4300 iztiskov.
V Gradcu, 16. februarja 1911.
60. Letnik.
Št. 4
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List zgl gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List relja na leto 4 krone.
Udje družbe prispevajo na leto 8 krone.
Udje dobi list zastonj.
VaehliiM: Razglas glede subvencijskih bikov okrajem, podružnicam in občinam. — Objava glede denarnih poSiljatev. — Vse premalo vpoštevani pomočniki kmeta iz vrst živalstva. — Kmetovavcem in živinorejcem. — Zapisnik drevesnih paznikov, izobraženih v kmetijskih tečajih za drevesne paznike. — Čebelarska razstava v Celju. — Iz ^.razpraj osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Hmeljarstvo. — Uradno.— Tržna poročila. — Zadruga: Poročila tfteM'gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
S
Razglas
glede oddaje subvencijskih bikov okrajem, podružnicam
in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1911 po razmerju državnih in deželnih sredstev, ki niso z naročili iz preteklega leta, ki se zaradi pomanjkanja primernih plemenskih bikov niso mogla izvršiti, popolnoma izčrpana, sprejemal naročila za plemenske bike iz onih okrajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z biko-rejsko zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1911 v domačih plemenskih okoliših, pri čemer se plačajo stroški za nakup iu vožnjo iz sub-vencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške pustaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dob6 bike za 60% kupne ■cene, pri Čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti,
Čemu je spet ta denar?
vpraša vsak dan blagajnik c. k. družbe. Da se zapreČijo pomote in prihranijo nepotrebne pisarije, naj se naznani pri vsaki denarni pošiljatvi ali na odrezku nakaznice ali vzadi na položnici kratko namen pošiljat ve	Tajništvo.
Vse premalo vpoštevani pomočniki kmeta iz vrst živalstva.
(Konec.)
Pa ne samo v vrstah sesavcev in ptic ima kmetovavec svoje pomočnike, ampak ima jih še tudi med nižjimi bitji in sicer med bitji, ki so človeku dostikrat ogabna vsled svoje zunanjosti.
Razborit kmetovavec ve, da gre razna škodljiva zalega v slast tudi kuščarju, martinčku, slepiču, belouški, močeradu, Žabam, krastači i. t. d. Nikakor ne gre
to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik črez dve leti prejemnikova last. Če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzom obvezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K. če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in ob enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za sub-vencijske bike vsaj najkesneje do konca aprila.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
torej preganjati te koristne živalice. Komu se gabijo, naj se jim izogne, zategavoljo pa jih ni treba zatirati.
Še manj znani, oziroma premalo uva-ževani pomočniki kmeta so pa oni iz vrst žuželk.
Nebroj je raznih žuželk, ki nam škodujejo, ker oglodavajo naše kulturne rastline; je jih pa tudi lepo število takšnih, ki so koristne, ker nam pomagajo zatirati škodljivi mrčes. Treba je, da se tudi s temi koristnimi žuželkami nekoliko natančneje spoznamo.
Kdo ne pozna n. pr. božjo kravico ali polonico, menda itak vsaki. Koliko jih pa ve, kako koristen je ta žužek. Ravno tisti krogi, ki pridejo tu najpreje v vpoštev, so, mislim, o tem najmanj poučeni.
Polonic je več vrst. Pri nas najbol razširjene in znane so: sedmopikčasta,
dvopikčasta in dvopasasta polonica ali jožja kravica. Ti broščki, posebno pa njih ličinke (črvički), se hranijo z različnimi listnimi ušicami in pršicami ter z drugimi enakimi malimi žuželkami. Posebno požrešne so ličinke. Ena sama pokonča več stotin listnih ušic na dan. Važno je torej, da jih poznamo, sicer bi jih mogoče krivo sodili. Te ličinke so mali, bolj podolgovati, prvotno črnkasti, pozneje temnosivi, rumeno do rdeče pikčasti črvički, ki jih opazimo spomladi na drevesih, grmičevju, rožah, sploh tam, kjer je dovolj listnih uši in enake golazni, ki kar vidno zgineva v njihovo požrešno žrelo.
Polonice polagajo na pomlad svoja podolgovata, Špičasta in rumenkasta jajčeca v malih kupčkih na spodnjo stran lista. V par dneh izležejo iž njih ličinke, ki se proti koncu junija ali v začetku julija, ko so dorasle, zabubijo. Zunanjost teh bub, ki visijo na listih, spominja na broščka in ličinko, zavzema torej nekako srednjo smer med obema. Za približno 8 dni se prikažejo iz bub kebrčki, ki so prvotno zelo nežni in skoraj beli, pa že v par urah njih krila otrdč in dobč nam znano barvo.
Enako kakor božja kravica (božji volek) ali polonica je znana vsem tudi kresnica ali ivanjščica; malo pa jih ve, da je to prav basnovita živalica. Kresnice in drugi mebkokrilci, n. pr. razne vrste sneženk in njih ličinke so zelo požrešne; brana jim pa so: razne listne uši, vsakovrstne pršice ali grinte, polži in drugi majhni žužki ter njihove ličinke.
Med koristne broščke je šteti tudi vse kratkokrilce. To so sicer precej razširjene žuželke, ki jih pa marsikdo pomotoma ne smatra za kebrčke, kajti podobne so na videz bolj ličinkam, ker imajo prikrajšana krilca in so bolj ozke podolgovate oblike. Večina kratkokrilcev ima navado prizdigovati zadek navzgor, vsled tega jih ni težko spoznati.
Zelo koristni so tudi razen žitnega brzca, vsi hrošči brzci in njih ličinke, ker zatirajo po polju, traviščih, sadovnjakih in gozdih škodljivi mrčes.
Hrošči brzei so: poljski brzec, bakre-nasti krešič, vijolčasti krešič, zlati krešič, muškatnik i. dr.
Med najkoristnejše žuželke je uvrstiti nadalje tudi najezdnike, ki jih je več vrst
V Gradcu, 7. februarja 1911.
V
Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Prezident:	Glavni tajnik:
Attems I. r.	78 3	Juvan I. r.
in ki so v primeru s koristjo, ki jo uči-nijo v prirodnem gospodarstvu, še le vse premalo znani. Prepovršni opazovavec narave jih prezre vsled njihove neznatne zunanjosti in kratke dobe življenja.
Vsi najezdniki pa imajo navado, da polagajo svoja jajca na ali v razne žuželke, posebno v jajca gosenice in bube metuljev, v lesojede ličinke hroščev in v drugi škodljivi mrčes.
Iz jajec izlezle ličinke najezdnikov živć na škodo tuje živali; vendar izrabljajo svojega hranitelja tako oprezno, da ta ne pogine prej, kakor šele potem, ko so zajedavci že dovolj godni, da se lahko zabubijo v svoji žrtvi ali pa izven nje. Bube imajo obliko malih mešičkov.
Najezdniki so vitkega trupla in prozornih kril;’na zadku pa imajo bodalcu podobno leglo, s katerim polagajo v tuja telesa svoja jako drobna jajčeca.
Bolj znani najezdniki so: veliki črni najezdnik, ki polaga svoja jajca v lesojede ličinke roginov, potem kapusov najezdnik, ki zalezuje gosenice kapusovega belina in zlatozeleni bubičar, čigar ličinke živč v bubah raznih podnevnih metuljev.
Kakor najezdniki, polagajo tudi neke vrste muh, n. pr. muhe-goseničarke, svoja jajčeca v gosenice in ličinke škodljivih žuželk in nam na ta način jako koristijo.
Neka druga vrsta muh, namreč muhe grabežnice pa napada iz zasede škodljivi mrčes in ga izsesava, t. j. uniči.
Prav pridni zalezovavci listnih uši in enake zalege so ličinke volkeca, zele-novke, tenčičarice in trepetalke.
Enako koristne so tudi razne vrste kačjih pastirjev, ker lovč v zraku hitro švigajoč razne Škodljive žuželke.
