PPIMOksKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 161 (8563) TRST, četrtek, 12. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V PONEDELJEK BO RUMOR PREBRAL PROGRAMSKO IZJAVO PARLAMENTU DRUGI TEDEN RAZPRAVA 0 ZAUPNICI NOVI VLADI Se vedno v ospredju vprašanje podtajnikov Berlinguer o «drugačni opoziciji» KPI RIM, 11. — Novi ministrski predsednik Rumor bo v ponedeljek popoldne orisal program svoje vlade parlamentu. Najprej bo prebral programsko izjavo v senatu, takoj nato pa še v poslanski zbornici. Še isti večer se bodo nato sestali načelniki parlamentarnih skupin, da bi določili koledar razprave o zaupnici. Razprava v senatu, ki se bo predvidoma začela v torek, bi se morala zaključiti še isti teden, v zadnjih dneh tedna pa se bo začela diskusija v poslanski zbornici. Vprašanje imenovanja podtajnikov medtem še vedno kali odnose med strankami leve sredine, pa tudi med strujami posameznih strank. V teku so številni sestanki, vsekakor pa naj bi mesta ministrskih namestnikov takole porazdelili: KD naj bi imela 32 podtajnikov, PSI 14, PSDI 9 in PRI dva. Zelo intenzivno je v teh dneh tudi delovanje gospodarskih ministrov Giolittija, La Malfe in Co-lomba: po včerajšnjem srečanju z Rumorjem se je «trojka» danes sestala na ministrstvu za proračun ob navzočnosti guvernerja osrednje banke Carlija in generalnega tajnika za programiranje Ruffola. Minister za proračun Giolitti je ob koncu sestanka izjavil, da je šlo za informativno srečanje, na katerem so poglobili nekatere aspekte vprašanj, ki so bila v ospredju včerajšnjega pogovora z ministrskim predsednikom. Giolitti je poudaril, da tudi danes niso prišle do izraza razlike v stališčih, saj je bilo dogovorjeno, da vlada ne bo sprožila deflacionističnih ukrepov, niti ne kreditnih omejevanj, zaradi česar se vprašanje morebitnega zvišanja eskomptne mere sploh ne postavlja. V političnih krogih je vzbudil veliko zanimanje intervju, ki ga je dal.reviji «Rinascita» generalni tajnik KPI Berlinguer. Kot je znano, je komunistična partija že pred meseci napovedala, da bi proti levosredinski vladi vodila «drugačno opozicijo*, kot pa proti desnosredinski koaliciji. Berlinguer je sedaj pojasnil, kako si KPI zamišlja »drugačno opozicijo*. Tajnik KPI je v intervjuju najprej ugotovil, da «no-va vlada, njen program in celo njena sestava ne ustrezajo nevarnosti politične, gospodarske in družbene krize, ki jo preživlja država*. Po drugi strani pa je Berlinguer dejal, da je s padcem Andreottije-ve vlade nastala «drugačna situacija, ki je v bistvu bolj ugodna od prejšnje*. Andreotti je padel zaradi pobud, ki so jih sprožili komunisti in sindikalno gibanje, je dejal tajnik KPI, ki pa je poudaril, da še vedno obstajajo notranje in mednarodne sile, ki se bodo prav gotovo posluževale vseh sredstev, da bi uresničile svoje prevratniške načrte. Berlinguer je priznal, da se je ustvaril nov položaj: razbitje z desničarskimi strankami in odprtje proti socialistični stranki, ki izjavlja, da hoče nadaljevati enotno politiko v sklopu celotnega delavskega gibanja, nikakor ni malenkostna stvar. Položaj je zato bolj odprt — meni Berlinguer — ker obstajajo bolj ugodni pogoji za delavski in demokratični boj. Po mnenju Berlinguerja pa se je ta sprememba usmeritve zaradi številnih aspektov slabo začela ter ne jamči potrebne učinkovitosti za bistveno spremembo. Tako se je pri sestavi vlade ponovila tradicionalna praksa, ki je privedla do obžalovanja vrednega prevelikega števila ministrov in podtajnikov. Glede programa je Berlin'guer ugotovil, da vsebuje antifašistično' obvezo in napoved boja proti inflaciji. «Toda ali bodo praktični ukrepi, ki jih bo vlada sprožila, zadostni za dosego teh ciljev?*, se je vprašal Berlinguer. Poleg tega pa še vedno obstaja, je dodal, običajni prepad med konjunkturno politiko in politiko reform. Berlinguer je izrazil začudenje, da nobena politična sila, ki se je udeležila pogajanj za novo vlado, ni sprožila načelnega vprašanja o protiustavnosti policijskega pripora. Izrekel je tudi prepričanje, da glede RAI-TV želi krščanska demokracija ohraniti nedotaknjen svoj sistem oblasti. Generalni tajnik KPI je zanikal, da bi komunisti kakorkoli pritiskali na socialiste, da bi vstopili v vlado. Dejal je, da bi raje videl, da bi PSI dala samo zunanjo podporo. Vsekakor pa je neposredna prisotnost socialistov v vladi dejstvo, ki ga bo morala KPI upoštevati. Glede kratkoročne akcije KPI je Berlinguer dejal, da bo zadevala predvsem boj proti naraščanju življenjskih strpškov, politiko razvoja zaposlovanja, rešitev problemov Juga, poljedelstva in šolstva, politiko reform in boj proti neofašizmu. V zunanji politiki bodo komunisti razvili pobude o problemih pomiritve, zmanjšanja oboroževanja na sredozemskem področju, za mir na Bliž-njem vzhodu in za demokratizacijo Evropske gospodarske skupnosti. V zanljučnem delu intervjuja je Berlinguer polemiziral s trditvijo, po kateri naj bi sedanja levosredinska vlada predstavljala «zadnjo rešitev* za italijansko demokracijo. Taka trditev je izraz nedemokratične koncepcije, je dejal Berlinguer, ker omejuje možne parlamentarne in vlade večine v okvir, ki izključuje komuniste, ki