) Junak komedije, ki jo je posnel Goran Markovič, je Floyd, strastni dirkač z avtomobilom, kk se skuša povzpeti med svetovne ase. Zato mora zmagati na sobotni dirki. Toda najprej mora priti do denarja za PONEDELJEK, 15. XIII. 1 8.45 TV V SOLI: Koledar, Glasbena vzgoja, Etnografski muzej, Avgust Senoa 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske televizije, Zadnje minute 14.55 TV V SOLI: Glasbena vzgoja, Etnografski muzej, Avgust Senoa 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU: MALI ČAROVNIK IN SNEŽINKE 17.35 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena oddaja 18.00 DELEGATSKI SISTEM V OBČINI Tokratna oddaja iz nanizanke Delegatski vodnik bo govorila o posebnostih občine kot družbenopolitične skupnosti, prikazala bo sestavljenost občinske skupščine, delovanje njenih organov, govor pa 8 bo tudi o delovanju delegatskega sistema na ravni občine. 18.20 JEZIK V JAVNI RABI: IZBIRA MED OBLIKAMA Posamezne besede imajo za isto stvar dve ali več oblik, razlikujejo se z naglasi. Izbira med več oblikami je pri pisanju pomembno vprašanje. Jezikoslovje se je s tem začelo ukvarjati šele v zadnjem času. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Dhouailly: FOTOGRAFIJA NI POTREBNA Robert je kmet srednjih let, z ostarelo materjo dela na majhni kmetiji. Pred leti mu je mati branila poročiti se in ubogljivi in plašni fant je opustil vsakršno misel na poroko. Nenadoma pa bi mati rada videla, da bi se sin oženiL Ne da bi ga obvestila, pošlje v časopis ženitno ponudbo, fotografija ni potrebna. Ogled povzroči v materinem in sinovem življenju dokajšnje sprememb e. Francosko televizijsko dramo z navedeno vsebino je po lastnem scenariju zrežiral Alain PETEK, 12. XII. 1 8.45 TV V SOLI: Koledar, Pravnica, Ruicu.a, Energija iz odpadkov 10.00 T;/ V SOU: Angleščina, KitanVa, Zgodovina, Zgodba, lzo-bmievuina reportaža, Zadnje minute 14.i5 TV V SOLI, ponovitev 16.55 POROČILA 17.00 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA: O SIROMAKU LN KAZI JU 17.25 PANTAU 17.55 ROCK KONCERT: BLON- DE 18.40 ZGODOVINA ŽELEZNIC Izobraževalno uredništvo Ljubljanske televizije je pripravilo dve oddaji o razvoju parne lokomotive ter eno krajšo oddajo o razvoju gozdne železnice. Pri sestavljanju SOBOTA, 13. XII. 1 8.00 POROČILA 8.05 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.15 DIMNIKARCEK SE POTEPA POSVETU 8.25 V. Curk: LISJAK NA BOCU 8.45 GRDI RAČEK 9.15 POLETAVCEK 9.45 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA 10.40 DELAJ Z GLAVO: BESEDA 11.05 POZDRAV IZ TOLMINA, dokumentarna oddaja 11.50 in 16.00 POROČILA 16.05 PRELEPA VASI Ul CA, sovjetski mladinski film Dedek živi s tremi brati. Najmlajši Ivan je zvit, druga dva pa sta bolj trde glave. Ce ne bi bilo Ivana, bi bili vsi skupaj bolj lačni kot siti. oddaj niso imeli težav z besedilom, ki ga je prispeval strokovnjak Tadej Brate, zatikalo pa se je pri zbiranju slikovnega gradiva, saj Jugoslavija premore le en skromen železničarski muzej v Beogradu, lokomotive pa pred desetletji niso privlačevale fotografov, in ko so odslužile, so končale v železarnah. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 HVALA ZA POZORNOST, zabavnoglasbena oddaja 21.00 V ZNAMENJU 21.15 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI Ded jim pove, da bi imeli manj težav, ako bi se poženili. Tako je dogajanje te sovjetske pravljice, ki jo je pred štirimi desetletji posnel Aleksander Ron. 17.15 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 18.45 NAS KRAJ 19.00 ZLATA PTICA 19.05 RISANKA 22.45 NOČNI KINO: V TEMI 35 let po koncu zadnje svetovne vojne, ki je uničila življenja milijonov ljudi, se nekateri še zmeraj sprašujejo, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo, kdo je bil odgovoren za tako strašen pokol in podobno. Ameriški dokumentarni film, ki ga je zrežirala Gina Blumen-feld, skuša na svojski način odgovoriti na vprašanja o vojni moriji. Govorili b odo ljudje, ki so preživeli geto ali koncentracijska taborišča, iz svojega zornega kota pa bodo o dogodkih, ki jih niso doživeli, razmišljali njihovi otroci. Tako je film dokument o zdajšnjosti. 2 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki - 18.45 Zabavna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.00 Gibljive slike - 21.00 Včeraj, danes, jutri, -21.15 Svet na razpotju: ZR Nemčija - 21.50 Poljub pred smrtjo (ameriški igrani film) 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 21.00 SOBOTNA TELEVIZIJSKA KRIŽANKA 22.30 POROČILA 22.35 JUGGERNAUT, ameriški film Posadki luksuzne ladje zagrozijo, da bodo plovilo pognali v zrak, če takoj ne dobijo milijon dolarjev. Kdo grozi? Film, ki ga je pred šestimi leti zrežiral Richard Lester, si bo treba ogledati do konca, da bi izvedeli vse o umazanih poslih. Igrajo Omar Sharif, Richard Harris, David Hemmings, Shirley Knight, lan Holm in drugi. 2 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z Živojinom Zdravkovičem -21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Športna sobota - 21.30 Vidiki (dokumentarna oddaja) 1 9.00 TV V SOLI: Koledar, Prva slovanska naselja, Pravljica, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbena vzgoja SREDA, 17. XII. 1 9.20 TV V SOLI: Koledar, Za učitelje, Razvoj življenja 10.00 TV V SOLI: Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.10 POROČILA 17.15 S. Makarovič: PEKARNA MlS-MAS 17.35 UKROČENO OKO, francoska dokumentarna oddaja ČETRTEK, 18. XII. 1 9.00 TV V SOLI: Koledar, Načrt rojstnega kraja, Živčni sistem, Klub mladih tehnikov 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.15 ŠOLSKA TV: Tehnika in upodabljanje, Zaloge energije 17.15 POROČILA 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Clavel: TUJA HlSA Scenarij za francosko nadaL vanko je po lastnem romanu sp pisatelj Bernard Clavel. V * delih se bomo seznanili z m'Lnj pekovskim vajencem ter z nava . in razvadami podeželskega ffl** pred zadnjo vojno. Igrajo rMUPJ' Marland, Jaques Rispal, Gene« Fontanel, Michele Amiel in 21.40 V ZNAMENJU 21.55 IZ KONCERTNIH RAN: HAYDN, SlVIC 17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Pustot* na - 18.15 Knjige in misli -Narodna glasba - 19.30 D"®® j 20.00 Parada hitov - 20.45 Vfcffl danes, jutri - 21.05 Dokumen oddaja - 21.55 Poezija nakup novih gum, tudi v.v^®15 kličejo. Po raznih pripetljaj ^ dirko izgubi, čaka ga odn ^ vojakom. Igrajo Dragan Bogdan Diklič. Gorica PoPOT ‘ 22.15 V ZNAMENJU 22.30 625 17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Mali Mr - 18.15 Izobraževalna odd3!*. 18.45 Prijatelji glasbe - j5"" Dnevnik - 20.00 Televizijska dram - 21.15 Včeraj, danes, ju« ' 21.35 Izviri - 22.05 Glasbeni atefl angleškim ladjam. Zato je Anglija celo napadla Kitajsko. To delo kitajske kinematografije je akcijsko dokaj zanimivo, sicer pa nima večjih kakovosti. Igrajo Chao Tan, Kao Cheng, Hsia Tien, Han Fei in drugi. POROČILA 17.35 KOLINSKA SLOVAN: STEAUA, prenos rokometne tekme 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 13.30 KMETIJSKA ODDAJA 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO 2 -17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Neznana Jugoslavija: Orjen -18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik -20,00 N. Ibrišimovič: Preproga (televizijska drama) - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Panorama -21.55 Dnevnik - 22.10 L. van Beethoven: Egmont Lastniki počitniških prikolic, zdaj je pravi ca • Morda je vaša potujoča počitniška hišica potrebna popravila. • Za vaše brezskrbno letovanje v prihodnji sezoni bomo strokovno poskrbel'v našem servisu! • Priporočamo vam tudi servisiranje In popravila motornih vozil iz pr0iZ" vodnih programov Industrije motornih vozil — IMV Novo mesto in Crvene zastave v našem pooblaščenem servisu. • Pokličite nas po telefonu (068) 21-243 ali (068) 22-613, sprejeli va® bomo najkasneje v treh dneh po vašem pozivu! • Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje in vam želimo srečno vožnjo v le*u 1981! ramrsjm PIONIR NOVO MESTO, TOZD MEHANSKO KOVINSKI OBRAT' AVTOSERVIS LOCNA, LOCNA 48, 68000 NOVO MESTO 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK ^ 20.00 CUKRARNA, dokument oddaja 21.05 GLASBENI MAGAZIN 21.50 V ZNAMENJU v madžarščini - 17‘45 strašilo - 18.15 Znanost - 10> 17.10 Dnevnik 17.30 Dnevnik Dnevni jazz - 19.30 Dnevrlk 20.00 3-2-1 ... gremo-Včeraj, danes, jutri 21.15 DOKUMENTARNA ODDA- ' JA 21.45-V ZNAMENJU 22.05 Športni pregled 2 15.50 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Kratek film - 21.15 Upočasnjeno gibanje (jugoslovanski igrani film) Dhouailly, igrajo pa Paul le Person, Helene Dieudonne, Bernard Lajarri-ge, Remy Carpentier, Jalues Mussier in drugi. 21.40 KULTURNE DIAGONALE 22.20 V ZNAMENJU kultura in izobra- ževanje Malo novega za knjižnico Mirana Jarca lahko v novi petletki računa le preselitev ljudske knjižnice in povečanje pionirske knjižnice Iztekajoče se srednjeročno obdobje novomeški študijski knjižnici ni omogočilo, da bi se izkopala iz prostorske stiske. Edino pridobitev pomeni knjižni de-P°. urejen na podstrešju ene °d knjižničnih stavb. Tam 50 uskladiščili 840 naslovov tekočih periodik, nekaj sta-rej5h letnikov drugih peri-°dik in sprotno knjižno gradivo. Tudi želja, da bi Preselili ljudsko knjižnico v nejšo in odprto kulturno in izobraževalno ustanovo. Kajti nepreklicno res je, da bo prav ta knjižnica v obdobju usmerjenega izobraževanja postala nekakšna dislocirana učilnica za učence vseh novomeških ..usmerjenih” šol. Zato bi moral biti za usodo študijske staro gimnazijo oziroma Prejšnji zdravstveni dom, se izpolnila. ,.Selitev prenašamo v novo obdobje,” pravi namestnica upravnika Nataša Petrov. ..Računamo, da bomo to opravili leta 1981. Izpraznjene sobe bo zasedla Pionirska knjižnica. Slednja bo lahko razvila vrsto novih dejavnosti, na kakršne do zdaj ni mogla niti misliti.” , Temni oblaki pa so se z6mili nad predvideno novogradnjo, ki naj bi se začela v Prvih letih nove petletke. Čeprav samoupravni spora-Zum o temeljih plana novomeške kulturne skupnosti za obdobje 1981 - 1985 še ni *I»ejet, je že moč reči, da oovfli naložb v kulturo za-jtesljivo ne bo, tudi za knjižnico ne. ,,S tem se ni *ahko sprijazniti, akoravno So dejstva, podatki o razpoložljivem denarju in drugo. sama po sebi dovolj Zgovorna in prepričljiva. Proti številkam, ki kažejo, da bo denarja primanjkovalo telo za redno delo, pa nič ne teoremo,” ugotavlja Nataša Petrov. Vsi v študijski knjižici hkrati vedo, da tudi na temeljito preureditev, s kate-r° bi knjižnica pridobila nekaj najnujnejših prostorov 23 sodobnejše poslovanje, v n°vi petletki ne morejo računati. Preprosto' zato ne, ker tu di za taka dela, ki bi bila sicer v stabilizacijskem d asu še najbolj upravičena (bolj kot nova gradnja), ne bo denarja. Delavci Knjižnice se zavedajo, da bo moralo po vodi nemalo koristnih načrtov, ...naj bi to u stanovo napra-VlIi se sodobnejšo, dostop- Nataša Petrov: „Vemo, da na naložbo ne tnomno raču- knjižnice zaskrbljen še kdo, predvsem kulturna in vzgojno—izobraževalna javnost. Študijska knjižnica Mirana Jarca je vsaj v nekem smislu najbolj odprta kulturna u stanova širše Dolenjske. Predvidevajo, da bo imela prihodnje leto kakih 41.400, ob koncu novega srednjeročnega obdobja pa že 51.000 obiskovalcev. Tudi število izposojenih knjig skokovito narašča. V letu 1981 naj bi knjižnica izposodila nekaj manj kot 78.000 knjig, štiri leta kasneje pa že več kot 95.500. Teže bo z nakupom novih knjig. Računajo, da bo prihodnje leto, ko bi moral biti po normativu dotok 20.000 knjig, denarja le za četrtino te količine. „Glede na splošne razmere, ki se obetajo na področju kulture, bi bili tudi s takim dotokom zadovoljni,” pravi Nataša Petrov. I. ZORAN ETNOLOŠKA 40-LETNICA Z vrsto prireditev, ki so na sporedu ta teden, slavi Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani 40-lctnico študija etnologije. Poleg zanimivih predavanj in razstave o delu etnološkega oddelka pri filozofski fakulteti so na sporedu tudi etnološki] fiimi (o vinogradništvu, prometu, lanu, mlinarstvu, pravljičarjih itd.). „ Hlapci” v Novem mestu Abonmajski predstavi bosta v športni dvorani »Razburljivo, šokantno” in sploh „do skrajnosti posodobljeno” priredbo Cankarjevih »Hlapcev ’ za „Oder 80”, kakor smo lahko prebrali v odmevih na ljubljansko premiero tega dela pred tedni, bomo v ponedeljek, 15. decembra, videli tudi v Novem mestu. Z grenkobo sprejet plan Črnomaljska kultura poslej v ,.klubu razvitih" — Do 1985 v vsej oočini nobene naložbe v kulturni prostor Samoupravni sporazum o temeljih plana črnomaljske kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985 je pod streho. Takoj pa je treba povedati, da se sprejeti dokument bistveno razlikuje od predloga, kije bil dan v obravnavo in na glasovanje na seji skupščine kulturne skupnosti 28. novembra. Iz plana so namreč črtali vse naložbe, ki so jih predvidevali v novem obdobju, poleg tega pa naredili še nekaj popravkov pri drugih načrtovanih delih. Črtanja in popravkov v Črnomlju niso delali z lahkim srcem, zlasti pa ne povsem prostovoljno. Pokrili so se splošnim usmeritvam, da je nujno za stabilizacijo žrtvovati vse, kar je moč brez usodne škode preložiti na kasnejši čas. To pa vendarle ni najgrenkejše, kar so morali okusiti. Zdi se, da je dosti težje spoznanje, da kultura črnomaljske občine poslej ne more več računati na pomoč solidarnostnih skladov v republiki. Po zadnjih podatkih črnomaljska občina tudi na kulturnem področju ne šteje več za manj razvito. Izpad iz »kluba nerazvitih” prinaša predvsem denarne posledice v breme belokranjskega združenega dela. Črnomaljci so RUSINSKA SKUPINA VRNILA OBISK V soboto, 6. decembra, je v kulturni, dvorani v Šentjerneju nastopila skupina rusinskega kulturnega društva .Maksim Gorki” iz Novega Sada ter tako vrnila obisk kulturnemu društvu „Krka“ izpred enega leta oziroma novomeški kulturni skupnosti, ki jo je društvo novomeške tovarne zdravil nazadnje zastopalo. Srečanja, ki je bilo zatem" na Otočcu, so se med drugimi udeležili pevci ,Krke“ in Šentjemej-skega okteta ter člani folklornega' društva Kres. bili namreč prisliljeni povečati prispevno stopnjo. Tako bodo v letu 1981 .jcultumi” denar združevali po stopnji 0,93 odst. od brutto osebnih dohodkov. Seveda tako zbrana sredstva ne bodo ostala Črnomlju. Za občinske kulturne škode preložiti na kasnejši čas. To pa vendarle ni najgrenkejše, kar so skupni program republiške kulturne skupnosti. Vprašanje je, ali bo delež iz prispevne stopnje, ki ostane občini, zadostoval za domače kulturne potrebe, še posebej za izpolnjevanje tako imenovanih prednostnih nalog. Ena od prednostnih nalog - dokončanje naložb iz iztekajočega se * srednjeročnega obdobja - ki jo je predlog petletnega plana še vseboval, je marala začasno že v ropotarnico. To se seveda ne bo smelo zgoditi z drugimi.— v knjižničarstvu, ljubiteljski kulturi, varstvu narave in kulturne dediščine. Stanje je, denimo, zdaj tako, da bi kakršenkoli poseg v amaterizem povsem ohromil živo kulturno življenje v občini. Na amaterizmu pa Črnomelj, gradi malone vse. I. ZORAN Posodobitev znamenitega Cankarjevega dela, ki ga uprizarja Mestno gledališče ljubljansko, je v celoti delo Dušana Jovanoviča, ki je »Hlapce”, razumljivo, tudi režiral. Čeprav so mnenja o taki »predelavi” Cankarja, kot je nastala temu dramatiku in režiserju, hudo nesoglasna, pa je prav, da prihajajo »novi” „Hlapci“ tudi na Dolenjsko. Zavoljo obsežne in zahtevne scene »Hlapcev” bo nastop' ljubljanskih gledališčnikov tokrat v športni dvorani. Popoldne ob 1530 bo predstava za mladinski abonma in za izven, zvečer ob 1930 pa bo skupna predstava za red A in B abonmaja za odrasle. TRUBARJEVA PRIZNANJA Ob koncu letošnjega meseca knjige so podelili tradicionalna priznanja. Dvajset osnovnošolcev in deset srednješolcev je bilo nagrajenih za najboljše spise o knjigi. Trubarjevo plaketo kot posebno priznanje za populariziranje knjige pa je dobilo več ustanov in posameznikov, med njimi nekateri posmrtno. Med dobitniki je tudi prof! Stanko Kotnik, ki je s pisateljem Leopoldom Suhodolčanom začel na Slovenskem gibanje bralnih značk. MED IZSELJENO vsvia 29. novembra zvečer so v prostorih slovenskega društva »Planika” v švicarskem mestu Wintertours nastopili basist Ladko Korošec, tenorist Rajko Koritnik, sopranistka Sonja Hočevar in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič (iz Črnomlja). Potovanje slovenskih umetnikov k našim zdomcem v Švico je organizirala občinska konferenca SZDL Lju bljana - Center. Razstavljajo v Ribnici V domu JLA na ogled dela trinajstih ustvarjalcev Umetnost izrazne izjemnosti , Ob razstavi Grupe 69 (del slovenskih članov) v Dolenjski galeriji Letošnji dan republike so v mestu počastili z otvo-Tvii0 slikarske razstave sloven-“*m časnikov Grupe 69, ki . prekinjeno deluje že deset tet. Gre za nekakšno skrčeno tepnzo "težave, 'id pa aPisal Marjan Tršar, kljub n ^ov°Ij celovita in pre-Pnčljiva. Pomeni tisti nepogre-Jiyi del naše umetniške pano-. ttte. brez katerega bi ta , gubila svoio izrazno iz- ljubilejne ljubita je, kakor je s svojo 6 neutrudno delovnost °svešč u»»etn( Nič enost, ost. in avtentično . manj pomembna ni zah-isk3 -° Oprtosti v umetniških po spoštovanju in PEXS*I TABOR MA ČAST ^-LETNICE VSTAJE Pevs£i^nji’ 12- tabor slovenskih junija Zborov• w bo 20' in 2L Urtan’ . bo posvečen 40-letnici narod Vl,ve *n vstaje slovenskega Sentvij I*red kratkim je bil v ^venski, I*' ^‘čni prvi seminar Meležii zb°rovodij, ki se ga je *astQr? kakih sto dirigentov, ^tnir? ov okoli 150 zborov. Na ^°ro^U S° čes‘haU basistu Ladku % ■ u J-a njegovo 60-letnico ter *®,leZa pjrn* Portretni kip, delo priznavanju vsakršnih kvalitetnih dosežkov ne glede na njihov slog ali smer. Šele to pa pogojuje tudi tisto človeško kvaliteto, ki omogoča plodno skupno sožitje. »Izhodišča,ki smo jih zapisali ob našem prvem nastopu, ostajajo slej ko prej ista,” pravi član Grupe 69 Jože Ciuha. »Še vedno nas, kljub različnim govoricam, druži potreba po medsebojnem dialogu, ki nam ga omogoča razstavljanje, želja po preseganju miselnosti in navad, ki so jim v preteklosti botrovali pomanjkanje in kruhoborska nuja, zlagana bohemska romantika in v imenu avtentičnosti in čuvanja nacionalne samobitnosti deklarirane vrednosti, za katerimi je ostajal bolj ali manj prikrit naš provincializem, naše vrtičkarstvo.” Da človek ni otok, ampak del celine, kakor je svoj čas dejal Hemingway, se zavedajo vsi, k i so prostovoljno prišli v Grupo 69 in se podredih njenim zahtevam, zavedajoč se, da lahko le kot »celina” kaj dosežejo. To pa so — med slovenskimi umetniki - poleg Ciuhe še: slikarji in kiparji Janez Bernik, Andrej Jemc, Gabrijel Stupica, Adriana Maraž, Riko Debeljnak, Drago Tršar, Slavko Tihec, France Rotar in Štefan Planinc, katerih dela (ne jubilejni eksponati!) so še vedno na ogled v obeh dvoranah Dolenjske galerije. j £ Minuli petek, 5. decembra, so v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del »Bežigrajskih likovnih ljubiteljev” iz Ljubljane. Skupno razstavlja 13 likovnikov po dve ali tri svoja dela, med njimi pa sta tudi Ribničana Milan Čirovič-Čira in Dušan Matoh, ki sta člana tega združenja likovnikov, Dušan Matoh pa je celo njegov predsednic. Bežigrajski likovni ljubitelji, ki delajo pod strokovnim vodstvom mentorja profesorja in akademskega slikarja Izidorja Urbančiča, se bodo z isto razstavo predstavili konec decembra in v januarju še na Črnučah v Galeriji Ceneta Stuparja, v februarju pa v družbenem centru za Bežigradom. Razstavo v Ribnici sta organizirali Zvezi kulturnih organizacij občin Ribnica in Ljubljana—Bežigrad. Trajala bo še do 17. decembra. J. P. Kaj je jezikovno razsodišče Jezikovno razsodišče je posebna delovna skupina Sekcije za slovenščino v javnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Njen namen je obravnavati najhujše kršitve dobrega jezikovnega in slogovnega vedenja. Jezik nam vsem kaže našo samobitnost, omogoča vseh vrst sporazumevanja in izražanja, s tem pa je tudi pomembna pravica medsebojnih družbenih razmerij. Dobra in razumljiva slovenščina je torej vprašanje naše družbene kulture v najširšem pomenu; to velja še posebej za socialistično samoupravno družbo, ki po zamisli in ustavi temelji na neprestanem sporazumevanju in dogovarjanju. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. V obravnavo je mogoče predlagati vse, kar se zdi bodisi slabo ali pa posebno dobro zapisano ali govorjeno, npr.: poimenovanja poslovnih prostorov, imena izdelkov, navodila za njihovo uporabo, prospekte, plakate, napise, članke v dnevnem in drugem tistu, poslovne dopise, govorjenje na televiziji in po radiu, v gledališču ali filmu, javne govore, poročanje in razpravljanje s sej in podobno. Pobudam naj bo, prosimo, po možnosti priloženo tudi dokazno gradivo. Razsodišče bo izmed prijav sproti izbiralo najizrazitejše primere, jih razčlenilo in ocenilo. Sporočilo o razsodbi bo objavljeno v množičnih občilih, s posebnim dopisom pa bodo o tem obveščeni tudi grajani ali hvaljeni Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! OTROŠKE GRAFIKE NA OGLED - 149 grafičnih listov, razstavljenih v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici in Galeriji Krško v okviru 6. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok, vabi na ogled posameznike in skupine. Neposrednost otro&ega izpovednega sveta je tudi tokrat, ko so grafike nastale na temo .Družina”, največja vrlina bienalne prireditve. Razstavi v Kostanjevici in Krškem bosta odprti še ves ta mesec. J Ob srečanju z umetnostjo Nekaj poudarkov iz- govora, ki ga je imel Franc Šali na otvoritvi razstave Grupe 69 v Novem mestu SOCIALIZEM IN KUL, TURA — Rojstvo socializma pomeni rojstvo nove kulture. To kulturo človeške dediščine bogatimo z novimi mišljenjskimi, teoretskimi, moralnimi in umetniškimi izkušnjami. Kulturna dediščina je minulo delo človeštva, in socializem omogoča, da bi jo človeštvo uživalo in bogatilo. Socializem ni v sporu s kulturo, marveč je izziv kulturi. BVZSTAVA »BRATSKE VEZI” Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane je v Sevnici priredil vi okviru občinskega praznika zanimivo razstavo »Bratske vezi”. Po izrednem sprejemu razstave v sevniški galeriji je razstava gostovala v sevniški Lisci in Jutranjki-Prikazuje kronološko izseljevanje Slovencev v Srbijo v letu 1941 in se končuje z vlakom bratstva in enotnosti. Trenutno gostuje v Lisci Krmelj. Izredno zanimanje za razstavo ilustrirajo takile vtisi, napisani v knjigi obiskovalcev: »Bratske vezi naj ostanejo naša trajna vez.” A. F. KDO SE BOJI ZNANJA? — Znanja ne spoštujemo dovolj. Bolj cenimo tiste, ki znajo znanje kupiti, češ za denar se vse dobi. Nespoštovanje domačega znanja ne pripelje daleč. Samo vrtičkarji, zaplotniki, oblastniki, komolčarji in stolčkarji se boje resnice in znanja, duhovno in družbe no zreli ljudje nikoli, četudi plačujejo to z osebno bole čino. SREČANJE Z UMETNOSTJO - Ob srečanju z umetnostjo se sprošča v nas duhovna napetost, doživljamo radost in tragiko. V svetu tehnike, sistemske organiziranosti, kibernetika, računalništva, v življenju, nabitem z dolžnostmi, prihajamo vedno bolj do spozna nja, kako nam je umetnost potrebna, kako smo željni njenih barv, tonov, gibov, sunkov, čutno estetskegp sevanja. PLEMENITENJE Z UMETNOSTJO - Ne more biti kulturno bogatejše družbe brez kulturno zrelejših in kulturno bogatih osebnosti. Zato bi lahko rekli, daje umetnostno ' plemenitenje eno od temeljnih vprašanj socializacije človeka v socialistični samoupravni družbi. Zato plodov umetnosti ne moremo imeti za nekakšen okras afi statusni simbol ampak za duhovno potrebo in vsebino našega življenja Naša kultura se namreč ne razkriva samo z umetniškimi in drugimi storitvami ampak tudi s kulturnostjo naših dejanj. JUBILEJNE PRIREDITVE SO SE IZTEKLE S sobotnim slavnostnim koncertom moškega pevskega zbora brestani&e Svobode in moškega zbora Toneta Okrogarja iz Zagorja so se v Brestanici končale prireditve v počastitev 35-letnice tamkajšnjega delavskega kulturnega društva. Kot smo že poročali, se je praznovanje jubileja začelo 8. novembra, ko so v Brestanici odprli knjižnico; IS. in-16. novembra so uprizorili Camo-lettijevo komedijo »Strogo zaupno”, 19. novembra je bil na sporedu domači film »Splav meduze”, 22. novembra so ponovili v odlomkih nekatere uspešnice preteklega obdobja, 23. novembra pa so v knjižnici odprli razstavo slikarskih del Staneta Fabjančiča. POTA m stn? težami poročajo RAZBIJAL OPREMO IN GROZIL DRUŽINI - Mokronoški miličniki so imeli 2. decembra opravka z vinjenim 42-letnim Jožetom Zoretom iz Zabrdja pri Mirni. Jože je popoldne popival po Mimi, po prihodu domov zvečer pa je jel razgrajati in razbijati opremo, hkrati je ženi in sinu grozil z nožem. Umirili so ga šele miličniki, ki so ga odpeljali v zapor za pridržanje, napisali pa tudi prijavo sodniku za prekrške. RAZGRAJAL V HOTELU -Podobno je končal 38-letni Josip Zvonkovič iz Jurova pri Ozlju. Zvonkovič se je v sredo zvečer pretepal in razgrajal v hotelu Bela krajina, tako da so ga morali metliiki miličniki spraviti na „varno”. Zvonkoviča čaka zaradi teh junaštev še pot k sodniku za prekrške. PO VLOMU ŠE VEČERJA Prejšnji teden je bilo ob številnih vlomih v kokošnjake vlomljeno še v barako na Lukenski gori pri Prečni, last Petra Bučarja z Muhabera. Vlomilec je s sekiro vdrl v prostor, ga dodobra premetal in si privoščil večerjo. Po ostankkh na mizi se da z gotovostjo sklepati, da sta bila na delu dva storilca, ki sta odnesla le 20 metrov vžigalne vrvice in 30 kapic za miniranje. Ogled dejanja pa je ugotovil še eno zanimivost: v baraki so našli tudi sekiro, kije izginila iz kurnika Uršičevih v Prečni. Ali seje je držalo kaj perja, v poročilu ni zapisano. Franc Bukovec se je junija predlani zaposlil pri PTT podjetju Novo mesto in pričel delati kot pismonoša na pošti v Stopičah, že prej pa je 2 leti delal na novomeški pošti. Zategadelj mu tudi poslovanje z denarjem in denarnimi nakazni cami ni bilo tuje. Talco je že slaba dva meseca po tem, ko je sprejel delovno mesto pismonoše, pričel na nakaznicah ponarejati podpise naslovnikov, denar pa sije pridržal. Obdolženec je od 11. avgusta predlani pa do 23'. marca lani v nakaznice Novotehne, zavarovalne skupnosti Triglav, Občinska zdravstvene skupnosti, Sob Novo mesto, TOK Gozdarstvo Novo mesto podpisal več oseb in si s tem prilastil 9 denarnih zneskov, od katerih je najvišji znašal 3.617,90 din, naj nižji pa vsega 99,20 din. Ta denar je Bukovec sproti porabil, večidel za pijačo. Toliko o obtožnici; od uvodoma omenjenih olajševalnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri izreku kazni, pa naštejmo Bukovčevo nekaznovanost,.težko mladost, priznanje, delno povrnitev škode, dejstvo, da je šlo večidel za nizke zneske, ne nazadnje pa je sodišče upoštevalo še psihično 39 mesecev za tatinsko trojko Trojka, ki je letošnjega februarja kradla v Henčkovem domu, obsojena — Za krajo v IMovem mestu premalo dokazov — Obtoženci zanikali dejanje Senat novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto je prejšnji teden obsodil 29-letnega Hajrulaha Kočo s Kosova na 1 leto in 3 meseca zapora, 23-letnega Seada Softiča iz BiH na 9 mesecev in 25-letnega Dragana Joksimoviča iz Srbije (vsi začasno stanujoči v Ljubljani) na 1 leto in 3 mesece zapora. Omenjena trojka je na zatožno klop sedla zaradi tatvine, ki so jo družno izvedli letošnjega febmatja. * Sicer pa je obtožnica trojko bremenila dveh kaznivih dejanj. Po nekaterih dokazilih naj bi namreč Koca, Softič in Joksimovič 23. februarja letos okradli gosta v ^novomeški restavraciji Pri vodnjaku in mu vzeli denarnico z dokumenti in 2.400 din gotovine, zraven pa še naročilnico za žarnice v vrednosti 2.500 din. Navzlic dejstvu, daje bila denarnica (seveda brez denarja) najdena ob cesti v Kamencah, po kateri se je trojka odprav ila v gostišče Henčkov dom na Dobravi, sodišču ni uspelo potrditi navzočno- sti omenjene trojice v restavraciji Pri vodnjaku, in je tako Kočo, Softiča in Joksimoviča oprostilo obtožbe, ne pa tudi za dru go kaznivo dejanje. Trojica je namreč istega večera v Henčkovem domu na Dobravi okradla gosta Antona Škufco in mu iz letalskega suknjiča odnesla denarnico z vozniškim in prometnim dovoljenjem ter 3.000 din gotovine. Čeprav so vsi obtoženi vneto zanikali dejanje in zatrjevali, da so bili v tem času v Zagrebu z nekimi dekleti iz Trebnjega in da sploh niso bili v Novem mestu, je sodišče verjelo izjavam prič in tako vse tri obsodilo na že uvodoma omenjene kazni. Kot obtežilno okoliščino je sodišče upoštevalo vztrajno zanikanje obdolženih in lažno pričevanje, hkrati pa tudi dejstvo, da je bilo dejanje storjeno neklepno. Sodba še ni pravnomočna. Konec starih ..vozniških’ POKA MED TOVORNJAKI — Nekolikanj snega in ledu na cesti pa le kanček nepazljivosti — vse to je dovolj, da se lahko tudi letošnjo sezono srečujemo s takšnimi prizori na naših cestah. Sploh pa je značilno, da v času, ko nekateri osebrie avtomobile raje puščajo doma, prihaja do trčenj med tovornjaki. Utrujenost, zima in neprimerna oprema, so temu poglavitni vzroki. Poštar si je sam lajšal torbo Franc Bukovec ponarejal podpise naslovnikov na denarnih nakaznicah — Enotna kazen 9 mesecev — Del denarja, ki ga je večidel zapil, povrnjen Enotna kazen, ki jo je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto izrekel 24-letnemu Francu BiJcovcu, delavcu GG iz Novega mesta za več goljufij z denarnimi nakaznicami, je 9 mesecev zapora. Sodišče je to kazen izreklo ob upoštevanju vseh olajševalnih pa seveda obtežilnih okoliščin in seveda ob upoštevanju obtožnice, v kateri je bilo napisano nekako takde: Rok za zamenjavo starih trodelnih vozniških dovoljenj se z 31. decembrom izteka — Izjeme bodo sila redke Naj ne bo presenečenje, če vas bo miličnik po 1. januarju povprašal ne le po tem, ali imate vozniško dovoljenje, pač pa tudi, kakšno je. Zakaj? Z 31. decembrom letos namreč poteče veljava vsem starim trodelnim vozniškim dovoljenjem, ne glede na datum izdaje. Po statističnih podatkih je doslej v Sloveniji še kakšnih 10 odstotkov ne-zamenjanih trodelnih vozniških dovoljenj, kot pa je znano, poteka zamenjava že vse od pričetka leta 1977. Hkrati tudi predpis, ki pravi, da se zamenjava tridelnih vozniških dovoljenj izteče z 31. decembrom 1980, jasno določa, da bo po tem datumu mogoče takšno dovoljenje zamenjati le v izjemnih primerih, pa še takrat bo moral voznik dokazati, da zamenjave iz te* objektivnih vzrokov ni uspel opraviti v predpisanem času štirih let. Dolžina časa pove, da bodo vzroki morali biti še kaj več kot zgolj objektivni-Vsem lastnikom starih vozniških dovoljenj zato pri' poročamo, da z vlogo, dvema slikama, ne starejšima od 6 mesecev, osebno izkaznico in nekaj gotovine stopijo čimprej k ustreznemu oken* cu odgovornega urada-Voznikom, starejšim od 60 let, pa še dodatno pojasnilo, da morajo v tem primeru s seboj prinesti zdravniško spričevalo, ne starejše od 60 dni. stanje obdolženca, ki je bil v času storitve omenjenih dejanj v razveznem postopku z ženo, kot obtežilno pa, da je denar zapravil za pijačo, da ni jemal denarja iz socialne ogroženosti ter nenazadnje pogostost tovrstnih kaznivih dejanj. Sodba še ni pravnomočna. PREVRNIL SE JE V POTOK V nedeljo ob 16.30 je prišlo na cesti med nuklearko in Krškim do hude prometne nesreče. 