Koristne so nadalje razne vrste drevesnih stenic, ker se lotijo rastlin le, če jim manjka živalske hrane, sicer pa neumorno zasledujejo, n. pr. gosenice raznih metuljev, hroščke rilčkarje in druge listo-jede.
Dolga je torej vrsta raznih pomočnikov kmeta; samo poznati jih je treba, da jih po nepotrebnem ne preganjamo in uničujemo, če jih že ne maramo ali ne moremo ščititi in negovati.
Pouk v šoli zvezan z opazovanjem v naravi, Čitanje tozadevnih Bpisov, sploh boj za obstanek: vse to bo sigurno odprlo kmečkemu ljudstvu vedno bolj in bolj oči, da začne enkrat natančneje spoznavati svoje prijatelje in sovražnike tudi v vrstah do sedaj še manj znanega živalstva.	Zupanc.
Zapisnik
drevesnih paznikov, izobraženih v kmetijskih tečajih za drevesne paznike,
ki prevzemajo v svojem okraju oskrbovanje dreves za dnevno 2 K" in hrano, oziroma 3 K brez hrane.
Leber Jožef, Ratschendorf štv. 41, okraj Murek.
Neumeister Vincenc,Flattendorf štv. 14, okraj Murek.
Konig Janez, Ratschendorf, okraj Murek. Kreisler Viktor, Trate štv. 37, okraj Murek.
Lipovec Ignac, Podgradje štv. 10, okraj Ljutomer.
Filipič Ivan, Zgornje Krapje štv. 32, okraj Ljutomer.
Šantl Mihael, Spodnji Obrež štev. 79, okraj Maribor.
Simonič Ignac, Cirknica štv. 19, okraj Maribor.
Knupleš Matija, Sv. Peter štv. 18, okraj Maribor.
v
Zemljič Anton, Zenik štv. 11, okraj Sv. Lenart.
Čeh Franc, Destvinci štv. 3, okraj Ptuj.
Vesenjak Janez, Brstje štv. 21, okraj Ptuj.
Toplak Alojz, Sv. Vrban štv. 12, okraj Ptuj.
Rožmarin Franc, Stojnci štv. 38, okraj Ptuj.
Plohl Mihael, Bukovci štv. 87, okraj Ptuj.
Rojko Franc, Trnovec štv. 23, okraj Ptuj.
Simonič Franc, Trnovski vrh štv. 16, okraj Ptuj.
Blagovič Alojz, Savski vrh štv. 57, okraj Ormož.
Kukovec Jakob, Hardek štv. 1, okraj Ormož.
Rakuša Valentin, Žvab štv. 1, okraj Ormož.
Tratnik Martin, Sv. Martin v Rožni dolini, okraj Celje.
Cvikl Martin, Št. lij pri Velenju štv. 23, okraj Šoštanj.
v
Jezernik Jernej,v St. Ilj pri Velenju štv. 21, okraj Šoštanj.
Rogina Janez, Golavabuka štv. 54, okraj Slov. Gradec.
Straufi Janez, Olimje štv. 20, okraj Kozje.
Amon Janez, Virštanj štv. 14, okraj Kozje.
Kmetovavcem in živinorejcem!
Kuga na gobcih in parkljih je po mnogih krajih povzročila živinozdravske odredbe, s katerimi se je promet z živino izredno otežkočil, posebe pa so se marsikje morali prepovedati celo živinski sejmi.
Tako ni samo živinorejcem otežko-čena prodaja živine, večkrat tudi celo onemogočena, ampak tudi živinorejci in oni, ki se pečajo s pitanjem živine, imajo vsled tega velike težave. Posebe nakup živine za hlev (za pitanje ali molžo) je tako zelo težaven, da se je treba bati, da v mnogih obratih, ki bi radi kupili živino, ne bo mogoče dobiti dovolj in pravočasno živine za hlev.
Zato je potrebno, da se poskrbi za to, da zvedo vsi udeleženci o pravem Času, kdo ima živino za v hlev na prodajo ali kdo jo želi kupiti.
Centrala za vnovčevanj e živine, poklicana in ustanovljena za to, da skrbi za koristi kmetijstva pri vnovčevanju živine, je prevzela nalogo s priobčevanjem ponudeb in zahtev posredovati v tem težavnem času med prodajavci in kupci živine.
Zato so vsi kmetovavci in pitavci živine, ki hočejo prodati ali kupiti živino za v hlev, vabljeni, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na naslov:
Centrala za vnovčevanje živine, Dunaj Vlil., Lammgasse 4
v pismu ali na dopisnici sledeče:
1.	Ime in naslov,
2.	ali hočejo kupiti ali prodati,
3.	število glav ponujane, oziroma za-željene živine,
4.	nje starost in pasmo.
Prijave lahko pošljejo vsaki posamezno, ali pa jih lahko pošljejo kmetijska društva, zadruge ali zveze za več skupaj naenkrat.
Prijave se zberejo in po možnosti hitro priobčijo, navadno v posebnih listah, ki se pošljejo deželnim, okrajuim in krajevnim kmetijskim društvom in zadrugam ter vsem c. k. okrajnim glavarstvom, kjer se razpoložijo na vpogled.
Pri okrajnih glavarstvih dobć te liste pred vsem živinozdravski organi. Po možnosti se bodo priobčile tudi v listih, namenjenih kmetijstvu in razširjenih med kmetovavci.
Na zahtevo se bodo te liste poslale tudi posameznim zanimancem.
Kmetovavci so prošeni, naj svoje prijave in želje nemudoma naznanijo.
Glede nasvetov ali posredovanja se naj v teh stvareh kupci in prodajavci obrnejo naravnost na Centralo za vnovčevanje živine na Dunaju VIII., Lammgasse 4.
Centrala za vnovčevanje živine.
Čebelarska razstava v Celju,
v
= Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko namerava obhajati svoj desetletni dejanjski obstanek leta 1912 z večjo Čebelarsko razstavo v Celju. Društvo se je v teh letih tako razvilo, da šteje nad 800 članov, vpisanih v 20 podružnicah, in hoče z razstavo pokazati uspehe; posebe pa bi razstava naj bila nekaka popolnitev delovanja in bo zaradi tega služila le pouku. Ob-iskovavcu se bo odkrila živa podoba v celi čebelarski stroki; imel bo priliko, se tukaj seznaniti z vsemi različnimi če-belnimi stanovanji in načini čebelarjenja, videl bo čebelarsko orodje in čebelne pridelke v njih razlikah i. t. d. Da bo pouk še popolnejši, se bo skrbelo tudi za vsestranska predavanja.
Seveda je zaželjeni uspeh pričakovati le v veliki prireditvi, za ktero bo treba precej denarja. Društvo razpolaga sicer z malo gotovino; ker pa pri dandanašnjih političnih razmerah od deželnega zbora Štajerskega ni upati rednih podpor, vsaj začasno ne, se mora s teni premoženjem štediti; zaradi tega se je obrnilo društvo, da si ugotovi razstavni fond, na vse slovenske denarne zavode in vse okrajne zastope ter nekatere večje občine na Spodnjem Štajerskem s prošnjo za podporo. To prošnjo tem potom ponavlja z iskreno željo, da bi se mu pomagalo razstavo vprizoriti v celi popolnosti, tako da bi bila domovini v ponos. Društvo se ne vtika v politiko, ampak želi le čebelarstvo povzdigniti na stopinjo, ki mu gre v narodnogospodarskem oziru; vsak prispevek hvaležno sprejme, opozarja tem potom na razposlane okrožnice ter jih priporoča dobrohotnemu vpo-števanju.	Odbor.
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
743. seja dne 10. januarja 1911. Začetek ob 10. nri predpoldne.
Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems,
I.	podnačelnik Henrik vitez pl. Pl e s s ing, zastopnik visoke vlade c. k. okrajni glavar dr. Negbaur Viktor, 16 Članov O. O., nadzornik Jelovšek kot izvedenec in glavni tajnik Juvan in tajnik H o lz kot zapisnikarja.