predstavljajo več kot devet milijonov državljanov. Na ključno vprašanje, kakšno opozicijo bo KPI vodila do nove vlade, je Berlinguer dejal, da jo bodo komunisti postavljaji pred preizkušnjo ter potiskali nanjo s pobudami, ki bi omogočale hitre in pozitivne rešitve. Istočasno pa se bodo komunisti potegovali za premostitev te vlade, ker se zavedajo njene neustreznosti glede na težavnost položaja. To bo torej drugačna opozicija, ki pa ne bo nikakor popustljiva. To bo aktivna in stroga opozicija. Njen namen bo «uvesti nove odnose med vlado in sindikatom, med vlado in deželami, med vlado in državljani ter med vlado in parlameptom, v okviru katerega ne sme biti ovir za korektno dialektiko med večino in opozicijo*, je zaključil generalni tajnik KPI Berlinguer. r- • ■ , »-» • y-,- j ■ ■ • •••*. ■ : i< '• " . . - • ,/• - • > t\ J -1 v ; -" « • «■-, * - * >•..■• v .<./ .v; v • . > gg Prizorišče tragedije blizu pariškega letališča Orly: reševalci odnašajo trupla potnikov, ki so zgoreli v brazilskem «boeingu» iiiiMimmmiiiifiiiimiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiimifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiimiimiiiiiiH POŽAR NA BRAZILSKEM E0E1NGU 707» S 134 OSEBAMI NA KROVU STRAHOVITA LETALSKA TRAGEDIJA BLIZU PARIZA: 122 OSEB MRTVIH Zaradi okvare na motorjih je pilot skušal zasilno pristati na cesti blizu letališča v 0rlyju, toda manever ni uspel in letalo je zgorelo Nekateri člani posadke, ki so bili v pilotovi kabini, so se rešili PARIZ, 11. — Strahovita letalska nesreča, ki je terjala pretresljivo visok krvni davek, se je zgodila danes pofloldoeJslizp,,. le- tališča Orl.v. «Boeing 707» brazilske letalske družbe «Varig» je zaradi požara na motorjih skušalo pristati na cesti Ijlizu letališča, vendar manever, pilotu ni uspel. Letalo še‘je vnelo, v požaru pa je zgorelo 12? potnikov. 12 oseb, med njimi 11 članov posadke, se je rešilo, vendar s hudimi opeklinami. Še ni povsem pojasnjeno, kako je prišlo do nesreče. Linijsko letalo s 117 potniki in 17 člani posadke je odletelo zjutraj iz Sao Paola ter bi moralo v prvih popoldanskih urah pristati v Orlyju. Malo pred pristankom je pilot obvestil kontrolni stolp letališča, da ima okvaro na motorju, takoj nato pa je prišlo še eno dramatično sporočilo: »Ogenj na krovu*. Na letališču so takoj sprožili vse potrebne varnostne ukrepe ter prepovedali pristanek drugih letal. Pilotu ni uspelo, da bi se spustil na letališče, z zadnjim manevrom je preprečil, da bi »boeing* treščil v hiše bližnje vasice Saulx-les-Chartreux, in poskusil pristati na cesti, kake štiri kilometre od letališča. Toda ta manever ni uspel. Letalo z gorečimi motorji je s krilom treščilo v pregrado ob cesti ter se po nekaj sto metrih ustavilo na nekem polju. Iz trupa letala se je dvignil ogromen plamen, le pilotova kabina ni zgorela, tako <2S1" -vo. izjave se je večina članov posadke rešila. Za potnike pa ni bilo pomoči. Priklenjeni na sedeže z varnostnimi pasovi so v hipu zgoreli. Gospodarska «trojka» nove levosredinske vlade, ki ji je poverjena naloga, da najde izhod iz gospodarske krize. Z leve proti desni demokristjan Colombo (minister za finance), republikance La Malfa (zaklad) in socialist Giolitti (proračun) Parlament bo prihodnji teden razpravljal o zaupnici novi Ru-morjevi vladi. Novi ministrski predsednik bo prebral programsko izjavo v ponedeljek popoldne najprej v senatu in nato v poslanski zbornici. Tajnik KPI Berlinguer je medtem v intervjuju reviji «Rinascita» orisal stališče komunistov do vlade in pomen »drugačne opozicije*, ki jo KPI namerava voditi proti levosredinski koaliciji. Številna pričevanja o portugalskih pokolih v Angoli in Mozambiku so postavili na laž lizbonsko Vest o pokolu 400 civi-je zelo razburila britansko vlado. listov javnost, ki odločno zahteva preklic obiska portugalskega ministrskega predsednika Caetana ob proslavi 600-letnlce britansko -portugalskega zavezništva. Glasnik Svete stolice je posredno potrdil pričevanje duhovnika Hastingsa, ko je dejal, da je Vatikan večkrat posredoval pri portugalskih oblasteh in izrazil svoje obžalovanje nad tragičnimi dogodki. Sinoči so v Škednju izvolili zadnjega - dvanajstega predsednika rajonske konzulte. Sedanje stanje je torej še slabše, kot je bilo v prejšnji poslovni dobi rajonskih konzult, saj tokra ni bil za predsednika izvoljen niti eden Slovenec. To dejstvo je v kričečem nasprotju s tolikokrat zagotovljenimi načelnimi stališči o enakopravnosti Slovencev (da niti ne govorimo o ustavnem določilu o zaščiti manjšine), ko nista niti v okoliških konzultah za vzhodni in zahodni Kras predsednika slovenske narodnosti. gajati s predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja, da bi rešili bližnjevzhodno krizo. Njego-povesujejp z izjavo Reševalcem, ki so kmalu prihiteli in začeli oblivati letalo s protipožarno peno, se je prikazal grozljiv prizor: skozi dolgo luknjo, ki se je odprla v trupu letala ob pristanku, so bila jasno videti iznakažena trupla potnikov, privezana na sedeže. Kmet, ki je delal na polju, nedaleč od kraja nesreče, je povedal, da je videl letalo, ki je letelo mimo dreves in se nato spustilo na tla, kjer je drselo še več sto metrov po trupu. «Tedaj sem zagledal ogromen plamen, ki se je vzdignil proti nebu, ter sem se vrgel na tla, ker sem se bal eksplozije.