33-letni Radoša Ognjenovič, začasno stanujoč v Krškem je med vožnjo zaradi prevelike hitrosti zavozil na ravnem delu ceste preveč v desno, kjer seje prevrnil v potok. Ob nesreči se je voznik hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Zaradi »plavili” ob delo Sodišče ni nasedlo lažnim trditvam Rajka Brajdiča —46 uni neopravičenih izostankov — Odločba že _______________________pravnomočna Senat novomeškega sodišča združenega aela je pred dnevi razsojal o vlogi Rajka Brajdiča iz Žabjeka, ki se je pritožil na izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja Iskre, tozd Tovarna napajalnih laprav Novo mesto. Kot pravi Brajdič, mu je komisija irekla omenjeni disciplinski ukrep zaradi nekaj neopravičenega izostanka z dela, do česar pa po njegovem ni priSo po njegovi krivdi. Brajdič je namreč trdil, da sije od nadrejenega delavca izprosil štiri dni dopusta, da bi si dokončal barako, ki mu je pogorela, in ker tega zaradi bolniškega staleža ni mogel storiti poprej. Povsem drugače pa kažejo podatki Iskre, ki govore, da je imel Brajdič do disciplinske obravnave kar 46 dni neopravičenih izostankov in mu je bil izrečen pogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja, v času poizkusne dobe pa je ponovno štirikrat manjkal, kar je bilo dovolj za najstrožjo kazen. Do podobnih sklepov je prišlo po zaslišanju in pregledu dokumentacije tudi sodišče. Tako je senat ugotovil, da Brajdič ni imel nikakršnega odobrenega dopusta, enako ni točna trditev, da je pred tem izostal zaradi bolezni, saj mu bolniškega staleža rft nihče potrdil. Sodišču potemtakem ni preostalo drugega, kot da potrdi izrečen disciplinski ukrep, kateremu v nasprotju z Brajdičevimi trditvami ni bilo moč očitati nikakršne nepravilnosti ali nezakonitisti. Odločba je pravnomočna, saj je po Brajdičevi pritožbi na sodišče združenega dela SRS, le-to prvostopenjsko odločitev v celoti podprlo. V potoku našli truplo mladega dekleta V potoku pri Brezju 3. decembra odkrili truplo Krajani Brezja in okolice so 3. decembra zjutraj našli v potoku pri Brezju v bližini Jesenic na Dolenjskem truplo mlajše ženske, za katero niso uspeli ugotoviti identitete. Ogled kraja nezgode in trupla pa poizvedbe so dale podatek, da gre za 22-Ietno Jasmino Cvetkovič iz Smedereva. Jasmina je iz še neznanega vzroka odpotovala od doma in nekaj dni pohajkovala po nekaterih krajih Jugoslavije. Zaenkrat tudi še ni znano, kako in zakaj je Cvetkovičeva ponoči zašla v Brezje in v noči na 3. december tavala po kraju in okolici. Tako je preiskava ugotovila, da je dekle med tavanjem po vsej verjetnosti izgubilo orientacijo in z?ilo v gozd, tam pa je Jasmina verjetno omagala in padla v potok, kjer je zaradi podhladitve umrla. Na Cvetkovičevi ni nikakršnih znakov nasilja, pa tudi sledovi v okolici so zgolj njeni, tako daje vsakršna tuja krivda izključena. Vse pa ob tem tudi kaže, daje šlo za dekle z občasnimi dušev- V nimi motnjami. Najprej nad steklenice, nato nad občane Razbijaški četrtkov večer vinjene četverice Minuli četrtek zvečer so v Bučarjevi gostilni v Novem mestu pričeli razgrajati 21-letni Ahmed Ajradini ter 20-letni Branislav Janičijevič, Nijaz Čačkovič in Branko Džudevič. Omenjeni četvorici zaradi vinjenosti v lokalu niso več hoteli postreči, zato so pričeli razgrajati in razbijati steklenino. S tem pa četrtkovi dogodki niso bili končani. Pogumna četverka se je v gostilni polotila Vinka D., nato pa so pri odhodu iz gostilne razbili steklo na vhodnih vratih. Mirno so se zatem odpravili proti mestu, med potjo pa so na Kristanovi srečali tri . Novomeščane in vsakega posebej pretepli. Med pretepom sta se laže ranila Ajradini in Janičijevič, obema pa so morali nuditi pomoč v novomeški bolnišnici. Za zaključek bo poskrbel sodnik za prekrške. MIREN VIKEND NA CESTAH Le redkokdaj se lahko postavimo s podatkom, da je vikend na cestah območja, ki ga pokriva novomeška UJV, minil brez prometnih nezgod, kot je bilo to sedaj, ko poročila miličnikov za petek, soboto in nedeljo ne omenjajo nobenega ranjenega niti zvite pločevine na naših cestah. In vendar razmere na cestah niso bile najbolj ugodne, v nedeljo pa je tudi snežilo. ZARADI PREHITRE VOŽNJE V TOVORNJAK - V četrtek dopoldne je pri Mokrem polju prišlo do promet n .esreče. 50-letni Rajer z Vrha pri Šentjerneju seje tega dne peljal s fičkom od Novega mesta proti domu, vendar ga je pri Mokrem polju pričelo zaradi prevelike hitrosti zarisati, tako da je trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal 33-letiii Ivan Florjančič iz Loke pri Šentjerneju. Pri nezgodi se je Rajer poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne Škode je za 15.000 din. Krško: z avtomobilom s ceste v Ko na drugem mestu poročali mirnem vikendu na dolenjs cestah, je v ponedeljek, ob 9.*5 magistralki pri Biču . P0110!”),) močno pičilo. Cesta je ob veB» materialni škodi ponovno teO življenje, tokrat 30-letnega Mioattr Rastovskega iz Vukovara. 25 Do nesreče je prišlo nekak0 metrov od parkiranega prost® j kjer sta voznik in sopotrU'‘ . tovornjaku, 29-letni Mato Matije _ in Miodrag Rastovski z voZ1. osiješke Panonije hotela pip?®,!.# kolico, ki sta jo predtem z Je u. vrvjo potegnila iz bližnjega P*J rišča. Tik pred nesrečo sta vozn# ^ , spremljevalec počivala na parki*® prostoru ob glavni cesti in ko s*1, j vozilom hotela speljati, seje PriJi°u ca zagozdila v snegu. In v-trenut* , ko je Rastovski pod zadnja *c° (j prikolice podlagal zagozdi, je ygc' j megli za tovornjakom P1^!* 26-letni Črnomaljčan Jože Mate- S katrco se je zaletel v stoječo prikolico, za katero je stal Rast°: ski. Ob nezgodi je bil slednji taK J mrtev, medtem ko so hudo P°*ij dovanega voznika katrce PrePe’, na zdravljenje v novomeško nišnico. PO DOLENJSKI NEVARNOST NA STREHAH — Manjša odjuga koncem minulega tedna pa hud mraz, kije te dni ponovno pritisnil, sta na žlebovih strdi ponovno napravila grozeče ledene sveče, ki za pešce pomenijo veliko nevarnost. O tem nas učijo tudi nekatere izkušnje iz prejšnjih let, zato ne b i bilo odveč, ko bi posamezni lastniki stavb poskrbeli za odstranitev iedene nevarnosti. (Foto: Pavlin) DEŽELI • Debela snežna odeja valjjj še nespravljene poljske pred radovednimi rokami z1” kavtov, to pa očitno ne ve« tudi za kurnike. Tako je prejšnji teden vlomljeno v K košje domovanje Uršičevil> _ Prečni. Tatič sije sposodil p * > in za nameček se Širi race. namerava z njimi, je Z8?v?Si. povedalo izginotje sekire iz čevega kurnika. Radivojevičevi iz ^js^, nove ulice v Novem rnest“ bc prejšnji teden opazili sprem«1” v svoji kleti. Poleg vlom!le“..j vrat ni bilo nikjer ve^ ALj plinske jeklenke in ponyk° v skupni vrednosti 3.300 din- • O tem, v kakšni nevar r^a so v tem času kokošnjaki, Pr a tudi vlom v Murgljev kurnu\. Gorenjih Kamencah. Zmikav iz nezaklenjenega kokošjega ma odnesel 13 kur in 2 Petf'f«o Kot kaže, ima tatič s to kok J družino tudi razplodne nam KAZALEC POTIS^ POD ŽAGO v V soboto je med ^del®v' popoldanski izmeni- prišlo ° gentjeJ' ne nezgode v Podgorju pn ^ n» neju. Tega dne seje med fr. krožni žagi poškodoval nled gore iz Šmarja. Zagorcu ^yiv0sti rezanjem letev zaradi n^P. f0ki. zašel pod žago kazalec na , ati P° tako da so ga morali o> P0 _„iko zdravniško pomoč v n° bolnišnico. > Je ura telovadbe nadloga? Cernu pripisati klavrno podobo o pomenu telesne kulture na nekaterih dolenjskih osnovnih in srednjih _ šolah? Ob vseh mogočih decembrskih inventurah tudi ta o stanju pedagoškega telesno-^ 80j nega dela na nekaterih novomeških in okoliških olah ne bo odveč. Še zlasti, so pred dnevi na Stanku predsedstva pedagogov telesne kulture Šlove-mjc dolenjski učitelji telesne 12Soje razkrili zares klavrno Podobo. Kot kažejo nekateri Pokazatelji, je telesna vzgoja no nekaj osnovnih šolah, P^Puščena popolnoma sti- nu.emU mzv9]u, ki ga nekateri zagnani posameznikile stežka obvladajo. Se pred letom dni so bili, brnimo, na bršljinski osnovni šoli trije učitelji elesne vzgoje, danes dela le P en sam, na OŠ Katje Kupena so pred kratkim le s zaposlili še enega učitelja telovadbe. Nič bolje nt na drugih osnovnih, da ne govorimo srednjih šolah. v°!e prispeva k porazni Podobi še nekaj: z zakonom 1* določeno, da mora biti jtouk telesne vzgoje od petega razreda naprej ločen po spolu, da ne pišemo o tem, kako velike naj bi bile te skupine, da bi bil pouk pedagoško sploh še utemeljen. Sicer pa poglejmo novomeške razmere, kjer je na srednjih šolah kar 54 oddelkov pouka telesne vzgoje združenih po spolu, vsega 27 pa je ločenih. Enako, če ne slabše, je razmerje po osnovnih šolah. In če k temu še dodamo, da je vse manj tistih, ki so v, takšnih razmerah voljni delati, in da na Dolenjskem ni kaj prevelikega zanimanja za študij na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani,, potem smo tudi za naslednjih nekaj let vse povedali. Pa da ne bi mislili, da je kaj bolje v Beli krajini, kjer je, denimo, v Metliki en sam učitelj telesne vzgoje na OŠ s 600 učenci, oziroma dva na šoli s 1.500 učenci! Zato ni čudno, če najdemo tudi profesorje s 40 ali več pedagoškimi urami tedenske obveznosti. B. BUD J A Spoznanje pomembnejše od točk Tretja zmaga Novomeščanov v drugoligaški konkurenci — Mladi uspešno prestali ligaški krst — V soboto priloženost za novi točki — Zaprudje v gosteh Le malokdo je pred pričetkom II. zvezne košarkarske lige pričakoval takšno izenačenost ekip, saj favorita v nobenem srečanju praktično ni in se po sedmih kolih poteguje za vrfi kar 7 ekip, 5 pa za obstanek. Res pa, da so razlike v točkah takšne, da lahko že naslednje kolo prinese povsem drugačno podobo. To velja tudi za Novomeščane, ki bi lahko bili z eno samo zmago več tudi četrti. Sicer pa je sobotna igra proti Ježici v novomeški športni dvorani dokaz več, da so Novomeščani ekipa, ki lahko s sedaniim igralskim kadrom in ob sedanji formi preseneti slehernega nasprotnica, kar pa si ie pred startom upal le malokdo napovedati. Sobotni rezultat 91:76 (52:34) proti Ježici govori o prepričljivi zmagi, ki so jo domači dosegli z rutinsko igro in z ne preveč naprezanja. Do manjšega zapleta je prišlo na začetku srečanju, ker sta mariborska sodnika Inkret in Rutar zamudila, tako da sta tekmo po dogovoru obeh ekip vodila delegat srečanja Zule iz Sovenskih konjič in Novomeščan Železnik. Domačini so •že od vsega začetkw vzeli igro popolnoma v svoje roke, kar jim ob povsem pom-ečni igri nasprotnika ni pa tudi z igro, ki je pokazala, da ima ekipa Novega mesta v kadetskih republiških prvakih dostojne zamenjave. Že v naslednjem kolu Novomeščani ponovno igrajo doma, tokrat z ekipo Zaprudja, ki se je v soboto proslavila z zmwgo nad prvouvrščenim Jugom. Košarkarji Zaprudja imajo 8 točk, z morebitnim uspehom pa bi se jim Novomeščani priključili. Ob igri, kakršno smo od domačinov nava- bilo težko. Prednost 18 košev v rem polčasu so v drugem delu le povečali, vendar so po stari navadi v nadaljevanju zaigrali' lagodmeje in tako omogočili gostom, da so se rešili katastrofe. Sicer pa je skoraj pomembnejše od same zmage novo sopznanje, da na novomeški klopi sedijo mlade moči, na katere lahko trener Pucelj računa tudi v težjih srečanjih. Poleg Skubeta mislimo tukaj predvsem na mladega Bajca, ki v soboto ni presenetil le s svojimi 13 koši, pač jeni, ter nekaj manj lagodnosti in nihanj bi lahko Novomeščani vpisali novi točki. V drugih republiških ligah teče vse pp predvidevanjih. Košarkarji Podbočja nizajo zmago za zmago in so še brez poraza na čelu lestvice. Tokrat so tesno premagali ekipo Pomurja. V zahodni skupini pa Kočevci po nesrečnem startu nadaljujejo z dobrimi igrami. Postojnčane so v soboto odpravili kar s stotico in so z dvema točkama manj od Gostola sedaj drugi ZA NOVEMBER KOLMAN Na 11. šahovskem klubskem turnirju SK Milan Majcen iz Sevnice za mesec november je zmagal Jože Kolman s 7 točkami pred Derstven-škom 6,5 Mavreijem in J. Blasom 6, itd. V skupnem seštevku vodi Franc Derstvenšek pred Majerlom in Jankom Blasom. J. BLAS igki m Tokrat zadoščalo 46 minut Pionirjevci tudi po 6. kolu brez izgubljenega niza — Derbi le na papirju — Dekleta še nimajo seta, kaj šele točke Se?2'* ^osmina: V soboto ^najboljšimi Tudi po tako imenovanem derbiju prvega dela prvenstva v slovenski odbojkarski ligi —zahod med Pionirjem in Savo ostajajo Novomeščani še zmeraj brez izgubljenega niza. Tokrat so v pičlih 46 minutah opravili z enim, vsaj na papirju, besedo imajo številke lij L ZVEZNA LIGA, ZAHOD ' moški, 7. koio: novo mesto - JEŽICA 91:76 152:34). _ Nov° mesto: Munih 29, S. lnm»ar 20, Župevec 9, Ivančič ir tan 10, Bajc 13. Kočevje je 2. s 6 točkami. V 5. kolu igrajo: Straža — Šentjur, Kovinar - Podbočje, Brežice — Litija in Radovljica -Kočevje. LESTVICA: 1. Jug, Novi jo 10 točk, ovo mesto 6. 1 5[eb in Domžale po Novo tnMtn f. ZLATOROG - BREŽICE p!!, ? (44:28), PODBOČJE -{TIMURJE 68:66 (37:36) in URAVA _ STRAŽA 61:81 141:48). Vodi Pobočje z 8 točkami. i^jSKL - zahod, 4. kolo: KOČEVJE - POSTOJNA -12* =74 (61:421. SOL - zahod, moški - 6. kolo: PIONIR - SAVA 3:0 (6, 12,4) LESTVICA: 1. PIONIR 12 točk. V naslednjem kolu gostuje Pionir pri Železaiju. SOL, ženske - 6. kolo: TABOR - KRKA 3:0 (3,10, 8) LESTVICA: 1. Branik in Tabor 10,10. Krka O. V naslednjem kolu bodo imele krkašice v gosteh ekipo F. Malgaja. od najresnejših kandidatov za naslov republiškega prvaka. Nasprotno od fantov pa za dekleta še vnaprej ostaja pri starem: odbojkarice Kriče tudi po 6. kolu z igro niso upravičile udeležbe v ligi in so tako brez osvojenega niza še naprej krepko zadnje. Sicer pa sobotno srečanje ni pineslo najbolj kvalitetne odbojke, konec koncev sta za to potrebni dvei dovolj kakovostni ekipi Novomeščani so namreč po dosedanjih igrah najmanj za korak pred ostalimi moštvi v lia, to pa so v sobotno pokazali •tudi okolt 100 gledalcem v novomeški športni dvorani. Nekoli-kanj na »tesno” je šlo le v drugem nizu, vendar je bila to očitno le! slabost ali podcenjevanje nasprotnika, saj so v zadnjem dovolili gostom vsega 4 točke. Pionirjevci se tako še vnaprej držijo nenapisane norme, da z nasprotniki opravijo v največ 50 minutah, kar pomeni pravzaprav le nckolikanj resnejši trening. Dekleta so tokrat gostovala v Ljubljani, in kot pravijo poročila, je bila tekma nezanimiva, zmaga domačink pa lahka in prepričljiva, kar pove tudi rezultat po setih. Sicer pa bo za kaj več potrebno trenirati bolj zavzeto, predvsem pa med' novomeškimi osnovnimi m Srednjimi šolami narediti selekcijo, s katero bi prišli do podmladka, na katerem naj bi potem slonela ženska odbojka v Novem mestu. B. B. k KOŠARKARSKA SOBOTA - Sobotni večer v novomeški športni dvorani ie minil večidel v znamenju košarice. V predtekmi prvenstvene tekme med Novim mestom in Ježico sta se namreč na tradicionalnem srečanju pomerili vrsti paraplegikov Novega mesta in Zagreba. (Foto: Budja) Obakrat slavili Dolenjci Tradicionalno srečanje paraplegikov — košarkarjev Dolenjske in Zagreba — V obeh primerih prepričljivi zmagi teljstvom športne revije SN, naj-' olj’" Minuli vikend so novomeški b zagrebški paraplegiki -košaricami izkoristili za tradicionalno srečanje m medsebojno poskušanje moči, v katerem so v obeh primerih prepričljivo davili Dolenjci. Na prvi petkovi tekmi v Zagrebu so bili Novomeščani boljši m so zmagali z rezultatom 60:38 (32:14). ■ Srečanje je potekalo pod pokrovi- V FINALU ŠESTI Po lepem uspehu z uvrstitvijo v. finalni del mladinskega rokometnega prvenstva na področju SRS so mladinci novomeške Krke v Škofji Loki zasedli zadnje, 6. mesto, vendar z igrami niso razočarali. Krkaši so igrali z Jelovico 16:16, izgubili s Partizanom TUS 18:12 in nato še v tekmi za 5. mesto s Šoštanjem tesno z 18:19. Slavili so mladinci Slovana. REKREACIJSKI DELEGATI Nismo povsem naključno v zadnji številki namesto poročila o delu 9. skupne seje%obeh zborov skupščine telesnokultume skupnosti Novo mesto pisali o organizaciji majskega balkanskega prvenstva v odbojki. Skupščina je bila namreč nesklepčna, kar pa pravzaprav nikogar več ne preseneča, saj je splošno znano, da je zadnje čase za sklepčnost seje potrebnih nekaj sklicev Preseneča pa nekaj drugega: da je med manjkajočimi delegati največ tistih iz krajevnih skupnosti In to prav zdaj, ko telesni vzgoji in rekreaciji občanov v. Icrajevnih skupnostih posvečamo največ skrbi Zdi pa se, da tisto o rekreaciji nekateri delegati jemljejo preveč dobesedna METLIKA: NOVOMEŠKI KEGLJAČI PRVI Tudi v zadnjem nastopu v počastitev metliškega občinskega praznika so po pričakovanju slačili Novomeščani, ki imajo tako skupaj 2.410 podrtih kegljev, sledijo Črnomelj 2.240, Metlika 2.201, Trebpje 934. Novomeščani so tako K) vse m zasluženo osvojili prvenstvo olenjske. *** JUTRI PR VENSTVO METLIKE Na Badovinčevem kegljišču se bo jutri pričelo 3. odprto prvenstvo Metlike, na katerem bodo sodelovali teljstvom športne revije aN, naj- MeuiKe, na katerem bodo sodelovali boljši v zmagoviti ekipi pa so bili: najboljši kegljači iz cele regije. Po Okoren 28, Žgajnar 16, Gorenc 12. dosedanjih rezultatih imajo največ možnosti za zmago domačini, saj so Dan zatem sta se vrsti na povratnem srečanju pomerili v novomeški športni dvorani. Rezultat: 49:19 (24:10) za domačine. Za alea so razglasili . oljši strelci v novomeški vrsti pa so bili: Zagrebčana Kladušana, naj 20, Okoren 14, Golobič 11. Obe tekmi je vodil novomeški sodnik Andrej Železnik. PIBNICA: HITROPOTEZNI TURNIR Hitropoteznega šahovskega turnirja, ki ga je domu JLA priredil ribniški šahovski klub, se je udeležilo 16 igralcev iz Kočevja, Ponikev in Ribnice. Najboljša sta bila Ivič in Podkoritnik (Ponikve) s 13,5 točke, sledijo Mestek 12,5, Malnar in Cuk 11,5. M. G-č. stez najbolj navajeni Seveda se tudi Novomeščani in Trebanjci ne bodo že vnaprej vdali. N. G. MLADE ROKOMETAŠICE ŠESTE V finalnem delu republiškega mladinskega rokometne« prvenstva, ki je bilo te dni v Kranju so slavile igralke Preddvora, medtem ko so bile mlade Novomeščanke zadpje. Igralke Novega mesta so v prvem srečanju igrale š kasnejšim zmagovalcem, ekipo Preddvora, neodločeno (!) 8:8 in izgubile z Izolo 10:8. V srečanju za peto. mesto je Itas premagal Novomeščanke s 16:14. Tudi naslednjo sezono v modrih dresih parko Cujnik in Boris Okleščen o nastopih, dosežkih in nevšečnostih v letošnji sezoni — Naslednje leto izkoristiti vse rezerve — Kopje preko 80 metrov, v mnogoboju do 8.000 točk — Okleščenov disk naj bi pristal pri ___________________________________________1 57 metrih — Reprezentančni dres prvi cilj_________________________________________________ Letošnja atletska sezona je novomeški klub znova postavila b bok najuspešnejšim jugoslovanskim atletskim sredinam Ne &e zasluga za to zgolj 36. državnemu prvenstvu avgusta v Pwu, pač pa navzlic že tolikokrat omenjenim nemogočim P°gojem za delo odličnim dosežkom skozi vse leto. Za to sta v ^1 več ji meri skrbela Darko Cujnik in Boris Okleščen. In njima 'e £°svečenih nekaj naslednjih vrstic. večk “L? Cujnika je bilo letos uspešna. Kot potencialni kandidat .. .trat slišati, da ne dnseea za OI v Moskvi sem vseskozi vneto treniral, vendar je svoje pri tem odigrala poškodba kolena. Dvakrat sem bil na specialističnih pregledih v Zahodni Nemčiji, vendar poškodbe nikoli nisem v celoti pozdravil Bil sem tudi na reprezentančnih pripravah v Sofiji, pa sem jih moral zaradi bolečin zapustiti. No> navzjjc temu jaEko mimo zatrdim, da sem bil za tekmovalno sezono dobro pripravljen, kar konec koncev kaže tudi nekaj mojih doslej najboljših rezultatov: 100 metrov sem pretekel v 11 sekundah (merjeno elektri-čno-op. p.), 400 m v 48,81. 110 metrov z ovirami pa v 15,26 sekunde. Težave so bile tudi, zaradi poškodovanega komolca, z metom kopja, diska; k oleno mi je onemogočalo resnejšo vadbo in rezultate pri skoku v višino. Na balkanskih igrah sem bil s svojimi ti*. * slišati, da ne dosega mi, Lar bi lahko, zlobneži so nir^Lali <*lo majico z držav-tavn ® skratka, najbolj obe-Drin; u dolenjskemu atletu so Ptsovali konec kariere, pri tem d« Pr^b^li na vse njegove sedanje rezultate in uspehe. In med c temu, da je bil letos na,,„ Potencialnimi kandidati za blhn p na 01 v Moskvi da je b il ,UZU miiriSn. o nnn .. nastopi celo blizu meje 8.000 točk, vendar mi je pot do najboljšega rezultata ponovno preprečila poškodba. Sicer pa sva od slovenskega zastopstva edini medalji takrat prinesla Kopitar in jaz.” O pripravah in pomembnejših nastopih v naslednji sezoni pa tole. Cujnika in Okleščena čaka v prihodnjem letu evropski atletski pokal v Zagrebu pa balkanske igre v Sarajevu, kvalifikacije za EP, več meddržavnih dvobojev in še kaj. O pripravah na te nastope pravi Cujnik takole: Darvi ^hko naštevali In kako to? sam ocenjuje minulo sezo- >J*OŠKODBE SO ME SPREMLJALE POVSOD” spletu vseh okoliščin je Zame minula sezona povsem DOSEGLJIVIH 8.000 TOČK? ,.Priprave bodo seveda posvečene vadbi v mnogoboju, poseben trening pa bo tudi v metu kopja. Sicer pa je ob vsem tem treba reči, da sva z Borisom letos v neprimerno boljšem položaju kot lani, saj imava na voljo nekaj metrov športne dvorane, tako da lahko resnično delava s polno močjo. Seveda me pozimi še čakajo reprezentančne priprave na Ulcinju pa v Gorici, zraven še nekaj t. I »vikend priprav” in še kaj. Sicer pa kot študent 4. letnika visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani nimam večjih problemov z umikom vadbe in treningov, saj si ga odrejam sam.” In ko govori Cujnik o tekmovalnih ciljih v naslednji sezoni, omeni, da b i pač rad dosegel vse, česar doslej še ni Da bi kopje preletelo 80 metrov in da bi se čimbolj približal meji 8.000 točk v mnogoboju. Ter seveda z rezultati zavrniti takšne ali drugačne govorice in namige. FICAK POMAGAL K NASLOVU In kaj reči o minuli sezoni za Borisa? Dovolj je že vest, ki je prišla 24. avgusta letos iz Splita. Okleščen je z novim osebnim in dolenjskim rekordom v metu diska 53,66 za mnoge povsem nepričakovano osvojil naslov državnega prvaka v tej disciplini »Povsem jasno je, da je bila letošnja sezona zame daleč najuspešnejša doslej,” pravi Okleščen. Vrsta rezultatov v metu diska preko 50 metrov so dokaz, da sem bil res dobro pripravljen in Darko Cujnik: „V prihodnji sezoni bi rad pokazal vse, kar zmorem.” v formi domala vso sezono. Nsgbrž ne bo odveč, če povem, kako sem do takšnega rezultata sploh prišel Vemo namreč za nemogoče razmere za delo v napol podrtih prostorih na stadionu. Žato mi ni preostalo drugega, kot da sem po težkem treningu (beri: dvigo- vanju uteži saj za drugega pozimi ni bilo prostora-op. p.) oblekel dvoje trenirk, se usedel v fičakk in jo mahnil v grmskk bazen na tuširanje in plavanje. Tako se je ponavljalo skoraj vso zimo. Žato nič čudnega, če s Cujnikom ob nekaj metrih rezerviranega prostora v novome&i športni dvorani ugotavljava, da so razmere za vadbo odlične. Pa čeprav razen borih nekaj vaj z utežmi kaj drugega ne moreva, saj je dvorana vseskozi zasedena.” Boris Okleščen: »Želim si ponoviti lansko uspešno sezono.” »OBDRŽATI MODRI DRES” Se o žejjenih dosežkih v novi tekmovalni sezoni? Največja Okleščenova želja je seveda, da bi odbržal mesto v državni reprezentanci, kar mu bo ob resnosti, s katero se je lotil priprav za naslednjo sezono, skoraj gotovo uspelo. »Imam še nekaj rezerv, predvsem zategadelj, ker letos lahko delam vežbe, ki jih lani nisem smel Zato nič čudnega, če sem si za prihodnjo tekmovalno sezono zastavil cilj, da disk zalučam tja do 56 ali 57 metrov.” B. BUDJA ^21163 b) 11. decembra 1980 DOLENJSKI LIST 11 foto slišal: Milan Markelj AU SI VEDELA, DA NOSI ČEVLJE BREZ NOGAVIC? ZDAJ BOS PA PODPISALA SAMOUPRAVNI A SPORAZUM! [ DOLENJSKI UST | ired 20 let j] Krivi so kooperanti PREDSTAVNIK IMV je izpad v proizvodrrji opravičil z neuspehom široke kooperacijske proizvodnje, ki se ni obnesla. Posamezni kooperanti so pogodbe odpovedali, IMV pa je bila prisiljena osvajati proizvodnjo njihovih sestavnih delov za avtomobile, kar je zaradi preobremenjenih zmogljivosti v tovarni povzročilo vrsto težav. Tudi tu niso b ila pravočasno zagotovljena že spomladi obljubljena investicijska sredstva, saj bo lahko IMV nabavila stroje, ki bodo proizvodnjo občutno povečali, šele konec leta. Precej težav je tudi z usposabljanjem nekvalificiranih delavcev v proizvodnji, ker priučene delovne sile ni. Plan bo konec leta uresničen s približno 42 odstotkk. TAKO PROPADAJO naši sadovnjaki. Kmet pozablja na drevje in dohodke, ki bi jih dobil za sadje. Na sadovnjak se spomni enkrat na leto, vendar ne čakajmo bogate jeseni, če smo zanemarili pomlad. Vsako živo bitje potrebuje nego in pomoč, treba mu je nuditi, česar nima in odvzeti, kar mu je odveč. Stanje našega sadnega drevja je zato prav žalostno. Vedno manj ljudi je, ki ga negujejo. ZARADI POMANJKLJIVE kontrole se prekupčevanje z lesom vse bolj množi. Prekupčevalci kupujejo od kmetov hlodovino in jo nato predelano v žagan les z velikim zaslužkom prodajajo. Promet z lesom je zaenkrat še nekontroliran, zato lahko taka črna trgovina cvete. ČEDALJE BOLJ se kažejo potrebe po vse večjem osamosvajanju občinskih vodstev k ulturnega in prosvetnega življenja. Življenje prinaša take zahteve samo, poraja jih nujnost. NOVOMEŠČANI SO vesele narave in so že v začetku meseca mislili na silvestrovanje. V vseh večjih gostinskih lokalih v mestu so prostori za Novo leto že rezervirani. OGLAS. Prodamo manjšo količino potiskanega časopisnega papirja. (Iz DOLENJSKEGA USTA 15. decembra 1960) S B [ Kaj sopred 80leti pisale Dolenjske Novice. Dalo se je goljufati brezvercem (L j u d s v o) se je dalo goljufati, volilo je poslance, katere so jim svetovali brezverci hudobneži. Pa zakaj jih je ubogalo? Zato ker so se lagali: ,,Mi nimamo nič zoper duhovne, nič zoper cerkev,” so govorili, „ali duhoven naj ostane v cerkvi, zunaj nima nič opraviti, s politikk naj se ne peča, skrbi naj samo za dušo, razlaga naj samo božje zapovedi.” Tako se je govorilo, ljudje so Šli na lim, sedaj pa lepi katoliški deželi vladajo b rezverski framozi. Pa zakaj vendar to pišem? Zato, ker se sedaj godi ravno tako pri nas. Duhoven naj bo samo v cerkvi, zunaj nima nič opraviti! Le ubogaj slovenski kmet! (Milan) se ženi. Bivši srbski kralj Milan, ki se nastani stalno na Dunaju, namerava se baje poročiti z neko amerikansko milijonarko. Bo pač težko šlo ker mu žena še živi, od katere niti postavno lečen ni. (V bolnišnici) Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo mesto novembra 83 bolnikov, koncem oktobra jih je ostalo 57, skupaj 140. Od teh se jih je ozdravilo 68, zboljšalo 14,neozdravljen je bil 1, umrla sta 2: in sicer jeden vsled opeklin in jeden vsled srčne hibe. V oskrbnji ostalo jihje 55. (Na pokopališču) v Št. Petru pri Novem mestu napravila je rodbina pokojnega grofa Albin Margherija krasno družbinsko rakev. Brez vsake posebne slovesnosti v navzočnosti rodbine predjali so krsto rajnega grofa in začasne v to novo rakev. (S i r a r s k o) zadrugo nameravajo osnovati v Trebelnem. Poljedelksko ministerstvo je obljubilo dati 800 kron podpore v dveh obrokih, ako se zadruga istinito o tvori in pri trgovinskem registru okrožne sodnije v Novem mestu vpiše. (G o s tfl na) na lepi priliki, s kletjo in velikim hlevom, po želji tudi nekaj zemljišča, je oddati zaradi priletnosti gospodarja. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1900) Rešitev iz prejšnje številke SVETU OKOLI VOLJA — Londonski gospodinji Valerie Thorpe zares nihče ne more očitati, da nima volje. Vil mesecih je toliko obrzdala svoj silni tek, da je od veličastnih 190 kilogramov telesne teže izgubila dobrih 120 kilogramov. Pri tem ni uporabila nobenih tablet za shujšanje, saj je najboljša tabletka še vedno močna volja. Od hujšanja pa nima zgolj zadovoljstva in lepšega videza, ki je, mimogrede povedano, tudi bolj zdrav, temveč tudi gmotno korist. Dobila 68.000 dinarjev nagrade od enega od londonskih časopisov. Njen mož pa je prodal odvečne obleke in jih uspešno pretočil v viski. NA LASTNi KOŽI - Angležu Nicholasu Reedu se obetajo še bolj klavrne ,.počitnice". Strogi londonski sodniki ga ka mjo vtakniti v zapor, ker je s svojo knjigo, nekakšnim priročnikom o samomorih (o knjigi je pisal tudi Dolenjski list), spodbujal ljudi k samovoljni smrti. To je za državljane britanske kraljevine kaznivo dejanje. Mož je težko bolnim in ostarelim priporočal pogumno in dostojanstveno zak ljučiti življenje. Bomo videli, kako dostojanstveno bo prenesel svojo težavo. ZEJEVEC — Strahovita prestižna b orba med meščani San Francisca, kdo bo napisan zadnji v telefonskem imeniku, še vedno traja. Dosedanji poslednji na listi Zzzzra Zachary je začasno izgubil slavno mesto, ker se je pojavil neki Vladimir Zzzzzzbara. Zzzzra ga je po telefonu vztrajno zmerjal in spraševal, od kod mu tako neumen priimek - in dosegel je svoje. Sesteri zejevec se je odpovedal priimku in telefonu. Zachary s štirikratnim z ima debele živce. A kaj bi mu to koristilo pri nas, ko bi ga vsak Živec spravil ob slavo? NA ODPADU - Drugačna je zgodba o mladi Nemki iz Frankfurta, ki je bila leto za letom razočarana, ker so bile njene poletne počitnice čisto drugačne, kot so obljubljale turistične reklame. Odločila se je, da si za leto, ki se izteka, izbere počitnice po svoji volji, in znašla se je na odpadu za stare avtomobile. Le kaj jo je pritegnilo? Stari avtomobili ali mlad čuvaj? Reklama gotovo ne. numui prgišče misli K t: ::: 'C -ar — T V (. <» A M 0 S T R A u A K 5 r v O = t R O R. zE U K O K V t T t R. O R A ■H 1 5 A T7:; O f* K A K A F. __ A K 1 5S S: R. A <♦ P A, V — A L r =~ R A Z V O D J € A T 1 .7 — N R A V \ - A V A Ps 1 sr R A C N A|* e K - 4 R. A Strahovit izbruh na Soncu. Na desni je satelit Solar Max, ki je izLruh posnel. Zakaj je Sonce včasih pegasto i^————— .i — ■■■ ' " 11 j Pod Soncem morda ni nič novega, na Soncu pa je gotovo — Satelit »Sončni MaK* odgovore na tisočletna vprašanja — Kako se spreminja vesolje? J . ljenju ne daje smisel traja-I9e> temveč polnost doživljajev. FRICHAND M. dosti ^er je blateno in izničeno 'eka ojanstvo enega samega člo- Za srednjeveške astronome je bilo Sonce božje prebivališče. Astrologi vidijo še danes v njem življenjsko moč človeštva, modemi astronomi pa vedo, da Sonce ni ne eno ne drugo, vendar dokončne znanstvene podobe o njem še vedno nimajo. Žareča zvezda, ki druži devetero planetov v skupni sistem, predstavlja za moderno znanost še vedno dražljivo skrivnost in zastavlja vedno nove uganke. Na površju Sonca prihaja do eksplozij, ki so nekaj milijonkrat močnejše, kot bi bila eksplozija sedanje smrtonosne zaloge atomskega orožja na našem planetu, pojavljajo se sončne pege, tečejo reke razbeljenih plinov. In vse se dogaja v nekakšnem skrivnostnem ritmu, kateremu ne najdejo pojasnila. Po tisočletnem opazovanju in premišljevanju je Sonce za človeka še vedno skrivnostna in nepozabna zvezda. Smrt z vodo Najbolj nenavaden samomor z vodo — Notranja utopitev Nenavaden je primer smrti Tine Christopheison, za katero suiddoiogi (strokovnjaki, ki proučujejo samomore) menijo, da je edinstvena v vsej zgodovini samomorilstva. Tina se je utopila, vendar ne tak o, da bi dcočila v vodo, temveč se je z vodo prepojila. Tina je bila izredno inteligentno dekle. Namerili so ji 189 točk inteligenčnega testa, torej je sodila med genije. Vendar je izjemni intelekt ni obvaroval pred predsodkom, da ima raka. V njeni družini so imeli en sam primer smrti zaradi raka in Tina si je vtepla v glavo, da ga ima tudi ona. Sla je še korak dalje. Ni zaupala medicini, temveč je sama izumila posebno metodo čiščenja telesa, s katero naj bi odpravila iz sebe grozečo namišljeno bolezen. Zdravniški izvidi so sicer zanesljivo kazali, da Tina sploh ni bolna, a kaj pomeni potiskan papir proti živemu in zakoreninjenemu prepričanju. Tina se je raje podvrgla lastni terapiji. Od časa do časa je popila ogromne količine vode, ne da bi zaužila mrvico hrane. V času čiščenja je telo prepojila s 15 litri vode. V Casu ,zdravljenja" je dajala videz noseče ženske. Zaužita voda je zmešala delovanje njenega telesa, ledvice so odpovedale. Odvečna voda Je vdrla v njena pljuča in povzročila zadušitev. Šlo je za nekakšno notranjo utopitev. „Nemogoče je, pa vendar se je zgodilo," je nenavadno smrt komentiral eden od zdravnikov, kije lahko samo nemočno dvignil roke, ko so nesrečno žensko pripeljali v bolnišnico. Pred dvema desetletjema so znanstveniki dobili v roke zelo dragocen raziskovalni pripomoček — satelite. Natančne naprave, vgrajene v umetne lune, beležijo tudi o naši matični zvezdi podatke, do kakršnih prej znanost zaradi motečih vplivov atmosfere ni mogla priti. Poslednji in najzahtevnejši poskus se je začel letošnjega februarja, ko je NASA izstrelila satelit, imenovan Solar Max. Satelit, oziroma naprave v njem naj bi zbirale različne podatke v času Sončeve največje aktivnosti, ki traja od letošnjega avgusta do avgusta prihodnjega leta, ko se na Soncu ves čas nekaj dogaja. Kaj, bi strokovnjaki na Zemlji zelo radi izvedeli. Teorij je namreč veliko, zares dognanih in preverjenih pa malo. Znanost išče odgovore predvsem na tista vprašanja, od katerih b i človeštvo imelo tudi praktične koristi. Možnost napovedovanja sončnih viharjev, ki povzročajo na Zemlji popolne mrke radijskih zvez, bi izboljšalo in zavarovalo svetovne komunikacije. Močnejši izbruhi žarečih plinov na Soncu povzročajo doslej še ne pojasnjene spremembe v podnebju, zato bi poznavanje teh strahotnih eksplozij koristilo vremenarjem pri globljem razumevanju svetovne vremenske kuhinje. Atomski fiziki tudi z zanimanjem motrijo v gigantsko atomsko peč, kot pravijo Soncu. Poznavanje procesov, ki potekajo v razbeljeni zvezdni gmoti, bi se dalo izkoristiti pri uvajanju nadzorovanega jedrskega spajanja v reaktorjih, s čimer bi človeštvo lahko v bodočnosti zadostilo rastoče potrebe po energiji. Predvsem pa znanost zanima, kako se Sonce spreminja. Od Galilea naprej so astronomi Soncu pripisovali večno nespremenljivost, danes vemo, da v vesolju ni nič večnega, daje vse podvrženo spremembam. Kakšne so te spremembe v naši zvezdi, od katere je končno odvisno tudi življenje na Zemlji, bi znanstveniki radi natančneje izvedeli. Najbolj poznane spremembe v Soncu so sončne pege. Pojavljajo se v obdobju velikih Sončevih aktivnosti vsakih 11,2 leta. Trajajo po nekaj dni, nato izginejo. Zaenkrat si znanstveniki nastanek sončnih peg razlagajo takole. Globoko v notranjosti Sonca, kjer nastopajo magnetne sile zaradi gibanja električno nabitih mehurjev plina, se pojavijo nekakšne magnetne luknje. Ker se masa Sonca na ekvatorju vrti hitreje kot na polih, se luknje dvigajo proti površju. Ko pridejo do površine, zaduše razbeljene pline, kar je potem videti kot temne pege na razbeljeni podobi Sonca. Kako ta nenavadni pojav vpliva na podnebje Zemlje in morda celo na človekovo počutje, pa je treba raziskati doma, se pravi na Zemlji. Poglavitna naloga, ki jo mora satelit Solar Max opraviti, je proučevanje sončnih izbruhov. Gigantski izbruhi vročega plina se pojavljajo tam, kjer so uti' •Sc W sončne pege najgostejse-tega znanstveniki dom®..,., da gre tudi pri teh pojave, ki so v zvezi s magnetizmom. Po doslej s satelita P1-^ podatkih je mogoče uf>° 1,. da so žareči loki plina ^ ij0u © ni iz delcev, k i nosijo su j B energijo. Nabitost z en®xJ|m tako močna, da ob ® pride do sprememb v in motenja elektroni signalov. Junija letos je £ ie do velikega izbruha* „utišal” širok pas ra Lj frekvenc za več kot P°di uro. Vojaški strok0’],, nima dostojanstva nihče. S. HRIBAR ^se.kar je treba vedeti o to, da Mozart ni H. MITCHELL pripadnik lirskega gibanja gl mesto uslužen clovak mesto v al bani ji IV) kozel dlaka fr pokraj os zaimek zarebrnici artois vrsta strelno orožje vihar »ocialist (iron ) vrsta zganja mehan učenje st slov. boginja lepote nala vojska oriak natm kirurika nit ncerin moz marok ut.mera vrsta hrošča afr država mlinski žleb pritok Mnt rastlina jansa anton zavetje el.mer za moc kit trava pašnik graf delavec sest zem. igralka nialsen apetit m ime VAŠA ZGODBA 1 PAJČEVINA J« C Aa domnevajo, da izbruh leta 1968 r „so se samodejno sprožu6 _ ^ rane mine v vietnamske stanišču Haifong. j() Ja Astronomi predvidel izbruhe, katerih energijo „ov v desetinah trilijon moči atomskih bombi Ijr ^ čaj o trčenja magnetnih s*- -> opazovanja , .Sončnega potrjujejo takšne donifle ' p. Aprila meseca je sate*1 ^ ležil najprej ogromen jj tričnih delcev, temu pa J j} silovit izbruh sončne m® ' * je tako močan, da ^ instrumenti v satelitu izključili, sicer bi jih svetloba uničila. jijot „Sonce nam lahko s' 0^i ključ v razumevanje stvari, ki se dogajajo v V ^ pravi Loren Acton, v te raziskovalcev. Prav zal po. vsestranske koristnosti J ^0 skus s satelitom Solar M* ^ zanimiv za znanstveni* sveta. Ogroženi mali nočni vitezi je v Sloveniji zaščiten kot redka in ogrožena žival - Ljudsko izročilo pripisuje ježu oapornost proti strupu, pozna tuoi dve vrsti ježev, o katerih znanost nič ne ve . Na listi zaščitenih redkih Svali, ki so ogrožene in zato v ^ši republiki zavarovane, je tudi prikupni čudak v bodičasti plašču - jež, natančneje evropski jež (Erinaceus europaeus). O živali so naši Predniki širili modrost, da je kos vsakemu strupu in da ji ne 'flore do živega niti modrasov ^rup. Znanost tega sicer ne more potrditi, res pa je, da je Pr°ti strupom odpornejši, kot s? druge živale. Toda za strup civilizacije, kaže, ni najbolj °dporen, saj se njegove vrste redčijo. Četudi ima jež v svojem tokovnem nazivu besedo ^ropski, pa je doma razen v Evropi še v dobrem delu Afrike in Azije. Planinci ga °Pazijo tudi na višinah 2.000 Petrov, kar kaže, da žival ni števna. Hrani se z žuželka-^i. polži, deževniki, mladimi mišmi, ptičjimi jajci, rad pa si Privošči tudi gobe in jeseni ^dje. Prastara je bajka, da jež jeseni natika na bodice sadje ter ga nosi v svoje zavetje. Znanost je ne more potrditi. Pa tudi našega ljudskega razlikovanja med dvema vrstama ježa znanstveniki niso mogli potrditi. Ni prašičjega in pasjega ježa. Toda če se bodo vrste te živali še naprej redčile, tudi evropskega ne b o več, pa naj ga znanost prizna ali ne. V? Kot nočna žival je jež pogota žrtev rastoče motorizacije. Nemalo jih vsako leto obleži povoženih. Mamilo v nas Nova snov v možganih Znanstveniki kalifornijskega tehnološkega inštituta so odkrili v možganih snov, ki je dvestokrat močnejša od morfina in petdestkrat močnejša od katerekoli doslej znane možganske snovi. Imenovali so jo dinorfin. Naziv je skovanka iz starogrške besede dinamis (moč) in besede endorfin, ki označuje skupino snovi v možganih. Kaže, da novoodkrita snov igra odločilno vlogo pri kontroli občutka bolečine, morda pa celo v sistemu čustev. Raziskovalci upajcf, da bodo z njeno pomočjo lahko globlje proučili delovanje človekovih možganov in tako odkrili tudi vzroke za različne duševne bolezni. Nedavno odkritje omogoča vrsto zanimivih in presenetljivh ugotovitev, da človekovi možgani proizvajajo pravo množino najrazličnejših snovi. Tako imenovana biološka kemija je iz leta v leto bogatejša za odkritja še nepoznanih naravnih snovi, ki so povezane v edinstven sistem delovanja človekove zavesti. Nekega dne bo mozaik, ki v zadnjem času nastaja, dovolj pregleden, da bo velika uganka zavesti kolikor toliko rešljiva. Trikrat je kratko pozvonilo. Poznam to ihto. Že ko sem tekla odpirat, sem jo zagledala skozi steklene vložke glavnih vrat. Vso svežo, pričakujočo. Podala sem ji roko in pogledala navzgor v sijoči obraz, jpbjela me je preko ramen: „Kako si majhna, saj te nič»ni.” Odnesli sva prtljago po stopinicah. „Si lačna? Sir imam.” „Kje pa! Želodec se mi je skrčil. Poglej, ali nisem fina? ” Slekla je plašč in stisnila krilo ob bokih. Trebuh ji je splanel, boki so ožji. „Ne smeš si na silo pritegovati. Zbolela boš.” »Umazano imaš,“ je odgovorila, ko sem v shrambi iskala, kaj bi postavila prednjo. In že je stekla na verando po metlo. „Malo prej sem pometla. Nisem te še pričakovala. Vse jutro že hitim,“ grlo se mi je zadrgovalo. ,JNe morem imeti kot tvoja gospodinja. Ona lahko, ves dan doma, skrbi samo zase.” .,Hm, kako se ti je povesil obraz. Eno pa drži, da ti ne znaš imeti reda.” Požrla sem užaljenost. Res, vsak dan ne morem počediti vseh kotov. Komaj da skuham, pomijem, posteljem postelji. Ne gre mi več tako od rok. Nešteto stvari moram opraviti vsak dan znova. Povrh še služba. Res ni doma kaj videti, ko pa delam, nikoli ne dodelam. Skrivala sem vlažne oči. ,3oš kaj ostala? ” „Samo do večera, še tega časa mi bo manjkalo, saj se vsi na žive in mrtve gulijo.” Kupček smeti je zmetla k steni in se razgledovala po kuhinji. »Glej no. še pajki te bodo zapredli! Ko bom prišla prihodnjič, te bodo najbrž že pomalicali.” V kotu nad štedilnikom sem res zagledala pajčevino, lepo napeta v loku je nihala v toku toplote. Skušala sem biti dobre volje: »Pajčevina veže vogale,“ so včasih rekli, ,4n pajki prinašajo srečo.” „So jo tebi že veliko nanosili? ” „Kaicor se vzame, nekaj že. Zato mi vsaj kukca ne uniči.” Spogledali sva se. „To si otročja, “ je vrgla vame, a že se je mehčala v spomin otroštva. Imela je kakih pet let. V kotu za vrati se je udomil rejen £ pajek “ 5 v s I s * Črtice JETHICA Gradič I izbi *a stanovanje, - ■ nkoP*! ‘n Efr Palačo. Na Krki /e kupil mlin ter 0® (j0ltlii'ar\ zat ■ da je potrdil zanj nntnvn triHffset tis . I«nj\pa mu je dajal tudi ^iO^ni^nost Grom ga je razširi! 'nJ!g p0/e' gotovo trideset mastne obresti . prenehala, so wU goldinarjev, graščino. Zdelava' 1» gosposko; tudi privoščil je sicer 'nine 1848. leta vei """"Štirideset tisoč fivel l?*90 ie dal on za ni n':5kal in z r°dovino prav po d° v*'*' nebesa. Jalova jim nadal ljubezen do sebe, ne ljubezen do Qd a nobene mr'°‘~ moči in cena. j> #, P l^ ^90,,/ ,e , njo marsikaterega ^(//00. '8/f/ . & osipal vsakemu brez ^^top*/ fL/. raCem malo manj dajal, s kmetipe P gjljud g ' Pa bi si bil ohranil dosti lepši spormn* „0če, £ W rod°',,n\ege in 59 ie°*namo- Poglejmo 1 %*e * »Privadila grajske - moralne njo Grom denar Ali naj bo to mu nekoliko v gospoščine brez 'ke. Napuh njena je priganjala k delu, ali niti ni potrebovala; zgled je storil več nego bi bile vse besede. Bilo jih je sram postajati;postelje so si postiljale same, včasi pomet/e še spalnico; pomagale so v kuhinji in na vrtu. Svilnata in druga lepa obleka jih je jako veselila; mati jim jo je napravljala prav rada, ker je vedela iz svoje izkušnje, kako močno hrepeni po tej dobroti dekliško srce. Vsak predpust jih je peljala po tri ali štirikrat v mestno kazino na ples, da se naskačejo in nagledajo one drugih in drugi njih. Še rajši jim je kupovala zlatnino in srebrnino, češ denar za take reči nikoli ni zavržen. Veliko radostnih ur jim je s tem naklonila. Kadar so šle v nedeljo v cerkev in se je na njih vse lesketalo, so ljudje kar obstajali od čuda in govorili drug drugemu, da so slišale lahko na svoja ušesa: St te so pa nekaj vredne! Po celem mestu in štiri ure naokoli je vedel vsak, komur je bilo za lišp kaj mar,, da imajo najlepše in najdragocenejše uhane, zapestnice, naprsnice, verižice in prstane gospodične Gromove, ne pa Jelovškova Ida ali hčere drugih takih slovečih bogatinov. Vse to jim je jako dobro delo. Doma so se dostikrat ogledovale v zrcalu, katero jim je spričevalo, da se jim te lepotine res podajo. Še ob delavnikih so priskakljale po nekoliko potov k skrinjici, v kateri so jih spravljale, da jih očistijo prahu, največ pa zato. da jti vidijo. To nedolžno veselje se jim je moralo privoščiti in pustiti, kajti bilo jim je ne samo poglavitno, ampak skoraj edino. Vrtinec spremenljivega društvenega življenja jih ni zagrabil, pogoltnil, sukal in metal sem ter tja od rodbine do rodbine, od veselice do veselice. Živele in životarile so tiho in samotno na svojih Vinicah, do malega kakor kmetice v svojih lesenih kočah. Graščaki žlahtnega stanu so zaničljivo gledali Groma in druge tovariše, ki so se, rodivši se v kmetiškem in mestnem blatu, povzdignili do njih po neki slepi sreči s pomočjo rejene mošnje. Sovražili so jih tudi iz zavisti, kajti prosti graščaki niso tiščali čez glavo v dolgeh kakor žlahtniki, ampak so zarožljali, kamor so posegli, s tolarji in cekini. Anton Jelovšek je premogel več kot pol milijona. Župnik B. mi je pravil, da mu je pokazal enkrat in usul na mizo svoje zlate. Bilo jih je dvajset tisoči Grom se z njim ni mogel kosati, ali deset, tudi petnajst tisoč goldinarjev je izplačal, če je trebalo, precej; ni jih hodil iskat nikamor. Njegov sosed je bil imeniten mož, grof. Ko so mu tesarji dodelali neko poslopje, je prišel mojster po denar. Grof se mu je skril. Pozneje je priznal prijatelju sam, da ni imel ne petih goldinarjev domaI Z visoko gospodo tedaj Gromovi niso dosti občevali; na kavo in čaj se k njim ni hodilo; kvartalo in — opravljalo se pri njih ni; v njihovem gradu se niso kovale spletke; domače gospodične niso dobile nobene prilike, seznaniti in sprijazniti se z navadami in zabavami velikega sveta. Še za nemško literaturo se niso vnele. Gromovka ni spadala med izobražene žene, ni marala nič za knjige. Še manj pa Grom. ki jih je celo preziral in pripisoval vrednost samo gospodarskim opravilom. Hčere so posnemale zgled svojih roditeljev tudi v tej reči Bukve jih niso mikale dosti, če so dobile katere v roke, sojih nekoliko prebrsale in zopet odložile, ne mene se za učne brkljarije. i S ! Zdaj se ni pustila ujeti v pajčevijo odraslosti jo je mamil, da srce ni več priznavalo; drobnih 1 lepot. Trdo je pribila: ,,Pa si res otročja, mama!” A pajčevine ni ometla. NINA PO SILI PUŠČAVNIK V neki suhokranjski vasi je že dolgo' tega živel kmet s številno družino. Pošteno je moral garati, da'jijjašitil mnoga lačna usta. In tudi žena ni zaostajala za njim. ' Nekega dne se je odpravil v gozd sekat drevje. Sel je precej daleč, da bi dobil lepo drevo. Ko se je tako oziral okoli, mu je noga zdrsnila na rob skrite podzemske jame. Padel je vanjo. Pri padcu je obležal nezavesten. Ko se je čez čas zdramil, gaje stisnilo pri srcu; iz jame se ni dalo priti. Pričel je kričati in klicati na pomoč, a odgovaijal mu je samo odmev. Sčasoma je postal lačen. Oziral se je okoli v medli svetlobi, ki je lila skozi visoki vhod. Razen tekočine, polzeče po skali - stari ljudje ji pravijo mana - ni bilo ničesar za pod zob, in tako je lizal vlaso. Mio mu je odleglo. Domači so ga dolgo čakali. Potem so spravili na noge vso vas. Iskali so ga nekaj dni, a zaman. Zena je oblekla črnino, potem pa zagrabila za delo, saj grunt ni čakal. Minili so tedni in prišel je čas lova na polhe. Kmet je v jami še živel, čeprav ga je bila sama kost in koža. Nekega dne je zapazil, da polhi lezejo v njegovo jamo. Preblisnila ga je misel, kako se bo rešil. Vzel je svoj rdeči robec in ga raztrgal na trakove. Nato je ulovil polha, mu privezal okoli vratu trakec in ga spustil na svobodo. Tako je delal nekaj dni, dokler ni nalovil toliko polhov, kolikor je imel trakcev. Vsem je privezal znamenje okoli vratu in jih spustil. Na vasi so kmalu začeli govoriti, da se dogaja nekaj čudnega. Polharji so bili prestrašeni; menilo so, da sam hudič obeša trakce na živalce. Poprašali so za svet vaškega duhovnika in ta jim je naročil, naj vzamejo močno vrv in naj se eden od mož spusti v jamo, iz katere prihajajo polhi s trakovi. Tako so storili. Na vrv so navezali mlajšega moža in ga spustili v jamo. Kakšno presenečenje, ko je zagledal sovaščana vsega shujšanega, kot okostnjak! Previdno je navezal oslabelega kmeta in dal znak, naj ga dvignejo iz jam e. Tudi ostali so bili nemalo presenečeni, ko so zagledali moža, ki so ga imeli že za mrtvega. Nesrečnega kmeta so na nosilih odnesli domov. Žena je jokala od sreče. Zdravnik, ki so ga poklicali, je ženi svetoval, naj možu ne daje obilne hrane, toda žena je sestradanemu ponudila najboljšega iz shrambe. Tako je nesrečnež živel le še malo časa. Veselje vrnitve je bilo kratkotrajno. ALBINA KOLMAN Kočevie liaiiiMiMiii | Potrebnim še dodatna pomoč I Pred novim pozornosti: letom bodo ostareli obiskov na domu z darilcem spet deležni £ voščilnico in £ Med organizacijami, ki imajo vselej pred novim letom dodatno in v javnosti zelo opaženo delo, je Rdeči križ. Kakšnih akcij se lotevajo letos, je povedala Jelka Može, sekretarka občinskega odbora - Rdečega križa v Novem mestu. »Glavna akcija, ki poteka v decembru, je usmerjena v1 novoletno obdaritev ostarelih starih nad 70 let V Jelka Može: »Vsakemu, skromno pozornost, potrebnim pa še dodatni paket in sosesko pomoč” sodelovanju s centrom za socialno delo, krajevnimi skupnostmi in s pomočjo društev upokojencev pripravljamo po ustaljeni praksi obiske na domu pri okrog 4200 občanih. Te bodo delegacije obiskale, jim prinesle voščilnico in skromno darilce kot pozornost družbe in v zahvalo za njih minulo delo. Zavedamo se, da so taka splošna darilca v vrednosti okrog 50 dinarjev le simbolična, vseeno pa so dobro in hvaležno sprejeta. Ni malo ostarelih, ki jim je prav naša skupna pozornost edino novoletno voščilo.” - Ali je dogovorjeno, da bodo ostareli dobivali v občini enake, čeprav skromne pakete? »Dogovorjeno je, da se pozornost izkaže v enakem znesku za vse ostarele, kaj pa bodo dali za določeno vsoto v paketič, je ponekod iznajdljivosti v krajevni skupnosti.” - Na kakšen način boste pomagali socialno šibkim in pomoji bolj potrebnim občanom? „V vsaki krajevni skupnosti bodo z družbenopolitičnimi organizacijami in Rdečim križem pripravljali spiske in kot poznavalci razmer ugotavljali, kdo med ostarelimi je potreben dodatne pomoči. Ti bodo dobili dodatni paket, v katerem bo največkrat kakšna rjuha, odeja, morda sladkor itd. Kar pač smatrajo za posameznika kot najbolj potrebno. Take pomoči bodo po potrebi deležni ne le občani, stari nad 70 let, ampak tudi mlajši, če so bolni in gmotno ne preveč dobro preskrbljeni. ’ - Ali bo tudi soseska pomoč pred novim letom' okrepljena, saj ponekod ostareli v hudi zimi sploh ne morejo iz hiš? »Soseska pomoč je posebno skrbno zaživela že ob začetku zime in bo trajala več mesecev v tem letnem času. Posebej smo opozorili krajevne skupnosti in naše organizacije na terenu, naj pazijo zlasti na ostarele v bolj oddaljenih krajih, kjer so hiše razkropljene. Za člane soseske pomoči smo že imeli seminarje, tako v Dol. Toplicah, v Šentjerneju in Šmaijeti, v kratkem pa bomo s to obliko izobraževanja nadaljevali še po ostalih krajevnih skupnostih, s tem da bomo vključevali še podmladkaije Rdečega križa. - Pa je ta oblika pomoči krajanom v resnici zaživela ali pa je le bolj na papirju? »Na podeželju je soseska pomoč skoro povsod dobro razvita, v mestu pa manj, z izjemo blokov, kjer bivajo upokojenci.” R. B. tudi stvar organizacije in fr ORGANIZIRANO PO BELIM SMUČINAM - Kar precej osnovnih šol v novomeški občini se je odločilo za organizirane smučarske tečaje, ki so po šolskem učnem programu obvezni. Tako smo v soboto zjutraj na kandijskem križišču ujeli skupino petih razredov os. šole z Grma, ko so čakali svojega učitelja, da jih odpelje po smučarsko znanje na bližnji grič »Bolniška . In tako bo še nekaj naslednjih sobot in nedelj. (Foto: Janez Pavlin) Čimprej razrešiti neznanke Kmetijstvo v novem srednjeročnem obdobju ne sme biti več pastorka — Izkušnje iz. preteklosti so morda krive, da plani niso preveč drzno zastavljeni Novome&a kmetijska zadrug? je pri načrtovanju novegi srednjeročnega obdobja še sredi nekaterih neznank. V glavnem ne mislijo širiti obdelovalnih površin, pač pa na zdajšnjih več pridelati. Znatno naj bi napredovalo sadjarstvo, delno vinogradništvo, predvsem pa kooperacija s kmetovalci. Živina, ki je, denimo, ta čas med najbolj iskanim blagom, po načrtih novomeške zadruge tudi v naslednjem petletnem obdobju v lastni reji ne bo zabeležila vzpona. V Zalogu zadruga celo hleve spreminja v pitališča perutnine, kjer se redi že 77.000 jarkic. Obdržati pa nameravajo vsaj en poln hlev, če drugega ne, za vzorec, da bi lahko uvajali sodobno tehnologijo. V kooperaciji pa naj bi reja živine in prašičev v novi petletki zelo napredovala. V vseh petih tozdih je leta 1985 predviden odkup 12 milijonov litrov mleka, reja pitanih govedi bo narasla za 30 odstotkov, reja prašičev pa kar za 500 odst. plemenskih krav za 66 odst. Močno računajo tudi na razvoj zasebnih perutninarskih obratov po kmetijah, najbolj važno pa je, da izračuni kažejo na vzrejo 5.000 prašičev že v prihodnjem letu. To bi precej omililo mesno krizo. Krompirjevih njiv tudi v bodoče po planih ne bo več, Priznanje za izredne zasluge Ob 70-letnici je generalni direktor novomeške tovarne Krka mr. ph. Boris Andrijanič prejel visoko državno odlikovanje: red repuolike z zlatim vencem Prav na jubilejni 70. rojstni dan ostal direktor tovarne, kar tudi - 8. decembra - so v Novem priča, da je v kolektuvu cenjen in mestu slovesno izročili visoko priljubljen. odlikovanje magistru farmacije Borisu Andrijaniču, generalnemu direktorju tovarne Krka. Skromna, toda prisrčna slovesnost v prostorih občinske skupščine je bila ob tej priložnosti tudi iskrena zahvala za vse, kar je jubilant naredil za Novo mesto, za Krko in tudi za razvoj turizma na Dolenjskem. Magister Andrijanič, po rodu! Novomeščan, je leta 1935 diplomiral v Zagrebu, vse do odhoda v partizane 1943 pa je delal v domači lekarni Z NOB je začel sodelovati že leta 1941, kot izkušen in sposoben farmacevt pa je v partizanih opravljal pomembne dolžnosti, med drugim je bil tudi šef apotekarske sekcije pri Glavnem štabu NOV in POS. V tem času je uredil tri lekarne na osvobojenem ozemlju v Sloveniji in dvoje skladišč sanitetnega materiala v DalmacijL Po osvoboditvi je delal v sanitetnem oddelku Glavnega štaba v Trstu in Ljubljani, na ministrstvu za narodno zdravje, nato pa ga najdemo spet v Novem mestu. Nedvomno ima on največ zaslug, da je bil leta 1954 osnovana tovarna Krka, ki je. skromno začela z delom v laboratoriju lekarne. Danes šteje ' ta kolektiv čez 3000 zaposlenih, je ena vodilnih farmacevtskih tovarn v Jugoslaviji, znana tudi po svetu. Ves čas od ustanovitve je Izredno ceni znanje in sposobnost, glede delavnosti pa imajo člani Krke najlepši zgled prav v svojem direktorju. V Novem mestu je magister Andrijanič vsa leta opravljal tudi! vrsto družbenopolitičnih dolžnosti: med drugim je bil predsednik občinske skupščine, aktiven pa je ostal vselej tudi v turistični dejavnosti in pri Zvezi borcev. Za požrtvovalno in uspešno delo je bil doslej odlikovan z Redom za hrabrost, Redom zaslug za narod III. stopnje in Redom dela z rdečo zastavo, lani pa je kot eden najuspešnejših gospodarst- venikov Slovenije prejel Kraigherjevo nagrado. Ko je magistru Andrijaniču izročal Red republike z zlatim vencem predsednik novomeške občinske skupščine, je med drugim dejal: »Njegove zasluge za razvoj delovne organizacije Krka, Novega mesta in občine so izredno velike. Zanj je bilo vedno edino merilo le delo. Pri vseh željah in naporih za napredek tovarne pa je bil vedno tudi vpet v problematiko Novega mesta in občine”. Jubilant se je nato zahvalil za