Predsednik otvori sejo in da zapisnik 742. seje krožiti v vpogled in revizijo. Nadalje razpoloži začasno, od tajništva sestavljeno kazalo nameravanega koledarja kmetijske družbe in preide na dnevni red.
1.	Poročila in sklepi odseka za živinorejo in mlekarstvo.
a)	Sklepanje o prošnji jubilejne mlekarne v Št. Juriju ob juž. žel. za državno in deželno podporo k stroškom za stavljenje in opravo te mlekarne.
Podrobno poročilo o tej stvari poda deželni nadzornik za živinorejo Martin Jelovšek, ki ga je načelnik povabil na to sejo kot izvedenca v tej stvari. Gospod izvedenec poroča, da je začel s pozvedo-vanji 31. avgusta preteklega leta, da pa jib je moral 2. septembra zopet prekiniti, ker ni mogel dobiti natančnih podatkov o uspehih poslovanja in o premoženjskih razmerah mlekarne; šele 9. septembra je ta pozvedovanja lahko nadaljeval in končal. Pozvedoval pa je o:
1.	ustanovitvi mlekarne;
2.	Številu Članov;
3.	poslovnih deležih;
4.	oddajanju in izrabi mleka;
5.	stavbi in opravi mlekarne;
6.	pokritju stroškov;
7.	prometni glavnici;
8.	reviziji;
9.	dokazilih računov;
10.	pravilih;
11.	pogojih produkcije.
O vseh teh točkah poda poročevavec osrednjemu odboru podrobno poročilo, tako da je O. O. mogoče, dobiti jasen vpogled v stanje tega podjetja in poslati visokemu c. k. poljedelskemu ministrstvu o tem podrobno poročilo. Stavi predlog:
„Odsek za živinorejo in mlekarstvo priporoča O. O., naj se pri visokem c. k. poljedelskem ministrstvu zavzame za to, da se naj da jubilejni mlekarni v Št. Juriju ob juž. žel. iz državnih sredstev podpora v znesku 40°/0 dolga, s katerim je obremenjena (37.500 K), če se mlekarna obveže, da bo po Zvezi gospodarskih zadrug oa Štajerskem s sodelovanjem gospoda deželnega nadzornika za živinorejo dala korenito odpraviti vse nerodnosti v svoji opravi, in če bo Zveza poskrbela za vso predpogoje, ki so potrebni in ki zajam-Čujejo obstanek in ugodni razvoj mlekarne m če se podvrže Zvezini reviziji in pristopi k nji kot Član."
Predlog se sprejme, predsednik pa izreče gospodu izvedencu za njegovo po-V drobno in temeljito poročilo zahvalo. (Gospod izvedenec odide).
b)	Mnenje visokemu deželnemu °dboru o prošnji okraja Hartberg,
naj se mu dodeli državna po dpora za okrajno vzrejališče za bike.
Poroča član O.O. Stocker.
Ker so za to dani vsi predpogoji in izvršene vse, naravnost vzorne predpriprave, se sklene priporočiti prošnjo za 60% podporo ustanovnih stroškov v znesku 65.503 K 53 v, če se okrajni zastop obveže, da bo:
1.	vzrejališče bikov v ta namen trajno ohranil;
2.	naredil in predložil osrednjemu odboru načrt, po katerem se bo gospodarilo v bodoče na tem vzrejališču za bike, da bo izpolnjevalo svoj namen in
3.	če se bo vsako leto podrobno poročalo o poslovanju in uspehih tega vzre-jališČa.
Predlog je bil sprejet.
c)	Poročilo o zadnji seji odseka za gospodarstvo z mlekom na Dunaju in spisih tega odseka o higi-jeničnih zahtevah v mlekarskem hlevu, pridobitnih stroških pri mleku in o v porabi mleka.
I.	Poročevavec glavni tajnik Juvan poroča, da se je po sklepu zadnje seje odseka za gospodarstvo z mlekom morala vnovič preložiti mlekarska razstava vsled novih ovir, ki so nastale. Nato poda kratek pregled bistvenih podatkov iz knjižice profesorja dra. Winkle rja o pridobitnih stroških za mleko, ki prinaša zelo zanimive številke, nasvete, kako bi se stroški znižali in mnogo primerov iz prakse s številkami o vporabi mleka kot konzumno mleko, vrhnja, surovo maslo in sir. Glede spiska o higijeničnih zahtevah v mlekarskem hlevu poroča, da bi bile potrebne še nekatere spremembe, posebe pa opozoriti na novi hlevski tlak iz votle opeke, kakor jo izdeluje mestna opekarna v Radgoni, na novi način privezovanja z motvozom (ki ga izdeluje vrvar Tho-mann v Grobmingu) brez jasli in nazadnje na novo obliko jarkov za gnojnico. Načrti in predmeti, ki jih je poslal na ogled gospod ravnatelj dr. Schuppli, se dado Članom O. O. na razpolago, da si jih ogledajo. V zvezi s tem priporoča poročevavec, naj se sprejme sledeči predlog odseka za živinorejo:
„Visoko c. k. poljedelsko ministrstvo se prosi, naj blagovoli nakazati iz dotacije, prihranjene za pospeševanje mlekarstva na Štajerskem, potrebni znesek, da se bo lahko nakupilo in za znižano ceno oddalo 800 izvodov spiska „Gestehungskosten der Milch".
II.	Spis „Hygienische Anforderungen an den Melkviehstall“ se za sedaj ne priporoča v nakup, pač pa se poleg drugih higijeničnih zahtev še priporoča:
1.	Hlevski tlak iz votle opeko iz mestne opekarne v Radgoni;
2.	motvoz za pripenjanje brez jasli;
3.	nova oblika gnojničnih jarkov.
Oba predloga sta bila sprejeta.
d)	1. Komite za gospodarstvo z mlekom na Dunaju prosi nasvetov in predlogov za ustanovitev mlekarske šole.
2.	Isti komite praša glede sprejetja rezolucije o porabi sredstev za pospeševanje reje na rabnost in vnovčevanje mleka iz šest milijonskega kredita.
Poroča glavni tajnik Juvan.
Poročavec priporoča v imenu živinorejskega odseka, naj se glede prve stvari sprejme naslednji predlog:
Ker na Štajerskem ni mogoče dobiti kraja, v katerem bi se na dan dobilo 2000 do 3000 litrov dobrega mleka po 12 do 14 v liter, zato ni mogoče staviti predloga za ustanovitev mlekarske šole na Gornjem Štajerskem, kakor je sicer stvar dobra in priporočila vredna.
Glede drugega predloga pa priporoča poročavec, naj se O. O. pridruži tej rezo-luciji in v dodatku k rezoluciji o porabi sredstev za rejo na rabnost dostavi, naj se onim živinorejskim zadrugam, pri katerih imajo preskuševavci rabnosti mnogo posla, za stroške pri takih preskuševavcih dd vsako leto iz izredne dotacije za pospeševanje živinoreje po 400 A letne podpore in naj se nove ustanovitve mlekarskih zadrug po možnosti podpirajo.
Predloga se sprejmeta in sklene se, poslati v tem smislu vlogo visokemu deželnemu odboru in visoki vladi.
2.	Nato se izvršijo razne volitve in sicer:
o) V razsodišče na graški borzi za sadeže in mleko.
Izvolijo se zopet dosedanji odposlanci
O.O. dr. Hotter, Jožef Lenko in Vincenc Gohlert;
6) V komisijo za pogajanja pri dobavah za deželno brambo:
Zopet se izvoli dosedanji zastopnik
0.	O. posestnik Jožef Regula v Nieder-schocklu.
c)	Za zagotovit vena pogajanja z erarjem zaradi vojaških dobav:
Izvolita se zopet dosedanja zastopnika in sicer graščak Georg Lederer v Kals-dorfu in Jožef Regula, graščak vNieder-schocklu.
d)	V komite za posvetovanje o spremembi živinorejske postave:
Izvolijo se: iz Gornje Štajerske II. podnačelnik Roman N e up er, član O.O. Leon Zedlaoher, iz Srednje Štajerske
1.	podnačelnik Henrik vitez pl. Plessing in član O.O. dr. Erik Klusemann, iz Spodnje Štajerske člana O. O. Rihard Klammer in Jožef Mursa.
e)	V odsek za stavljenje pred-logov glede spremembe državnega stavbenega reda.