* Kmet je še povedal, da so reševalci prišli takoj po nesreči. Še pred prihodom reševalcev pa so nekatere priče nesreče pomagale trem članom posadke, da so skozi okenca splezali iz pilotove kabine. Obračun žrtev — 122 mrtvih in 12 ranjenih — še ni dokončen. Nekateri od ranjencev, ki so jih odpeljali v bližnje bolnišnice, imajo izredno hude opekline po vsem telesu, tako da je le malo možnosti, da bi jim zdravniki lahko rešili življenje. i Izredno težavno bo tudi delo za identificiranje trupel, ki so skoraj povsem zgorela. Oblasti so tildi prepovedale svojcem potnikov ki bi prispeli v Pariz, da bi si ogledali žrtve, ker bi bil prizor preveč grozljiv. Današnja katastrofa je že četrta, ki se je pripetila blizu Pariza v zadnjih dvanajstih letih. Najhujša je bila 3. junija 1962, ko je francoski «boeing 707» strmoglavil blizu Orlyja, pri čemer je 131 oseb zgubilo življenje. Novembra istega leta je umrlo šest članov posadke »iljušina 18», ki je strmoglavilo blizu Roissyja. Končno je 3. junija letos eksplodiral nad vasjo Goussa-inville «tupolev 144», pri čemer, je bilo 13 oseb ubitih. izraelske ministrske predsednice Golde Meir, ki je pred dnevi izključila možnost pogajanj z Jaser-jem Arafatom, vodjo palestinskega osvobodilnega gibanja. Brežnjevu podelili Leninovo nagrado MOSKVA, 11. - Ob prisotnosti najvišjih sovjetskih voditeljev ter sevemovietnamske delegacije pod vodstvom Le Duana, so danes v Kremlju izročili generalnemu tajniku KP SZ Leonidu Brežnjevu Leninovo nagrado za mir. Poleg Brežnjeva so prejeli Leninovo nagrado čilski predsednik Salvador Allende, predsednik svetovne sindikalne zveze Enrique Pastorino in angleški pisatelj James Aldridge, NEW YORK, 11. — Bahamsko otočje, ki je včeraj postalo neodvisno, je zaprosilo za sprejem v Organizacijo združenih narodov. O tem je poročal glasnik svetovne organizacije, ki je dejal, da je generalni tajnik Waldheim prejel brzojavko z zahtevo nove neodvisne države. Buteflika zaključil obisk v Franciji PARIZ, 11. — Alžirski zunanji minister Buteflika je danes zvečer odpotoval iz Pariza, kjer je bil na uradnemu obisku, med katerim se je srečal s predsednikom Pompidoujem, z ministrskim predsednikom Messmerjem ter s svojim francoskim kolegom Jobertom. Pred odhodom je imel tiskovno konferenco, v kateri je izjavil, da bi se moral Izrael neposredno po- P0 VESTI 0 POKOLU 400 CIVILISTOV V MOZAMBIKU BRITANSKA JA VIIOSTIAHTEVA PREKLIC CAETANO VEGA OBISKA Napovedana vrsta manifestacij proti prihodu portugalskega premiera Vatikan posredno potrdil portugalske pokole v Mozambiku - Trije španski duhovniki zatrjujejo, da so posredovali vesti Hastingsu LONDON, 11. — Vest o pokolu mozambiških civilistov, ki so ga zagrešili decembra 1972 portugalski vojaki je povzročila v vsej Veliki Britaniji val ostrih protestov, še zlasti spričo skorajšnjega obiska portugalskega ministrskega predsednika Caetana v britanskem glavnem mestu. Dnevnik »The Guardian*, ki po navadi izraža mnenje liberalne stranke, zahteva naj vlada prekliče Caetanov obisk, levičarski dnevnik »Daily Mirror* pa pravi da Angleži ne marajo človeka, ki vodi vlado odgovorno za taka zverinska početja. Tudi «Times», ki je včeraj objavil vest o pokolu pravi, da Cae-tano ne bi smel priti v Veliko Britanijo pred zaključkom preiskave o pokolu. Caetano bo na uradnem obisku v Angliji od 16. julija, v okviru proslave 600-letnice britansko - portugalskega zavezništva. Vodja laburistične opozicije v parlamentu Ha-rold Wilson je že včeraj zahteval naj prekličejo obisk portugalskega premiera. Konservativna vlada ministrskega predsednika Edvvarda Heatha je njegovo zahtevo zavrnila, Vtilson pa jo je vsekakor ponovil v intervuju, ki ga je dal sinoči neki neodvisni televizijski postaji. Laburisti so izvojevali prvo zmago, ko so dosegli da bo v spodnji zbornici javna razprava o Timesovem članku. Duhovnik Adrian Hastings je včeraj po televiziji ponovil, da gre za resnično vest in da nikakor ne dvomi o poštenosti in resnici poročila, ki sta ga napisala španska duhovnika. Hastings je odgovoril tudi glasniku portugalske vlade, ki je včeraj izjavil, da vas Wiriyamu ne obstaja na nobenem zamljevidu. Dejal je, da na zamljevidu ne obstajajo niti mnogo večji kraji, ne pa samo majhne vasi kot je tista, v kateri je prišlo do pokola. Zahteval je, naj. uvedejo javno preiskavo ob prisotnosti mednarodnih o-pazovalcev. Izjavil je, da nimajo niti on, niti njegova španska sobrata nobene zveze s Frelimom (mozambiško osvobodilno fronto). Londonski časopisi ugotavljajo, da je vest povsem verodostojna, saj pričajo o njej duhovniki, ki jih je nemogoče sumiti kakršne koli zveze z mozambiško osvobodilno fronto. Verodostojnost vesti izhaja tudi iz številnih imen žrtev pokola. »Times* zahteva mednarodno preiskavo in ugotavlja, da jo je nemogoče izvesti pred obiskom Caetana v Londonu. Kar zadeva portugalski demanti pa pravi, da je portugalska vlada zanikala vest o pokolu, še preden bi utegnila od preti kakršno koli preiskavo. V nadaljevanju svojega uvodnika pred laga »Times* preiskavo