pozornost in poudaril, da jemlje visoko priznanje kot priznanje vsej Krki in da ga kljub letom priznanje obvezuje, da bo vestno izpolnjeval naloge, ki jih bo predenj še postavila družba. ampak bodo skušali doseči večjo proizvodnjo na dosedanjih površinah. Namesto 150 centov na hektar računajo v srednjeročnem obdobju pridelati 220 centov krompirja. Slabo razvito sadjarstvo naj bi do konca leta 1985 spet pridobilo nekaj nekdanjega slovesa. Danes na kmetijah skora-da ni kvalitetnih jabolk in drugega sadja, ki bi šlo dobro v denar. Pridelujejo v glavnem le sadje za industrijsko predelavo, čeprav so naravni pogoji za tovrstno proizvodnjo dokaj ugodni. Prav zato v zadrugi planirajo za 1,5-krat izboljšano sadjerejo. Kar zadeva vinogradništvo, so naravni pogoji prav tako ugodni, veliko vinogradniških površin pa je zanemarjenih ali slabo obdelanih. Doslej je vinogradniška obnova zajela 2000 hektarov površin, s tem pa bodo nadaljevali in leta 1985 je predviden pridelek 2000 ton tržnih presežkov grozdja. Vprašanje je le, kako poceni pridelek shranjevati, ker ni zagotovil, da bi lahko v nekaj letih zgradili predelovalno vinsko klet. V veliki zagati je planiranje porabe umetnih gnojil. Pospeševalci predvidevajo, da bo porabo gnojil leta 1985 znašala 100 kg na hektar, vendar so to URŠNA SELA: KUPCI ŽELIJO DRUGAČE Na Uršnih selih je ena sama, in to zadružna trgovina, katere delovni čas pa potrošnikom ne ustreza. Veliko k rajanov se vsak dan vozi v Novo mesto na delo, ko pa pridejo popoldne domov, je trgovina zaprta. Ze nekajkrat so na vaških sestankih obravnavali neprimeren obratovalni čas trgovine in ga kritizirali, ampak vse je b ilo bob ob steno. Prav pred kratkim pa je zahteva krajanov prišla do ušes vodilnih v novomeški zadrugi in ti so obljubili zadevo urediti v najkrajšem času. ZANIMIVO PP ED A VAN JE Hortikulturno društvo Novo mesto vabi na predavanje prof. Cirila Hubada »Po Madžarski in Karpatih na Poljsko,” ki bo v torek, 16. decembra, ob 17. uri v. Sindikalnem domu- Ob 300 diapozitivih bo predavatelj govoril o zgodovinskih, kulturnih in naravnih zanimivostih dežel KRAVAL OKROG SPOMENIKA Na Otočcu se domačini večkrat zgražajo nad tem, da Romi nakupijo v trgovini jedačo in pijačo, potem pa uprizarjajo »gostije” s kričanjem in posedanjem prav pred spomenikom NOB. Marsikdo samo po-godmja, ne upa pa si jim nič reči, kajti že marsikdo jo je izkupil, če je hotel z njimi češnje zobati. lahko računi brez krčmarja, če gnojil ne bo. Največja neznanka pri zadružnem planu za novo obdobje pa je še vedno tovarna močnih krmil, ki posluje z izgubo, pa gradnja hladilnice in predelovalnice mesa. V obeh primerih gre za nujne in resne odločitve, katerih pa doslej navzlic mnogim sestankom še ni. R. B. LETOS 1,7 MIIIJARDE ZA INVESTICIJE Po nedavno zbranih podatkih je bilo za investicije v novomeški občini v obdobju od januarja do konca avgusta porabljenih 1,718 milijarde dinarjev, od tega za naložbe v gospodarstvu približno 1,5 milijarde, za investicije v negospodarstvu pa 225 milijonov dinarjev. Ugotovitve kažejo tudi, da so bila sredstva za investicije letos porabljena samo za naložbe v teku in za kritje pbdražitev. novoles komandanta staneta 38 tel.: (068)25 - 091 Vse ve na pamet Viktor Pavlenč je živa tronika Mirne peči in okolice Na krajevnem uradu v Mimi peči je zaposlen en sam človek, pa stranke nikdar dolgo ne čakajo, čeprav je z 2700 krajani v 34 vaseh veliko dela. Najsi gre za izdajo listin, pri katerih so potrebni rojstni podatki domačinov, kraj bivanja ali celo smrti, mu največkrat niti ni potrebno spraševati stranko niti pogledati v knjige. Kar na pamet piše ® glasno govori, da bi ga čakajoči morebiti popravil, če bi se slučajno le zmotil. V dvajsetletnem delu kot šef krajevne^ urada in matičar so se ®u številni podatki že tako vtisnili v pomin, da lahko tako posluje. Tovariš Pavlenč je hkrati »e tajnik domače krajevne skupnosti, in to že od njene listanj vitve. Je živa kronika dogodke in življenja v celotnem mirno-peškem predelu. Viktor Pavlenč Najbolj zanimivo pa je, da je njegov osnovni poklic mizar-Takole pravi: »Sem domačin, izučen mizar. Kakih osem lfl sem služboval na Štajerskem ® Gorenjskem, ko pa sem bil tn leta pri vojakih za administratorja v oficirskem klubu, sem se priučil tem poslom. Nekaj časa sem bil v službi na bivše® okraju, potem so me dali nazaj v Mimo peč, češ da me tn potrebujejo. Pred leti je bilo tako, da je vsak prijel za tisto delo, kjer je ljudi manjkalo ® kamor je bil pravzaprav poslan. Tako sem pristal na krajevnem uradu. Naredil sem nekaj tečajev, bil na več seminarjih, pa sem se delu priučil.” - In kako vam je všeč delo s strankami? So ljudje sitni m nestrpni? »Pri delu z ljudmi mora uradnik vedno paziti, da tudi ob dneh, ko je slabe volje ali morda bolan, nikdar tega ne pokaže. Nikdar ne sme dvigniti glasu tudi proti tistim, ki morda godrnja0 Jaz skušam vsem ustreči Pri delu uren bolj kot marsikatera mlada uradnica, se vendar le pripravlja, da bo izpregel Se leto dni ima do upokojitve, potem pa »bodo morali poprijeti mlajši kadri in mislim, da bomo primerne tudi dobili.” r. B Novomeška kronika NI PO VOZNEM REDU - Odkar je sneg in obvoz za avtobuse, se dogaja, in to že od novembrskih praznikov dalje, da na avtoubsnl postaji potniki večkrat zaman čakajo na prevoz po voznem redu. Večkrat se zgodi da avtobusa, ki iz zagrebške smeri vozi proti Ljubljani, sploh ni na novomeško postajo ali pa pride tako poln, da novih potnikov ne more vzeti. SPET VEČ NARAŠČAJA - V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Stefica Hadžič iz Ulice Marijana Kozine 31 a -Jasmino, Jožica Murgelj s Ceste herojev 4 - Matejo, Jelka Božič s Kristanove 60 - Majo, Olga Vene iz Sukljetove 11 - dečka; Nevenka Veselič iz Segove 3 - Ireno in Jožica Hočevar s Poti na Gorjance -dečka. ZELO MALO ZELENJAVE - Na tržnici že dlje časa primanjkuje razne zelenjave, če izvzamemo solato. Težko je dobiti špinačo, ohrovt, karfijolo, da ne govorimo o motovilcu in radiču. Sadja je še vedno dovolj, le prodaja banan je ugasnila zaradi mraza. Obrtniki-ple-teninarji, ki nudijo večkrat zares cenene izdelke, pa imajo obilo prometa. SPET PADAJO - VMko.let° * ob nastopu snega in zmrzab P J ^ sredi mesta javna »drsalnica , na prehodu za pešce pri je Vrat na Vrhovčevo. Ve^.0*’ ^dotam že padlo in se tudi pp . valo, vendar spolzka zebra Jskrbel še kar naprej, ne da bi kd° P za posip ali drugovrstno podlago- PRAŠEK NA IZBIRO ' MinuU teden je bilo , praini. novomeških trgovinah dob p } prašek na policah v P količini. Pač pa so potrošnik1 ^ m iskali surovo maslo- Nikjer g k0(j in tudi margarine je P°neK zmanjkalo. Ena gospa je rekla, 0e zakaj Novo mesto ^po premore za pokrito * Q tejii postajo. Ker se teti, .aVfljjni odločajo, ne vozijo prevoznimi sredstvi. >• 14 DOLENJSKI LIST ' V ; Št. 50 (1635) 1 T/rieccP. od delegatovi za delegate m Preprečevati je treba pravočasno Zavod za higieno in socialno medicino dela v zdajšnjih pogojih dela ne more vseh nalog opravljati zadovoljivo — Začasno preurediti stavbo, misliti pa na gradnjo Za stanje na pouročju higiene in tovrstnega stanoarua je v občini Novo mesto značilno, oa ima domala vsaka l.iša kopalnico z lepimi ploščicami, če ni vodovoda, imajo hidrofor, pač pa mnogi javni vodovodi ne premorejo naprave za kloriranje voue. Zavod za higieno in socialno medicino dela ima tako slabe prostore in opremo ter prepičlo kadrovsko zaseabo, da ne more jamčiti za zuravstveno varnost, zlasti ne v izrednii. razmerah. KUUB MRAZU NE ODNEHAJO - Te dni, ko ie živo srebro Tpnilo na minus 10 stopinj sredi dopoldneva, so na gradbišču Pn^dka pri administrativni šoli vseeno delali. Betonirati se v takem raJu ne da, pač pa lahko potekajo zemeljska dela, čeprav se iz kadi. (Foto: R. Bačer) 41 hiš še vedno brez samouprave j*1"' oblikovanju samo-uPrave letos precejšen ^ napredek ^ ^novanjska skupnost v občini mesto je s pomočjo družbeno-? ll'čnih organizacij in krajevnih ‘'JjPnosti v letošnjem letu le dosegla ??Cejšen napredek pri oblikovanju mh samouprav. Tako je samu-. Va zaživela v 274 stanovwnjskih koTv °d skupno 315 poslopij, ‘kor jih je v upravljanju' ^novanjske skupnosti. Na ob-°cju novomeške občine dela enutno 140 hišnih svetov, 86 vernih hišnih svetov za dvo- in ^stanovanjske hiše, pa še 48 Jborov fUnkc Mnoge stvari, ki sojih včasih reševali higieniki, so danes predmet dejavnosti komunalnih organizacij, zato je prešlo obdobje malih sanacij vasi, čuti pa se potreba po novi dejavnosti sanacije sodobnih bivalnih okolišev, kot so stanovanjski b loki in njih okolica, onesnaževanje narave, sodobna prehrana, oskrba z vodo, rekreacija itd. Bistvena razlika je v tem, da sedanja nerešena vprašanja zadevajo večja naselja in večje število prebivalcev, zato en izvor slabe vode ali en obrok pokvarjene hrane lahko ogrozi 'več življehj. Prav zato je tembolj potrebna stalna kontrola higienske oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prostori, delovni pogoji, oprema in zasedenost s kadri v dejavnostih, ki se s tem bavijo, pa niso taki, da bi lahko jamčili za zdravstveno varnost prebival- hiše, pa še stanovalcev, ki opravljajo Kcijo hišnega sveta. Organi hišne samouprave kljub 1,1 prizadevanjem doslej še niso ionizirani v Bršljinu št. 18 in v 29, kjer je po pet stanovanj, faradi sporov med strankami ali Jemanja za samoupravo na jP °h, ni možno nič doseči. Ostalih . stanovanjskih hiš je eno ali stanovanjskih, pa je težko tudi *di oddaljenosti oblikovati hišne ete za več takih hiš skupaj. Izostanki z dela in šole Zaradi izredno slaoe ceste Kandija — Laze pogosto avtobus ne more voziti, krajani pa zaman čakajo Krajevna skupnost Uršna sela je na zboru krajevnih skupnosti konec novembra letos preko svojega delegata predstavila največji krajevni problem, ki povzroča hude kritike med ljudmi. Gre za cesto Kandija— Laze, ki je z dneva v dan slabša in povzroča vrsto težav ne le Uršnim selom in okolici, marveč tudi Birčni vasi in tamkajšnjim krajanom, odvisnim od avtobusa, ki vozi na tej progi. Zaradi tako slabe ceste se dogaja, da redni, pa tudi delavski in šolski avtobus, ki po voznem redu sicer opravlja 10 voženj na dan, večkrat ne vozijo ali zaradi okvar obtičijo kje na sredi proge. Tako čakajoči ne morejo pravočasno na delo in otroci ne v šolo, ljudje pa kritizirajo krajevno skupnost, čeprav pri tem ni nič kriva. Prvo pluženje na tej cesti je bilo opravljeno šele na ostre kritike krajanov, vzdiže vanje makadamskega cestišča pa je bolj simbolično, zato sodijo, da je odnos ustreznih služb v Novogradu nekorekten in malomaren. Komunalna skupnost novomeške občine je krajevni skupnosti Uršna sela sicer poslala poročilo, koliko finančnih sredstev je bilo porabljenih za vzdrževanje te ceste (Novogradu so nakazali 445.000 din, kjer pa ni všteto zimsko vzdrževanje ceste), ampak s poročilom ljudi ni mogoče pomiriti. Krajevna skupnost Uršna sela je prosila za posredovanje občinsko skupščino. Največkrat samo lepo zapisano ^akc je s samoupravo tam, kjer je sedež delovne organizacije daleč — Analiza občinskega sindikalnega sveta osvetljuje razmere in nakazuje nadaljnjo pot ao novomeški občini je 625 zaposlenih v dislociranih enotah, fe delovne organizacije pa imajo drugod 46 takih enot s 752 „_Posleninu. V obeh primerili gre za samoupravo, ki je v aktih lepo Prnl iJna’ v Pra^s* Pa dosti slabše izvedena. Širšo analizo tovrstne jleniatike te dni obravnava občinski sindikalni svet. ; _ d 53 dislociranimi enota- čja trgovine, kjer je običajno tni obe Se.”J1 J Trebnjem. Veliko pa k vabljivosti smučanja v tem kraju *hUČan- • Sečnica, ki vsak dan od 15.30 do 20. ure vleče kot ogJp *®ljne domačine in goste, ki pa morajo plačati nekaj več *• Je P3 zanesljivo ceneje kot kje na Gorenjskem. Sneg je pobelil poljane precej zgodaj, tako da je mladež letos zgodaj prišla na svoj račun. Ker pa se na stalnost snežne odeje ni zanesti, vsaj na Dolenjskem ne, so se v trebanjski občini že začele priprave na zimsko šolo v naravi, ki jo bodo za učence petih razredov organizirali v Bohinjski Bistrid. Vodja šole v naravi, ki jo skupaj organizirajo trebanjske osnovne šole in občinska izobraževalna skupnost iz Trebnjega, Nace Sila, je povedal, da se je doslej prijavilo že k akšnih 130 učencev. To je za zdaj približno polovica učencev, ki obiskujejo peti razred v trebanjski občini. Zal je med. njimi večina takih, ki že znajo smučati, medtem ko se novinri skoraj ne prijavljajo. Razlogi seveda ne morejo biti samo v ceni, saj morajo starši za 10-dncvno bivanje na Gorenjskem vključno z vožnjo in smučarskim tečajem prispevati le 700 dinarjev, tisti med njimi, ki nimajo opreme in oblačil, pa to lahko dobe na posodo. Zato si trebanjski prosvetni delavci žele, da bi se do 10. januarja prijavilo še več učencev, kot jih je zdaj na spisku. Nace Sila je še povedal, da nameravajo v sodelovanju s tovarno Elan razširiti poučevanje tudi na tek na smučeh, smučanje pa nameravajo razširiti tudi med otroke v otroških vrtcih, zato bomo s seboj na tečaj vzeli tudi šest vzgojiteljic. Pa tudi sicer je smučanje v trebanjski občmi v polnem razma- hu. Za motelom že deluje vlečnica, ob delavnikih od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Zanjo je treba odšteti 70 dinarjev na dai^-JsftTveija za člane Tomaž Plazar dati oceno, kaj je b ilo v resnici doseženo, bo treba zdaj planske želje precej oklestiti, če krajani nočejo po petih letih ugotoviti, da je ostalo precej načrtov neuresničenih. _________________________LJL SINDIKATI BODO OBRAVNAVALI Na seji občinskega sveta' Zveze sindikatov trebanjske občine, ki je sklicana za 10. december, je bila predvidena obravnava gradiva za drugo konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Hkrati naj bi na seji imenovali še člane odbora, ki bodo sodelovali na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Sprejeli naj bi tudi oceno o delovanju kluba samoupravljalcev v trebanjski občini. Trebanjska občinska konferenca ZSMS se pripravlja, da ustanovi klub brigadirjev. Volje in pripravljenosti za delo v novem klubu je med brigadiiji že zdaj veliko. Žal se za delovanje v njem prijs samo mlajši. Na občinski 1 renči pa si žele, da bi v lduba' delovale vse generacije brigadirjev. Zato vabijo vse, ki so se udeležili katerekoli delovne akcije, čeprav že leta 1946, da se prijavijo za članstvo v novem klubu. Seveda naj ob prijavil dostavijo še svoje osnovne po datke. »GORJANCEM” SE NE MUDI Avtobusno podjetje Gorjanci je verjetno tako dobro založeno z denarjem, da lahko sproti] zanemarja svojo osnovno dolžnost, to je prevoz potnikov. Vsaj tako se dogaja na progi med Mokronogom in Trebnjim, kjer avtobus vozi skoraj prazen, ker odpelje iz Mokronoga prepozno, da bi delavci lahko1 pravočasno prišli v službe. Čeprav na voznem redu piše, da bi moral avtobus odpeljati že ob 6.25, se ne dogaja tako redko, da odpelje šele deset minut pred sedmo. Kdor bi se zanašal nanj, bi zamudil službo, zato mnogi raje štopajo ali pa jo> mahnejo do občinskega središča kako drugače. USPEŠEN LOV POD ZALOKO Član lovske družine Šentrupert, Stane Smolič iz Zabukovja, je pred kratkim pod Zaloko pri Šentrupertu ustrelil kar tri divje svinje, tako da so morali po plen z vozom. Uspešen ulov ni presenetil samo članov lovske družine, ampak tudi zaloške in okoliške kmete. TREBANJSKE IVERI smučarskih klubov, za nečlane pa 80 dinarjev, medtem ko imajo člani .domačega smučarskega kluba Trimo precejšen popust. Zdaj na pobočjih trebanjskega smučišča že poteka tečaj za najmlajše, v teku zime pa se bo zvrstilo še več tečajev za mladince in odrasle. Če pa snežne razmere ne bodo ugodne, bodo tečaje prirejali na Krvavcu. MASLO JE, MASLA NI - Take igrice se namreč dogajajo v Trgovskem centru Kmetijske zadruge Trebnje, kadar slučajno dobe surovo maslo. Seveda maslo je, ko se pojavi splošno znana (in priznana? ) nakupovalka, izgine pa takoj, ko se za pultom pojavi nakupovalka, ki ni tako znana. Ker je to v nasprotju z našimi določili, po katerih so vsi kupci enaki, je seveda med gospodinjami, ki nakupujejo v tej trgovini, razburjenje popolnoma u pravičeno. KJE DOBITI SMUČARSKE ČEVLJE? - V Trebnjem imajo dve trgovini za čevlje. Človek bi pričakoval, da bosta dobro založeni, da bo v njih dobiti tudi škornje od Jugoplastike ali Alpinine čevlje za smučanje. Dogaja pa se, da ni dobiti ne enega ne drugega. Kdaj se bodo trgovine toliko razmigale, da b odo naročile čevlje tudi pri konkurenčnih firmah, še ni znano, po vsej verjetnosti pa že potem, ko bo zima minila. PRALNI PRAŠEK SE JE POJAVIL V IZLOŽBAH - Zdaj v trebanjski občini ni več velikega povpraševanja po pralnih praških, tako so ga trgovci že postavili v izložbe trgovin. Kot pravjjo poznavalci, so tega krive velike domače zaloge, ki so si jih posamezni kupci nabavili, ko je b ilo ..pomanjkanje" naj večje. PODZEMNI KATASTER - Menda v trebanjski občini samo en človek natanko ve, kje potekajo vodovodne cevi, telefonski kabli, kanalizacija ipd. Ker pa je zelo pomembno vedeti, kje potekajo te cevi, je skrajni čas, da trebanjska občina dobi podzemni kataster. TREBANJSKE NOVICE NI DOVOLJ OTROK — Z začetkom letošnjega šolskega leta se raso odpria vrata v šolsko stavbo v Črmošnjicah. Zaradi premajhnega števila otrok so pouk ukinili, otroke pa vozijo v matično šolo v Semič. IZOBRAŽEVANJE KOMUNISTOV Pred kratkim so v Črnomlju končali seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, ki se ga je udeležilo 34 kandidatov za sprejem. Prejšnji ponedeljek se je] začel 35-umi seminar za novospreje-te člane, ki ga obiskuje 38 novih članov ZK. Te dni bo stekla tudi 120-urna občinska politična šola, za katero je prijavljenih 25 slušateljev. Med stalnimi oblikami usposabljanja v občini8 23 slušateljev te šole se dvakrat na mesec zbere na študijskih srečanjih z mentorji, ki usmerjajo njihov študij doma. Pri vseh oblikah usposabljanja je osip v primerjavi s prejšnjimi leti precej upadel, kar kaže na dobro kadrovanje in večjo odgovornost komunistov do idejnopolitičnega izobraževanja. Povsod so dobri in slabi delavci % . ........................... S seje OK ZKS: dosledno nagrajevanje po delu bi odpravilo marsikatero zagato in zajezilo beg delavcev v pisarne — Vrednotiti količino in kakovost opravljenega dela V razpravi o svobodni menjavi dela in delitvi po delu na zadrgi seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju so pogosto omenjali in kritizirali razraščanje administracije, beg delavcev iz neposredne proizvodnje v pisarne, kjer je delo lažje in pogosto tudi bolje plačano. Eden od razpravljalcev se je obregnil tudi ob polne črnomaljske bifeje v dopoldanskem času in namignil, da v njiii ne srkajo kavice delavci iz neposredne proizvodnje, ampak „vsi vemo, kateri". V zvezi s tem so večkrat omenjali ali se celo sklicevali na televizijsko oddajo, ki je o teh vprašanjih govorila s primeri iz Murske Sobote. Vendar je na seji občinske konference prevladalo mnenje, da ne gre deliti delavcev na tiste, ki delajo za strojem, in na take, ki so v pisarnah, ter da so prvi samo dobri in delavni, drugi pa da le bogu kradejo čas in delavcem denar. Seveda so proti nebrzdanemu širjenju administracije, prav tako se strinjajo, da je nujno potrebno zajeziti beg delavcev J. DRAGOŠ PREDSEDNIK OK ZKS ČRNOMELJ Ker je prejšnji predsednik občinske konference ZK v Črnomlju Jure Perico prevzel dolžnost predsednika medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, so na zadnji seji občinske konference izvolili za novega predsednika OK ZKS Janeza Dragoša, dolgoletnega aktivnega črnomaljskega družbenopolitičnega delavca, ki je sedaj komandant občinskega štaba teritorialne obrambe. O EKONOMSKIH IN POLITIČNIH RAZMERAH V četrtek so se v Črnomlju sestali 'Slani predsedstva ZZB NOV občine, losilci partizanske spomenice, predstavniki vodstev krajevnih organiza-: cij Zveze borcev in družbenopolitičnih organizacij. Beseda na posvetu je tekla o ekonomskem stanju v državi, republiki in črnomaljski občini ter o mednarodnih političnih razmerah, o čemer je govoril predsednik republiškega odbora ZZB NOV Janez Vipotnik. iz proizvodnje in spodbuditi večje zanimanje za proizvodne poklice, za kar je očitno najuspešnejša pot boljše oziroma pravičnejše nagrajevanje po delu. Nikakor pa ne gre pozabiti, da so tako v neposredni proizvodnji kot v režijskih in administrativnih poklicih dobri in slabi delavci in da je treba dobre bolje nagrajevati in slabe res plačati po njihovem (ne)delu. Zato je konferenca zadolžila vse komuniste, da si v svojem okolju prizadevajo za dosleno uresničevanje določil o nagrajevanju po delu. Sredstva, namenjena za osebne dohodke in skupno porabo, morajo biti v sorazmerju z deležem delavcev pri ustvarjanju dohodka. Izdelati je treba merila za vrednotenje količine in kakovosti dela, pri tem pa upoštevati delovne pogoje in prihranke pri delu. Konkretno je treba meriti in vrednotiti delo vsakega delavca, tudi v skupnih službah in NI GRADBENIH PARCEL 2^radi hudega pomanjkanja gradbenih parcel na Vinici tako rekoč že nekaj let ni moč graditi. Če bodoči graditelj že stakne košček zemlje, pa je le-ta dražji kot v marsikaterem večjem mestu. Za gradnjo je vsekakor zelo primeren prostor nad novo zdravstveno postajo, za kar je izdelan tudi zazidalni načrt, vendar zemlje lastnik, ki živi v tujini, noče prodati. Za prihodnji srednjeročni program je v načrtu tudi izdelava novega zazidalnega načrta, s čemer bo res treba pohiteti, kajti ljudje zidajo v drugih krajih in so tako za Vinico za vedno izgubljenk ČRNOMALJSKI DROBIR MLADI IGRALCI - Pod vodstvom mentorice Mire Kure so dijaki črnomaljske gimnazije za to sezono pripravili tri Molierove enodejanke, id so jih uprizorili ne samo v Črnomlju in drugih belokranjskih krajih, marveč so že ali pa še nameravajo gostovati z njimi po drugih gimnazijah. NOGOMETAŠI INŠTRUKTORJI - Zadnjo soboto in nedeljo je bil v Črnomlju drugi in zadnji del semi- SEST PREMIER - Kaže, da je " razna ljubiteljska dejavnost spet bolj j prla krila. Zadnje čase so bile tem področju dejavne v glavnem folkl trne skupine, zadnje leto ali dve ja oživlja vedno več dramskih skup n. Tako vse kaže, da bodo v prihc dnjem letu pripravile premiere in se eda tudi več ponovitev dramske kupine iz Črnomlja, Semiča, Dragi tuša, Adlešičev, Preloke in dramska skupina Centra srednjih šol, medtem ko bodo Butorajci ponovili že letos izvedeno %ro. družbenih dejavnostih. Pri tem je eden od razpravljalcev opozoril na Kidričevo misel, da takega dela, ki ga ni moč konkretno vrednotiti, pri nas ne potrebujemo. A. BARTEU Do konca leta brez izgube skupnost. Znana slovenska nogometna strokovnjaka Brane Elsner in Zdenko Verdenik sta teorično nogometno znanje posredovala enajstim inštruktorjem, ki bodo sedaj žogobrcarskih osnov učili najmiajše. ODLOČITI SE JE TREBA -Nekomu ime zaselka ob partizanski magistrali, prav tam, Iger se cesta prevesi na dolenjsko stran, očitno ni bilo všeč. Doslej je namreč veljalo, da se vasici, pod katero so uredili novo stezo za motokros, pravi Brezje. Tudi oznake ob cesti so bile .uglašene” na to ime, vendar sta sc pred časom pojavili še oznaki, ki vasico imenujeta Brezovica. Sedaj je stanje tako: 4 oznake za Brezje in 2 za Brezovico. Tradicija torej še vodi. Glavni »proizvajalec" iz-guoe v kanižarskem Ruaniku je IGM V devetih mesecih letošnjega leta je v črnomaljski občini poslovala z izgubo le ena delovna organizacija, kanižarski rudnik, ki se že ves čas, odkar je tamkajšnje rudarje prizadela huda nesreča, ko je voda zalila jamo, otepajo z izgubo. Po devetih mesecih je izguba znašala 6,9 milijona dinarjev. Čeprav je vsem jasno, da letos ne bo moč odpraviti vseh vzrokov za večletno poslovanje z izgubo, obstaja možnost, da bodo letošnjo izgubo do konca leta pokrili Pri proizvodnji premoga so bili v devetih mesecih celo nekaj nad planom in so ga nakopali 88.800 ton, medtem ko so ga v enakem lanskem obdobju nakopali le dobrih 86.000 ton. Vendar so ta premog letos nakopali tudi zunaj rednega delovnega časa, tako da je storilnost za 21 ton na dan pod načrtovano. Tudi finančni rezultat pri proizvodnji premoga je ugoden, vendar gre skoraj 5 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za sklade v precejšnji meri na račun višjih prodajnih cen premoga. Ker je povpraševanje po premogu večje od proizvodnje, seveda nimajo težav s prodajo, obratno: če že pride do neprijetnosti, pride zato, ker ne morejo ustreči vsem svojim kupcem. Primanjkuje pa jim jamskih delavcev, pri katerih so izostanki z dela precejšnji, mladih to težko delo tudi zaradi neustreznih osebnih dohodkov ne privlači Tako rekoč vsa letošnja izguba delovne organizacije gre na račun obrata IGM, katerega delavci pa so se na referendumu pred časom izrekli za izločitev iz delovne organizacije in bodo prihodnje leto samostojna delovna organizacija. Glavni vzroki za izredno slab poslovni uspeh IGM so nedoseganje piana količinske proizvodnje, nedokončane investicije, pomanjkanje reprodukcijskega materiala, prenizke cene-betonskih izdelkov, pogoste okvare proizvodnih naprav, veli-: ki zagonski stroški pri izkoriščanju peskokopov in še nekateri. Tako so v devetih mesecih v IMG „pridelali” kar 11.692.000 dinarjev izgube. Pa vendar je celotna izguba Rudnika po devetih mesecih manjša od polletne. Če bi hoteli do konca leta izgubo pokriti, bi morali v zadnjem četrtletju ustvariti 18,4 milijona dinarjev ostanka čistega dohodka. Nove prodajne cene v vseli enotah! Rudnika dajejo upanje na rentabilno poslovanje do konca leta, za celotno sanacijo pa so izdelali program ukrepov, ki ga bo, čeprav bo včasih gotovo težko in boleče, pač treba strogo izvajati A. B. Zadruga mora razvijati obrt Čeprav so člani metliške obrtne zaaruge le avtoprevozniki, je njena naloga tudi skrbeti za pospeševanje vsega malega gospodarstva, zlasti pa deficitarne obrti Čeprav so meti 420 člani metliške obrtne zadruge tako rekoč sami avtoprevozniki in lastniki gradbene mehanizacije, se zadruga po trditvah vodstva zaveda tudi drugih obveznosti; v prvi vrsti je pospeševanje v metliški občini hudo pomanjkljive storitvene obrti in malega gospodarstva. Od IS uslužbencev zadruge so za to zauolženi trije. „V našo zadrugo so se že lansko jesen vključili tudi avtoprevozniki iz Novega mesta, vključujejo pa se tudi člani iz drugih občin, precej celo iz sosednjega karlovškega območja," je povedal direktor Obrtne zadruge inž. Otmar Šturm. Zadruga in njeni člani delajo tako rekoč po vsej Jugoslaviji; od večjih del velja omeniti zemeljska dela za spomenik na Petrovi gori, 8 kilometrov ceste čez močvirje pri Požarevcu, nasipe pri Djerdapu, 40 kilometrov nasipa ob Savi v Srbiji, delajo pa tudi na drugih večjih gradbiščih, zlasti v Bosni in Sloveniji. ..Pomembno je, da smo si zaupanje pridobili tudi v domači občini, kjer gredo vsa večja dela preko zadruge," pravi Šturm. Tako so prevzeli dela pri posodobitvi ceste Grabrovec—Metlika in Božakovo-Bakovec. ' V zadrugi se zavedajo, da bodo imeli delo, če bodo solidna in močna firma; če bodo imeli dovolj dela, bo tudi dovolj članov. Z e sedaj ima PRIPRAVE NA KONFERENCO REPUBLIŠKIH SINDIKATOV Na včerajšnji seji občinskega sindikalnega sveta v Metliki so najprej ocenili dejavnost sindikata v pripravah na drugo konferenco Zveze sin-! dikatov Slovenije in sprejeli dokumente za to konferenco. Govor je bil še o pripravah na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije ter o pripravah na letne članske sestanke sindikalnih organizacij ter letne seje konferenc. OGLAŠUJTE V DL! Kolpa - san tudi za izvoz Zaradi velikega povpraševanja proizvodnja nad planirano — Brez skladišča ne gre Glede na dokaj ugodne rezultate po poslovanju v devetih mesecih v Tovarni kopalniške opreme, metliškem tozdu Novo-lesa, računajo, da bodo do konca leta ustvarili okoli 110 milijonov dinarjev celotnega prihodka in tako za kakih 20 odstotkov presegli zastavljeni plan. Dohodek bo tako v primerjavi s planom večji za 35, čisti dohodek pa kar za 40 odstotkov. To povečanje gre v prvi vrsti na račun večje proizvodnje, kot je bila načrtovana, del pa tudi na račun višjih cen njihovih izdelkov. Proizvodnjo pa so povečati zaradi vedno večjega povpraševanja po proizvodih njihovega programa Kolpa-san. Za prihodnje leto načrtujejo za dobrih 20 odst. večjo proizvodnjo, kar naj bi dosegli z istim številom zaposlenih, se pravi z 90 delavci. Prav tako ne nameravajo bistveno povečevati cen svojih izdelkov, le toliko, da bodo lahko k rili povečane cene reprodukcijskih materialov. Kljub temu da so prevozni stroški za njihove izdelke precejšnji, se nameravajo bolj u smeriti tudi v izvoz. Za program Kolpa -san se zanimajo predvsem kupci iz Libije in Saudske Arabije, zadnje čase pa tudi iz Libanona. Ena večjih težav, s katero se že