Izvolijo se: Iz Gornje Štajerske II. podnačelnik Roman Ne up er, iz Srednje član O.O. Adolf Czeicke, iz Spodnje član O.O. Franc Robič.
3.	Poročila in predlogi odseka za rastlinarstvo.
a) Poročilo o izvršitvi in uspehih akcije za pospeševanje pridelovanja krme in predlog za leto 1911.
Poročavec član O. O. dr. Hotter opozarja predvsem na veselo prikazen, da posveča kmetsko prebivavstvo tej akciji leto za letom več pozornosti in da se opaža vedno večje zanimanje zanjo. Leta 1910 se je udeležilo 240 kmetovavcev z 240 johami, ki so se pred vsem vsled dela O. O. trajno pridobile za pridelovanje krme. Od teh je prišlo na Gornje Štajersko 64 posestnikov v 18 podružnicah s 134 johami, na Srednje 88 posestnikov v 32 podružnicah s 156 johami, na Spodnje 88 posestnikov v 32 po-
družnicah s 150johami. Podpora v znesku 4431 K 44 v se je razdelila tako, da je prišlo na Gornje Štajersko 1764 K 50 v, na Srednje 1391 K 94 v, na Spodnje 1285 K.	(Konec sledi.)
Zborovanja podružnic.
= Kmetijska podružnica slovenjegraška ima v nedeljo dne 19. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v dvorani okrajnega zastopa svoj prvi letošnji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo o delovanju podružnice v minulem letu; 2. volitev enega odbornika in preglednika računov; 3. volitev odposlancev za letošnji občni zbor c. k. kmetijske družbe v Gradcu; 4. predlogi podružnice za imenovani občni zbor; 5. sprejemanje novih udov; 6. vplačevanje udnine za leto 1911; 7. predlogi in nasveti. Vse ude in prijatelje kmetijstva vabi k mnogo-brojni udeležbi	načelnik.
= Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnja kmetijska podružnica bo imela svoj občni zbor na prvo postno nedeljo, to je 5. marca 1911 zjutraj ob 8. uri v novi šoli. Na dnevnem redu je: 1. Otvoritev; 2. račun za leto 1910 in izvolitev dveh pregle-dovavcev računa; 3. izvolitev odposlanca h glavni skupščini v Gradec; 4. predavanje; 6. predlogi in želje. K obilni udeležbi vabi ude in neude načelstvo.
= Kmetijska podružnica Nlestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 19. februarja ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne gosp. Antona Smeha na Mestinju s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odborovo o delovanju leta 1910; 2. pobiranje udnine za 1911 in zaostale udnine; 3. volitev novega podružničnega odbora ter dveh odposlancev za občni zbor v Gradcu; 4. poučni govor tajnika kmetijske družbe gosp. Franca Holza o velikem pomenu združenja za kmeto-vavce; 5. predlogi za občni zbor kmetijske družbe; 6. slučajnosti. Udje, pridite polnoštevilno na ta zbor.
= Sv. Peter na Medvedovem selu.
Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi 4 poučne shode, na katerih bo govoril gosp. živinorejski nadzornik M. Jelovšek, in sicer v petek dne 24. februarja ob 8. uri v stari šoli v Zibiki, ob % 3. uri popoldne v prostorih kmetijskega društva pri Sv. Emi, v soboto dne 25. februarja ob 8. uri v župnišču pri Sv. Petru na Medvedovem selu in ob % 3. uri popoldne v kaplaniji na Sladki gori. Udje podružnice pridite do zadnjega vsi na te poučne zbore, agitirajte za najobilnejšo udeležbo 1 Gre za napredek naše živinoreje. Napreduje pa le tisti živinorejec, ki se vsestransko briga za strokovni pouk.
Iz podružnic.
= Sv. Jurij Ob Ščavnici. Za delegata h glavni skupščini c. k. kmetijske družbe sta se izvolila gosp. Jak. Breznik, načelnik podružnice in Jak. Zemljič, posestnik v Radencih ter bosta zastopala na slednje predloge:	1. Že lansko leto po
podružnici večkrat zahtevano olajšanje pri vrnitvi brezobrestnih posojil stavi sedaj podružnica za predlog glavne skupščine,
koja naj kot prva kmetska korporacija sklene, prositi deželno zbornico, vino-rejce v tem podpirati in sicer, da se brezobrestna posojila v očigled velikih ujm, katere jih zadenejo leto za letom, začnejo vračati z 16. letom ter da bo tudi odpis davka za toliko podaljša. Vzadnjem slučaju pa je celo pravično, da se celi dolg črta; 2. predloži se predlog, glavna skupščina naj sklene, da se zahteva od postavo-daje v očigled koristi kmetskega stanu s posebnim ozirom na razbremenitev dolga od kmetskih posestev, da se posestva, ki pridejo za nasledstvo najmanj polovico manje cenijo kot dosedaj! Kajti glavni vzrok vseh vzrokov propadanja kmetskih posestev je previsoka cenitev; 3. glavna skupščina blagovoli ukreniti, da se v tekočem letu priredi več tečajev za dre-nažiranje in^ zboljšanje travnikov na Spodnjem Štajerskem; 4. a) glavna skupščina blagovoli ukreniti, da se „Gospodarski Glasnik*4 in „Landwirtschaft-liche Mitteilungen44 priredć tako, da dob6 razvit predel za gospodarska prašanja in odgovore, b) „Gospodarski Glasnik44 naj prinaša toliko gospodarske vsebine kot „Landwirtschaftliche Mitteilungen44, c) na ovitke „Gospodarskega Glasnika44 se naj naslovi pišejo slovenski; 5. glavna skupščina naj Bklene, da se zahteva ljudsko-šolski pouk preustrojiti tako, da se d& podlaga prava in ljubezen do kmetskega stanu že v ljudski šoli popolnoma.
= Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Naša kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 29. januarja po rani službi božji svoj občni zbor. Zbralo se je veliko število naših kmetovavcev. Naznanilo je sicer nekaj udov svoj izstop, a na mesto teh so pristopili drugi in na ta način je ostalo število udov zopet enako številu udov prejšnjih let. Načelnik gospod Janko Žunkovič je prav obširno in jasno poročal o potrebi zavarovanja vinogradov proti toči in je razvil ves načrt, po katerem bi se naj to zavarovanje izvršilo. Po zelo živahnem razgovoru, v katerega so posegli gospodje Rižner Franc, občinski predstojnik v Gajevcih, Kelenc Jožef, občinski predstojnik na Forminu, Reberc Franc, posestnik v Samošanih in drugi, se je soglasno sklenilo sledeče: Radi neizmerno velike važnosti in potrebe zavarovanja vinogradov proti toči se naj prosi visoki osrednji odbor c. k. kmetijske družbe, da dela na merodajnem mestu na to, da se kmalu reši, in sicer postavnim potom ta toli važna zadeva. — Za odposlanca na zborovanje c. k. kmetijske družbe sta izvoljena načelnik podružnice, gospod Janko Žunkovič, nadučitelj in posestnik pri Sv. Marjeti in gospod Korpar Franc, posestnik na Forminu.