OZN, med narodnega Rdečega križa ter tudi morebitno vatikansko pobudo. Med tem je vatikanski glasnik Alessan drini, ko je govoril o pokolu v Mozambiku dejal, da je Sveta stolica večkrat posredovala pri portugalski vladi, da bi dobila informacije in izrazila svoje obžalovanje. Posegli so tudi mozambiški škofje. Britanski časnikar Peter Niese-wand, ki so ga pred kratkim izgnali iz Rodezije zaradi njegovih člankov o gverili pravi, da je bil pokol v vasi Wiriyamu samo zadnji v vrsti zločinov, ki so se pripetili med majem 1971, septembrom in oktobrom istega leta. Časnikarji so zahtevali danes od britanskega zunanjega ministra in portugalskega veleposlaništva podrobnosti o obisku ministrskega predsednika Caetana. Odgovorili so jim, da podrobnosti za sedaj še niso določili in priznali, da je zadeva dokaj čudna še zlasti ker bi moral biti obisk že čez pet dni. Britanske oblasti so organizirale zelo strogo varnostno službo, saji so razne organizacije že v prejšnjih dneh napovedale demonstracije proti Caetanovemu obisku. Laburistični predstavniki so napovedali, da bodo bojkotirali uradne slovesnosti, na katerih bo prisoten portugalski ministrski predsednik. V Londonu se mudi te dni tudi vodja socialistične stranke Portugal. ske Mario Soares, ki živi v izgnanstvu v Parizu. Soares je izjavil, da je bilo že več pokolov tudi v Angoli in Portugalski Gvineji ter da je portugalski fašistični režim v popolni krizi. Hastingsovo poročilo o pokolu so potrdili trije ŠDanski duhovniki v Madridu, ki zatrjujejo, da so mu oni posredovali vest. Kar zadeva izjavo portugalske vlade, po kateri naj bi vas Wiriyamu sploh ne obstajala na zemljevidih, pravijo španski duhovniki, da je to res. saj je portugalsko letalstvo po Dokolu vas popolnoma zravnalo s tlom. Deiali so tudi, da pokol lahko potrdi škof mesta Tebe, deset kilometrov od Wiriyamuja. KONGO Mozambiko je portugalska kolonija že več kot tristo let. Kolonialisti v Lizboni zatrjujejo, da gre za »čezmorsko področje* katerega prebivalci naj bi imeli enake pravice kot Portugalci. V resnici je prebivalstvo izkoriščano in prisilno delo ter nepismenost sta žalostna realnost za 8 milijonov prebivalcev. V Mozambiku je že devet let v teku osvobodilna vojna, ki jo vodi Frelimo, katerega vidna predstavnika sta Samora Machel in Marcelino Dos Santos. Frelimo je osvobodil že obširno področje na severu države. Portugalci izvajajo nad prebivalstvom hude represalije, razpolagajo s pomočjo držav članic NATO in so vojaško povezani z rasistično Rodezijo in Južno Afriko. Uničevalna vojna, ki jo vodijo Portugalci proti osvobojenim področjem, je še zlasti kruta v pokrajini Tete, kjer hočejo zgraditi velik jez, ki naj bi služil gospodarski okrepitvi rasističnih režimov na jugu Afrike URADNI OBISK EGIPTOVSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JUGOSLAVIJI Bližnjevzhodna kriza v ospredju pogovorov med Miničem in lajatom Mir v Sredozemlju je neobhodno potreben za utrditev varnosti v Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Dvostranski odnosi, položaj na Bližnjem vzhodu in priprave za bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu, so bile glavna tema današnjih dopoldanskih in popoldanskih razgovorov v zveznem tajništvu za zunanje zadeve med zveznim tajnikom Milošem Miničem in egiptovskim zunanjim ministrom dr. Mohamedom El Zaja-tom in njunimi sodelavci. Egiptovski minister je po razgovorih dejal, da so bili razgovori zelo vsebinski in koristni. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je sinoči v zdravici na večerji, ki jo je ■ priredil v čast svojega gosta iz Egipta med drugim dejal, da je Jugoslavija vedno podpirala pogajanja, katerih cilj je popuščanje napetosti, toda sodi, da ta pogajanja ne bi smela biti na škodo drugih držav. Minič je izrazil zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu, ki se je v zadnjem času še poslabšal in dejal, da je pravična rešitev te krize življenjskega interesa za vse narode na svetu, posebno za narode v Evropi. Minič je poudaril, da je mednarodna skupnost dolžna, da se aktivneje zavzame za rešitev te krize. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je opozoril na pomen bodoče konference neuvrščenih na vrhu, ki bo razpravljala o vprašanjih miru, varnosti in neodvisnosti, ki so pogoj za neoviran gospodarski razvoj in družbeni napredek in ugotovil, da je vsestranska in koordinirana dejavnost neuvrščenih držav, danes eden od odlo- čilnih dejavnikov, da bi se pozitivne tendence pogajanj in popuščanja razširile na vse mednarodne odnose, sodelovanje na enakopravni osnovi pa postalo stvarnost za vse države na svetu. Egiptovski zunanji minister je v odgovoru na zdravico med drugim dejal, da je Jugoslavija Egiptu in ostalim arabskim državam Bližnjega vzhoda primer, kako se je treba boriti za neodvisnost in mir in izrazil prepričanje, da bi svetovna organizacija morala biti kraj, kjer bi reševali vprašanja narodov, toda brez vpliva drugih velikih sil. Po mnenju El Zajata bo zasedanje varnostnega sveta, ki bo razpravljalo o krizi na Bližnjem vzhodu uspešno edino če neuvrščene države uspejo, da varnostni svet sprejme resolucijo, ki bo spoštovana. Egiptovski zunanji