ves čas otepajo, je dejstvo, da sedaj tako rekoč nimajo skladišča za svoje izdelke. Zato nameravajo prihodnje leto zgraditi novo proizvodno-skla-diščno dvorano, kar naj bi jih stalo dobrih 50 milijonov dinarjev. A. B. zadruga enote v Novem mestu, Ljubljani, Poreču in Beogradu. Kot prednost v zadrugi poudarjajo, da njihovi člani takoj dobijo plačilo, poleg tega pa jih m*\ Otmar Šturm: „Vsa večja dela v občini gredo preko naše zadru- zadruga tudi kreditira. Tako so jim pri večjem delu letos kreditirali nakup goriva in gum v vrednosti 7 milijonov dinarjev, preden so od naročnika del dobili plačilo v menicah; ta čas kreditiranja se zavleče tudi na pol leta. Do konca leta računajo, da bo promet zadruge znašal 150 milijonov dinarjev. Od 18 uslužbencev se jih 12 ukvarja zgolj z operativnim delom, v zadrugi pa poudarjajo tudi, da m®* vsak njihov uslužbenec za svoj osebni dohodek ustvariti vrednost petih bruto osebnih dohodkov. Še enkrat pa je treba reči, da bodo občani videli koristnost ifl potrebnost zadruge le, če bota res v čim večji meri pripomogl* k razvoju deficitarne storitvene obrti in malega gospodarstva v metliški občini. , A. BARTEU „BETT” SKRBI ZA REKREACIJO V današnjem času ima rekreacij še poseben pomen, saj strokovnj*j“ vedno znova opozarjajo, da se ljudje-danes premalo gibljejo, da pozablja* jo na blagodejne učinke sprostitve, na prijetno utrujenost po lahkotnem teku, smučanju, gimnastiki V naj* večji metliški delovni organizaciji Beti si tudi prizadevajo, da bi se čim več njihovih zaposlenih redno ukvarjalo z rekreacijo. Tako imajo ženske rekreacijo vsak ponedeljek ob 19.30 v telovadnici osnovne šole, moški pa ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure. Predvidevali so več možnih rekreativnih panog: strelja* nje, odbojka, košarka, namizni tenis, rokomet, telovadba, tako da je izbira res velika. PRIZNANJE BORCEM ZA SEVERNO MEJO - Na slavnostnii sej* v počastitev praznika občine Metlika so borcem za severno mejo iz te belokranjske občine podelili spominski znak. Dobili so g*|-Anton Agnič iz Krasinca, Jože Govednik iz Čuril, Jože Južna iz Dragomlje vasi, Niko Jurajevčič iz Zemlja, Franc Slobodnik a Slamne vasi, Janez Štravs iz Prilozja, Anton Skof iz Sfel pri Jugo0U> Anton Težak iz Dol, Anton Vajda iz Metlike in Anton Žugelj *z Gor. Dobravic. SPREHOD PO METLIKI NA NEDAVNEM SESTANKU JE delavski svet metliške osnovne šole odločil, da bo odslej na razpolago telovadnica tudi za večje estradne in druge javne prireditve, seveda ob strogem čuvanju objekta. Tako se bo maral .najti kdo, ki bo kupil itison za po tleh, da se parket ne bi poškodoval, dvorana pa, razumljivo, nima tudi stolov. Petsto bi jih b ilo treba nabaviti, a kaj, ko ni cvenka. Morda bi priskočil zdaj bo novem letu na pomoč dedek Mraz, ki bi namesto minljivih slaščic postavil v telovadnico stole. NE BOMO OD KRI U SMODNIKA V TUBAH, če zapišemo, da je metliški otroški vrtec premajhen, otrok brez varstva pa ne primanjkuje. Nič čudnega ni torej, če vodstvo vrtca in skupnost otroškega varstva zbirata prijave za varstvo otrok v družinah. Seveda je treba izpolnjevati za to določene pogoje, katere, pa lahko interesenti zvedo pri omenjenih nosilcih akcije. Poslužite se lahko tudi telefona. Otroški vrtec ima številko 77-198, skupnost otroškega varstva Metlika pa 77-325. NAVADNO SMO NA ZAČETKU ZIME NA TEM KOŠČKU Dolenjskega tista negodovati nad vzdrževalci cest in pločnikov. Letos moramo držati jezik za zobmi, kajti odgovorne službe so se potrudile, da ni pretiranih padcev, preklinjanja in nejevolje. Kljub ostremu začetku letošnje zime so ceste lepo vzdrževane, a tudi po pločnikih se da hoditi brez pretirane muke. Deset točk odgovomežem! METLIŠKI TAMBURAŠI, njih sorodstvo, prijatelji in za kulturo vneti krajani so lahko nedolgo tega gledali metliški tamburaši u**6*1?; po ljubljanski televiziji. Posnetek je bil narejen v Cirkovcah pri “ul"’ Iger je b ilo letošnje srečanje tamB-raških orkestrov Slovenije. Metu** ..strunarji" so v oddaji odbrenkau poskočno vižo, domačini pa so bui nanje ponosni vsaj tri minute, kolikor približno skladba traja. Nato so se spet posvetiti zimskemu obrekovanju. SEKSTET VITIS PA KUJE načrt e za prihajajoče 1981. leto, m kolikor je piscu teh vrstic znano, fantje ne bodo stati križemrok. Omenimo naj samo njihov samostojni koncert, ki bo v prvi polovici leta, sodelovanje v akciji štirih dolenjskih občin ..Spoznajmo se“, skupin nastop s tamburaši. na večeru naslovom „V vinu so ■ resnica, ljubezen in ženske", koncert v eru od novomeških bolnišnic, petje na gribeljski „Noči na Kolpi", pa je “ dovolj razvidno, da fantje ne boo spali na že doseženih uspehih. NAD JUGORJEM, KJER sg primerni tereni za smučanje, posebno ob sobotah in nedeljah. n manjka ljubiteljev belih P®)®?!* Škoda, da v Beti krajini ni urejen,, smučišč, pa se morajo »dilcao zadovoljiti z divjimi smučišči. ro mezne skupine si izberejo travnike in že je veselje tu. Nev smučk pa sedejo na sanke, so P tudi takšni, ki se zadovoljijo *’v. gledanjem, s kepanjem ati s po* 0 ljanjem sneženih mož. Vsakdo v svoje preživlja zimski prosti čas. metliški tednik 18 DOLENJSKI LIST Št. 50 (1635) * ★ 11. decemi>ri! PRIPRAVLJENI NA DOLGO ZIMO — Zaloge soli pod mostom avtomobilske ceste na Čatežu so sicer velike, wndar že kopnijo. Mraz in sneg sta letos zgodaj pritisnila. Ceste vztrajno požirajo sol, vendar pristojna služba računa, da je ne bo zmanjkalo. (Foto: Jožica Teppey) 1 PREMALO SO POVEZANI Mladina v krajevnih skupnostih še nima tiste besede in tistega vpliva, ki ga ZSMS od nje pričakuje. Vzroke za to vidijo v brežiški občini v premajhni povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi se za zdaj uveljavljajo zlasti s krajevnimi delovnimi akcijami, za kar so doživeli precej priznanj in pohval. Sodeluje tudi pri organizaciji proslav, kvizov, športnih srečanj in drugih prireditev, ni jih pa zraven pri odločanju v krajevni skupnosti. Večkrat je to posledica tega, da se ne znajdejo, da nimajo mentorjev, ki bi jim nudili ustrezno pomoč in jih pomagali vključiti tudi tja, kjer se odloča in kjer se rešujejo pereči problemi kraja. V PROMETU PIKO NA I - S preselitvijo avtobusne postaje naj bi na predlog krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov izboljšali tudi avtobusni promet v mestu m občini. Tozd Brebus bo do sredine decem bra pripravil predlog za nov vozni red, zato mu bo občinska skupščina posredovala delegatska vprašanja in pripombe, s katerimi se delavci in občani obračajo na njen naslov. Zahtevajo nove linije, nova postajališča in tudi nekatere spremembe voznega reda. Topla beseda in stisk roke pred Novim letom V orežiški občini se vrstijo prednovoletna srečanja z najstarejšimi krajani — Bolne obiskujejo na domovih Za zadnja dva meseca v letu je v brežžki občini značilna velika aktivnost Rdečega križa. Uspešna je bila krvodajalska akcija, v kateri se je prvi dan odzvalo 159, drugi dan pa 188 prostovoljcev. Število krvodajalcev pri spomladanskem in jesenskem odvzemu krvi je preseglo tisoč. Vseh skupaj je bilo 1049. Razveseljivo je, da je med njimi vedno več mladih do 27. leta starosti. Pred dnevi je v Cerkljah steklo usposabljanje krajanov za laično nego bolnika in poškodovanca na domu. Za Cerkljami bo enak tečaj priredil RK krajevne skupnosti Krška vas. Izobraževanje obsega 18 ur predavanj in praktičnih vaj. V tistih krajevnih skupnostih, kjer so imeli take tečaje v prejšnjih sezonah, bodo izkoristili zimske mesece za obnovitev znanja. Za podeželje je to izrednega pomena, saj živijo tam pretežno starejši ljudje, ki še kako potrebujejo nego. Na ostarele občane ta čas mislijo organizacije Rdečega križa po vseh krajevnih skupnostih. Skupaj z dru- LETOŠNJI PRIDELEK NA POSKUŠNJI - Posnetek je iz Globokega, kjer vsako leto počastijo praznik republike z razstavo močnatih jedi in vina iz domačih vinogradov. Žlahtno kapljico je tokrat razstavilo 40 vinogradnikov. Zelo dobro so se izkazale gospodinje pa tudi šola je je tokrat dopolnila razstavo s prikazom svojega dela. (Foto: Zupančič) NOVO V BREŽICAH VSI NISO ENAKO DELAVNI -Za vzdrževanje stanovanjskih hiš najbolj skrbijo hišni sveti v novejših blokih. Ti imajo na voljo tudi več denarja za tekoča popravila ini obnavljanje. Urejeno imajo blagajniško službo za redno pobiranje stanarine, denarja za kurjavo, za čiščenje, odvoz smeti, vodarino, razsvetljavo stopnišč, kleti in drugih skupnih prostorov. Od 84 hišnih svetov in zborov stanovalcev v občini jih le 31 uspešno opravlja svc je delo. Hišna samouprava se najteže uveljavlja v starem delu mt sta, kjer ostareli stanovalci niso ko■ družbenih zahtevam, in pa na podeželju. MANJ V PISARNE - Zaposlovanje v občini ne poteka tako, kot je bilo zamišljeno. V gospodarstvu niso izpolnili napovedi ob začetku leta, v družbenih dejavnostih pa so zaposlovali bolj širokogrudno, kot bi smeli v stabilizacijskih razmerah. Najnižje osebne dohodke so ob tričetrtletju imeli v Gostišču pri gradu, kjer je že predviden ukrep družbenega varstva. KNJIGARNA PONUJA - Letos se je že dva meseca prej založila s čestitkami, okraski, rokovniki, koledarji, knjižnimi m drugimi darili za novo leto. Odkar je odprta neprekinjeno do 18. ure zvečer, ima tudi več prometa Nov delovni čas je dobrodošel zlasti šolarjemv saj se zdaj lahko oskrbijo s šolskimi potrebščinami pred poukom in po njem in jim ni treba zaradi tega posebej v mesto. BREŽIŠKE VESTI Nčrezine so mnogim za zgled Počitniška skupnost Poreč — Lošinj ima za seboj uspešno delovno sezono — Naselje v Nerezinah bo imelo do poletja že 1200 ležišč — Zgradili bodo več skupnih objektov V teh dneh se bo v Krškem sestala skupščina počitniške skupnosti Poreč — Lošinj, ocenila uspehe minule sezone, dosedanjo izgradnjo naselja v Nerezinah in določila program za prihodnje leto. gimi družbenopolitičnimi organizacijami se pripravljajo na novoletna srečanja najstarejših krajanov s skromno pogostitvijo. Prvo tako srečanje so imeli letos v Cerkljah. Drugod se bodo zvrstila do novega leta. Bolehne in socialno ogrožene starostnike, ki se ne bodo mogli sniti s svojimi vrstniki in si voščiti zdravje in zadovoljstvo v novem letu 1981, bodo delavci Rdečega križa in predstavniki družbenopolitičnega življenja v krajevnih skupnostih obiskali na domu in se jih spomnili s priložnostnimi darili. Povsod tam, kjer Rdeči križ dobro dela in kjer je utečeno tudi delovanje krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, z združenimi močmi veliko prispevajo za zadovoljstvo starejših krajanov. S finančno podporo se vključujejo ponekod vsa društva, od gasilcev do pevcev. Srečanja so zlasti prisrčna tam, kjer sodelujejo šolarju r---------------------------- Za mlade družine naj solidarnost velja še naprej Predlog zakona o stanovanjskem gospodarstvu in osnutek diužbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu sta v javni razpravi doživela veliko pozornosti, minuli teden pa ju je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL v Brežicah. Sprejelo je dva amandmaja. Podprlo je zahteve Zveze socialistične mladine, da mladih družin ne bi izzvzeli iz solidarnosti in da bi poslej vključili vanjo tudi oskrbovance iz upokojenskih domov. Zdai so v neenakovrednem položaju z upokojenci, ki stanujejo v blokih, saj jim nihče ne priznava nadomestila za stanarine. Iz oskrbnine bi morali torej izločiti del za stanarino, ki ga ni težko izračunati. V tem primeru bi starejše ljudi celo spodbudili, da bi se alločili za bivanje v domu Razpravljale! so vsi po vrsti pozdravili možnost za reševanje stanovanjskih problemov zasebnih kipetov kooperantov. Zakon jih zdaj \endarle postavlja v enak položaj z delavci. Pri ocenjevanju dosedanje solidarnosti pri dodeljevanju stanovanj so v predsedstvu izrekli precej kritičnih misli na račun tistih delovnih organizacij, ki od nosilcev stanovanjske pravice niso zahtevale lastne udeležbe pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. V bodoče si take malomarnosti oziroma nerazumne solidarnosti najbrž ne bodo mog)i več privoščiti. J.T. Letošnje poletje je privabilo na oddih ob morju veliko delavcev in njihovih družin, saj so lahko letovali še po lanskih cenah, za 25 dinarjev na dan. V Nerezinah so našteli 10.406 gostov in 87.118 nočitev, v počitniškem domu v Materadi pa 3.766 gostov in 28.884 nočitev. Sezona je bila uspešna in v Nerezinah se nadejajo v letu 1981 še večjega dotoka I dopustnikov, saj bodo z izgradnjo novih garsonjer imeli na voljo že 1200 ležišč. Za odkupljeno ležišče mora delovna organizacija odšteti 15 | tisoč dinarjev. Skupnost vklju- f > Odpadne gume kot vir energije Elektrika iz Brestanice bi bila potem lahko cenejša Kolektiv Elektrarne v Brestanici še vedno išče možnosti za večje število obratovalnih ur s plinskimi turbinami. To bi zaposlene navdajalo z večjim zadovoljstvom, saj se delavci le težko sprijaznijo samo s kratkim oočasnim obratovanjem ob izpadu drugih energetskih virov. Za zdaj še upajo, da se jim bo posrečilo pridobivati gorivo za pogon plinskih turbin iz odpadnih gum in plastike. Če bi osvojili to tehnologijo, bi pocenili svojo elektriko in si zagotovili vsaj tisoč ur obratovanja s plinskimi turbinami. Vzporedno razpravljajo tudi o modernizaciji elektrarne. Pri tem mislijo na daljinsko upravljanje pomožnih pogonov parnih turbin in posodobitev centralnega upravljanja s terminalom. Nova razvojna usmeritev predvideva tudi ukinitev premogovne tehnologije. Parni kotel bi kljub vsemu radi ohranili in ga pozneje1 uporabili za ogrevanje okolice elektrarne, kjer računajo ne le na sedanje, ampak tudi na bodoče interesente za njeno toploto. Kar pa zadeva varnost, prav tako načrtujejo izboljšave pri ravnanju z gorivom, saj trenutno ni še poskrbljeno za popolno zaščito obratovanja in okolice. J.T. čuje delovne kolektive iz vse Slovenije, največ pa jih je iz Krškega. Sezona v lošinjskem naselju traja dobrih pet mesecev, penzion Materada pa je bil letos odprt od 10. junija do 15. septembra. Pritisk gostov je vedno največji v juliju in avgustu, zato menijo v Krškem, da bi morale članice počitniške skupnosti načrtneje razporejati oddajanje prostih zmogljivosti. V Nerezinah so letos že marsikaj izboljšali, ozelenili in polepšali okolje, uredili obalo in poti ob njej ter se bolje založili s športnimi pripomočki, dobro pa so poskrbeli tudi za oskrbovanje naselja z najnujnejšimi živili. Organizirali so zdravstveno službo in splošnemu zdravniku se bo prihodnje leto trikrat na teden pridružil še zobozdravnik. Tudi stiki s kra- jevno skupnostjo Nerezine in občinsko skupščino Mali Lošinj obetajo dobro medsebojno sodelovanje. Gostje sedaj najbolj pogrešajo kuhinjo. Poskušali bodo najprej ustreči željam po enolončnicah, medtem ko penzionske oskrbe ob zamišljenih zmogljivostih ne bi mogli nuditi celotnemu naselju. Razen kuhinje bodo zgradili v naselju še samopostrežno trgovino ter uredili bife in tako postopoma zaokrožili njegovo podobo. Do prihodnje sezone bodo dokončali tudi 74 garsonjer, katere imajo večinoma oddane različnim delovnim kolektivom. Počitniška skupnost bo za predvideni razvoj delavskega turizma verjetno že prihodnje leto dokupila še nekaj zemljišča na Cresu. Med Krškim in Nerezinami bo uvedla sezonsko avtobusno progo, če bodo to zahtevale njene članice. J. TEPPEY DOMAČE JEDI PRIVABLJAJO - V hotelu Sremič v Krškem pripravljajo gostom prijema presenečenja. Vabijo jih na koline, na siro\e štruklje in ajdovo potico ter na številne druge kmečke dobrote, kakršnih ni na vsakdanjem jedilniku sodobne družine. Kadar v Sremiču pripravijo te nadvse dobre domače jedi, tedaj jih natakarice in natakaiji servirajo v narodnih nošah. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE za solidarnostne akcije pri OK SZDL se zavzema za zbiranje denarne pomoči, akcijo pa naj bi vodili po vseh šolah, v okviru krajevnih društev Rdečega križa, v delovnih organizacijah in ustanovah. Posebne zbiralne akcije naj bi organizirali hišni sveti, ki jih je v krški občini 220. SNEG VABI 74 ji sneg LISTINA JE PODPISANA -Predsednik krajevne konference SZDL Krško Peter Zoiko med podpisovanjem listine o poimenovanju Delavskega doma po Edvardu Kardelju. En izvod so poklonili vdovi pokojnega državnika in revolucionarja Pepci Kardelj. Predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc ji ie izročil tudi plaketo, na kateri je Kardelja upodobil Vladimir Štoviček. (Foto: J. T.) krškega smučarskega kluba ni presenetil Dve vlečnici, v Krškem in na Polomu v Gorjancih, že obratujeta. Ker so v Krškem teren tudi osvetlili, se zimsko veselje lahko nadaljuje tudi pozno v noč. JUBILEJNO LETO - V Krški Galeriji, ki jo vodi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, bodo prihodnje leto počastili 15-letnico razstavne dejavnosti Osrednje mesto v programu bo imela pregledna razstava del akademskega kiparja in medaljeija Vladimirja Stovička, s katero bodo počastili 85-letnico umetnikovega rojstva. Sicer pa bodo pripravili še tri razstave. POTRJENA SOLIDARNOST -Tudi v krški občini se bodo trudili čim bolj pomagati s potresom prizadetim prebivalcem in predelom v južni Italiji Koordinacijski odbor ZAJETNA VSEBINA - Kar na 20 straneh so natisnili novo številko glasila občinske konference Zveze socialistične mladine. Novemu uredniškemu odboru je tokrat uspelo zagotoviti tudi vrsto prispevkov iz osnovnih organizacij. Dodajajo jjh vestem o delu občinske organizacije in o pomembnejših akcijah v neposredni preteklosti. Če bo uspelo krog sodelavcev še razširiti, bo glasilo bliko vsakokrat prineslo dokaj celovit prikaz dogajanj v mladinskih vrstah. Št. 50 (1635) * 11. decembra Denar je še preveč razdrobljen Eni imajo denar, nimajo pa programov razvoja, drugi imajo programe, denarja pa ne ,.^evsk° gospodarstvo kot celota si premalo prizadeva za napredek, saj ne izkorišča vseh možnosti, ki so dane. •*<*vsem gospodarstvo ne združuje razdrobljenega denarja, pač pa tozo ali OZD ,,prav po otročje tišči roko na prav po otročje tišči roko na svojih Če bi ta denar združili za skupne pametne naložbe, j9mo£kih'____________________________________ 1 občina napredovala mnogo hitreje, kot je doslej To je bila osnovna ugotovitev fPrave zbora združenega dela cinske skupščine Kočevje na ?®)i minuli teden, ko so razprav* jr* o srednjeročnih planskih dokumentih. m*- so sodelovali dele- rj1 ZKGP, Itasa, Tekstilane, ^favstva in šolstva, o njihovih P Pombah, predlogih in vpraša- njih Pa je nato spregovoril še P dsednik občinskega izvršne-ie rfVeta AloJ2 Petek- Poudaril > da so nekatere negospodar-* nivestidje res bolj ali manj gotove. Tako kaže, da v Fari oraj gotovo ne bo zgrajena ** osnovna šola, saj število y encev hitro pada. Letos so se Prvi razred vpisali le trije Voda bo dražja Ceno bo določil izvršni »vet — Dražje za indu* strijo . 2 dvema glasovoma proti ® Petim vzdržanim (ostali glasovali za) je bil sprejet Prelog, naj bi podražili j^eo, ker ima Hydrovod ^gubo. Novo ceno naj dolo-~? občinski izvršni svet. Jjko so sklenili na seji zbora druženega dela občinske tnpščine Kočevje 3. decembra. Delegati pa so menili, naj j vršni svet ne sprejme pred-8a, da bi bila nova cena jnaka za gospodinjstva in za u trti0, in sicer 5,50 din l kubik. Zahtevali so, naj cena za industrijo ob- bo t dtno vi^a. Pitne vode nam-vedno manj primanjkuje, llc ie treba industrijo pre-v^drlti, da za tehnološko odo ne bo uporabljala vode b. vodovoda, ampak iz jr^e, novega rudniškega M Pa moCv“ij- Nadalje so delegati menili, bfir ^ dr o VO(l poskrbi, da J**0 imeli vsi porabniki t/~e ygrajene vodomere, pa trok mkasantsko službo je ba izboljšati. Več pozor-y,?‘ je treba posvetiti Q'Jrževanju vodovodnega »r saj cevi marsikje ^ Vajo, zaradi česar so gube vode kar precejšnje. učenci (skupaj z Osilnico), pa tudi v naslednjih letih vpis ne bo veliko večji. Dograditev zdravstvenega doma (lekarna, reševalna postaja, zaklonišče, specialistične službe) bo veljala 120 milijonov, za ta namen pa je doslej zagotovljenih le 80 milijonov. Kaže, da bo zato odpadla prenova sedanjega zdravstvenega doma, ki je tudi zajeta v teh 120 milijonih. Še Iz KS Osilnica STAVBA DOKONČANA - Stanovanjska poslovna stavba v Osilnici je dokončana in vsi uporabniki so se vanjo že vselili, razen osnovne šole. Dokončana je idejna zasnova za novo poslovno - stanovanjsko upravno stavbo v Osilnici, ki bo stala na temeljih sedanje stavbe KS. DOKONČUJEJO PRETVORNIK RTV - Montaža je že opravljena, razen delov, ki jih je treba uvoziti. KS in RTV sta izpolnili tudi vse obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem stoji pretvornik. VZDRŽEVANJE VODOVODOV — Za gradnjo vodovodov je bilo v zadnjih letih na območju KS vloženega veliko denarja in dela, zato je treba te objekte tudi primemo vzdrževati. Denar za vzdrževanje in odplačilo posojil bi Hydrovod zbral z vodarino, ki pa je doslej se ni pobral. NA VRSTI SO MOSTOVI -Tehnična dokumentacija za posodobljenje mostov preko Belice za Bezgarje in preko Čabranke za Hrib je izdelana, delajo pa jo še za most preko Čabranke za Strojiče. POSODOBITI CESTO - Tehnična dokumentacija za posodobitev ceste Mirtoviči-Zamost je izdelana, posodobitev pa je v načrtu za prihod pj ih pet let. LOVSKA KOCA - V lovski koči, katere gradnjo načrtuje Lovska družina Osilnica za naslednje petletno obdobje, je predvideno tudi eno stanovanje. KS je predlagala LD, naj se kmalu odloči za dokončno lokacijo. ZDRUŽITEV VAŠKIH ODBOROV? - Izvršni svet KS predlaga, naj bi se združili vaški odbori Podvrh in Padovo ter Ribjek in Bosljiva Loka. slabše je doslej pokrita gradnja doma za starejše občane, ki bo veljala 90 milijonov, manjka pa kar 60 milijonov dinarjev. Tudi z lokalno radijsko postajo in kulturnim domom skoraj gotovo ne bo nič v prihodnjem srednjeročnem obdobju. V razpravi je bilo ponovno poudarjeno, da b i za stabilizaci-1 jo gospodarstva naredili zelo veliko že, če bi bolniški stalež znižali na razumno mero, se pravi vsaj na republiško povprečje. Zdaj je na bolniški vsak dan toliko ljudi, kot jih zaposlujejo vsi tozdi LIK. J. PRIMC VIŠJE CENE ZA GEODETSKE STORITVE Odlok o cenah za geodetske storitve je sprejela občinska skupščina Kočevje na zadnji seji. Nove cene so naslednje: za terensko uro geodetskega strokovnjaka 170 din, za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka ISO din, za uro figuranta 85 din in za uro geodetskega risarja 115 din. Ali že veš... da so dali v občini Kočevje doslej na Dogovor o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1980-85 naslednje pripombe: - daje treba v dogovoru določiti, kaj bo z železnico Kočevje -Grosuplje in kdaj bo na njej spet uveden potniški promet, - da je treba v dogovor vnesti tudi ceste v občini Kočevje, in sicer vsaj ceste Kočevje - Dvor, Kopcvje - Črnomelj in cesto ob Kolpi proti Osilnici, - da je treba vnesti v dogovor tudi ureditev razdelilnih transformatorskih postaj na območju občin Kočevje in Ribnica, - da je treba za finansiranje manj razvitih območij vnesti milejša merila za pridobivanje posojil. Ker pa so na vsem ljubljanskem območju manj razvita območja le v občini Kočevje, bi morala zelo vetjetno prav občina Kočevje tudi predlagati ta merila (ne le ugotavljati, da so potrebna), če ne bodo tega naredili Kočevci sami, je malo vetjetno, da b o to storil kdo drug. I J. P. Želje večje kot možnosti Več ne zahteva le ljudska obramba, ampak tudi sodišče in notranje zadeve - Ce bi vsem ustregli, bi morali zmanjšati izdatke za občinsko upravo in družbenopolitične organizacije za polovico Za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito naj ne bi v naslednjih petih letih porabili le 35.773.325 din (kot je bilo DROBNI IZ KOČEVJA 5.EZPLACN1 SERVIS - Avto društvo je v sodelovanju z ^isn 0 skupnostjo Triglav in »izitjta s*u2b° Avta Kočevje orga-Ptegip? Za svoje člane brezplačen do-)V,az'*- T® akcija je trajala od ■ k> i,21- novembra. Pregledanih je 3 vrij i Voz‘l, °d katerih so bila ^išp brezhibna, 59 jih je imelo itnoiPomanjkljivosti, 17 vozil pa f^asJ0 .^e okvare, da so jih K?r*stni v?'® 'a prometa. Ob tej Jjlo prj ^ejji ugotavljamo, da je m.p6'i111*h na pregled razmero-0 v ljubljanska banka. Tako naj bi SCT odpisala vse sanadjske kredite v vrednosti 120 milijonov dinarjev, Gorenje prevzame 1Q0 milijonov z dobo odplačevanja 15 let in po 6-odstotni obrestni meri, Gorenje pa terja še, da banka odpiše trideset milijonov in podaljša vračanje ostalih kreditov z od 11 na 15 let po 6-odstotni obrestni meri. Hkrati bi moralo Gorenje dobiti 10 milijonov kreditov za dograditev tovarne na Račjem selu. Seveda tovarne ne bo mogoče dograditi brez uvoza ustrezne opreine, za kar naj bi poskrbela Gospodarska zbornica in SISEOT. V okviru sanacije naj bi v IGK dobili še eno avtomatsko linijo, stiskalnico in prostore za skladiščenje gline. Vse kaže, da je trebanjskim gospodarstvenikom in družbenopolitičnim delavcem s pomočjo Gorenja uspelo rešiti IGK, kar je za občino, ki nima veliko delovnih mest, precej vredno. Prav tako pa bi bila škoda velika, če tam ne bi izkoriščali velikih ležišč gline, katere je še za 100 let. Do-k ončno odločitev bodo seveda sprejeli delavci IGK in Gorenja na referendumih, ki bodo po n ovem letu, tovarna pa naj bi začela obratovati kot sestavni del Gorenja že 1. aprila prihodnje leto. Že zdaj pa se pripravljajo na skupen nastop na trgu, v kar je vključeno tudi oblikovanje izdelkov za naslednje leto; pri tem že sodelujejo strokovnjaki Gorenja. Seveda je odveč govoriti, da delavd IGK veliko pričakujejo od sodelovanja z Gorenjem. J. SIMČIČ Kdo bo negoval bolne? Na Mirni in v Šentrupertu imajo dobro razvito sosesko pomoč — Za pomoč se ogrevajo predvsem mlajši V trebanjski občini se vi (javnem lahko pohvalijo z! dobro razvito socialno dejavnostjo, ki poteka pod okriljem občinske organizacije Rdečega križa. Vendar je slika nekoliko! drugačna, Če posedamo nekatere krajevne organizacije, Id delujejo v bolj odročnih krajih, Iger se ta oblika socialne' pomoči še ni razvila do ustrezne mere. Pavlina Hrovat, la pri Rdečem križu skrbi za to dejavnost, Pavlina Hrovat je povedala, da so vanjo vklju-1 čene sosedska pomoč, organizirana nega bolnikov na domu,! novoletno obdarovanje ipd. Medtem ko je v večjih krajih, kot so Mokronog, Šentrupert, Velika Loka, ta pomoč dobro potrebovali, manj razvita. Menda je za zdaj najslabše na Čatežu, kjer sploh še ni prišlo) do sodelovanja z Rdečim križem. Žal pa je tudi res, da se s sosedsko pomočjo v glavnem! ukvarjajo mlaj S, predvsem mladinci in pionirji, medtem ko pri starejših za to dejavnost ni pretiranega posluha. Medtem ko je s pridobivanjem ljudi, ki so pripravljeni nuditi sosedsko pomoč, še dokaj lahko, pa jih je skoraj! nemogoče dobiti za nego bol-nilyn onemoglih. Vendar to ne velja za vso občino, saj je v Šentrupertu dobro poskrbljeno za oskrbo na domu. * Tako kot vsako leto se tudi letos v trebanjski občini mnoge: krajevne organizacije pripravlja-; jo na novoletno obdaritev starejših krajanov, žal pa akcija ni koordinirana na občinski ravni. Več ali manj je vse odvisno od! iznajdljivosti posameznih krajevnih organizacij, med katerimi je najbolj prizadevna mirenska, Iger Pavlina Hrovat tudi živi Kot kaže, pa bo letos veliko težje dobiti denar od delovnih organizacij, ker pač varčujejo v *ladu z zahtevami stabilizacije. Zato tudi na Mimi z nekakšno organizirana, pa je v manjših nelagodnostjo pričakujejo zače- krajih, ki bi take oblike še bolj! tek za pranje s«dstev J za novoletno obdarovanje. J. S. TREBANJSKE NOVICE Berite »Dolenjski listu Najlepše praznično darilo Dolgo pričakovani asfalt od Impoljce do Studenca sad velike prizadevnosti Im O “ 7 —j— vuiiiv v auiaiuiaiK vvoiC UU jce do Studenca, si skoraj nihče izmed zbrane množice na jci ob nedavnem prazniku verjetno ni mogel želeti. Zanesljivo ti naj večji optimisti konec avgusta letos, ko so marljivi itudenčani pričeli z deli pri posodobitvi štirih kilometrov ceste, niso verjeli v »čudež”. Pa se je vendar zgodilo! Strokovnjaki so ocenili, da skoraj ni primera, da bi tako cesto posodobili v pičlih treh mesecih. Marjan Gabrič, ki so gt vaščani KS Studenec zaradi številnih zaslug za pomoč pri razvoju proglasili za prvega častnega krajana, skromno pripomni, da velja vse priznanje pridnim vaščanom. Ti so s samoprispevkom in prostovolj- nim delom (ocenjujejo, da gre ir) dc za okoli 6.000 ur) dokazali, kako se lahko naložba od 18 milijonov zniža na 11 milijonov. Sjcer bodo potrebovali še kakšen dinar za bankine in ograje, toda ostaja kot pribito, da so predračunsko vrednost novomeškega Cestnega podjetja, ki je »potegnilo” asfalt, bistveno znižali Pri gradnji seje izkazal tudi izvajalec IGM „Sa- va“ iz Krškega. Studenčani so hvaležni za pomoč številnim kolektivom. Predsednik KK SZDL Lojze Pavkovič poudarja zlasti zasluge