= Polenšak. V nedeljo 5. februarja se je zbralo po maši okoli 100 posestnikov naše fare, da bi poslušali gospoda Š kr le ca iz Vičanec, ki je govoril o pomenu c. k. kmetijske družbe in njenih podružnic in o koristi, ki jo imajo udje od nje. Povdarjal je potrebo boljše izobrazbe poljedelcev, ki se da doseči tudi s čitanjem gospodarskih časnikov in strokovnih knjig ter z raznimi gospodarskimi predavanji. Saj kmetovavec ni neumen, samo neuk je. Zato bi morali pridno posečati taka predavanja in prositi za predavatelje. Nespametno je, če kmet
pravi, da se od gospoda ne bo učil kmetovati. Kar gospodje potovalni učitelji priporočajo, je bilo že stoinstokrat preizkušeno in za dobro spoznano. Omenil je tudi 54 miljonov fonda za zboljšanje zemljišč, od katerega ne dobi posameznik niti vinarja, vse je namenjeno kmeto-vavcem, ki so združeni v društvih. Po zboljšanju naših zemljišč, mislimo lahko na povzdigo živinoreje. Tudi tukaj se lahko zanašamo na pomoč naše centrale. Seveda se to ne doseže črez noč, ampak po vztrajnem delu v doglednem času. Tisti, ki roke križem drži, pa nikoli. S pozivom k združitvi vseh naprednih kmetovavcev zaključi gospod predavatelj svoje izvrstno predavanje, kateremu je sledilo dolgotrajno odobravanje. Ko je gospod Škrlec odgovoril še na razna prašanja kmetovavcev, se je sklenilo, da se 12. februarja zberemo zopet in nadaljujemo današnji dnevni red, ker smo ga danes vsled pozne ure morali skrčiti. Gospod Tuš Fr., ki se zelo mnogo trudi ustanovitev podružnice, se je zahvalil gospodu Škrlecu za njegov trud in poslušavcem, ki so se v tako obilnem številu sešli k temu predavanju in naznanil, da ima podružnica že črez 70 udov.
Št. lij V Slov. gor., 8. februarja 1911. Podružnica šentiljska c.k. kmetijske družbe prosi vse tiste p. n. svoje Člane, ki še za tekoče leto niso vplačali udnine in dobivajo družbino glasilo (časopis), da plačajo malenkost 3 krone našim v posameznih občinah nastavljenim zaupnim možem, ali pa naj blagovolijo po pošti poslati podružničinemu blagajniku Ivanu Baumannu pri Št. liju čim prej.
R. Reppnigg	J. Baumann
načelnik.	blagajnik.
= Vran8k0. Poročilo vranske podružnice za leto 1910, potem volitev in sklepanje pri občnem zboru dne 2. februarja 1911: 1. V pretečenem letu je imela podružnica 132 udov, potem je pri podružnici 10 gospodov učiteljev, torej skupaj 142 udov. Na novo je pristopilo 9 udov. 2. Povdarjalo se je, da se bo po pravilih postopalo proti zanikrnim udom, ki ne plačujejo redno svojih prispevkov.
3.	Skupni promet podružnice je bil v pretečenem letu sledeči: Prispevki udov, razna semena, otrobi K 4215-28, čilski soliter 23.580 kg K 12.733-20, kalijeva sol 10.000 kg K 2.400-—, Tomaževa moka 25.000 kg K 3.735-—, naročena semena in gnojila naravnost na ude K 500*— , skupaj 23.583-48. Blagajna je prirasla od K 170-43 na 218"07. V odbor so bili izvoljeni za dobo 3 let sledeči gospodje: Rak Florijan, načelnik, Schauer Franc, namestnik; odborniki so pa gospodje Ant. Cizej ml., Vransko; Strnad Franc, Št. Jurij; Zdolšek Franc, župnik, Št. Jurij; Apat Leopold, Vransko; Zotter Ivan, Gomilsko; Praznik Ivan, Gomilsko; Žolnir Jožef, Polzela; Mar-šic Karol, Lituš; Rojnik Franc, Braslovče in Omladič Jožef, Braslovče. Nadalje poroča načelstvo podružnice, da bo kmalu imelo na razpolago kalijevo sol in Tomaževo žlindro. Kdor želi za spomlad Čilskega solitra, naj se takoj zglasi pri enem od odbornikov, da se potem skupno naroči, ker se bo solitra le toliko naročilo, kolikor se ga spotoma
potrebuje. Nadalje se prosijo vsi udje podružnice, ki so na dolgu še letnino za leto 1909 ali 1910, da jo vsaj do 1. marca izročijo pri svojih odbornikih, da se tako izognejo vseh neljubih sitnosti. Dolžen je vsak plačati letnino, ki ni tri mesece pred začetkom leta naznanil svojega izstopa.
Braslovče, 6. februarja 1911.
= Ptuj. (Poro čl o o ustanovnem zborovanju kmetijske podružnice za ptujsko okolico.) Dne 22. januarja t. 1. se je ustanovila kmetijska podruž niča za ptujsko okolico. Ob tej priliki je predaval gosp. tajnik Fr. H o lz v poljudnih besedah o kmetijski organizaciji; priporočal je složno delo in vzbujal k stanovski samozavesti. Razlagal je tudi delovanje naše c. k. kmetijske družbe. K podružnici je pristopilo do sedaj 116 članov. V podružničm delokrog spadajo vse občine ptujskega okraja, ki še niso priklopljene kaki drugi kmetijski podružnici izven Ptuja. Za načelnika je bil izvoljen g. Dra gotin Zupančič, za njegovega namestnika pa g. Miha Brenčič ml. Odborniki so Bledeči: Grah ar Jan.’ Skrbinšek Jurij, Belec Fr., Vršič Iv., Muzek Ig., Kolarič Jak., Pečko Ant., Skuhala Ferd., Germ Fr. in Zupanc Jož. Kmetijska podružnica, ki je ustanovljena za vse posestnike njenega okrožja, vabi k obilnemu pristopu. Pristop se lahko priglasi vsak čas. Občine, oziroma gospodarska društva, ki želč med letom kako poučno predavanje, naj blagovolijo to naznaniti tačasnemu načelniku. Za 19. februarja je naprošen strokovni Učitelj na kmetijski šoli v Št. Juriju, gosp. agrarni inženir Zidanšek, da predava o umetnih gnojilih. Predavanje bo v dvorani g. Zupančiča ob 10. uri predpoldne.
Odbor.
Najboljše spričevalo
Za izbornost „pravega : Francka” je da se na vse načine poskuša izrabiti slove Imena „Franck” za manj
&
vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdnegos-podinje: „Franck s kavinim mlinčkom". — Oni zabojčki lQ zavojčki kavinih suroga- Tovarniška znatni tov, kateri tega „kavinega mlinčka” nima kot znamenje, niso pravi „Franck”. -Zato previdnost pri nakupovanju! 475/10-
Hmeljarstvo.
== Žalec. Kmetijska podružnica žalska Je v odborovi seji dne 22. januarja t. 1. oklenila sledeče: Podružnica pozdravlja m se pridružuje akciji čeških hmeljarjev proti nereelnemu postopanju nekaterih umeljskih prekupcev, kateri oškodujejo ^meljsko trgovino, osobito v ogromni meri hmeljsko produkcijo s tem, da po-Qujaj° in prodajajo hmelj pivovarnam, predno je še obran in se je postavil °a trg. 8 tem se pritiska na umeten način na razvoj hmeljskih cen, zlasti v začetku ®ezije in s tem postopanjem je najbolj prizadeta Južna Štajerska, ker se sezija v teh krajih najprej začne. PodružniČin
odbor priporoča hmeljarskemu društvu v Žalcu kot poklicanemu branitelju interesov hmeljarstva, da naj bo zastopano na tozadevnem protestnem shodu dne 2. februarja 1911 v Žalcu.
Gospodarske drobtine.
Odločna agrarna demonstracija.
Na občnem zboru podružnice Solno-grad tamošnje c. kr. kmetijske družbe 17. aprila t. 1. je govoril poslanec Krenn-wallner tudi o žitni carini in je označil odpravo žitne carine, za katero streme agrarcem sovražni krogi, kot veliko nevarnost za kmetski stan, kajti carina se je svoječasno zato določila, da bi se pridelovanje žita bolj rentiralo. Tudi bi se s tem razdrla agrarna organizacija, ustvarjena s tolikim trudom, ker bi potem kmetje, ki pridelujejo žito, zahtevali tudi odpravo carine na živino in bi se tako kmetovavci v svojo lastno škodo med seboj klali.
h-'	'„I
• Uradno. •
......	Lft
štv. s ^ ion.
Važen razglas za konjerejce!