minister je na kraju svoje zdravice izrazil mišljenje, da evropska varnost ne more biti trajna, če ne bo zagotovljena varnost okrog Evrope. B. B. Vanni odpotoval iz Beograda BEOGRAD, 11. — Danes sta iz Beograda odpotovala glavni tajnik UIL Raffaele Vanni in tajnik Tor-do, ki sta kot gosta sveta zveze sindikatov, obiskala Jugoslavijo. Med obiskom sta zastopnika italijanske unije dela s predsednikom sveta zveze sindikatov Dušanom Petrovičem izmenjala informacije o dejavnosti in aktualnih nalogah o-beh sindikalnih organizacij, o razvoju dvostranskih odnosov in nekaterih vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja. Italijanska sindikalista sta sprejela tudi predsednik gospodarskega sveta zvezne skupščine Vasil Grivčev in član zveznega izvršnega sveta Boris Žnuderl. Nihajoči tečaj dinarja BEOGRAD, 11. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sklenil, da ostane pariteta dinarja v odnosu do zlata neizpremenjena in torej ista, kot je bila določena letošnjega februarja. Glede odnosa dinarja do konvertibilnih valut, ki so ga do sedaj določali na osnovi fiksnih tečajev z maržo 2,25 odst plus ali minus, pa so v praksi uvedli nihajoči tečaj dinarja. Ukrep so utemeljili z nujnostjo, da se prilagode novemu mednarodnemu monetarnemu stanju. Kancler Brandt obišče New York BONN, 11. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je sporočil v teku intervjuja, ki ga bo objavila revija »Bunte Illustrierte*, da bo obiskal New York, ob sprejetju obeh Nemčij v OZN. Ob isti priložnosti, je dejal, se bom sestal s številnimi političnimi predstavniki in morda tudi z vzhodnonemškim ministrskim predsednikom Willijem Sto-pbom, če bo prišel v New York. SREČANJE TITO - KADAR Zadovoljstvo ob razvoju odnosov med Madžarsko in SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsednik Ti to in prvi tajnik madžarske social stične delavske partije Janoš Ks dar sta danes dopoldne na otok Vanga nadaljevala včeraj začet pogovore o dvostranskih odnosil o aktualnih mednarodnih vprašf njih in o mednarodni dejavnosti c beh vlad in partij. O razgovorih, 1 s0 86 jih z jugoslovanske strar udeležili med drugim tajnik izvri nega biroja predsedstva ZKJ Stan Dolanc, člana izvršnega biroja K ro Gligorov in Jure Bilič in pret sednica Zveze komunistov Hrvašk Milka Planinc, je z obeh strani i: raženo polno zadovoljstvo ob ra: voju odnosov med obema c' žavam in partijama. B. B. Afriška parlamentarna delegacija v SFRJ BEOGRAD, 11. — Predsedni zvezne skupščine Mijalko Todorovi je sprejel danes člane parlamer torne delegacije republike Zairt ki je, pod vodstvom podpredsedn ka Kapvasa na vabilo zvezne skup ščine, prispela na desetdnevr obisk v Jugoslavijo. V daljšem pr: jateljskem razgovoru je Todorovi s poslanci afriške republike izm njal misli o družbenem razvoj obeh držav, o možnosti za meds« bojno sodelovanje na raznih poc ročjih in o sodelovanju na mec narodnem področju, posebno o s« danji dejavnosti Jugoslavije in Za ra okrog priprav za konferenco n uvrščenih na vrhu. Afriški park mentarci bodo med obiskom v J( goslaviji poleg Beograda obiska Osijek Titovo Užice. Titograd, Di brovmk in Reko. L VČERAJ IZVOLJEN PREDSTAVNIK KD ZA PREDSEDNIKA V SKEDNJU Niti v eni rajonski konzulti predsednik slovenske narodnosti Predstavnik Slovenske skupnosti Rutar je zapustil v znak protesta sejo škedenjske konzulte Sinoči so izvolili zadnjega predsednika rajonske konzulte in to v Skeckiju, demokristjana Albina Gombača. Volitev nd potekala gladko, ker je v začetku seje predstavnik Slovenske skupnosti Boris Rutar odločno protestiral, ker so bili kršeni sporazumi o izvolitvi enega predsednika, člana Slovenske skupnosti in zato zahteval, da se volitve odlože, dokler ne bo urejena zadeva s konzulto pri Sv. Ivanu. Prišlo je do glasovanja, ko je večina (komunisti so se vzdržali) sklenila, da se kljub vsemu voli predsednika, nakar je Rutar v znak protesta zapustil sejo. Prišlo je do volitev, na katerih je demokristjan Gombač prejel 9 glasov, komunist Fauste Sancin 6. en glas je bil razpršen, ena glasovnica pa bela. Predstavnik KPI Tullio Raini je pred glasovanjem izjavil, da je KPI spoštovala sporazum o izvolitvi predsednikov, ki ga je KD kršila in da zaradi teea tokrat kandidirajo lastnega predstavnika. Kot že rečeno, je s tem glasovanjem predsednika zadnje konzulte zaključeno glasovanje predsednikov v vseh dvanajstih rajonskih konzultah tržaške občine. Dejstvo je, da nobeni konzulti ne predseduje Slovenec in da se je torej stanje v primerjavi s prejšnjo dob« celo poslabšalo, ko je že tako bilo nezadovoljivo. Dejstvo je tudi, da ne predseduje slovenski predstavnik niti konzul tam vzhodnega in zahodnega Krasa, kjer je nesporno večina prebivalstva slovenske narodnosti in da je prišlo do de-mokristjanskega »udara* v konzulti pri Sv. Ivanu, kjer bi moral biti po sporazumu med SS in KD predsednik Slovenec. Danes se sestane rajonska kon-zulta za Sv. Vid — Staro mesto. Seja bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Colautti 6, ko bodo imenovali šolsko, zdravstveno, socialno in proračunsko komisijo. Seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti Izvršni odbor Slovenske skupnosti je posvetil današnjo sejo vprašanju rajonskih konzult ter gorskih skupnosti. Glede krajevnih sosvetov je Slovenska skupnost obžalovala dejstvo, da ni doslej nobena italijanska stranka imenovala Slovenca na predsedniško mesto. To je vsekakor velika diskriminacija na račun slovenskega prebivalstva. Izvršni odbor je v na daljevanju svoje seje analiziral volitve za predsedniško mesto v sve-toivanski konzAlti. Na to mesto je bil določen predstavnik Slovenske skupnosti. Prišlo pa je do vse obsodbe vrednega dejanja, saj so se predstavniki italijanskih strank, z izjemo PRI, združili proti predstavniku Slovenske skupnosti in tako preprečili izvolitev edinega predsednika SS v občinskih konzultah. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je to dejanje obsodil In zahteval, da se konzulta čimprej sestane in izvoli slovenskega predsednika — predstavnika Slovenske skupnosti — na domenjeno mesto. Če se to ne bo zgodilo, je poudaril izvršni odbor Slovenske skupnosti, bo predlagal svetu Slovenske skupnosti izglasovanje ustreznih političnih zaključkov. Drugi del seje je izvršni odbor posvetil vprašanju gorskih skupnosti in sklenil zahtevati na pristojnih mestih vključitev v gorske skupnosti tudi devinsko - na-brežineke občine (razen obmorskega pasu) ter celotne zgoniške občine, ki sta po prvotnem načrtu izključeni iz gorskih skupnosti. V kratkem bo izvTšni odbor imel sejo s SOZ iz Gorice, na kateri bodo zavzeli stališče do razsežnosti področij, ki naj bi spadala v posamezne gorske skupnosti. ROJAN — GRETA — BARKOVfjE Rajonska konzulta o barkovljanski vpadnici in cestnih povezavah Rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje je sinoči razpravljala o načrtu cestnih pove; zav in predvsem o barkovljanski vpadnici. Konzulta se je sklicevala na svoje stališče, ki ga je sprejela že 7. marca leto6, ko je zahtevala od občinske uprave, da preuči vse možnosti in tudi povsem drugačne možnosti od obstoječega načrta, da bi tako rešili prometna vprašanja in zagotovili razvoj Trsta. Na sinočnji seji so ugotovili, da niso prejeli nobenega drugega predloga in so zahtevali, da občinski odbor ne da na dnevni red seje občinskega sveta razprave o barkovljanski upadni-d, dokler ne bodo izdelani alternativni predlogi. Poleg tega zahtevajo, da pristojni odbornik spoštuje sprejete obveznosti in da se o zadevi ne razpravlja v občinskem svetu, dokler ne bo prišlo do sestanka z odgovornim odbornikom. Priprave za pogajanja o levi sredini Za PSI so bistvena programska vprašanja Včeraj se je v Vidmu sestala delegacija KD, ki je pooblaščena voditi pogajanja za sestavo deželnega odbora. Na sestanku so bili prisotni tudi tajniki štirih federacij in Comelli, ki ga stranka kandidira za predsednika deželnega odbora. Uradno poročilo pravi, da je delegacija izdelala osnutek programa in predlogov za pogajanja s strankami leve sredine. Delegacija socialistične stranke se je sestala v torek v Lignanu, kjer je zasedala ves dan in kjer je razpravljala izključno o programu deželne uprave. V ospredju so bila gospodarsko - socialna vprašanja in uravnovešen razvoj dežele, tako da se prepreči nenadzorovano krepitev velikih centrov, omogoči razvoj obrobnih področij in s tem zajezi izseljevanje. Delegacija PSI se bo ponovno sestala v petek v Gorici, kjer bo razpravljala prav tako o programskih vprašanjih. Socialisti so ustvarili na teh razgovorih pomembno notranjo enotnost in nameravajo tudi na pogajanjih postaviti v ospredje programska vprašanja ter predvsem zahtevo po večji politični učinkovitosti deželne uprave in širši programsko - gospodarski politiki. Zaradi tega tudi niso postavili v ospredje vprašanje razdelitev mest v deželnem odboru. Sinoči se je sestal deželni odbor PSDI, ki je prav tako raz- pravljal o programu in imenoval delegacijo stranke, ki bo vodila pogajanja za obnovitev deželne u-prave leve sredine. Kopanje ob sesljanski obali je včeraj drago stalo 38-letno Graziel-lo Gerric por. Cernjava iz Gabrovca 57. Ko se je sončila na plaži ji je nenadoma priletela v glavo prazna steklenica piva, ki jo med igro odvrgel neki otrok Zaradi globoke rane na glavi so jo morali pospremiti v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti teden dni. V NABREŽINI Od jutri pa do nedelje razstava krajevnih vin Jutri, 13. julija bodo v Nabrežini ob 18. uri odprli razstavo krajevnih vin. Domačini se z vso resnostjo pripravljajo na krajevni praznik, saj se zavedajo, da bi nepredviden organizacijski spodrsljaj lahko škodil ugledu njihove prireditve, ki je že dvanajsta po vrsti. S pripravami so pričeli pravočasno in na stojnicah, ki so jih postavili na glavnem trgu, oprav- NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 16. julija do 25. avgusta odprta od 8. do 13. ure razen v tednu od 13. do 18. avgusta, ko bo popolnoma zaprta. ljajo še zaključna dela, tako da bo jutri že vse nared za večerno otvoritev. Vina bo razstavljalo 17 vinogradnikov, ocenjenih pa bo 13 vrst belega in 10 vrst črnega vina. Za kvaliteto vin jamčijo strokovnjaki Pokrajinskega kmetijskega nad-zomištva in Urada za rastlinske bolezni iz Trsta, s katerimi sodeluje tudi devinsko-nabrežinska občina. V dneh razstave bodo