predsednika sveta KS Kristijana Janca: Kot vedno L tudi tokrat nosil največje me. Kakšni so načrti? „Z zemljo od ceste smo razširili vaško pokopališče. Prihodnje leto bomo zgradili še betonski zid. Že dolgo si želimo boljših telefonskih zvez. Obetamo si novo avtomatsko telefonsko centralo za 120 priključkov. To bo ena poglavitnih akcij v letu, ki je pred nami” PAVELPERC nf ur Kmm SLOVESEN TRENUTEK - Marjan Gabrič je prerezal vrvico ob otvoritvi na hnpoljd. (Foto: P. Pere) Skaljena vcfda Kaj se zgodi, če ... Ko so pred dvema letoma vaščani blanške krajevne skupnosti svečano predali namenu 11 km vodovodnega omrežja, so jim od zadovoljstva kar žareli obrazi Kako tudi ne bi če pa so dobili zdravo pitno vodo na Priklan-cah, Čanju, Ravnah, delno na Pokleku in Selcah, delovna zmaga pa je najbolj odmevala na Bland, saj je bila za večino hiš sad prostovoljnega dela. Pred. časom pa je »počilo”. Dobesedno so petkrat počile cevi pri: Derendovih na Pokleku. Razpoloženje večine uporabnikov velikega vodovoda pa se je poslabšalo, ko so presenečeni opazili da iz pip teče kalna, kavi podobna brozga. »Ko bi le bila kava!" pravijo zlobni hudomušnežl Sekretarju krajevne konference SZDL Francu Zorku ni do' smeha, vendar brez dramatiziranja pojasnjuje: ».Strokovnjak celjskega zavoda za zdravstveno varstvo Peterka nam je dal tipski načrt za zajetji in raztežilnik. Kompletno projektno dokumentacijo pa je naredil inž. Kolar. Peterka bo skušal ugotoviti domnevne napake komunalccv. Sicer pa je voda umazana le ob nalivih, ko se pojavlja hudourniška voda. Preglavice nam dela vodovod oz. zajetje pod Košto-majem, ki se je priključilo na nov vodovod. Na zgornjem delu skoraj ne poznajo teh problemov.” , Sekretarja KK SZDL pobaramo, kako ocenjuje pomanjkanje vode, o čemer so nam potožili nekateri vaščani »Dve leti je šlo še kar v redu. Lani ob trgatvi jabolk, smo občutili pomanjkanje tudi na BlancL Gre zlasti za staro šolo in tri gospodinjstva. Mešiček, Kralj in Jazbinšek imajo po Peterkinem mnenju nestrokoven priključek. V gozdičku pod Španom pa se je na fcmo' priključil kmetijski kombinat z rezervoarjem za škropljenje.” Angela Mirt je povedala: „Ce je naliv, je voda 3 do 4 dni kalna. Pritisk je zelo neenak. Imamo 16 glav živine in par krat smo morali vodo pripeljati kar na vozičkih.” Vodovod je še vedno last gradbenega odbora, ki bo skušal preko krajevne skupnosti izterjati dolg nekaterih vaščanov, kar znese čez 6 starih milijonov. Namesti-titi bo potjrebno števce in pobirati vodarino, predvsem pa nekoga zadolžiti ki bo znal vzdrževati vodovod, katerega glavni vod so zgradili že oktobra 1976. P. PERC Vztrajnost je poplačana Uspešne sevniške delavnice pod posebnimi pogoji Glede na število prebivalcev je med slovenskimi občinami Sevnica po 910 članih Društva za pomoč duševno prizadetim na prvem mestu. Resda gre v večini za pasivne člane, ki pa, če že drugače ne, vsaj s članarino pomagajo srednje prizadetim. Jutranjka (345) in Lisca (285) sta kolektiva, Id pomenita dve: tretjini vsega članstva. Najpomembnejše pri vsej malce suhoparni statistiki pa je, da je sevniškemu društvu uspelo razmeroma dobro osvestiti starše. Vztrajno in načrtno delo pri društvu pa se zrcali povezuje z uspešnimi Delavnicami pod posebnimi pogoji za katere so preuredili kletne prostore novega sevniškega doma upokojencev. Takih delavnic je v Sloveniji 13. Podatek, da vključujejo le 300 od 6000 v na5 ožji domovini srednje in težje duševno prizadetih oseb, nam ne bi smel vzeti poguma, da ne bi storili še več. , Možgani in srce" društva in delavnic - Nataša Petančič pojasnjuje: „ Zaenkrat je v delavnice 10 redno vključenih, za dva varovanci še ni prevoza. Republiška zveza društev za pomoč duševno prizadetim nam je namenila petdeset tisočakov za nakup posebnega avtomobila za prevoz predvsem invalidnih duševno prizadetih oseb. Takih je samo v bližnji okolici 5. Delno krijemo malice in nagrade varovancev ter material za izdelke. Drugo krije občinska skupnost socialnega skrbstva. Nagrade so od 400 do 1.200 dinarjev. Obešanko za rože smo prodali celo v Italijo, v Švico pa dve tapiserij L Pripravljamo pa se za prehod na statve.” P. p. * PRIDNE IN SPRETNE ROKE pogoji delajo za obrtnika — V delavnicah pod posebnimi SEVNISKI PABERKI Športna sreCanja vojakov IN OBČANOV - Pred Dnevom oboroženih sil se bodo v sevniški občini zvrstile številne prireditve. Ekipe Brežic, Krškega, letališča Cerklje in Sevnice se bodo že jutri pomerile v kegljanju v Hotelu Ajdovec. V petek bodo na sporedu vsa druga športna tekmovanja, in sicer streljanje z zračno puško v gasilskem domu, odbojka v OS Savo Kladnik, namizni tenis v sevniškem Partizanu, šahisti pa bodo igrali v' sindikalni dvorani Pokrovitelj tekmovanj, Id jih bo organizirala občinska zveza telesnokultumih organizacij, je občinski svet ZSS. 19. decembra pa bodo vse osnovne šole v sevniski občini obiskali starešine JLA in teritorialne obrambe. Učence bodo seznanili s poklici in delovanjem oboroženih sil O drugih prireditvah pa prihodnjič! NESPREJEMLJIVI ODGOVORI - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je kritična pripomba glede, preskrbe Sevnice s tehničnim materialom našla plodna tla. V sevniških trgovinah: ni moč dobiti žebljev in stekla, zato je potrebno .skakati” Krškem in Laškem. Sevniške ovce je potrebno poklicati na ovor, saj odgovori prodajalcev, da se to m ono ne splača prodajati, niso upravičena. Zakaj se pa sosedom splača? SEVNI&KI VESTNIK tedensk6le Četrtek, 11. decembra - Danijel Petek, 12. decembra - Ivana Sobota, 13.deccmbra - Lucija Nedelja, 14. decembra - Dušan Ponedeljek, 15. decembra - Kristina Torek, 16. deoembra - Albina Sreda, 17. decembra - Lazar Četrtek, 18. decembra - Radoslav LUNINE MENE 15. decembra ob 2.47 - prvi krajec BREŽICE: 12. in 13.12. angleški barvni film Qadrofenija. 14. in 15. 12. francoski barvni film "i-ugDin, Emanuela. 16. in 17. 12. ameriški barvni film Dva filma za groš. ČRNOMELJ: 12. in 14. 12. danski film Zakaj ne prideš v mojo posteljo? 13. in 14. 12. hongkonŠci film Kitajski zmaj. IS. in 16. 12. ameri&i film Ne ukradi mi otroka. 18. 12. ameriški film Paul Kresi se poslavjjja. KOSTANJEVICA: 13. 12. italijanski film Sandokan - 1. del. 14. 12. italijanski film Sandokan - II. del. 17. 12. ameriški film Mesto nevarnosti. KRŠKO: 13. in 14. 12. ameriški film Lovec na jelene. 17. 12. italijanski film Crni gusar. 18. 12. ameriški film Sorodnica Nene. MIRNA: 13. 12. ameriški film Ptiči. MOKRONOG: 12. in 14. 12. ameriški film Hvala bogu , danes je petek. NOVO MESTO - KINO KRKA: 11. in 12. 12. italijanski barvni film Zena devica. 13. in 14.12. ameriški barvni film Varuh divjine. 15. in 16. 12. italijanski barvni film Škofova spalnica. 17. in 18. 12. italijanski barvni film Rock’n RolL NOVO MESTO - KINO JLA: Od 12. do 14. 12. ameriškifilm Manitu zli duhovi. 13. 12. film za otroke Zaklad Matakumbe. Od 15. do 17. 12. francoski film Skrivnost zapuščene hiše. RIBNICA: 13. in 14.12. ameriški barvni film Madame Clode. SEVNICA: od 12. do 14. 12. ameriški barvni film Hišni obisk. 17. in 18. italijanski film Tiger še živi. SLUŽBO DOBI SLUŽBO TAKOJ DOBI SNAŽILKA za določen čas do 30. 6. 1981 na Osnovni šoli Grm v Novem mestu. Delo je v polnem delovnem času od 14. do 22. ure. SLUŽBO I S C E ŠOFER C in E KATEGORIJE nujno išče zaposlitev v podjetju. Naslov v u pravi lista (4465/80) STANOVANJA NUJNO novan potrebuj jem enosobno sta-'overn mestu (za- časno). Ponudbe pošljite pod šifro ..PLACAM V NAPREJ". 1SCEM stanovanje v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite pod šifro „TAKOJ“. SOBO V CENTRU MESTA ODDAM (delno opremljeno) dvema študentoma. Naslov v upravi lista (4469/80). Motorna vozila ŠKODO 120 L, oktober 80, prodam. Ponudbe pod ..Registrira-na . F 126 P, letnik 1979, prodam. Hrovat, Gor. Straža 101, te L 21-875 dopoldan. PRODAM dobro ohranjen R 4, letnik 1977. Majerle, Želežničar-ska 10, Črnomelj. Ogled možen vsak dan. Tel. 76—068. ZASTAVO 101 comfort, prodam, letnik 1980, po ugodni cenL Frenk Mohar, Krka 1, Novo mesto. UGODNO PRODAM RENAULT 4 - 1979. Silvo Sercelj, Trdinova 5, Novo mesto, tel. (068) 21-405 od 6. do 14. ure. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1978, po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Zvone Petan, Podgora 40, Straža pri Novem mestu. PRODAM OPEL ASCONO 16, letnik 1974. Rožman, Purga 6, AdlešičL PRODAM GOLF 78. Tel. 21-496 do 14. ure. Naslov v upravi Usta (4467/80). PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1972, registrirano do 1.8.1981. Martin Malnarič, Vrtača 12 a, 68330 Semič, teL 78-300. PRODAM Z 101, letnik 1976. Jože Pečaver, Dol. Toplice 158, ali tel. 84-527 do 14. ure. PRODAM Z 750, letnik 1972. Strašek, Podgora 10, Straža. PRODAM TAM 5 t, kasonar, letnik 1971, registriran do 4. 81, lahko na posojilo ali zamenjava za kaj drugega. Anton Turk pri Rupar, Vel. Mraševo 12, 68312 Podbo-čjc« PO UGODNI CENI PRODAM Z 750 in bobne AmatL Stefan Erjavec, Gabrje 62, 68321 Brusnice. PRODAM R 4, star dva meseca, za 150.000 din. Naslov v upravi lista (4461/80). UGODNO PRODAM VW 1200, starejši letnik, registriran do junija. Dušan Gorenc, Dol. Toplicc 52. UGODNO PRODAM Z 101 L, letnik 1979. Tel. 23—122 popoldne. TOVORNI AVTO TAM 4500, registriran do aprila 1981, prodam. Naslov v u pravi lista (4462/80). UGODNO PRODAM FIAT 750, letnik 1971, registriran do oktobra 1981. Ul. Cankarjeve brigade, novi blok B2, Trebnje, stanovanje 13. AMI 8 L BREAK, letnik 1976, v zelo dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Danijel Zučak, Koš-tialova 42, Novo mesto, tel. 21—539. PRODAM Z 750 SC, staro eno leto. Janez Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč« UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1975. Anton Hrastar, Smolenja vas 15. PRODAM Z 101, letnik 1973, registrirano do oktobra 1981. Božo Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 750 de-lux, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan po 14. uri. Mihaela Dornik, Podbočje 1 a. PRODAM novega GOLFA - JGL. Potok 32, Straža. PRODAM ZASTAVO 435 K, letnik 1980. Prešeren, Dol. Krenovo 4, teL 84-925. PRODAM R4, letnik 1978. Stane Pirc, Dol. Straža 112. PRODAM 126 P/80 in ladoST/78. Silvo Savšek, Mokronog 186. PRODAM OPEL REKORD 1700, letnik 1969, dobro ohranjen. Informacije na teL 25-707, Sego-va 8*>. od 15. ure dalje. Cankarjeve brigade, novi blok B 2/ II, stanovanje 13, 68210 Trebnje. PRODAM prašiča, 180 kg težkega. Alojz Cervan, Goriška vas 5, Mirna peč. POCENI PRODAM 1000 1 vinskega žlahtnega mošta. Naslov v upravi lista (4468/80). PRODAM diatonično trivrstno harmoniko, Prosterjevo. Darko Stojs, Sela 14, Raka. PRODAM 20 m suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista (4463/80). PRODAM 10 m gumi kkbla 3 x 2,5 mm. Jože Blažič. Ul. Stare pravde 15, Novo mesto. tel. 25-630 popoldne. POCENI PRODAM dve leti staro psico (šarplaninec). Naslov v upravi lista (4464/80). PRODAM dva prašiča in več vrst jabolk. Alojz Murgelj, Jablan 30, Mirna peč. PRODAM električne bobne, harmoniki Melodija (120 basov) in Veltmaister (4x glašeno, 120 basov). Turk, Podgrad 1, Novo mesto. PRODAM nerabljen motor z menjalnikom in pogonom za avto R 4. Bajec, Jurčičeva 2, Novo mesto, tel. 21-921. PRODAM dva prašiča za zakol in kravo. Jože Grlica, Jelše 5, Mirna peč« PRODAM prašiča. Gori9ca vas 7, Mirna i KUPIM KUPIM motor znamke Mercedes 1113 ali 322. Darko Stojs, Sela 14, Raka. i KUPIM vse vrste srebra (kovance, posodo itd.) Leon Skrelji, Boršt 7, Cerklie ob KrkL ^ Kmetijski stroji^ PRODAM traktor Kramer 14 KM s koso, tri leta po generalni. Turk, Podgora 44. Straža. PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 2511 s kabino in plugom po ugodni ceni. Franc Povše, Klenovik 7, Škocjan. PRODAM 3 FAZNI MOTOR 1, 36 Hp, 915 obratov, in oljno peč EMO 5, prodam. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto. PRODAM električni kamin (3 KW), peč na olje in pony expres. Informacije na teL 24-422. POCENI PRODAM peč za centralno kurjavo 40.000 kkal na trda goriva. Anton Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto, tel. 22-025. PRODAM po ugodni ceni komplet (dve kolesi) za 9codo in verige. Alojz Kum, Zdinja vas 46, Otočec. PRODAM rabljen kombiniran štedilnik Gorenje za 3.500 din. Remih, Marjana Kozine 59, Novo mesto. PRODAM hladilnik Gorenje. Pader-šičeva 2, Novo mesto. PRODAM dva prašiča, težka 110 kg. Ivana Gorenc, Ratež (križišče). PRODAM prašiča in mlado kravo, 8 mesecev brejo. Franc Kupar, Goriška vas 12, 68275 Škocjan. PRODAM črno-bel televizor z digitalno uro Koerting, mali ekran, garderobno omaro dolžine 2 m, novo kuhinjo Kamelija z vgrajenimi gospodinjskimi aparati (štedilnik, hladilnik) z garancijo. Ul. Cankarjeve brigade, novi blok B 2/H, stanovanje 13, Trebnje. PRODAM fotoaparat Pentak on six s ' priborom (širokokotni objektiv, teleobjektiv, prizma s svetlo- POSEST v ca pr dam 20 arov zemljišča za vikknd. Iz Sevnice oddaljeno 15 km, iz Tržišča pa 8 km. Prodam 5 arov zemljišča, preregolanega. Dostop z vsakim vozilom. Poleg parcele je elektrika in studenčni izvir. Nevenka Zebič, Zavod za kulturo in Srosveto, Kvedrova 28 a, 68290 evnica. V SEVNICI PRODAM trisobno stanovanje s centralno kurjavo, telefonom, kletjo in garažo v oddaljenosti 8 km ter 11 arov zemljišča z lokacijskim dovoljenjem. Jože Novinec, Heroja Maroka 10, 68290 Sevnica. BLIZU POLJAN v Kalcah pri Mimi peči prodam vinograd (16 arov) z novo zidanico. Dostop z vsakim vozilom, elektrika je nad parcelo. Naslov v upravi lista (4466/80). PRODAM lep bukov gozd v izmeri 1 ha in 61 arov, oddaljen 1 km od vasi. C. Štravs, Vinkov vrh 8, Dvor. PRODAM hišo z vinogradom, gozdom in travnikom. Voda in elektrika v hiši, vseljiva takoj. Posestvo v Jablanci pri Boštanju 21. Olga Martinčič, Dom upokojencev Sevnica, Trg Svobode 17. V NOVEM MESTU PRODAM novo Marles hišo S-411 po ugodni ceni. Informacije po tel. (068) 25-935 ali 25-132. £ [TOPIJ MONTAŽNI DIMNIK l GIBLJIVO KIS L 0 0 D P OR N 0 OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO Uporabijo se za peC' in *otle od 4 OOO do lOO OOOKcal/h Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61080 Ljubljani. Opektflta U Td.: 22113 2M41 Teles: 31420 TU KIP Prodaja in strokovni nasveti: »OPEKARNA ZALOG l /Tei.: 21-403,22-291 do 57 let, zdravo in čedne zunanjostL Ponudbe pošljite pod šifro ..PRIDI, NE BO Tl 2AL“. V NOVEM MESTU ISCEM varstvo za 8 mesecev starca otroka od aprila 1981 dalje. Juršič, Prešernov trg 7, Novo mesto. IZGUBIL SE JE PES (nemSci ovčar) Bobi, star 10 mesecev. Najditelja prosim, da ga vme proti nagradi. Branko Zega, Vinji vrh pri Beli cerkvL JEEEtlCI^ OPOZARJAM vse občane KS Brestanice, posebno vasi Armeško, naj ne širijo neresnične govorice o meni in o moji zadevi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Lah, mlajši, Armeško 49, 68280 Brestanica. ifloBVESTiiAi m&mnm n n i napravami za izdelavo Črno-belih fotografij. Plačilo možno na obroke. Ul. OBVEŠČAM cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slike dobite takoj. Delovni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. OBVEŠČAM cenjene stranke, da smo že pričeli zbirati naročila za enodnevne piščance . VALILNICA PETELINKAR, Cegelnica 20, Novo mesto, teL (068) 23-384. VALILNICA NA SENOVEM OBVEŠČA STRANKE, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross‘‘ in rjave nesnice „Hisex“. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po tel. (068) 75-375 od 8. do 20. ure. Priporoča se MIJO GUN JI LA C, Valilnica, 68281 Se- OBVEŠCAMO CENJENE STRANKE, da bo 15. 12.1980 ponovno odprt brivski lokal na Glavnem trgu 18 (pri mostu). Priporoča se FRANC OBERC. RAZNO VITALEN 60-letnik s solidnimi prejemki išče življenjsko partnerico in sodelavko, razgledano, prijetne zunanjosti, s smislom za izlete, veščo pisarniških del, najraje mlajšo samsko upokojenko z vozniškim dovoljenjem. Poroka ni izključena. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro ,.SLOVENSKA OBALA . UPOKOJENEC (63 let) brez obveznosti, s svojo hišo, lepo pokojnino išče vdovo ali ločenko m PAVLIHOVA PRATIKA 1981 cena 1 VESELA •DEBELA • BRANA • ISKANA VSAKO LETO RAZPRODANA! 9. DECEMBRA je praznoval 50, let svojega življenja DRAGI MOŽ, OČKA, DEDEK, STRIC in BRAT IVAN CESAR iz Brezovega loga. Želimo mu še veliko zdravja in uspešnih let. Vsi njegovi! DRAGI MAMI MARIJI GAČNIK iz Creši\jic čestitamo za 82. rojstni dan. Želimo ji vse najboljše in veliko zdravih let - otroci z družinami! »aumssis Javno se zahvaljujem interni bolnišnici v Novem mestu za u spešno zdravljenje, celotnemu osebju, od strežnic do šefa oddelku bolnice, posebno dr. Starcu, sobnemu zdravniku in dr. Hadlovi. Predvsem pa želim vsem čim boljših delovnih pogojev. Pacient ANTON IVANETIČ. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta ANGELA BELE iz Dol. Lakovnic Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Posebno smo dolžni zahvaliti se 2iipančičevim in Možetovim za pomoč. Hvala podjetju 1MV in župniku za opravljeni obred. Želu joči: sinova France in Jože z družinama, hčerke Štefka, Milka in Ana z družinami ter ostalo sorodstvo „SOP" KRŠKO, specializirano podjetje za industrijsko opremo, Delavski svet TOZD STORITVE, Gasilska 3 objavlja profita dela in naloge tehničnega vodje tozd Storitve Pogoji: , — delavec * končano Solo tehniške ali organizacijske si**0 ali delavec s končano tehniško srednjo šolo gradbene sme . — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri vodenj proizvodnje ali v gradbeništvu, — 3-meseč no poskusno delo, — odslužen vojaški rok, — kandidati ne smejo biti v kazenskem postopku. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjeva J pogojev pošljite na naslov: „SOP" Krško, kadrovska sluz » 68270 Krško, v 15 dneh po objavi oglasa. . Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po ob) 09laS*- 905/50-80 V DOLENJSKI LIST >j>6djetje DOLENJSKI LIST, Novo IT A: občinske konference IZDAJA: Časopisno založniško piesto USTANOVITELJ LIS' Ribnica, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse nik: Niko Rihar. . ^nrni UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovo»^ urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej J0, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred 40« • Tehnični urednik Priloge: DaJan-taz«. Ekonomska propag Janko Saje in Marko Klinc. n*nina IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna nar° ggO 298 dn plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacu din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 3 - - (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temena ook ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolj strani 200 din. 1 cm na ' strani 320 din. Vsak mali : v enem stolpcu lbO din, l cm na ^ prvi srednji ali zadnji strani 250 dia 1 cm *j* ■ strani uv din. vsaK mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka na ^ beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št i* js 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informarJ., ne skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski«5 sKupS plačuje davek od prometa p ro iz vodo/, ijirai p. 33, telefoif 068) 23-61 oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p, 22-365 - Nenaročenih roki ■ Naslov ekonomske propagande u* ,^8) p. 33, telefon* „ — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne ..to ^ Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo i Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST St. 50 (1635) 11. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je tiho in nenadoma zapustila naša dobra mama in stara mama MARIJA BOBIČ iz Čadiaž Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakorkoli pomagali v življenju, ji podarili cvetje in vence ter jo spremili k zadnjemu in zasluženemu počitku. Hvala delovnim organizacijam za podarjene vence in denarno pomoč, kolektivu IMV Novo mesto, Krka Novo mesto, Iskra Šentjernej, Emona - mesna industrija Zalog, kolektivu SCG in njeni 00 ZSMS in 1. e, natakarski. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Iz srca hvala našim zlatim vaščanom, ki so nam bili ob strani v težkih trenutkih. V žalosti vsi njeni Mama, bolezni nisi prebrodila, ob 71. rojstnem dnevu si nas zapustila ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete FRANČIŠKE KASTELIC iz Šentjošta 10 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Kozoglavovim, Silvi Plantan, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh dneh, izreku sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se Tovarni zdravil Krka - tozd Zdravila za podarjena venca. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice za pomoč in skrb pri zdravljenju in za lajšanje bolečin. Hvala duhovnikoma za opravljeni obred, posebno dekanu za ganljive besede ter pevskemu zboru iz Stopič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in drage mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE SIMONIČ iz Drašič 37 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti do groba. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma v Metliki za nego in obiske na domu, Za lajanje bolečin, predsedniku ZZB Drasiči Marku Bajuku za Poslovilne besede pred domačo hišo, prijatelju Milanu Megušarju lepi govor ob grobu, kaplanu pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sinovi Ivan, Jože, Martin z družinami, hči Mirna z družino in Sest vnukov ; m ... V ra. -sl 12 A ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, brata, strica in svaka TONČKA REPOVŽA iz Kija se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, mu poklonili vence in cvetje ah darovali za mašo ter izrazili sožalje. Posebna hvala družini Krznar za nesebično pomoč in požrtvovalnost v času bolezni, župniku za lepo opravljeni poslovni obred ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Micka ter sestre in brata z družinami Šentjanž, 15.11.1980 ZAHVALA V 50. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ALBIN PRIJANOVIČ iz Malega Nerajca 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem * vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam na njegovi mesto za _ t za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA ^ 69. fetu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric FRANC GAŠPIR Iskre iz Malih Vodenic pri Kostanjevici reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem 2aJPodarjeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Posebno se nvaljujemo pevcem in organizaciji ZZB za spremstvo na zadnji 1 *n za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sestra, brat in ostalo sorodstvo ki ZAHVALA Ob izgubi našega nadvse dragega JANEZA LUNDRA iz Šentjerneja 4 smo ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Lj..................... Brezovici pri Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, znancem, prijateljem, Elektru Novo mesto, Elektru Šentjernej ter drugim. Najlepša hvala Društvu upokojencev Šentjernej za spremstvo s praporom, obema govornikoma ter župniku iz Brezovice za opravjeni obred. Žalujoči: vsi njegovi £ V SPOMIN 10. decembra sta minili žalostni dve leti, odkar je kruta usoda pretrgala življenjsko pot našemu dragemu FRANCIJU PRIMCU iz Dobmške vasi Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga še spominjate. Mama, sestra in brat decembra 1980 ZAHVALA V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric MARTIN ŽURA iz Trške gore Iskreno se zahvaljujemo vaščanom Sevnega za nesebično pomoč, vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in vence, ga spremili na njegovi zadnji poti. Nailepša hvala župniku za oprav (jem obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stric JOŽE ZORKO s Sel pri Otočcu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Posebej se zahvaljujemo dr. Pompetu ter vsemu strežnemu osebju šok sobe bolnice v Novem mestu. Žalujoči: žena Marija z otroki ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustila dragi mama, babica, prababica in sestra ANA SLOBODNIK iz Radoviče 35 pri Metliki Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Vidi , Stankovič za govor ob odprtem grobu, Jožetu Janžekoviču za govor pred domačo hišo in metliški godbi na pihala. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami ter sestra Pepca OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po krajši bolezni v 82. letu zapustil naš dolgoletni sodelavec JANEZ LUNDER UPOKOJENEC Od dragega pokojnika smo se poslovili dne 4.12.1980 na pokopališču Brezovica pri Ljubljani Ohranili ga bomo v lepem spominu. TOZD ELEKIRO NOVO MESTO IN OO SINDIKATA V SPOMIN 4. decemhra je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric in brat LEOPOLD GRDIN iz Omika Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči: vsi njegovi SVET OSNOVNE SOLE VINKO PADERŠIC-BATREJA BRUSNICE razpisuje dela in naloge RAVNATELJA OSNOVNE SOLE Vinko Paderšič—Batreja, Brusnice Kandidat za ravnatelja mora poleg pogojev v 511. členu zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje iz zakona o osnovni šoli in je moralnopolitično neoporečen ter ima vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse. Rok za prijavo je petnajst dni po razpisu. Prijave naslovite na OŠ VINKO PADERŠIČ-BATREJA, BRUSNICE, „za Svet OŠ Vinko Paderšič—Batreja Brusnice razpisno komisijo 903/50-80 DOLENJSKI UST 23 farmacevt wivivl lL*'imis'^ l* lV'^ ll M - -r*' „.***' *****’ \|frSV KO SE BOŠ ODPRAVLJAL NAKUPOVAT ****** , P^° .****’ NOVOLETNA DARILA, ****** ^ ***** *** .*•** STOPI V VELEBLAGOVNICO KI SE JE ZA TVOJ PRIHOD t>0^ _**** DOBRO PRIPRAVILA. & .*** nama KOČEVJE ZA PRESENEČENJA POD NOVOLETNO JELKO TI Z OBISKOM VELEBLAGOVNICE nam* ZATO NE BO ZMANJKAl PRIKLADNIH IDEJ Nedavnega petega republiškega in 26. državnega prvenstva v ocenjevanju sobnih ptic - oba sta bila med zadnjimi prazniki v Ljubljani - seje udeležilo tudi pet članov Društva za varstvo in vzgojo ptic. Trije izmed njih so prejeli skupno kar pet medalj in sicer zlato, srebrno in tri bronaste. Zlato medaljo na republiškem prvenstvu in srebrno na državnem je prejel Anton Guštin in sicer obe za istega kodrastega severnega kanarčka. Bronasto medaljo na republiškem in državnem prvenstvu je dobil Silvo Guštin in sicer obe za kolekcijo kanarčkov me lan in. Bronasto medaljo na republiškem prvenstvu je prejel še Anton Stimec, prav tako za kanarčka me lan in. Na letošnjem republiškem prvenstvu so prikazali gojitelji 650 ptic, na državnem pa so dali v oceno celo 1500 ptic. Kočevci so letos prvič sodelovali na državnem prvenstvu, medtem ko so doslej le-na republiških, in dosegli tudi svoj največji uspeh, ki je plod načrtne večletne vzgoje ptic. TRIM LIGA ZAKONCEV Komisija za rekreacijo zakoncev iz Mozlja pri Kočevju že tretjo leto zapored organizira TRIM ligo zakonskih parov v kegljanju. Za letošnjo tekmovanje se je prijavilo 12 parov iz vse KS Ivan Omerza. Organizatorji so odločili, da bodo tri kola odigrana letos, tri pa naslednje leto, in sicer v januarju in februarju. TRIM liga zakoncev v kegljanju je edino rekreacijsko tekmovanje v okolici. Za organiziranje tekmovanja pa organizatorjem manjka denarja. Zato so zaprosili za pomoč KS IVAN OMERZA Livold. Ker je liga zakonskih parov v kegljanju organizirana samo za zakonce iz KS IVAN OMERZA, upamo da prošnje ne bodo odbili. M. K. RAZDOR: PADLI ŠTIRJE DIVJI PRAŠIČI Za člane lovske družine iz Loke pri Zidanem mostu je bil prvi četrtek v decembru dan velike lovske sreče. Na Razbor se je iz bližnje hoste zateklo kar deVet divjih prašičev, ki so si iskali hrane pod snegom. Lovci so šli po njihovi sledi, opazili so jih prav pod razborsko cerkvjjo. V družbi tovarišev je lovec Tone Vresk iz Razbora ustrelil velikega merjasca, težkega 180 kg, in tri manjše prašiče, težke blizu 80 kg. Pet živali se je v strahu razbežalo. Tov. Vresk je za uspešen plen dobil mnogo čestitk, ustreljenega prašiča pa so poslali Lovski zvezi v Ljubljano. S. SKOČIR Člani kočevskega društva pa ne goje le sobnih ptic, ampak skrbe tudi za zunanje. Prosijo tudi vse občane, posebno še tiste, ki imajo radi ptice in naravo, naj jim predvsem pozimi pomagajo in jih krmijo. Zvedeli pa smo, da člani društva ptice tudi prodajajo občanom, ki jih žele gojiti in sicer predvsem kanarčke in papige. Kanarčki - samci so po 400 din, samice po 200 din, papige pa po enotni ceni 300 din. Podrobnejše podatke o rejcih lahko dobite pri tajniku društva Silvu Guštinu, Grajska pot 8, Kočevje. J. PRIMC DAN REPUBLIKE V MOZUU Tudi letos je kot vsako leto mladinska organizacija pripravila in uspešno izvedla prireditev v počastitev dneva republike. Razen uspelih recitacij smo letos prvič pripravili tudi KVIZ tekmovanje in sicer na temo NOB 1941 - 1945. Na kvizu so sodelovale vse Štiri mladinske organizacije iz KS Ivan Omerza. Zmagala je ekipa iz Livolda, pred Cmim potokom, Mozljem in Dolgo vasjo. Kultura nam je potrebna. Zgovoren dokaz je bila nabito polna dvorana prosvetnega doma v Mozlju. Po končan' prireditvi je KK SZDL podelila priznanje OF tovarišema Ivanu Lavriču in Koširju Srečku. OO ZSM Mozelj pa je podelila Dragid Lebar in Francu Salamonu lepi knjižni nagradi za požrtvovalno delo v preteklem obdobju. 