Sporazumno s c.k. vodstvom žrebčaren in c. k. konjerejske družbe za Štajersko se v smislu postave z dne 18. oktobra 1883, dež. zak. in odredb, odi. štv. 20, določa, da se vrši komisijonelna preiskava k plemenski pripustitvi namenjenih žrebcev (razglas c. k. namestništva štajerskega
štv.2g~z dne 22. novembra 1910) za leto 1911:
L V Celju v petek 24. februarja ob 9. uri predpoldne pri gostilni,Deutsches Haus‘; v komisiji so: zastopnik c. k. okrajnega glavarstva kot predsednik; poveljnik žrebčarne ali njegov namestnik, deželni živinozdravniški referent ali njegov namestnik in od c. k. namestnije imenovani izvedenci Albert Zech in Robert Schmit pl. Tavera in kot namestnik Jožef Premschak iz Škofje vasi.
2.	v Ptuju v soboto 25. februarja ob 9. uri predpoldne pri žrebčarni; v komisiji bo razen zastopnika c. k. okrajnega glavarstva ptujskega kot predsednika in Jožef F Ur s ta kot namestnika od c. k. namestništva štajerskega imenovanih izvedencev isti, kakor v Celju.
V	svojo lastno korist naj prižene vsak žrebca, ki ga misli uporabljati za pleme pred preiskovalno komisijo, ker je pri-puščanje k plemenitvi brez dovoljenja kaznjivo po § 11. zgoraj navedene postave.
Svoje žrebce morajo prignati tudi tisti posestniki, ki dobivajo za plemensko uporabo svojih žrebcev za to od države priznano subvencijo.
V	Gradcu, 9. februarja 1911.
C. k. namestništvo štajersko.
Za c. k. namestnika Hammer-Purgstall 1. r.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 30 januarja do 4. februarja 1911. Pripeljalo se je 72 vozov s 726 metrskimi stoti sena in 22 vozov s 159 metrskimi stoti slame, in je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4.90 do K 6.60, Bladko od K 5.— do K 6.80 ; ržena slama od K 5.— do K 5.70; pšenična slama od K 4.80 do K 5.60, ječmena slama od K —. — do K -.—; ovsena slama od K do K -.— ; ježna slama od K -.— do JST4 20.
Sejem z rogato živino dne 9. februarja 1911. Prignalo se je 296 volov, 100 bikov, 100 krav, 5 živih telet, in — koiy pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: —volov, — bikov,
—	krav, — telet; na Gornje Štajersko: 33 volov, 2 bika, 10 krav, — telet; Predirlbarško : 7 volov, - bikov, - krav, — telet; v Nemčijo:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
—	volov, - bikov, — krav, — telet; na Češko:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst:
-	volov, — bikov, 27 krav, — telet; Italija:
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teža. Klavni voli, tolsti od K 92.— do K 104.— (izjemoma K 110.—), poltolsti od K 80.— do K 90.—, suhi od K 74.— do K 78.— ; voli za pitanje od K —.— do K —.—; klavne krave, tolste od K 72,— do K 82.—, poltolste oi K 58.— do K 70. — , suhe od K 52.— do K 56.— ; biki od K 80.— do K 98. —; dojne krave do 4. teleta od K —.— do K —.—; črez
4.	tele od K —.— do K —.—; breje od K —.— do K—.—; mlada živina od K 84.— do K 92.-.
Sejem klavne živine due 10. februarja 1911. Zaklana živina: 587 telet, 2628 svinj, 1 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.40 do K 1.50; teleta la (izjemna cena) od K 1.52 do K 1.60; nemške mesne svinje od K do K -.—; nemške pitanske svinje od K 1.36 do K 1.44; ogrske pitanske svinje la od K 1.48 do K 1.54; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.36 do K 1.40; mesne svinje od K 1.32 do do 1.46, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.26 do K 1 80; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K 1.26 do K 1.30; ovce od K —.76 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K -.— do K .
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, ___________Avstrije in Ogrske.___________
Mesto	a	Pšenica		3		Ječmen		? O		O M		O GQ O £	
		K	Iv	K	Iv	|ff	1«	K	V	ff	iv	Iff	v
Celje .. Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj	 Inomost. Celovec . Ljubljana Pešt ... Solnograd Dunaj .. Line ...	50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50	12 11 10 12 10 10 22 11 tl 11	50 50 50 50 75	9 9 9 8 8 7 17 8 9 9	50 75 50 25 50 15 10	9 9 9 9 9 10 8 8 9	50 75 29	9 9 9 10 9 10 17 9 9 9	-- 50 50 40 40 26	? 8 7 8 8 16 7 7 6	25 30 50 60	to 9 8 8 7 9	50 50 50
													
Mesto	a	3 ‘•S? [		x> j ° l «		O § ® CQ		O g C/2	O 'oo 3	3 a S «3 3”		1	1
		K	v II K		V	K	V	K	v	Iff	1«	| ff 1 >	
Celje ..	50	10	H	12		2	50	1	so'	2	20	2	
Ormož	50	9	—	11	—	5	- •	4	50	3	50	3	
Gradec	50	8	70	—	—		—			»	—	—	—	—
Ljubno	60j	—	~	18	—	4	25	3	75	3	75	3	25
Maribor	50	7	2511		50	3	_		—	2	25	2	—
Ptuj ..	50	8	5020		5o;	320		2	60	3	20.	2	40
Celovec .	50	—				—			—	—	—	—	-
(Nadaljevanje na strani 35.)
ZADRUGA
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Orade«, Framensplati 61,
I.
Pristojbinski nadomestek.
Prašanja, ki Bedaj prihajajo Zvezi v velikem številu od rajfajznovk in kmetijskih zadrug zaradi zahtev c. k. finančnih okrajnih ravnateljstev, naj priznajo pristojbinski nadomestek (ekvivalent), nam kažejo, da je pojasnilo o tej državni pristojbini potrebno. Zato hočemo v sledečem kratko razložiti bistvo pristojbinskega nadomestka.
Za vsak prenos lasti s kupom, menjanjem, dediščino i. t. d. se mora plačati posebna pristojbina. Ker se taki prenosi med fizičnimi osebami zelo pogosto vršč, igrajo te pristojbine v državnem gospodarstvu zelo veliko in važno ulogo.
Pri juriBtičnih osebah (zadrugah, društvih i. t. d.) pa je stvar druga. Te ohranijo svoje premoženje mnogo dalje, tako da država ne dobi pri njih teh pristojbin za prenos.
Da pa država od teh jurističnih oseb pri prenosih vendar dobi nekak nadomestek za pristojbine, se je uvedel tako imenovani pristojbinski nadomestek.
Po § 2. postave z dne 27. decembra
1880	(drž. zale. štv. 1 ex 1881) pa so
od 1. januarja 1880 naprej v § 1. postave z dne 27. decembra 1880 (drž. zak. štv. 151) navedene zadruge in društva za svojo premičnino oproščene pristojbinskega nadomestka, za nepremično premoženje pa plačujejo pristojbinski nadomestek v znesku 1%%,	25% do-
klade. Med zadrugami in posojilnicami, ki jih navaja § 1. zgore imenovane postave, pa so naštete tudi po postavi z dne 9. aprila 1873 (drž. zak. štv. 70) registrirane in druge neregistrirane, na načelu samopomoči temelječe samostojne pridobitne in gospodarske zadruge (posojilnice), ki omejujejo po pravilih svoje poslovanje samo na lastne Člane.
Torej naj take zadruge in posojilnice:
1.	če imajo že deset let nepremično premoženje (posestva, stavbe i.t. d.), pravočasno na poziv ali brez posebnega poziva davčne oblasti vpošljejo pravilno izpolnjene, predpisane, kolka proste obrazce z opazko, da je zadruga za svoje premično premoženje prosta pristojbinskega nadomestka;
2.	če nimajo nepremičnega premoženja, ki ga naše rajfajznovke in zadruge navadno tako nimajo, potem naj brez poziva ničesar ne storijo, če pa jih c. k. finančno okrajno ravnateljstvo opozori in pozove, naj odgovorijo:
„Ker podpisano društvo nima nobenih nepremičnin, za premično premoženje pa mu po § 2. postave z dne 27. decembra 1880, drž. zak. štv. 1 ex
1881	ni treba plačevati pristojbinskega nadomestka, zato mu tudi ni treba podati tozadevne lzjave.“
II.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Močna krmila.