nastopile godbe iz Nabrežine, Tržiča in Pri-dvora, program pa bo še posebno pester v nedeljo in se bo že dopoldne pričel z nagraditvijo mladincev, ki so sodelovali na športnih tekmovanjih. Zvečer bo na trgu tradicionalna tombola, koncert lahke glasbe, na razpolago pa bodo tudi domače jedi. aiiiiiiuuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiKMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffimiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiHiiiiniiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TUDI ZRELOSTNI IZPITI GREDO H KRAJU Zakaj med šolskim letom ne učijo tako, kot izprašujejo na maturah? Pogovor z maturantko, ki bo šla za socialno asistentko, da uresniči svoj ideal • Jutri izidi na klasičnem liceju NA FESTIVALU ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA VČERAJ NIČ IZVIRNEGA V retrospektivi najboljši filmi Na klasičnem liceju so se zrelostni izpiti že končali in bodo jutri popoldne objavljeni izidi, na znanstvenem liceju, kjer opravlja veliko maturo skupno 25 dijakov, pa se bodo zaključili verjetno danes. Zato smo včeraj obiskali te šolo, pogovorili smo se z maturanti in nekaj časa sledili izpitom, ki potekajo v šolski telovadnici. Predvsem smo tu zapazili več poslušalcev kot pri maturah na drugih šolah. •iiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiniiiiiiHi»iiHmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiuuMi!iiiiiiiiiiiiiiityiiiHuiiiiiiiitiimiiiiiuiiiiiiiiii / ROLL-ON R0LL-0FF» SISTEMOM Novi hitri progi družbe Tirrenia cStaHetta Tirrenica» in «Staffetta Adriatica» bosta vsak teden izmenično odplul: iz Trsta Včeraj popoldne je odplula iz novega tržaškega pristanišča ladja »Staffetta Tirrenica* plovne družbe Tirrenia, ki bo povezovala skupno s podobno ladjo «Staffetta Adriatica» naše mesto s Sicilijo, Neapljem, Genovo, Francijo, Španijo, Marokom in Alžirijo. Ladiji sta posebne vrste, ki jo tehniki nazivajo «roll-on roll-off», ker tovornjaki lahko zapeljejo v trup ladje, ki je razdeljena na tri obširne podkrovne garaže. Poleg tega lahko naložijo tudi kontejnerje in sploh zloženo blago, ki ga spravijo na posebne podstavke z gumijastimi kolesi. Na vsako trajektno ladjo lahko naložijo 74 prikolic, 60 kub. metrov cistern, poleg tega je še na razpolago 34 ležišč za potnike in spremljevalce v udobnih kabinah, restavracija in bar. Toda največja značilnost «Staf-fette Tirrenice*, ki so jo včeraj dopoldne razkazali gospodarskim operaterjem našega mesta, in seveda tudi »Staffette Adriatice», je izredna hitrost, s katero opravita plovbo in s katero nakladajo oziroma razkladajo tovor. Ladji bosta odpluli iz našega pristanišča vsak teden, seveda izmenično. Po samih 20 urah plovbe bosta že pristali v Bariju, po 43 urah v Catanii, po dveh dneh in 16 urah v Neaplju, po treh dneh in 17 urah v Genovi, po štirih dneh in 16 urah v Marseillu, po 5 dneh in 6 urah v Barceloni, po šestih dneh in 4 urah v Alžiru. Vsakih petnajst dni pa bo zadnji pristan Tanger v Maroku namesto Alžira v Alžiriji. Značilnosti ladij so tudi zelo zanimive, saj gre za nova plovna objekta, ki so ju dokončali pred niti dvema letoma. Nosilnost presega 3.400 ton, dolgi sta 141 metrov, razpolagata z dvema notranjima dvi- galoma za dviganje tovornjakov, ki premoreta 60 ton teže. Ladjo »Staf-fetta Tirrenica* je predstavil tržaškim operaterjem ravnatelj trgovinskega oddelka plovne družbe »Tirrenia* dr. Delle Piane, ki ga je spremljal ravnatelj tržaške podružnica dr. Furlan. Pazljivo poslušajo vprašanja in odgovore kandidati, ki jih še čaka velika preizkušnja, nekateri maturanti, ki so že opravili izpit in ki hočejo s svojo navzočnostjo moralno podpreti svoje prijatelje. Med mladim občinstvom sedi tudi deklica, ki je pred kratkim opravila zaključni izpit na srednji šoli in se bo zdaj vpisala na znanstveni licej. Prišla je iz radovednosti. da vidi, kako približno bo čez pet let, in da primerja malo maturo z veliko. Precejšnja razlika, kaj ne? Zato pa se bo treba učiti pet let, da bo šlo vse gladko, da bo znala odgovarjati in diskutirati s profesorjem, kot zdaj Marta. Gladko gre Marti in lahko bi rekli, da se prijateljsko pogovarja s profesorjem o pariški komuni in njenimi vplivi, o italijanski ustavi in položaju žene, o Cankarju — predavatelju. Bolj kot vprašanja in odgovori me zanima pogovor s tem drobcenim, is-krivnim dekletom, ki se je marljivo učila in ni bila samo zabubana v knjige in zvezke, ima odprte oči, zna misliti s svojo glavo ter hoče priti stvarem do dna. O Cankarju — predavatelju je imela med šolskim letom referat in je zato seveda morala zbirati gradivo, ki ga ne najdeš v učbenikih. »Zakaj si izbrala to posebno temo?» »Zato ker Cankar s te strani ni dovolj osvetljen in poznan. Ker je Cankar imel politična predavanja tudi v Trstu, ker prav to pojasnjuje i njegova politična stališča*. iimmiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnmmnHMHmiiuiuiMiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiimiHtiiiiimiiiiiiiiivniii ŽE TRETJI DAN ZAPOVRSTJO NOV ROPARSKI NAPAD NA PRILETNO ŽENSKO Tretja žrtev se je morala zateči celo na zdravljenje v splošno bolnišnico - Plen neznanca znaša 150 tisoč lir v gotovini