01 salon novki pohištva komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 PET CENTIMETROV DO GOLA - Sodnik sobotnega novinarskega brcanja Joco Petrič je imel veliko dela, njegova posebnost pa je bilo dosojanje prostih strelov iz same g<* črte. Sicer pa si je to lahko privoščil, saj tokrat ni bilo na tribuni kontroloija sojenja.(Foto: J. Pavlin) Nogometna lekcija Večei Peto srečanje novinarjev Večera in Dolenjskega lista V času, ko se je večina novomeških družin spravljala k sobotnemu kosilu, se je v novomeški športni dvorani pričel brcalni del že petega tradicionalnega srečanja novinarskih hiš mariborskega Večera in Dolenjskega lista. Naj takoj neskromno povemo, da smo Dolenjci ponovno pokazali veliko gostoljubnost in domačnost, saj smo Mariborčanom za kosilo servirali natanko 8 zadetkov. Prebava baje ni bila najboljša. Sicer pa je natanko 7 gledalcev (za kakšnih 700 je bilo v dvorani še prostora) imelo kaj videti. Oslabljena vrsta Novo-meščanov na čelu z veteranom . Marjanom Leganom je Štajercem pripravila pravo lekcijo modernega nogometa, rezultat 8:1 v korist domačinov pa kaže na velik napredek dolenjskega nogometa (med novinarji seveda — op. p.). Preden so se Štajerci sploh pošteno dotaknili žoge, še posebej velja to za njihovega vratarja, j e bilo na semaforu že 3:0. Najprej je Janez Pezelj v V^želji, da reši svoj gol, zadel nasprotnega, maio zatem pa se v seznam strelcev vpisala j* hitronoga napadalca Legan ® Dušan Pezelj. Seveda bi bito krivično, ko ne bi omenili * Joca Retarja, po splošni oceni najboljšega moža v novome*' vrsti, ki je tik pred konce® polčasa velikodušno posodil nekaj nogometnega znanja Bojanu Budji, da je še ta zatre®' štajersko mrežo. Izmed sobotn® vidnejših brcalnih osebnosti ®°" ramo omeniti še Dušana LazaiJ4; ki je, navzlic temu da na tribun* ni bilo nobene ženske, branil v velikem slogu, in pa seveda tist® sedem domačih navjjačev. ^l s° za rezultat tekme zvedeli šele v bifeju. Toliko o športnih razsežnostih srečanja, ki pa je imelo tud1 nekaj drugih značilnosti. Le da je za ovekovečenje teh kronistu srečanja zmanjkalo prostora, fotografu pa filma. Kovačeva kobila pač ... Na svidenje ob petem zaporednem porazu Štajercev spomladi v Mariboru! b.b Željnske jame vse čistejše Zato bi lahko spet odprli zazidani izvir v Podturnu in tako preprečili nadaljnje poplave na območju Zeljn Kljub slabemu vremenu med nedavnimi prazniki k očevski jamarji niso počivali, ampak so pregledali stanje podtalnih voda v nekaterih pomembnejših jamah na Kočevskem. Ugotovili so, da se je po prenehanju obratovanja kočevskega rudnika znatno izboljšalo stanje v Zeljnskih jamah, in sicer v tistem njihovem delu, kjer je odpadna voda rudniške seperacjje naredila skoraj nepopravljivo škodo. Kompleks Zeljnskih jam ima preko 4000 m ugotovljenih rovov. To ni le največja jama na Dolenjskem, ampak je pomembna tudi zaradi arheoloških najdb. Jame so bile mnoga leta znane kot turistična zanimivost, kasneje pa so rudniške odplake del rovov uničile, nekateri deli jam pa so postali zaradi „živega blata” za nepoučenega obiskovalca smrtno nevarna past „Živo blato” je židka usedlina iz rudniške sepera-cije, ki ga je sem nanesla voda. Ponekod je to nevarno blato gl ko celo nad tri metre. . «. Med tem b latom si je zdaj voda utrla pot Samo blato pa suši in postaja trše, tako da je -nekaterih krajih že možno stop nanj. j Ker skozi jamo ne umazana, ampak čista voda, pr gajo kočevski jamarji, naj bi P° # no odprli zazidani izvir v pri Dolenjskih Toplicah. ^ . v0do ga pred leti, ko je tam skupaj ' bruhnilo ven blato kocev jj rudnika. Ce bi zdaj izvir 0 tako obogatili Obrh in Krko s ^ vodo, na območju Zeljn P* _ # bilo več občasnih poplav, ki začele, odkar je izvir v P° zazidan. KAKO PRITI V DELAVSKO ULICO? V Repič evi dragi so prometni znaki ter druge table za usmerjanje prometa skromno razporejeni, pa ni nič čudnega, če tujci, ki varčujejo z jezikom, tavajo, iščoč posamezne ulice. Enako bi se godilo Leonu Tujčiču, če ne bi odprl šipe na avtomobilu in če ne bi povprašal prvega Repičana: ..Oprostite, mi lahko poveste, kje je Delavska ulica? Prišel sem obiskat prijatelja.” „Malce zapletna pot je do nje, vendar če boste pazljivo poslušali, jo boste kljub temu našli.” „Spomin imam še kar v redu,” se je pohvalil Leon Tujčič, Repičan pa je nadaljeval: ,.Najprej boste krenili po ulici skupnosti otroškega varstva, pri drugi svetilki boste krenili desno v Ulico izobraževalne skupnosti. Ta ulica je precej ozka, kot tudi Ulica kulturne skupnosti, v katero boste zapeljali pri rdeči hiši na levo. Ulica kulturne skupnosti je najkrajša v Repičevi dragi, nadaljuje pa jo Ulica telesnokulturne skupnosti, ki je edina v našem mestu še neasfaltirana. Ko se ponovno prične asfalt, vedite, da ste že v Ulici skupnosti socialnega skrbstva, ki so jo modernizirali samo zato, da vozniki ne bi prenašali z nje blata na Ulico zdravstvene skupnosti, ki se odcepi od Ulice socialnega skrbstva desno pri debelem kostanju. Pri zdravstvenem domu boste ponovno krenili na desno in boste vozili dobrih dvesto metrov po Ulici skupnosti za zaposlovanje, lesena tabla vas bo potem usmerila v Ulico raziskovalne skupnosti in na koncu te zapeljite v levo v Ulico komunalne skupnosti. Da ste v Ulici komunalne skupnosti, ne bo težko ugotoviti: spoznali jo boste po tem, ker je prekopana po dolgem in počez, ker že skoraj leto dni zamenjujejo stare cevi kanalizacije z novimi. Tik pred koncem razdrapane Ulice komunalne skupnosti zavijte v levo. Po napisih na hišnih številkah boste ugo- tovili, da ste v Ulici stanova*1! ske skupnosti, kipravokotn seka Ulico skupnosti pospeševanje kmetijstva. "e J te se po tej ulici, a ne kraja. Pri mesnici, v kat boste videli štiri mesai)*' prazne kavlje, dajte levi sin ni kazalec in nadaljujte pot P Ulici skupnosti za var^.v pred požarom. Deset me“ pred napol požgano hiSo P usmerite svoj avtomobil Delavsko ulico. Se jjravii boste zapeljali v levo.” „Zelo zamotano. priznati,” je globoko zavzom nil Leon Tujčič. „ e „A tudi zelo dragOi L pripomnil Repičan in Je j" tem seveda mislil na benca*’ ki bo zgorel v Tujčeve m°,0,iU' TONIGASPEBtoj Le trdo delo rodi sad! . * s ! Med letošnjimi dobitniki diplom in nagrad, ki jih je za dosežene uspehe na področju inovacij že tretjič podelila novomeška občinska raziskovalna skupnost, je tudi Tomislav Petkovič, dipl. veterinar in dipl inženir, sicer pa namestnik direktorja za bazično proizvodnjo v novomeški Krki, ki ji je s svojim znanjem in delom s krajšo prekinitvijo — 2 leti je delal na Danskem - zvest že 16 let. Tomislav Petkovič je po končani gimnaziji v Rumi v Vojvodini uspešno dokončal študij na veterinarski in biotehnološki fakulteti v Zagrebu. Dve leti je bil tudi asistent na splošni mikro-bilogiji na zagrebški fakulteti, od koder so ga „potegni-li“ v Krko. V Krki so takrat začeli s prvimi investicijami v fermentacijo, kar je pomenilo tudi velike možnosti za razvoj lastne raziskovalne dejavnosti Petkovič je v Krki organiziral prvi mikrobiološki laboratorij, ga opremil z vsem i potrebnimi laboratorijskimi instrumenti in seveda izučil ves kader, laborante. „ V začetku je bilo težko, saj nismo imeli izkušenj. Začeli smo tako-rekoč iz nič. Danes je veliko lažje delati, saj imamo izurjen kader, kdor pa pride na novo, se lahko hitro vpelje, ker je vse že dobro utečeno," pravi Petkovič. Odkar je zaposlen v Krki, je izdelal že precej tehnologij. Ko pa govori o tem, ter o doseženih uspehih, ne pozabi omeniti dobrih sodelavcev, brez katerih marsikaj ne bi bilo možno. Seveda pa je potreben nekdo, ki daje ■ ideje, kaj bodo sploh delali Tomislav Petkovič je nosilec tehnologije OTC (oksitetra-ciklina), ki ga še danes proizvajajo, tetraciklina, pa tehnologija za izdelavo vitamina B 12 in bacitracina -antibiotik, ki se uporablja največ v živinoreji - pa še nekaterih drugih. Prijavil je tudi dva patenta: na področju proizvodnje vitamina B 12 in več tehničnih izboljšav pri proizvodnji bacitracina, ki bodo zmanjšale stroške 0. proizvodnje za 40 od- % stotkov. Večino teh proizvo- jj dov Krka proizvaja največ za 4 izvoz, saj so domače potrebe £ glede na njihove kapacitete * hitro pokkite. Za proiz- 0 vodnjo bacitracina pa so kapacitete premajh ne, zato 0 jih bodo z novo investicijo J razširili za 100 odstotkov. 0 .JVaši proizvodi so po kvali- £ teti in kvantiteti - treba je 0 namreč dobiti neko določe- £ no količino, da smo konku- g renčni na tujem trgu - na svetovni ravni, tako da s prodajo na tuja tržišča, ki nam prinaša dragocene devize, ni težav. Poleg tega mikrobiološka panoga s surovinami nima pretiranih težav, saj so domače, pa tudi domača tehnologija je že dobro razvita. Z licenčno tehnologijo pa izkušnje niso najboljše, saj nihče ne bo prodal svojih najnovejših dosežkov. “ Tomislav Petkovič ima svoje delo rad, predan mu je ,yZ dušo in telesom". , JI rez tega uspehov ne bi bilo," pravi, ,jaj je za mikrobiološko panogo treba veliko volje, trdega dela, Kdor tega nima rad, ne zdrži Delati je treba stalno, kontinuirano, tu ni vikendov, prostih dni Iz narave izolirane mikroorganizme na gojiščih je treba stalno kontrolirati, testirati, vzdrževati Sicer bi bil tisti povprečni čas od treh do petih let, ki je potreben za proizvodnjo (širšo) novega proizvoda, veliko daljši, ali pa rezultatov sploh ne bi bilo. Sicer pa imam jaz še srečo. Marsikdo dela, raziskuje tudi 15 let in več, pa nima „česa pokazati". Mnogi kolegi so šli na boljša, bolje plačana delovna mesta - iz mikrobiološke panoge, kar bi tu di jaz lahko storil vendar nisem, saj denar ni vse. “ Diploma novomeške občinske raziskovalne skupnosti je Tomislavu Petkoviču prvo tako priznanje za številne uspehe pri raziskovalnem delu. Je pa predlagan za Kidričevo nagrado, ki bi bila lepo priznanje njegovemu delu. ZDENKA UNDIČ-DRAGAŠ' 0 \ Ž I gi I 0 0 0 0 0 \ Odličja za kočevske ptiče Dve medalji na državnem in tri na republiškem prvenstvu — Doslej največji uspeh kočevskih ptičarjev HflUl PRILOGA CEBEM INZNN4J STANA ŠA no/*id, Bratislava, Portorož — to so trije vars' 'rie*niki v sicer stari P^ksi zdravljenja in Po Va *dravia s pomočjo izdelkov, ki nastajajo t)ar|Stot'Sočletni »tehnologiji” v čebelnjakih. apjtes strokovnjaki govore o apipreventivi in f!lapiji, nekdaj pa so ljudje samo dejali, da je ^od d0t>er za t0 'n ono ter ^ ^ebe'j* P*k ne ^ 1 vedno. In če so stari Grki rane mazali z leta °1rn' naš slovenski zdravnik Filip Terč pa je čebei že Pokušal zdraviti revmatizem s apit 11 m. struPom, potem ie jasno, da sta huderap'ia 'n apipreventiva po nazivu sicer res nadal Sodoljna stvar, po svojem bistvu pa le V *ivi,an^e sto*etn'h človekovih izkušenj. ^tn dridu so strokovnjaki na 1. mednarod- ni^ s,rnP°2iju o apiterapiji leta 1974 začeli *nan 'i vsakovrstn° navlako in delo postavili na Sn 6ne teme*je, tako da so v Bratislavi na 2. pr°D°r'*U *e 'eP napredek uporabe *drau-,Sa v Preventivnem zdravljenju ter pri pQcja ’en!u nekaterih vnetij. Okrepljeni s ^di ' 'n ana''t'čnimi izkušnajmi so govorili 'eti l rna*'čnem mlečku in cvetnem prahu. Dve 'tern aSne*e' ^978. leta, pa so na 3. mednarod-'2s|etJ,SlrriP“'iu v Portorožu imeli v rokah Va|e J ^ številnejših raziskav, ki so dokazo-cvetnj s° med> matični mleček, propotis, ***erv Pr3*1 'n čebe|i' struP pomembna naravna kar 200 ur. .Že" po 100 urahu Je'' ddM , halucinacije, nato ja padel v delirij, po 150'Urah pa popolnoma izgubil spomin. Zanimivo je. d® so tako on kot številni drugi, s katerimi so delal1 podobne poskuse, okrevali že po desetih do dvajsetih urah globokega spanja. Se bolj kot na nespečnost reagirajo Živci na popolno temo in tišino. Že po nekaj urah 50 ljudje, ki so jih zaprli v prostor, katerega stene niso prepuščale svetlobe in zvoka, dobili krče, začeli so jokati. Smptomi so bili podobni ko* pri nespečnosti. Dokaj dobro pa človek prenaša toploto, reki' bi vročino, saj ima organizem neverjetno dobro urejen sistem toplotne regulacije in to . potenjem na koži. Liter potu odvzame tel®*^ 2400 kilojoulov. Teža organizma se zmanj : lahko pride do izsušitve. Če človek izflLi® zaradi potenja 2 odst. telesne teže, nastop* ® velika žeja; pri 4 odst. se osuši ustna votlina, Pf' 8 odst. zmanjka sline. Pri 10-odstotni izgubi I že v nevarnosti življenje, zanesljiva smrt P8 i®' če zaradi potenja izgubimo 15 do 20 od telesne teže. S potenjem v puščavi na primer izgubim® liter in pol tekočine na uro, rudarji pa izgub0 enakem času kar 2,5 litra znoja. Pri težkem fizičnem delu se človek ne samo poti, ampaks močno dvigne tudi njegova telesna temperatura, celo do 40,8 stopinje Celzija, kar l^b* povzroči okvare možganov ali srčno kap. g Če pade telesna temperatura pod 29, stopinje Celzija, odpove temperaturni uravnal sistem organizma in po medicinskih spoznanji je človek, katerega telesna temperatura P®d pod 22 stopinj, mrtev. Vendar so tudi tu izjeme. 21-letno DorotnV Stevens so nekega zimskega jutra 1951 n? nezavestno v snegu. Ko so jo pripeljal' bolnišnico, je bila njena telesna temperatur 17,8 stopinje Celzija, srce je udarjalo le 12-krat na minuto. In vendar se je dek prebudilo, ušlo smrti. Res so ji mora amputirati obe nogi in devet prstov, vendar) Dorothv umrla naravne smrti 23 let kasneje- Kar se žeje in lakote tiče, velja, da I pomanjkanje vode veliko hujše ko pomanjkanje hrane. Človek lahko načelno zdr* brez vode le tri do štiri dni, nato nastop1)® halucinacije, krči in smrt. Lakoto je 'a~® prenašati, zabeležili so primer, ko je č,oV*. vzdržal brez mrvice kar 42 dni. So pa tudi tak < ki morajo naložiti na ravno toliki minut, če n še pogosteje. gremo na sneg Če je. prekasno, da bi dedek Mraz prinesel vašemu šolarju topel komplet za na sneg ali pa pisan brezrokavnik za v šolo, boste vaše Janeze in Mojce s temi stvarmi lahko razveselili z zamudo, morda do zimskih počitnic. Iz debele volne pleten daljši pulover, v katerem je hkrati pletena kapa— kapuca, je imenitno varovalo proti mrazu. Če napletete v enakem vzrocu še nogavice, ki segajo iz škorenjcev celo nad koleno, je otrok zaščiten proti hladu. Tak modni komplet ima še to dobro lastnost, da prerasle in prekratke hlače lahko otrok ponosi. Tribarvni brezrokavnik za šolarja, ki ima vzorčasto pleten le prednji del, bo vzel mami ali babici res malo časa, ampak sinek bo nanj ponosen. domače kače klopotače Ne veste, kam z drobnimi klobčiči volne, ki se nabirajo po predalih, in tu di niste posebno vešči ročnih del? Koristno boste porabile ostanke volne tudi začetnice, če se lotite kvačkanih ali pletenih, vsaj meter dolgih okroglih kosov, ki jih potem nagačite ali z ostanki pene ali pa s krpami, in modelirate še kačjo glavo. Ne bo težko, igrača pa bo malčkom v veselje in otroški sobi v okra«. bukova ostriga Bukovo ostrigo, poleg zimske štorovke edino zimsko gob ,smo omenili že v prejšnjem zapisu, tokrat pa si jo poglejmo nekoliko pobliže. Gre namreč za gobo, ki po svoji kvaliteti sodi v sam vrh, zato nič čudnega, če jo v nekaterih vzhodnih državah že kar umetno vzgajajo. Bukova ostriga raste sedaj, najprej pa jo bomo našli na listnatem drevju, bukvah, tudi na štorih. Je pa nevarna zajedaika, ki se od drevesa ali štora ne loči, dokler ga ne izčrpa, če za ločitev seveda poprej ne poskrbi človeška roka. Goba raste zmeraj v velikih skupinah, tako da najdišče zadošča za gobjo prehrano ene družine domala skozi vso zimo. Klobuk gobe je školjkast, z zavihanimi robovi: sprva je sivo modro žametast, pozneje pa že vijoličasto moder in celo rjav. Kocen je kratek in debel. Meso bukove ostrige je belo rumeno, sprva mehko, pozneje pa prijetno žilavo. Ima prijeten okus po lešnikih, kulinarična vrednost pa po mnenju nekaterih daleč presega celo vrednost gobanov. Bukova ostriga je vsesplošno uporabna. Pripravljamo jo lahko dušeno, v golažu, juhi, za omake, obare, lahko jo tudi sušimo, vlagamo soljeno ali v kis. In še nekaj: nevarnosti za zamenjavo ni, po možnosti pa nabirajmo le mlade gobe. GOBJI ZAVITEK Če hočemo nasititi šitri osebe, potrebujemo: listnato testo, pol kilograma skute, pol kilograma gob, 2 dl smetane (sladke), drobtinice, 1 margarino, peteršilj, česen, čebulo, sol. Testo razvaljamo, posujemo z drobtinicami ter prelijemo z raztopljeno margarino. Del testa (pas po vsej dolžini) namažemo z nadevom in ga zvijemo. Nadev: Na olju ali masti spražimo na drobno zrezano čebulo, dodamo sesekljane gobe, peteršilj, česen, sol in nekoliko vegete ter pražimo nekaj minut. Ko se vsa zadeva ohladi, primešamo skuto in nadev je pripravljen. Zavitek pečemo pri temperaturi 200 stopinj le 15 do 20 minut. ZAČASNO SLOVO OD GOB Zima je že kkepko pokazala zobe, zato tudi gobomanija počasi jenjuje. Vse do pomladi bomo poslej tole rubriko polnili z domačimi, včasih že pozabljenimi. nasveti in recepti iz d0 ^ kuhinje, popestrenimi s tern onim iz področja kulinarike, str® be in še česa. Za pomoč zaprosili znanega strokovnjaka tem področju, NovomeS^1" Petra Bevca, ki že za na,le^ številko pripravlja povsem dom3 silvestrski menu. GOBJA OMLETA Omenjeni nadev lahko uP°r®" bimo še za drug način Prlpr3J-^ Pripravimo testo za omlet0' J spečemo, napolnimo z nadelo > prepognemo in postrežemo. PIŠČANČJA OBARA Z GOBAMI Za štiri osebe potrebujemo. ' kg piščančjega mesa, 2 kg mešani gob (lahko tudi zmrznjenih), bulo, olje, peteršilj, česen, vegel* V ponev s spraženo čebo'<> damo na kocke narezano meso gobe. Po nekaj minutah praženj8 dodamo moko in jo spražimo, nato vse zalijemo' z - vodo < pustimo eno uro.-raft Zakuhamo še žličnike in P* nudimo z ajdovimi žganci. Va,lstvu" napovedali s interniranje prebivalstva z it,,.,0®!8' ..kjer vladajo nenormalne razmere”, in "•'Janje talcev. ^ K istem mesecu je poveljnik divizije »Isonzo" v general Emil io Coronati, predpisal enotam, da po ,,očiščevalnih akcijah" sezname oseb, ki pridejo v poštev za talce. Tudi XI. Armadnega zbora general Mario Robotti je objavo razglasa o streljanju talcev, sklicujoč se »Okrožnico št. 3 C", od divizijskih poveljstev da morajo biti na seznamih talcev navedene »za katere je trdno ugotovljena krivda ali komunističnega delovanja", za njimi pa osumljenci. « vJA ^S8 ie razvidno, da so talci, zaprti predvsem v ^oy nasTaboru v Ljubljani In v sodniji kem zaporu v n>estu, čakali na svojo usodo že pred 24. aprilom P<* ko sta Robotti in Visoki komisar za Ljubljansko Emilio Grazioli objavila omenjeni razglas o lanju talcev. Navajamo njegova določila: RAZGLAS O STRELJANJU * 'če bi se od danes dalje dogodil še kak umor ali ŠOllJiu utTtora zoper pripadnike oboroženih sil, brj J*ka9a zbora ali državnih oblastev, italijanske *y««» 8,1 slovenske civilne osebe, ki kakorkoli Ul( 0 sodelujejo z oblastmi in se pokoravajo njihovim C * podčrtal A. Š.), »kakor tudi zoper državljane ' zavezniških ali prijateljskih držav, bodo, če se BoHua* 9,eda zgoraj omenjenih zločinstev nagibi ll v iT® narave ali kakor koli škodljivi ugledu države, in "Sfrsil U,8h po zlo4in*kem dejanju ne izsledijo krivci, z**"® ~ PO možnosti na kraju, kjer se je zločinstvo kog, 0 osebe, o katerih se je ugotovila da so pristaši °bW ma' 8,1 J® ugotovljeno, da podpirajo državnim tvom protivno delovanje ... Pry| * *®z štiri dni so bili pri Radohovi vasi ustreljeni it * v Ljubljanski pokrajini; štirje so bili pripeljani v®9® mesta, dva pa iz Ljubljane. 'r!®ni®m osvobojenega ozemlja pod Gorjanci se je tu**i število borcev Gorjanske čete, ki se je v Z naredbo štabe 11L grup* odredov z dne 9. maja Gorja ovala 13. maja na Pragu v Kobilah na v Gorjanski bataljon s tremi četami kot 4. is Dolenjskega odreda. Prva ali Kostanjevi tka četa 1*4 » v°cktvom Ignaca Kraševca—Marka odšla v Polom jrt?*t8,'i*vico in že v naslednjem tednu s položajev rni (# SI1 novce-Avguštine—Orehovec— Dobe, primerni-Kr^ p®Pad in obrambo, blokirala posadko v mestu na tstu živalstvo je po naročilu partizanov prekopalo g^onekod so bili izkopani strelski jarki, je by ®*nikova poročila in tudi domači viri pričajo, da njihova oblast od druge polovice maja za nekaj Okolij °nr»ejena skoraj izključno na mesto z najbližjo Prim®rT’ih krajih so bile stalne partizanske straže, omeniku na Oštrcu so pod talci napisani Jordan, Sintič in Koračin, na spomeniku na pokopališču v Kostanjevici pa med borci le Jordan in Žarn. V avli oddelka NOB Dolenjskega muzeja so vsi štirje napisani med žrtvami fašističnega nasilja, kakor že pred tem v knjigi »Padli v ognju revolucije", ki jo je lete 1971 izdala Zveza NOV občine Krška Po kriterijih, po katerih smo sicer izdelali seznam v avli oddelka NOB, bi morali biti vsi štirje, nedvomno pa Jordan in Žarn, zapisani med padlimi aktivisti Osvobodilne fronta In kakšna je bila usoda dne 24. junija aretiranih in v juliju v -internacijo odgnanih Prečenčanov? Ivan Jarc, član Partije, je s svojimi brati organizirano deloval v narodnoosvobodilnem gibanju od samega začetka V njihov dom se je zetekel prvi novomeški partizen Ivan Bartdj. Izbral je prostor v gozdu med gradom Luknjo in Brezovo rebrijo, kjer so taborili borci snujoče se novomeške partizanske čete, zbiral zanje hrano in orožje. Po kapitulaciji Italije to ga pri Postojni, ko je bil na poti domov, zajeli Nemci, ga zaprli najprej v Trstu, nato pa poslali v taborišče v Nemčijo, od koder se je vmH po končani vojni. Umrl je marca letos. USODE DRUGIH Ludvik Jara sekretar partijske celica se je vrnil iz intemedje po kapitulaciji Italija Vstopil je v partizane, kjer je deloval na gospodarskem področju. Živi v Podgori pri Prečni. Stane Jarc, član Partije, se je po zanikanju obtožb odloči braniti z molkom, zaradi česar je prišel v samico, kjer je odklanjal tudi hrana Iz bolnišnice v Novem mestu in Ljubljani je bil poslan v nevropsihiatrični oddelek ljubljanske bolnišnice na Poljanskem nasipu, kjer je, še vedno občasno pogreznjen v molk, dočakal kapitulacijo Italije in tudi konec vojne. Živi v Bršljinu, Novo mesta Viktor Jarc se je po kapitulaciji Italije prebl v južno Italijo do zaveznikov. Domov se je vrnil po končani vojnL Umrl je leta 1976. Slavko Zupančič se je po internaciji zaposli v Ljubljani. 'Živi ar Prečni. Njegova s sestra Marica, učiteljica, je bHa kot aktivistka Osvobodilne fronte aretirana in zaprta v Italiji Konec decembra 1943 se je vrnila v Ljubljano, toda že v začetku januarja 1944 sojo umorili domobranci s Sv. Urha pri Ljubljani. Jože Zupančič je bil po prihodu z Raba mobiliziran v partizane, od koder je dezertiral in se pridružil domobrancem, med katerimi je dočakal konec vojna Umri je leta 1945. Lojze Colja sin šolskega upravitelja v Prečni, ki so ge domobranci po prihodu iz internacije umorili konec novembra 1943 v Ljubljani, je bH po prestani internaciji ustreljen v ljubljanskem Tivoliju. Franci Pečarič je dva dni pred aretacijo dopolnil komaj 16 let. Na poti iz internacije so ga v Ljubljani aretirali domobranci Po zvezah mu je uspelo priti v partizana Po vojni se je izšolal za plota Junija 1951 se je pri opravljanju dolžnosti smrtno ponesrečil. Njegova mati, aretirana decembra 1943, se je vrnila iz taborišča v Nemčiji že po končani vojnL Lesni manipulant Lovrečič s Primorske, ki s* je v juniju nastanil v Pečaričevi gostlni, se je po prihodu iz internacije zaradi osiabljenostl najprej zdravil v bolnišnici v Ljubljeni. Stane Švigelj se je po Hegelnem delu v Ljubljani vključil v Krimski bataljon in je sodeloval v napadu na Lož oktobra .1941. Po razpustu enote ss je vrnil v Ljubljana nato pa se je umeknil k svoji sestri učiteljici v Prečni Iz novomeškega zapora je bil interniran v Padovo. Konec oktobra 1942 gs je voješko vojno sodišče v Ljubljani zaradi ilegalnega dgla pred vstopom v partizane at odsotnosti obsodilo na 30 let zapora. Iz taborišča je bi poslan v Parma Nemci so ga decembra 1943 odgnali v Nemčijo, od koder se je vrnil po končani vojni Živi v Ljubljani ANTON ŠTAMPOHAR Priloga dolenjskeg Kriminalisti novomeške UNZ so pred dnevi zasegli enajst skorajda popolnoma novih hond, kavasakijev in suzukijev, motorjev, katerih skupna vrednost presega 200 starih milijonov. Novica o tem je seveda čez noč postajala osrednja tema mestnih in pouličnih razgovorov v Novem mestu, Metliki in še kje. Razumljivo, saj je to po nedavno obravnavanem primeru iznajdljive devizne gospodinje iz Metlike nov primer kršenja in izigravanja uvoznih predpisov, da o nedovoljenem kupovanju deviz pod roko seveda niti ne govorimo. Enajst 600-, 700- in celo 1000-kubičnih motorjev je pod ključem, prebivalci nekaterih novomeških ulic pa se lahko poslej mirno predajo nočnemu počitku, ki so ga lastniki hond, kavasakijev in suzukijev doslej kalili z nočnimi dirkami. In kaj je z lastniki? Ti za uvoze omenjenih motorjev niso imeli uvoznih pravic, saj je znano, da lahko motorna vozila uvaža tisti, ki je v tujini zaposlen več kot dve leti. Zato verjetno ni potrebno posebej zapisati, da so bili motorji uvoženi na imena naših zdomcev. Kako? Ljubitelji jeklenih konjičkov z nekaj več kubiki so si pač poiskali zdomce, jih primerno ,.prepričali" o namenu in vrednosti kupčije ter nagovorili za pooblastila, s katerimi so se potem podali nakupovat v Avstrijo. Tam so zatem nakupili kolesa, seveda za devize, ki so si jih sami priskrbeli. O tem slednjem bi sicer bilo moč napisati novo zgodbo, vendar tokrat ostanimo pri ugotovitvi, da je šlo v vseh primerih za nezakonite nakupe deviz, za kar bodo kršitelji seveda tudi kaznovani. Naj ob tem omenimo, da je bila cena enega kupljenega motorja vključno z vsemi dajatvami v poprečju preko 150.000 din. IZPOD ŠOTORA V HIŠO IN SLUŽBO Romi, ki žive v 11 naseljih na območju novomeške občine, so nadloga in bolečina hkrati. Občani so v največ primerih jezni nanje in jih ne marajo, ker ženske vsiljivo prosjačijo po mestu, brskajo po kantah in pustijo smeti razmetane, mimogrede pa samo čakajo na priložnost, da bi lahko kaj smuknile v „mažo". Na poljih Romi še vedno delajo škodo, če pa jim kdo reče žal besedo, postanejo večkrat napadalni. Opiti moški so tudi že vdirali v bolj samotne hiše in s silo jemali, kkr se jim je zdelo. To pa je ena plat romskega vprašanja, gledana samo površno in po načelu: „Ni moja skrb zanimati se zanje, naj občina kaj naredi..." Videti in poznati je treba Žabjek — še bolj na dnu življenja je naselje v Žužemberku — odpreti vrata (če so!) barak, pogledati noter, pokukati v lonec, Kogar potem ne stisne pri srcu, ga najbrž nima... Iz Žabjeka hodi že nekaj Romov in Romk vsak dan na delo v mestne tovarne, otroci pa v šolo ali v vrtec. Ker je naselje brez vode, je razumljivo, da se nimajo kje umivati, zato so očitki o smradu in umazaniji neprimerni. Po mnenju vseh strokovnih služb je osnova za spreminjanje romskih razmer voda, zato so hoteli letos v Žabjek napeljati vodovod z združenimi sredstvi iz raznih občinskih virov. Kopali. so že jarke, pa so štirje lastniki zemljišč v Bučni vasi to preprečili. Akcija se je ustavila, čeprav je bilo z njo že precej stroškov. Blizu Mokrega polja se je romska družina naselila v železniškem vagonu in je na najboljši poti k civilizaciji. Tudi zaposleni so že, otroci pa v šoli. Pa so mlade Romke čez nekaj dni prijokale na občino: „Domačini so nam premetavali vagon, da si v njem ne upamo bivati. Pustili smo ga, kjer je, pa se naselili v bližini pod šotorom.''