C. k. kmetijska družba na Dunaju je sklenila ustanoviti tvornico močnih krmil, za katerih sestavo in kakovost jamči ime družbe.
Mi skušamo uvesti te izdelke in ponujamo prosto pri odvzetju malih množin:
palmovo melaso..................16	K	25	v
palmovo in kokosovo	melaso	16	„	46	„
otrobovo melaso.................14	„	25	„
za 100 kg brutto za netto z vrečo od južnega kolodvora v Gradcu, netto kasa.
Za naročila v celih vagonih dajemo posebne oferte.
Na željo radi naznanimo sestavo teh močnih krmil in pošljemo vzorce na ogled.
Povdarjamo še enkrat, da se ti izdelki nikakor ne smejo zamenjati z enakimi izdelki drugih tvornic in pričakujemo cenjenih naročil.
2.
Cene umetnih gnojil.
Ker nakup umetnih gnojil za leto 1911 še ni sklenjen, bo cenik umetnih gnojil lahko izšel šele v začetku marca.
Za sedaj naznanjamo svojim Članom, da se cene umetnih gnojil v primeri z lanskim letom niso spremenile.
Cena za Tomaževo moko je tako od Solnograda, kakor od Trsta nekoliko nižja ko lani.
Cene za kajnit in kalijevo sol so iste ko lani, poskočile pa so pri kostni moki in superfosfatih.
V nujnih slučajih pošlje Zveza posebno izdajo cenika, oziroma daje pojasnila o cenah posameznih gnojil posebe.
3.
Erarični otrobi.
Naznanjamo, da so se erarični otrobi, ki nam jih je dalo c. k. poljedelsko ministrstvo pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu in Mariboru, na podlagi naročil, ki so nam došla do 8. t. m. že razdeljeni; zato se sedaj ne morejo dobiti nobeni več.
4.
Razglas glede naročevanja travinega in detelj-nega semenja.
Zveza bo kakor lani tudi letos oskrbovala od visokega deželnega odbora ji poverjeno naročevanje travinega semena za vse štajerske kmetovavce za najnižje cene.	1
Da se došla naročila lahko hitro in zadovoljivo izvršč, opozarjamo svoje člane na sledeče:
Množina raznega semenja se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. Za dobro, gnojeno zemljo se potrebuje
manj semenja, ko za slabo zemljo, ki je tudi še slabo gnojena.
Splošno veljajo sledeča števila:
Potrebuje se:
Za	1	joho	trajnega travnika	27	do	32	kg
„	1	ha	„	»	48	„	56	„
„	1	joho	začasnega „	23	„	26	„
v	1	ha	„	„	43	„	46	„
„	1	joho	mešanega deteljišča	17	„	19	„
»	1	ha	v	v	30	„	32	„
„	1	joho	čistega	„	12	„
» 1 ha „	„	20 „
v
Ce hoče kdo naročiti mešanico travinega semenja, si mora prej priti na jasno o tem, ali hoče imeti v krmi več trave ali več detelje; ako naj ima krma več trave, mora še določiti, ali naj bo travnik, ki ga misli posejati, trajni travnik za kakih 10 ali več let ali začasni travnik, ki se Črez par let zopet preorje.
v
Ce pa naj ima krma več detelje ko trave in sicer približno osemdeset delov detelje in dvajset delov trave, potem mora naročiti mešanico iz deteljnega in travinega semena. Ta mešanica se zopet lahko določi na dobo 1 do 2 let, ali pa za 5 do 6 let.
Zveza pripominja, da se vse semenje kupuje na podlagi preiskave štajerskega kmetijskokemičnega preskuševališca in postaje za kontrolo semena v Gradcu ali od c. k. postajo za kontrolo semena na Dunaju, ki preiščeta, ali je seme čisto in kaljivo ter izdata o tem uradno potrdilo. Predno odda Zveza semenje članom, ga da še enkrat preiskati od teh postaj.
Tudi za mešanice travinega semenja, sestavljene po načelih profesorja dvornega svetnika dr. Weinzierla, se rabi le uradno preiskano semenje.
Posamezne mešanice semen se vršč strokovno in vestno, primerno različni zemlji in z vednim ozirom na to, ali so namenjene za trajne ali začasne travnike ali deteljišča in so, ker se vanje sprejema najdražje seme trav in detelje v pravilnih razmerjih, seveda nekoliko dražje ko one, ki se navadno prodajajo.
Naročila na travino in deteljno seme se nam morajo kakor hitro je mogoče poslati, najpozneje pa do 1. marca, ker bomo poznejša naročila lahko izvrševali le po razmerju zaloge in brez obveznosti za spremembo cen ali rok dobave.
Poročila morajo obsezati: natančno adreso, poštno in železniško postajo naro-čilca, rok dobave in napoved, ali se naj blago posije po pošti ali po železnici, kot tovorno ali brzo blago.
Pravilno naročilo bi se torej približno takole glasilo:	„Naročam za marec kot
brzo blago na postajo...............sledeče
semenje: mešanico za trajni travnik, težka
ilovica, za pol orala; mešanico za začasni travnik, pesek, za četrt johe, travino in deteljno mešanico, enoletno za srednje težko zemljo, za četrt johe, enako mešanico za glinasto zemljo, šestletno, za četrt johe.
Ime.
Datum. Bivališče. Pošta in železniška
Ce je Zvezi kaj nejasno in vpraša, se ji mora takoj odgovoriti, ker če se dobava zavleče zaradi tega, ker je odgovor izostal, ne more Zveza za to prevzeti nobene odgovornosti.
Zvezi poslana naročila se lahko prekličejo ali spremene le tako dolgo, dokler ®e blago, ki je naročeno, ni odposlalo.
Naročila se naj, če le mogoče, vršć skupno s pomočjo Zvezi pridruženih zadrug, posojilnic in podružnic c. k. kmetijske družbe, ker se s skupnim naročanjem ne prihrani le visoka tovornina, ampak se taka naročila tudi lažje in hitreje izvršujejo.
Naročila, ki nam no pridejo od kake naše članice (posojilnice, kmetijske podružnice, zadruge ali društva), izvršujemo samo proti povzetju.
V spornih slučajih je merodajna od železnice pri prejemu določena teža; zato prosimo, naj se da vsaka pošiljatev uradno steh tati.
Zveza podaja interesentom drage volje podatke o napravi, zboljšavi in pomladitvi travnikov in odgovarja tudi sicer rada na prašanja, ki spadajo v njeni delokrog.
postaja
III.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca decembra 1910. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Konto vlog				Konto kreditov			
Posojilnice	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	1 •	K	V	K	V
Staiye dne 30. nov. 1910	_		8,408.025	94	3,369.878	56	_	
Promet decembra 1910 . .	365.201	07	440.817	73	205.451	64	147.952	20
Skupaj . . .	365.201	07	8,848.843	67	3,575.330	20	147.952	20
Proč vračila		—	—	365.201	07	147.952	20	—	—
Stanje dne 31. dec. 1910	—	—	8,483.642	60	3,427.378	—	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
Kmetske zadruge	Konto vlog				Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K				K		V	
		V	A	V		v		
Stanje dne 30. nov. 1910			2.720	51	1,307.445	71	_	_
Promet decembra 1910 .	43	92	63	41	144.214	31	109.481	25
Skupaj . . .	43	92	2.783	92	1,451.660	02	109.481	25
Proč vračila .....	—	—	43	92	109.481	25	—	—
Stapje dne 31. dec. 1910	—	—	2.740		1,342.178	77	—	—
Yes promet posojilnih društev zveze meseca decembra 1910. . . K 1,159.422 64 Yes promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
decembra 1910................................................ 253.802 89
Stanje vseh vlog koncem decembra 1910............................. 8,486.382*60
Stanje vsega kredita „	„	1910.......................„ 4,769.556*77
Uvoz blaga v decembru 1910......................................... 145.063*78
Izvoz „	„	„	1910................................... „	130.173*39
Skupni promet meseca decembra 1910.......................K 276.237 17
Število pridruženih posojilnih društev koncem decembra 1910: 277.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem decembra 1910: 77.