in nad milijon lir v bančnih bonih V ponedeljek podel roparski napad na 83-letno upokojenko Mario Ivanof vd. Stefani v Ul. Crispi, v torek podoben napad na 67-letno Mario Albi vd. Geissler pred njenim stanovanjem v Ul. S. Laz-zaro in včeraj nov ter po svojih posledicah najpodlejši napad na 87-letno upokojenko Eldo Mayer vd. Zanier pred njenim stanovanjem v Ul. Carducci 30. Dejanja visokega temnolasca — tako so namreč vse tri napadenke opisale policijskim agentom mladeniča, ki jih je napadel in okradel pred hišnimi vrati, zaradi česar policija meni, da gre pri vseh treh roparskih podvigih za eno in isto osebo — ki so vnesla osuplost in strah med priletno prebivalstvo mestnega središča, so vzbudila tudi val gneva in ogorčenja nad tolikšno podlostjo, ki Trajektna ladja »Staffetta Tirrealca*, ki je včeraj odplula iz Trsta je vredna najhujše kazni. Včerajšnja napadenka se je morala zateci celo na zdravljenje v splošno bolnišnico zaradi hudih ran in udarcev, ki jih je utrpela med napadom, potem ko ji je ropar ukradel torbico s 150 tisoč lirami v gotovini ter raznimi bančnimi boni v skupni vrednosti nad milijon lir. Agentom letečega oddelka, ki so jo s svojim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, je med vožnjo povedala, da se je okrog 13.30 vračala domov. Zanierova stanuje v tretjem nadstropju poslopja št. 30 v Ul. Carducci. Ko se je počasi povzpela po stopnicah do hišnih vrat, je pred stanovanjem svoje sosede zapazila visokega temnolasega mladeniča z aktovko pod pazduho, ki je pritiskal na zvonec sosednjega stanovanja. Nič hudega sluteča je nato odklenila vhodna vrata in tedaj je zaslišala za svojim hrbtom korake, ki so se ji približevali. Toda še preden se je lahko obrnila, je na sebi začutila hladen dotik neznančeve roke, ki jo je v naslednjem trenutku z vso silo odrinila. S pridušenim krikom je padla z obrazom naprej in udarila ob steklena vrata prve sobe na hodniku. Steklo se je razbilo in drobci so jo ranili po čelu. Neznanec je nato pograbil torbico in zbežal po stopnicah. Nenavaden šum in vzdihovanje ranjenke sta priklicala sosede, ki so takoj obvestili policijo. Zanierovo so po prevozu v splošno bolnišnico sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh. Neznanca policija še vedno vztrajno išče. »Kako pa se ti je zdelo vprašanje iz zgodovine?* »Sploh mi dopade način izpraševanja. Da bi bilo prej tako v šoli. Profesor ne zahteva golega naštevanja letnic in imen. Vse je povezano, saj najdemo izhodišča, utemeljitve in pojasnila za sedanje razmere in dogodke, za sodobno zgodovino v preteklosti. Ko sem omenila Gramscijevo delovanje med delavstvom v Turinu in delavske svete sem pozabila omeniti tudi delavske svete v Jugoslaviji*. »Nič hudega*. »Tisto vprašanje o ustavi in položaju ženske v Italiji sem si prav želela. Se in še bi govorila, ker me to vprašanje zelo zanima. V šoli pa, veste, smo ustavo obdelali kar površno*. Prijateljice in prijatelji jo čakajo, ker jih muči žeja. Zato se najin govor nadaljuje telegrafsko. Sošolke in profesorji jo nagovarjajo, naj bi se vpisala na univerzo. Izbrala pa si je drugo pot. Postati hoče socialna asistentka. Zakaj? »Zato, ker mislim, da bom tako najbolje uresničila svoj ideal*. Pogovor s takim dekletom te razveseli in potrdi zaupanje v našo mladino. čestitam ji in želim, da bi u-resničila svoje načrte in ideale ter premagovala vse težave. Zadnji je na vrsti visok fant, suh kot trska. Ni maral, da bi ga poslušal, pa sem se vrnil, ko je že odgovarjal v italijanščini ter imel o-prikvka z Dantejem in njegovim pradedom v paradižu. Potem se je razvil s profesorjem zgodovine dolg pogovor, ki se je začel pri tržaškem vprašanju in mirovni pogodbi. Mirovna pogodba pa sledi neki vojni. Zato sta se dotaknila »jeklene osi*, ki se je zdrobila, napada na Jugoslavijo, dogovora med velikimi zavezniki o razdelitvi vplivnih področij, Francije, potem še Afrike in seveda napada na Etiopijo, kjer bi lahko sploh začela, kot je začel Mussolini, pa je potem slabo končal. Da ne bi govorila samo o napadih in vojnah, je profesor hotel nekaj vedeti tudi o Organizaciji združenih narodov in tako je govor nanesel tudi na konferenco o evropski varnosti. O vsem tem v šoli niso sploh govorili in so na hitro obdelali dobo med prvo in drugo svetovno vojno. Splošna ugotovitev: »Če šola ti ne da, si moraš preskrbeti sam*. Vsekakor pa bi morala biti šola bolj povezana s sedanjostjo in sodobno družbo. Včeraj zvečer je imel glavno mesto v predvajanjih ameriški jilm Johna Landisa «Schlock». Film je parodija cele vrste znanstvenofantastičnih del, od «2001» (dvakrat poslušamo odlomek iz Wagnerjevega «Also sprach Zarathu-stra*, ki se ga je le posluževal Kubrick) do tKing Konga*. Od časa do časa nas je cSchlock» zabaval v pripovedovanju zgodbe o pošastni opici, ki pobija ljudi in katero poosebuje režiser sam. Zabava je vendar le trenutna, kajti opraviti imamo ne le s površnim, ampak tudi s slabo režiranim filmom brez repa in glave, napravljenim s televizijsko bolj kot s kinematografsko tehniko. Parodija je brez doslednosti in teži le k lahkemu smehu. Tudi trije kratki filmi niso povedali dosti novega. Belgijski film Patricka Ledouxa