. V krajevni skupnosti pa trdijo, da sploh nimajo nič proti tem Romom, da jim niso premetavali bivališča in da so se izselili pod šotor zato, ker pač ne zdržijo med stenami. Ugotoviti, kaj je res in kaj ni, v takem primeru ni lahka stvar, četudi komisije obiskujejo teren. Dejstvo je, da se domala povsod krajani branijo soseske Romov in morda razen v Šmihelu pri Novem mestu, kjer so zanje postavili prvi zidani objekt za stanovanja prav na pobudo krajevn skupnosti, drugod zanje ni takega razumevanj Kaj narediti? Nedvomno se romsko vprašan) v novomeški občini bistri in z velikkmi napon! bil zadnja leta dosežen občuten napredek, najnovejših podatkih je bilo samo lani in ,et“ zy reševanje romske problematike porabljenih občini Novo mesto 4,7 milijona dinarjev. Za J® Romčke v vrtcu, za izplačilo otroških doda* > za šolanje, program usposabljanja pred zapW1 vijo, za razne oblike socialnih ukrepov in P°m° in za stanovanjsko gradnjo v Šmihelu. K t sredstvom je socialno skrbstvo Slovenije pr'sP® valo 430.000 dinarjev, kar je tudi napredek, upoštevamo, da so bili prej Romi šteti izkljuc kot občinska zadeva in folklora. Trenutno 534 Romov, kolikor jih j® "a območju novomeške občine, živi v 106 druž|n*'• Te imajo 107 predšolskih in 104 šoloobve otroke. Zaposlenih je samo 62 Romov, čerav' je za delo sposobnih 146. Medtem kose Ho < naseljeni v 10 krajevnih skupnostih, P*t0.P? selijo iz šotorov v boljša bivališča in ' komunalno opremljena zemljišča, da bi hiše, pa Žabjek, Pogance in Žužemberk l leglo vsega slabega, kar pripisujemo Romom, teh treh naseljih živi 348 ljudi, kar je več polovica vseh. . . Zanje bo potrebno v novem srednjero'c načrtu doseči vsaj dva, če ne tri ,ko^j0 napredka. Predvsem bo potrebno doseči^ . usklajenost akcij, za kar bo skrbela str®< enota za delo z Romi, ki bo začela delati z letom. Potrebno bo doseči, da bodo ^ Romčki vsaj dve leti pred vstopom v ^ obiskovali organizirano varstvo, in v osno ^ šolah bo potrebno za romske šolarje dopolnilni pouk ali celodnevno va.re!Vftvne pomočjo skupnosti za zaposlovanje naj de ^ organizacije z več razumevanja zaposlujejo ob predhodnem tečaju usposabljanja. Tak dela se je nedavno tega začel za 40 n) Romov, ki se učijo osnovnih higiens"' zdravstvenih navad ter teorije in prakse za b poklic delavca. - daio Nujno pa je hkrati z vsem tem pospešiti iz lokacij za gradnjo hiš in postopno razselitev treh zloglasnih romskih naselij. Ne H"0 e(rl pričakovati, da bo Rom vzdržal na delo mestu, v urejenem okolju, če ga bodo kar v zbadali zaradi umazanije, zamujanja m ne . y nosti. Dokler pa se po službi vrača dela barake brez vode, elektrike in možnosti * tudi od njih ni mogoče zahtevati, naj prihaj J delo čisti in umiti. Če bodo imeli prostor, kamor bodo lahko tud' lužek SlOini, mescu... -T-pretopljen v pijačo. V veliko primeri postavili zasilni štedilnik, posteljo 'nv ornar0',u*e|< ne bo več, včasih celotni, mesečni zas namreč preostaja samo ta možnost. ^ ZASEGLI ZA 200 MILIJONOV HRUPA precejšnja, danes dosega vrednost enega^ ~ n\ t\e motorja tudi do 250,000,00 din, zato ka ^ t bodo ravno nizke. Tudi na vprašanje, kal ra motorji, danes še ne moremo dati 0<'j| Skupaj s kupci in zdomci čakajo od $ deviznega inšpektorata. Ena od možnosti J > bodo prodani na licitaciji. .nS| obravnavajo pa tudi življenje slovens izseljencev drugod na ameriških tleh. se mora protestirati naskrivaj v zatohlih, zako in malo znanih prostorih. t\\ Vroče je, ne vem, ali zaradi vročega dnev zaradi gneva, ki me žge kot žerjavica, stopim k oknu, da me objame svež zrak. Z postarane ženske in plaha dekleta se sl< sumljivo ozirajo vame. Najbrž se iirn * je predobro oblečena, da bi spadala mednje. Sic n, božji modrosti in pravičnosti, oiisim grožnje in lisičje razlage njigovih »Gospod je dober, ni kriv, časi so revni, moja obleka preprosta, a v primeri z nii!’° n# kar čedna. Nasmejem se jim prijateljsko 'n mi vrnejo nasmeh, gledajo me zaupneje. Bolj ko jih gledam, bolj se mi pred očmi P° .. slika »tkalcev" iz Hauptmannove drame. S« danih, pol golih, bolnih od hudega, ležeč«1 ^ ^ slami v pol podrtih kolibah na bregu potoka« ^ robu gozda. Vidim jih, kako se končno upr jp razbijejo 'gos(x>du palačo, se čudijo ble* sijaju, gladijo lepe predmete v svetlih sob3 Slišim jih peti uporno pesem, ko korakajo ^ ulicah, kličejo boga na pomoč, grozijo tistirn* , se jim nočejo pridružiti. Iščejo jih P°' ’jj, razpadlih kočah in jih s silo vlačijo v svoje vr v upor. V mislih prisostvujem tud' ^ zborovanjem — in vse je tako podobno temu< se godi okrog mene ... In naposled jih vidim poražene, P°TjVj|fl kesanja polne, zvijajoče se zopet pod gospoo« . g bičem. Vidim duhovna, ki jih tolaži, jim fl0^ božji modrosti in pravičnosti. Slišim 9°sPfC«,v: premalo: tudi on ima težko življenje, skrbi." In trdo življenje mezdnih sužnjev — ..«*• teče naprej po starem... .it«. Od nekod se sliši glas orgel, petje zvonjenje, ker je nedelja. Vmes se ognjevite, prepričevalne besede voditelja, * ^ zmerom govori z odra in verjame, da b° ^ končno pridobil za borbo, ki naj bi omogočila boljše življenje. Vzduh v začrneli, revni dvorani P05^ i(1 neznosen. Že je napol prazna, ko odhajanj gredoč proti domu se dolgo ne morem zav,ati) da živim v najbogatejši deželi na svetu in v 1931 po Kristusu ... 30ca priloga dolenjskega lisM l»6t HVU3'IOM AONH3#3Hd prebrali smo območje poetičnega. Seveda pa je vprašanje, ali po pot, ki jo je avtor ubral, nekoč široka cesta. iz izložbe 0 testeninah vzamemo, da pridevnik j-npva-' y zbirki Nova proza, ki j zdaja Državna založba Slove-ko!' pomeni vsebinske in obli-p ne novosti v slovenskem { *nem ustvarjanju in ne zgolj del°Vne °Predelitve nastanka iku Potem moramo priznati, da Pina proznih sestavkov, ka-* Je Saša Vuga zbral pod ničnim naslovom »Teste-bivših bojevnikov", upra-I® izid v omenjeni zbirki. „0® namreč v tej k njigi ubira t a> izvirna pota pri obliko-JM svojega pisanja. Ijl,'",ec se s takšnim pisanjem veri strinia ai' Pa ne — več je kn V^° ^kih, ^ jih po tovrstni vei Produkciji ne žeja pre-~ vendar ko knjigo prebira, vil a. Pnstati na avtorjeva pra-niti '9re' fabule kot rdeče niti' °k katero bi se lahko oprl, ?n ,na 9re za razvoj posameznih sta • V’ ^u9a izrisuje vrsto katere p°min :Ustvi določajo tako vednost, premisleki, Primerjanja. Zgodovinski do-vdki so tako predstavljeni i vem toni kot razglabljanja 'n Dr,r . •ki iti rt30®' razvezani so časovnih jQ ruQih vezi; svobodno stopa-v v odnose s časovno in obi!lnsk? drugačnimi stvarmi, *j at®rih se njihov pomen tudi e osvetljuje. drd8ač ltJak5n° nepregledno, nefabu-v času in prostoru pisanje je navsezadnje n P°^obn6 nekakšnim testeni-Zh L četudi avtor naslova l ,ka ni izbrat iz tega premisle-•a. 5*iub vsemu pa knjiga po V> » ti1 v?*11 zazveni ubrano. r&ffth-MS -skrivnost tega, naj 7Wlak bralec sam. Sft * * knr ena vrednost nove Vugove ^l'9e je očitna. Pisatelj obvla-ij i^ik, oblikuje ga z veliko Pdselnosti, posluha, odpira sto n°Ve 'zraze možnosti. Me-018 pisanje zdrsne že v In vprašanje je tudi, ali bo po nji še kdo krenil, ali pa bo Vuga ostal popotnik. M. MARKELJ v preobratu V zgodnjih jutranjih urah lanskega 17. julija je umrl Adolf Hitler. Zadela ga je možganska kap. Vse je bilo končano v nekaj minutah. Smrt ga je doletela v trenutku, ko je Adolf iz Barunaua ob Innu zvedel, da je dosegel svoj življenjski cilj: postal je gospodar sveta. Seveda ne gre za resnična dejstva. Nanje bo naletel le bralec, k i bo vzel v roke nenavadno delo Miloša Mikelna „Adolfa Hitlerja tretja svetovna vojna in kratki kurz vladanja za začetnike", ki je nedolgo tega izšlo v zbirki Nova proza pri Državni založbi Slovenije. Kot je slutiti iz naslova samega, gre za dvoplastni pripovedni organizem, ki ga okvirja znanstvenofantastična pripoved o tem, kako Adolf Hitler s pomočjo svojih zvestih strokovnjakov vodi svet v uničujočo tretjo svetovno vojno, ob koncu katere naj bi se pojavil kot rešitelj zahodne civilizacije pred aziatskimi h ordami. Hitlerja njegovi privrženci pitajo z lažnimi poročili o potekanju vojne, ki je izmišljena in le plod oddelka za informiranje. Hitler torej umre z lažno predstavo o zmagi. Mikeln pa v zadnjem poglavju razvrednoti vso pripoved v navadno pijano blebetanje domnevnega pobeglega mladeniča, ki sam zase trdi, da je živel v tajnem Hitlerjevem štabu. Vse je zamajano in dvomljivo ob realnosti, kakršno Mikeln izriše v zadnjem poglavju. Drugo plast pripovedi predstavljajo vrinjena poglavja nekakšnega kurza o modrosti vladanja, ki naj bi ga vodil ostareli Hitler v svoji politični šoli. V modrovanjih ostarelega vojnega zločinca je veliko poenostavljanja, grobega prevračanja in napenjanja zgodovine na kopito, toda v vsej kolobociji se kot rdeča nit vleče ironični podton nezadovoljstva nad človekovo nezmožnostjo, da bi mogel vladati brez nasilja, ideologij, nemoralnosti, prisile, goljufij. Čutiti je osnovno spoznanje, da človeštvo izgublja bitko s samim seboj in se utaplja v kaos preobrata, kateremu bo sledilo nekaj novega, boljšega. M. MARKELJ pred viharjem Slovenska matica v Ljubljani je nedavno izdala novo knjigo dnevniških zapiskov Edvarda Kocbeka Pred viharjem, ki dopolnjuje njegovi dve knjigi Tovarišija in Listina. Tudi v tem delu gre namreč za dogajanje med vojno in pred njo, zlasti pa za začetke nastajanja Osvobodilne fronte, pri kateri je sodeloval tudi Kocbek. Medtem ko je v Tovarišiji Kocbek objavil zapiske od maja 1942 do konca aprila 1943, ko je bilo veliko zborovanje aktivistov Ljubljanske pokrajine, v Nazadnje je celoten Boccacciov »Dekame-ron" prišel na tukajšnji knjižni trg pred slabim poldrugim desetletjem. Tedaj (1966) ga je poslovenil Andrej Budal, v eni knjigi (na biblijskem papirju, dodana je bila razprava Erosa Sequija) je izšel pri Cankarjevi založbi. Odtlej smo dobili še en ali dva priložnostna izbora teh znamenitih renesančnih novel. Kot drugo delo v zbirki Okrogle povesti pri že omenjeni založbi je „Dekameron" spet dostopen v celoti, prevod je tokrat opravil Niko Košir, na običajnem papirju pa je bilo obsežno delo moč zvezati le v dveh knjigah. „Dekameron" je tako proslavljen v svetovni književnosti, da o njem ni mogoče povedati domala nič takega, kar ne bi bilo že izrečeno. Zato ne kkže drugega, kk da ga predstavimo čim bolj na kratko. Giovanni Boccaccio ga je ustvaril sredi 14. stoletja. Sto novel je povezanih z okvirno pripovedjo o sedmih ženskah in treh moških iz Firenc, ki se v času velike kuge zatečejo v podeželsko vilo in si čas desetih dni krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Te so različne po obliki in dolžini, običajno jih imenujemo novele, saj besedila v glavnem res sodijo v to prazno zvrst, med njimi pa so tudi anekdote in celo daljše povesti. Snovno segajo zvečine na področje erotikk, mestoma govorijo o viteško plemeniti in poduhovljeni, v ospredju pa je drzno čutna ljubezen. Razen prvi in deseti dan pripovedovalci namenjajo zgodbe določeni temi. Tako se drugega dne zvrsti deset pripovedi o muhavosti usode, nato o .doseženih, največ ljubezenskih željah, zgodbe četrtega dne govorijo o tragičnih stvareh, petega o ljubeznih, ki se končajo srečno, šesti dan je posvečen hitrim in duhovitim odgovorom, sedmi pa zvijačam spretnih žensk. Osmega dne si pripovedovalci krajšajo čas z zgodbami o šaljivih spletkah, katerih žrtve so nespretneži in rogonosci, deseti dan pa je namenjen pripovedim o velikih in plemenitih delih. I >K K A M K RON Na osnovi orientalskih zgodb, antičnih motivov, kronik in srednjeveških zbirk, ustnega izročila in sodobnih dogodkov, je Boccaccio izdelal pisano paleto psihološko prepričjivih likov iz različnih družbenih slojev, razgalil je fevdalne dvorce, samostane in mestne hiše, ulice in vaške trge. Zanj so vsi ljudje enaki že po naravi, razlikujejo se samo po pameti in vrlinah. „Dekameron" je imel velik vpliv na renesančno in še kasnejše pripovedništvo in celo dramatiko, iz njega so črpali motive, posnemali njegov slog. Tolikšna slava, kot gre v italijanski in svetovni književnosti npr. Dantejevi „ »Božanski komediji" ali Petrarkovim »Stihom" v pesništvu, gre Boccaccioni zbirki novel v pripovedništvu. Za konec naj omenimo še docela postransko, a za tiste, ki jim bo ta zapis morebiti vzbudil skomine po nakupu torkatne izdaje »Dekamerona", nedvomno bistveno stvar. Za dve knjigi je treba odšteti 960, pred poldrugim desetletjem pa je bil »Dekameron" dostopen že za — 45 dinarjev! D. R. Listini pa zapiske o dogajanjih v času od maja do decembra istega leta, se v knjigi Pred viharjem z dnevniškimi zapiski nekako dopolnjuje. V njej so namreč objavljeni dnevniki iz časa pred vojno, to je iz let 1938, 1940, pa tudi medvojnega leta 1942. Tako kot že v prejšnjih knjigah se tudi tu srečujemo z avtentičnim pričevanjem o času, zlasti pa o na Stanku Osvobodilne fronte in deležu levo usmerjenih katoličanov, ki so se pred vojno zbirali okoli revije Dejanje, ki jo je Kocbek urejal in izdajal. Predvsem je za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja pomemben dnevnik, ki sega v čas pred vojno, to je v leto 1940. V tistem času je bila Evropa namreč že v vojni, medtem ko je bila Slovenija in z njo Jugoslavija še sredi na-vidneznega idiličnega miru. Toda Kocbeku, pesniku in mislecu, so že tedaj razkrivale premise bodočega razvoja v Evropi. Hkrati z doživljanjem tistega časa, ki je ohranjeno v njegovih zapiskih, pa že tudi izvemo, kako so se v tedanji Sloveniji urejale sile. Prav zaradi tega imajo zapiski izredno dokumentarno vrednost ne samo kot intimno pričevanje o času, marveč tudi kot zgodovinski dokument. Knjigi so dodani še članki Slovenski človek, Slovensko izseljenstvo. Narod in Slovenci in politika, ki jih je avtor objavil v reviji Dejanje. J. SIMČIČ knjige za vsakogar dobrih knjig med delovnimi Oivoh' Tovrstno kulturno poslanstvo je t;' °dilna fronta v zgodnjih petdese-naložila Prešernovi družbi. In dosega ob koncu leta, in naročniki prejmejo '* redne zbirke- Seveda je fl|0Va družba tudi sicer prisotna *lovenskim bralstvom, saj slednje knjj*. po delih iz zbirke Ljudska p* ,n Po reviji Obzornik, os« Pedwnim je Prešernova družba ^mindvajsetič izdala svoje redne Pril knjige. Tokrat jih je šest, število naslovov v zbirki se je tako povečalo na 1841, skupna naklada pa presega sedem milijonov izvodov. Ti podatki (da ne naštevamo še drugih) dovolj zgovorno pričajo, da kulturna delovna skupnost, ki se ponaša s Prešernovim imenom, ni izneverila pričakovanj ustanoviteljice. Koledarski del »Prešernovega koledarja 1981" je opremljen z barvnimi posnetki del slikarke Ivane Kobilce; izbor slik in zapis o umetnici je delo A. Žnidaršič. Kratek Titov življenjepis je prispeval F. Šetinc, ob skorajšnji 40-letnici Osvobodilne fronte razmišlja M. Ribičič, sploh pa prinaša koledar še vrsto zanimivih besedit: od zgodovinskih in literarnozgodovinskih do publicističnih (med temi najdemo tudi T. Kneza sestavek »Novo mesto skozi čas"), ne nazadnje pa moramo omeniti še literarne prispevke M. Kranjca, D. Debiča in S. Lenardiča. Po ustaljeni navadi knjigo zaključuje kronika dogodkov v zadnjem letu, poprejšnje očitke glede nepreglednosti koledarja pa zavrača vsebinsko kazalo. Slovensko literarno novost predstavlja Antona Ingoliča roman »Delovni dan sestre Marije". Gre z a razmeroma lahkotno pripoved o doživetjih patronažne sestre, ki v enem dnevu obišče precej bolnikov, jim po svojih močeh lajša tegobe, se telesno preda zdrave-čemu se fantu (ki popoldne umre), prekine ljubezensko razmerje z Ijubo-sumnežem in zvečer, preden utrujena zaspi, upa, da je dopoldne zanosila. »Torej ne bom več.,, nisem več sama." Posebno pretresljiv ni tale Ingoličev roman, zaradi privlačne berljivosti pa bi mu lahko rekli kkr sodobna večernica. Janez Menart se je pred sestavljanjem knjige slovenskih otroških pesmi »Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece" odločil, »da bo v knjigo zajel čim več najboljših in dobrih pesmi, ne glede na to, kdo jih je napisal in v katerem času so nastale." Tako je iz bogate zakladnice pesmi za otroke izbral predej nad sto besedil domala petdesetih slovenskih pesnikov in pesmi uredil v vsebinsko zaokroženih skupinah, pri čemer ni upošteval časovnega zaporedja njihovega nastanka. Knjiga kajpak ni antologijskega značaja, kaže zgolj sestavljalčevo mnenje o tem, kaj je najboljše in dobro, temu mnenju pa gre zvečine pritrjevati. Knjige (z risbami jo je opremila Marlenka Stupica) se bodo zagotovo razveselili mladi bralci. Prof. dr. Miha Likar, ki je spisal že precej knjig o medicini, je poskrbel za umljivo in dokaj izčrpno knjigo za vsakdanjo rabo. »Zdravje v družini" prinaša v petnajstih poglavjih obilico podatkov o človeku od spočetja do starosti, ob poučevanju o sestavi in delovanju človeškega telesa pa je glavni smoter knjige v nudenju navodil, kako živeti, da se izognemo bolezenskim nevšečnostim. Če pa te že pridejo, daje knjiga tudi napotke o prvi pomoči. Najobsežnejše delo v pričujoči pošiljki knjig Prešernove družbe je »Velika zmeda", poromanjena kronika o usodnih dogodkih stare jugoslovanske države v aprilu 1941. Gre za delo (prevod je opravil Stanko Janež) srbskega pisatelja Stevana Jakovljeviča. Kronika obravnava najprej dogodke v zvezi z razsulom kraljevine, ki se je po prikkjučitvi fašistični zvezi znašla v ognju vojne in razpadla. Ta del je spisan dokaj na splošno, sledijo pa mu pripovedi o dogodkih, kakor so jih doživeli posamezni u jetniki, pripadniki starojugoslovanske vojske. In slednjič je tu še t i. nagradna knjiga, roman »Blodni ogenj in plamen" nemškega pisatelja Maxa von der Gruena. Zgodba o garaškem in nevarnem delu rudarja je menda obarvana dokaj življenjepisno, kritika jr priznava nenavadno ostrino pri obravnavanju socialnih in drugih krivic, ki so upogibale hrbte delavcev v času nemškega gospodarskega čudeža. Roman, eno redkih zahodnih literarnih stvaritev, ki razgaljajo tegobe sodobnega delavstva, je poslovenila Majda Novak. D. R. kratka romana Prva ženska, ki je bila pred nedavnim sprejeta med nesmrtnike znamenite Francoske akademije, je književnica Margue-rite Youroenar. Dobitnica več književnih nagrad je na Slovenskem docela neznana, po zaslugi založbe Obzorja pa sta nam zdaj dostopna njena zgodnja kratka romana »Milostni strel" in Aleksis ali študija o brezplodnem boju", izšla sta v eni knjigi poslovenil pa ju je Vital Klabus. Obe pripovedi sta tako rekoč brez dogajanja, posredovani sta v prvi osebi ednine, torej sta svojevrstno razmišljanje o doživljajih junakov. Prva govori o nenavadnem razmerju med mladima človekoma, ki sta v Kurlandiji priči krvavih bojev med boljševiki in intervencio-nisti po oktobrski revoluciji. Zunanje divjanje se odraža v njuni notranjosti, zato je ljubezen daleč od sproščenosti. Končno se ona zave, da je vsakršno vztrajanje brez smisla — in tako jo on na njeno željo ustreli. Nič manj mračna ni druga zgodba. Gre za dolgo pismo mladega moškega ženski, s katero se je ločil. S pisanjem skuša razčleniti, kaj je botrovalo razdoru med njima, vzroke išče v okolju pa tudi v posebnosti njunih značajev. Izkaže se, da sta bila preveč samosvoja, zato je bilo skupno življenje nemogoče že od samega začetka. Pravi način za vnovično potrditev osebnosti obeh je bila tako le ločitev, zato je ne kaže obžalovati. Oba romana je pisateljica komentirala na začetku šestdesetih let; kaj je čez desetletja po nastanku del menila Yourcenar-jeva, lahko beremo v dodatku. Gre za pojasnjevanje, kaj jo je vodilo k umetniškemu popisu nenavadnih usod, razložila pa je tudi svoj pisateljski prijem. oga dolenjskega rdečimi kapucami na glavi. Skupina se pomika od kmetije do kmetije, od koče do koče. Pri vsaki ustavi in zapoje pesem. Ob petju se v oknih prižigajo luči. Od kmetov dobijo bogata darila, medtem ko se otročad radovedno gnete v razsvetljenih oknih. Kmalu sije zlatorumena luč iz vsakkga okna po vsej dolini. Prišla je Lucija, v najtemnejši letni čas je prinesla luč — novo upanje za novo rast in novo življenje. Tako je po vsej Skandinaviji, po vaseh in po mestih. V najtemnejšem letnem času v najtemnejšem delu Evrope se je do današnjih dni ohranila tradicija čaščenja luči. Vendar pa je malo verjetno, da se danes izbrane najlepše skandinavske mladenke zavedajo, da hodijo po že pradavni gazi, ko se odpravljajo na pot s svojo pesmijo in lučjo. Pred njimi je hodila od srednjega veka sem krščanska svetnica Lucija, ki je nasledila, potem ko jo je zaman poskusila zatreti, že utrto snežno gaz od svoje poganske prednice Sredozimke, katere lik se je že izgubil v sivi davnini. Nekoč pa je bil poznan po vsej Evropi, tudi pri nas, le da je bil znatno resnejši in grozljivejši. To je bil ženski demon smrti in teme, ki je s svojo pojavo poganjal strah v kosti in vlival spoštovanje pred neznano temo. Strah in pozneje molitev sta bila odkupnina za upanje, luč in novo življenje. Lucijina noč je po starem julijanskem koledarju še v srednjem veku veljala za najdaljšo. Tako je pisal Primož Trubar. Šent vid ima dan nerdalši, Lucija pak ner ta kratši, spet Vid ima nuč nermanšo, šent Lucija pak nerdalšo. To seveda ni ustrezalo resnici, kar je papež Gregor XII. leta 1582 v svojem gregorijanskem koledarju popravil. Lucija pa je ostala na 13. decembru in še naprej strašila in vzbujala upanje po naših krajih. Na Dolenjskem je od njene pojave ostalo bore malo. Več se je ohranilo v vzhodni Sloveniji, kjer so pojave Lucij in spremstva v marsičem, kljub veliki prostorski oddaljenosti, spominjale na njene nordijske sestre. Nekaj ljudskih verovanj in vedeževanj pa se je tudi pri nas ohranilo. Tako v Beli krajini na dan Lucije niso delali z živino, da bi si ne poškodovala vida. S pomočjo Lucije se je dalo tudi napovedati vreme za naslednje leto. Vsak od dvanajstih dni od Lucije pa do božiča napoveduje vreme za enega od mesecev v naslednjem letu. Lucija pa je pomagala tudi'dekletom zvedeti, kateri fant bo njihov bodoči mož, fantu pa je s pomočjo posebnega stolčka, ki ga je moral sam napraviti na Lucijino in na njem sedeti pri polničnici, pokazala, katere ženske so ciprnice, da si ne bi po pomoti kakšne nakopal na glava Vsa ta pričevanja in vraževerje izpričuje, da je bil tudi ta dan nekoč zelo pomemben v življenju naših prednikov, le da so mu čas in pritiski različnih kultur že skoraj popolnoma zgladili obrise. Da pa je lahko december, če že ne poln vraž, verovanj in praznoverja, kot je to bil nekoč, še vedno lahko poln snega in teme, nam dokazuje letošnja zima. TONE JAKŠE Nekako do konca prejšnjega stoletja je bila slovenska domača lesna obrt še zelo živa vse od Kolpe in Roga, preko Ribnice in okolice do Loža in Blok, čez Rakek in Planino na Logaško planoto, na Hotedrščico, Godovič in Črni vrh. Od tod je prehajala čez Zadloge v Idrijsko hribovje na Vojsko, proti Cerkkemu v Selško in Poljansko dolino. Po škafarstvu je slovel tudi Bohinjskk kot. Vsekakor pa je po „suhi robi" najbolj znan ribniški konec. Ribničani so že zelo zgodaj dobili pravico prostega trgovanja z domačimi lesnimi izdelki. Friderik III. jim je leta 1492 podelil poseben patent, ki je dovoljeval prosto trgovino. Z lesnimi izdelki so Ribničani trgovali po vsej Avstroogrski, trgovske zveze pa so vodile tudi v Italijo, Nemčijo, na Grško, v Španijo, na Bližnji vzhod, v Afriko in celo v Indijo. Marija Terezija je ribniškim in kočevskim vasem, ki so se ukvarjale s suhorobarstvom, pravice znova potrdila in skušala celo s šolanjem domačo lesno obrt dvigniti na višjo raven. Slovenska domača lesna obrt ali suhorobar-stvo je poznalo ali pozna tele glavne dejavnosti ali stroke: obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo, žličarstvo, kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo in rešetarstvo. Skoraj vsi suhorobarji so bili tudi kketo-valci, na svojih krošnjarskih potovanjih pa so veljali za dobre obrtnike, ki so mimogrede popravili to ali ono orodje ali posodje. In kaj vse so zdomarji nosili v svoji krošnji! Med posodjem so bili škafi, čebri, kadi, banje, banjice, pominjeki, ribarji, žehtarji, napajači, merniki, putrhi, pinje, banjke itd. Posodi, ki ji danes pravimo šlaf. sp v Ribnici še pred nekaj desetletji rekli kebel, keblica. Les za našteto posodje sta dajala le smreka in jelka. Med žličarske in ku halničarske izdelkk so šteli ali štejemo žlice, kuhalnice, mešalke, polentarje, korce, mešalke, zajemalke, velnice, nečke, nože, trkala ali žvrklje. Žlice izdelujejo iz javorovega lesa, kuhalnice pa vedno iz bukovine. Velnice, mešalke, zajemalke in izplakovalke večkrat izdolbejo iz lipovine ali topolovine, ker so lažje. Posebno raznovrstni so izdelki ročnega mizarstva. Med njimi so kuhinjske deske za testo, meso, čebulo, leseni modeli, kalupi za maslo, perilniki, perilne deske, ribežni, strgala, strgalniki za zelje, repo, hren, kumare, kuhinjski sušilniki, obešalniki, solnice, žličniki, igrače itd. Ročno mizarstvo je v zadnjem času zelo napredovalo, saj so suhorobarji preprosto orodje nadomestili s sodobnimi stroji. Slednji so prišli prav predvsem pri izdelkih, ki jih izstružijo; to so krožniki, sklede, korci, prosleni valjarji, kuhinjska kladiva itd. Najstarejša panoga lesne domače obrti je nedvomno lesno orodjarstvo. Najbolj živa je bila tam, kjer je bilo dovolj primernega lesa, predvsem bukve, leske, drena, bresta, gabra, maklena. Iz tega so izdelovali grablje, vile, kosišča, toporišča, greblje, loparje, kljuke, obroče za vrvi itd. Ta panoga obrti najhitr?)* nazaduje. Delo je namreč najbolj zamudno|f1 predvsem ročno. Stroj nikakor ne mor* nadomestiti rok, nekaj čisto drugega je vzeti v roke ročno in ne stojno izdelano sekirmo toporišče. Poglavje zase v lesni obrti je rešetarstvo. Bistveni del rešeta je dno, podno. Lahko je leseno, žimnato ali žičnato. Lesena podb® tkejo ročno na posebnih statvah. Najprej pripravijo vitre. Gladke leskove ali jesenove palice koljejo, cepijo na drobne vitre tf posebni napravi. Vitre zgladijo in jih primerno razrežejo v rezirju. Velika podna za rete pletejo podnarji na roko, druga podna pa ženske na statvah. Podna povežejo v svežnje,n jih oddajo rešetarjem. Rete imajo svoja imena. Poznamo ali ®° poznali drobotovne, križarke, redke, cvet®r0 in goste, rešeta bobovci, fižolovci, ravšeljm, ržena, pšenična, lanena, podbojce, tkančke, sita za moko in še bi lahko naštevali. Rešeto ni bil izdelek, ki bi se dal napravi11 doma in prenašati ali prevažati na trg. Ker je zavzemalo preveč prostora, si je rešetar naloz' polno obodnih kolačev in poden ter potem ,z njih sproti izdeloval rešeta. Rešetar je krošnjo sproti dopolnjeval. Pole? domačih krajev je vsak krošnjar, ki je dal kaj nase, vsako leto obšel še avstroogrskk dežele-Videti jih je bilo na Češkem, v Galiciji i® Romuniji. KrOšnjarstvo je imelo svoja nenapisf1?8 pravila, ki so se jih zdomarji vestno držali m jih spoštovali. Pravice so se dedovale. Tako je imel vsak krošnjar svoj določen okoliš—rajon, ki ga je po njem prevzel sin ali bližnj' sorodnik. Sredi rajona je imel krošnjar prijateljsko hišo—kvartir, kjer je hranil Od tod je robo raznašal po okolici in tja dp doma naročal novo. Ko je sin začel odrašča®, ga je krošnjar jemal s seboj in uvajal v P0^ Dandanes je suhorobarstvo že bolj ?e turizma in spominkarstva kot pa samostoC1* gospodarska panoga. Če ne verjamete, Pre" štejte, koliko lesenih žlic ali krožnikov je * vaši kuhinji in kolikokrat jeste z njimi al' 1 njih. Če drugega ne, bo vsaj v zaprašeni® slovarjih slovenskega jezika ostalo na desetin* in stotine imen za posamezne lesene izd*l*® naših prednikov. In najbrž ga ni med nami, kj se ne bi strinjal, da je zaklad tudi vsak slovenska beseda. PRIŽGALA JE LUČ Jesenske megle se v začetku decembra grozljivo spustijo nad gluhi gozd. Sivi oblaki pokrivajo doline. Ne prepuščajo več tolažilnih sončnih žarkov in ne dajo več očem, da bi se spočile na vrhovih bližnjih vršacev. Tam gori v sivini so se zdržile temne sile s svojimi temnimi naklepi. Njihovo orožje je hlad in sneg, ki ga ob zavijanju burje pošiljajo v dolino, njihova zaveznica je noč, vsa mogočnejša in vse daljša. Močno je že najedla dan, mrak se zajeda po pobočju navzdol in z njim prihaja vse bliže predirljivo volčje tuljenje. So to res voleje? Mar ni med tuljenjem prepoznati tudi glasov naših rajnikov? Mar ne begajo tam gori v temi njihove nepotolažljive duše in se s kraljestvom noči bližajo, da bi poravnale stare krivične račune? Kraljestvo teme je kraljestvo mrtvih. Luč je kraljestvo življenja, toplote, rodovitnosti. In luči je vse manj. O groza! Lani je v borbi med nočjo in lučjo zmagala luč. Kako bo letos? V življenju je vse tako negotovo in naša moč je majhna. Kaj lahko storimo mi, drobni, nevedni črvički? Tako so modrovali in se bali naši predniki v temni davnini. Mi jih danes le težko razumemo. Le od kod njihov strah? Saj so pota nebesnih teles in vrtenje naše zemlje povsem določena in jasna stvar. Letni časi so stalni in nepremakljivi. Res je, da znanstveniki nekaj govore o novi ledeni dobi, kk se baje bliža, vendar je to še tako daleč, da se nam ni treba beliti glave. Saj imamo že tako ali tako dovolj drugi skrbi. Kurjava, energija, kako priti do premoga in kurilnega olja, to je naš glavni strah. Če tega ne bo, potem bo hudo. Naše orožje proti temi in mrazu je znanje in tega predniki niso imeli. Čemu so se zaupali potem oni? Letos, ko nas je po dolgem času spet pozdravila tista prava decembrska zima z globokim snegom in mrazom, ki sega do kosti, in je do zelenega aprila še neznansko daleč, smo jih morda malo bolj pripravljeni razumeti. Decembrsko jutro v Skandinaviji. Do prvega svitanja je še daleč. V beli puh novozapadlega snega so pod gozdnimi obronki skrite kmetije. Samo temino njihovih okenskih lin je slutiti v temi. Po komaj vidni gazi se iz gozdička pomika čudna kolona. Vodi jo v belo ogrnjeno dekle z zeleno krono na glavi. V kroni so v krogu zataknjene prižgane sveče. V vrsti ji sledi skupina deklet, prav takk ogrnjenih v belo, s prižganimi svečami v rokah. Za njimi je nekaj fantov z