Tržna poročila.
(Nadaljevanje.)
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zasramovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 23. februarja v Gradcu (sejem z Agatino); na Gornji Polskavi, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Šoštanju.**
Dne 24. februarja v Gradcu (sejem z
malo klavno živino); v Kozjem**; v Arvežu**; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Laškem**; v Slovenski Bistrici**.
Dne 25. februarja v Brežicah (svinjski sejem); v Lipnici.
Dne 27. februarj a v Vidmu*, okr. Brežice.
Dne 28. februarja v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 1. marca v Konjicah*; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; na Planini**, okr. Sevnica;
v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Marnbergu (sejem z rogatino in konji).
Dne 2. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Pišecah* okr. Brežice; v mestu Gradcu (sejem z rogatino in konji).
Dne 3. m a r c a na Vranskem**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Račah (letni, živinski in konjski sejem); na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Lučanah**, okr. Arvež.
Dne 4. marca v Vuzenici**, okr. Marnberg.
Dne 6. marca v Ormožu*; pri Sv. Petru nad Svetimi gorami**, okr. Kozje; v mestu Celju*
Semenske mešanice za trajne travnike
ponuja in jamči za šestletno porabo
Josip Schmidt, Aflenz.
Za dobro zemljo	. . .	t	po 100 kg po 110	R	prot*
Za mokro „	. . .	>	poštnemu povzetju od Kapfen-
Za suho „	...	J	berga.
Priznanja so vsakomur na razpolago.	5—6
Mayfarthovi sejalni stroji „Agricola“
»»n«« ion	-	Tovarne za
poljedelske 8troje, livarne železo in
Uorec 1011, *0 jnajprilič-
za vsakovrstno seme* Enakomerna setev.
Se obnaša že leta najboljše Moina in solidna sestava.
Enostavna prilagoditev in spraznite v.
Iščejo se zastopniki in prekupcl.
obrat s parnimi kladivi Pb. Mayfarth A Co., Dunaj, Il/iTaboratr.71. Ustanovlj.1872. 1500 delavcev. Obširni ceniki zastonj.
mm 375 —
Krompir
za jed, sajenje in krmo, vsako vrsto in množino, le v vagonih, razpošilja zelo ceno Jožef Ciegelimay v Plznu, prva češka družba za izvoz in uvoz krompirja. Naslov za brzojavke: Gesclimay, Pilsen. Telephon štv. 417.	82—1
Gospodje
naročevauci
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
Oznanila „Gospodarskem Glasniku"
dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Izvirna „Helotte"
e v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena
mlečna centrifuga.
Močno in solidno narejena. Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte“.
Model 1009 Je v marsičem zboljšan.
45—12 —— Dobri zastopniki zaželjeni.    ■ ■ —
MMM, Dunaj. IV. IHpholg. 16.
Razglas
glede oddaje

P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 28a-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
uperfosfati
rudninski in živalski, so preskušeno najzanesljivejša in najcenejša fos-== forjeva gnojila =
za vsakovrstno
zemljo.
____ Vsebina strogo zajamčena I
Jamči najhitrejše učinkovanje in nnjbogatejše pridelke!	11—12
Za spomladno setev neobhodno potrebno! Nadalje ponuja amonijakove, kalijeve, soliterne snperfosfate iz vseh skladišč za nmetna gnoljja in pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrugah.
Pisarna v Pragi, Prikopi 17.
Gozdna drevesca
vseh vrBt in v množini večih milijonov ponija e. In k.
gozdarski mojster Rudolf Haeker v Kraljevem Uraden iz lastnih drevesnic, in sicer: smrečice, bore, macesne, jelke, akacije, hraste, navadne in amerikanske rdeče, črne in weymoutkove bore, thuje, jesni javore, jelše, breze, breste, bukve, nagnoj, gabre, lipe, beli in božji trn, razne druge rastline sposobne ga parke, žive meje i.1. d. Zalitevgjte cenik! PoslIJatev gozdnih dreves« stane pospešena skoro ravno toliko, kakor navadno tovorno blago.	19—8
Razglas
glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji.
S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od Štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj.
Ce se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 16. decembra 1910.
Od osrednjega odbora 507/io_w c. k. kmetijske družbe.
Za spomladansko gnojenje
priporočam cenjenim kmetovavcem
Tomusovožlindro
znamko	i zvezdo
SternjP^ark®
kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Darujte se ponarejanj!
Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.	102—5
Veletrgovina z železnino „Nlerkur“
Peter Majdič, Celje
prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphat-fukriken, O. m. b. II., v Berlinu.
se išče za neko štajersko posestvo s travniki, poljem, sadjerejo, hmeljarstvom in lovom. Zmožen mora biti slovenskega jezika, če je oženjen, brez otrok. Ponudbe s spričevali se naj pošljejo uredništvu tega lista pod „Trajna namestitev4« Dauernde Anstellung) ■__________________________56—2
■			B
	Brzoparilniki n | CA(< za krmo .v. ft fa 111 n so najboljši I		
	Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma, to so njega največje prednosti!		
	Zahtevajte cenike! — Dopisuje se slovensko! Delniška družba ALFA SEPARATOR Dunaj III.		
			
■			B
Razglas
glede oddaje
jslil
= koroške jezerske pasme. ==
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 29~w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Proti kugi v gobcu in na parkljih
se priporoča
Matale
kot najboljše, brzo učinkujoče sredstvo, ki nima ne vonja ne postranskih škodljivih posledic. Po 48 urah začne živina zopet jesti in daje zopet navadno množino mleka. Preskušeno pri c. ink. najvišjih famil. posestvih v Holiču. X steklenica, ki zadostuje za 2 —8 živinčeta stane K 8-50.
Glavni odpošiljatelj: Lekarnar OTON L£NK v Holiču pri Hodouinit, Ogrsko.	42—3
mm*
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji končno pridobljeno!
> Ker sem prevzel snmoprodajo elegantno 'tankih amer. švicarskih 14-karatn. zlat. dnble žepnih ur, mi je mogoče prodajati iste po K 4.90. Ure imajo dobro 3t> ur tekoče kolesje na anker „Špeciosa11 in so električnim potom s čistim zlatom pozlačene. Garantiram 4 leta za natančni tek. 1 komad K 4.90, 2 komada K 9.40. Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez vse rizike, ker na željo zamenjam ali pa vrnem denar.
Pošiljam po poštnem povzetju. 63—6 P. Bnchbinder, Krakov, Ost. Št. 106.
£e {Kometovi mlini
bo dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Hellerjeviml umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti. Prva tovarna za umetne mlinske kamne tn gradnjo mlinov v Sandovn pri Ceskl-LIpl.
Komanditna družba 12. J. Hellep.
Iščejo »e zastopniki.	415b/10—24
S
labe skušnje pri
gnojenju s kalijem
so izključene, če se dolgi zimski večeri porabijo v to, da se naredi
načrt in proračun o gnojenju.
Na to se naroči pravočasno kalij in si za-sigura popolen uspeh, kojega prinese za naše njive in travnike toliko važno kalijevo gnojilo.
Kajnit in 40°/<>na kalijeva sol
je na prodajo pri kmetijskih zadrugah in podružnicah c. k. kmetijske družbe štajerske, kakor pri Zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem (Gradec, Franzensplatz št. 2) po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
Pojasnila in nasvete o porabi vsakojakih umetnih gnojilih se dobč brezplačno pri g. Franca cocao Mulec v Ljubljani, Turjaški trg št. 8.
23—W
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. Tiska „Leykam“ v Gradcu.