NAPAKE NE SME BiH
REDKI BODO BRALI - Poze
.Veseli smo, da
št. 31(1512) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 3. avgusta 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
d
-
m
a priznanja KS Žužemberk
 -----------------
y krajevni praznik so v Žužemberku podelili priznanj — Letos   prvikrat
A
iloh1*
usta*^
bok®
ki I
svoj*
. pa avt< fajvcA , da* cru ob cf ica,
,ov
, Na letošnji proslavi praznika •^levne skupnosti Žužemberk r° b>la prvič podeljena priznanja ^jevne skupnosti. Podelil jih je Predsednik skupščine krajevne puPnosti Žužemberk Franci atc na svečani seji, ki je bila na Stl proslave.
^iznanja so prejeli: krajevna jjjfrnizacija ZB NOV Žužem-?**. krajevna organizacija ZB OV Dvor, Stalni odbor juri-n'ga bataljona XV. divizije j.^V, stalni odbor jrišnega bata-Jona XVIII. divizije NOV, os-0vna organizacija ZSMS Dvor, snovna organizacija SZDL Jdovec, ZSAM Novo mesto, ^AM Gorjanci-Straža, TVD j9rtizan Žužemberk, KUD Žu-niberk, društvo Ljudske teh-Žužemberk, Pionirski ?*ted osnovne šole Žužemberk, ^evna konferenca ZRVS Žu-f!?lberk. kolektiv ISKRE-Ie * ^famičnih kondenzator-v Žužemberk, kolektiv delovne *uPnosti krajevne skupnosti “mberk, občani iz Sadinje Mačkovca in Trebče vasi Zi i ^voru> Kmetijska zadruga jg ^froberk, Lovska družina Žu-
HKs 2^' ^rajevna 0IBanlzac9a
MS.
KOLO ZA PREDSEDNIKA CK ZKS - France Popit, ki je 25. julija s helikopterjem obiskal Suho krajino, je bil presenečen nad brigadirskim sprejemom. Takoj ko je brigadiije pozdravil, so mladi iz tretje brigadirske izmene zaplesali kozaračko kolo. (Foto: Janez Pezelj)
Skokovit napredek Suhe krajine
Predsednik C K ZKS Franc Popit je 25. julija obiskal Suho krajino — Domačini: „Umira-nje naše pokrajine se končuje, za to pa imajo največ zaslug brigadirji
Prostor v osnovni šoli na Prevolah, kjer ima mladinska delovna brigada Rdečega križa Slovenije enega izmed treh začasnih vrtcev, je bil 25. julija popoldan pretesen. Razred, v katerem je še pred nekaj urami odmevala pesem cicibanov in naznanjala lepšo prihodnost Suhe krajine, je tokrat sprejel predsednika CK ZKS Franca Popita, predsednika RK ZSM Slovenije Ljuba Jasniča, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin iz grosupeljske, kočevske, novomeške in trebanjske občine ter goste iz Po-dujeva, ki so v torek obiskali svojo brigado.
Bele kupole nad Prečno
Na letališču v Prečni teden dni začetna in nadaljevalna padalska šola — Prek petsto skokov.
Na letališču DLC v Prečni so se od 24. - 30. julija razpenjale kupole 35 padalcev iz desetih slovenskih klubov. Večina mladih se je iz posebnega dvokril-nega letala AN 2 pognala v globino prvič, ostali pa so vadili zahtevnejše skoke na cilj in skoke z zadrževanjem.
Med skakalci je bilo tudi deset padalcev DLC, sedem „novopeče-nih“ padalcev in trije prekaljeni. Po daljšem premoru seje med ljubitelje višin zopet zapisala nekdanja državna reprezentantka, članica DLC Dara Uhan in tako dokazala, da je še v stari, dobri ,/ormi“.
Kljub majhnemu številu padal, ki jih je bilo takoj po skoku potrebno skrbno zložiti in pripraviti na naslednji skok, so mladi padalci opra-
HMELJ ZORI Z ZAMUDO
Meic»toqu - sevniškem kme in mbin»tu, tozd Proizvod-Ndnie ^ovina - potekajo te dni »j i_ PriPrave na obiranje letošnje-bodn » a hme*ja- Računajo, da • (jr* . e** obirati 16. avgusta, kar i fet fj*.P°zno> sicer pa „v skladu" vremenom. Tudi tokrat g	pridelka	obrali strojno,
hnl^i ^ev Prve8a letnika aurore "“^•jiščih v Loki pri Zidanem no , m. ^ hektarje v Šentjanžu bo-bod ročno. Po vsej verjetnosti $ , Poklicali obiralce iz Hrvatske-Poslovna skupnost za oh,» * n* določila cene za škaf *iega hmelja.
^ECKI PRAZNIK V BUKOŠKU
Steljo, 6. avgusta, bodo v leto pri Brež>cah *e tretje Hj|( ^Pored slavili kmečki pražeči zn°vanje se bo začelo z torj.I,s*c*m tekmovanjem trak-‘»bir °V °k ur*' k° obenem e|(j n° tekmovanje za sestavo tla£e na posavskem srečanju
°«stov v Krškem.
France Popit je v center suhokra-jinskega brigadirskega središča prispel s helikopterjem. Takoj po pristanku, ko ga je pozdravil komandant zvezne akcije Suha krajina *78 Bojan Božič, je Popit v krajšem nagovoru brigadiijem in brigadirkam dejal med drugim: „Lepo je, da sem se z vami srečal na Prevolah v času, ko ste v brigadirskih uniformah. Vaše delo ni toliko pomembno zaradi vidnega napredka, ki ga prinašate v te kraje, pač pa zavoljo resnice, da uspešno nadaljujete tradicije narodnoosvobodilne vojne. Krepite namreč bratstvo in enotnost, povezujete se s Suhokrajinci. Borci smo veseli in ponosni, da imamo tako mladino, generacijo, ki je pripravljena brez razmišljanja kovati največjo pridobitev minule vojne pri gradnji vodovodov, cest, železnic, tovarniških objektov itd....“
Nato so brigadirji zaplesali kolo, predsednik pa je nadaljeval pogovor v osnovni šoli. Predvsem ga je zanimalo brigadirsko življenje, težave in uspehi prvih dveh izmen. Vodstvo brigade mu je postreglo z natančnimi podatki. Od 5. junija do 15. • julija je v Suhi krajini delalo 9 brigad, v njih pa je bilo okoli 310 mladih. Delali so na petih deloviščih. V vodovod Lazina - Smuka so .vložili' 6.691 ur, kar da, preračunano v dinarje, 748.053,80 din. Vodovod
France Popit: „ Veseli smo, da brigadirji nadaljujejo tradicije narodnoosvobodilne vojne. “
VEliko Globoko je zahteval od mladih rok 3.100 ur (340.000,00 din), največ časa pa so delali brigadirji na cesti Prevole-Gradenc. Če 9.833 ur spremenimo v dinarje, dobimo kar 109 starih milijonov. Na četrtem delovišču, cesti Ambrus-Korinj, mladi tlakujejo, opravljajo izkope, urejujejo pobočja itd. Cesta je dolga 3700 m, v 1900 m pa so do sedaj vložili 6613 norma ur (739.330,00 din). Na zadnjem delovišču imajo brigadirji ponovno vodovod. Trasa od Bakerca do Visejca je dolga poldrugi kilometer, za kopanje jarkov
in drugih opravil pa so glasniki napredka potrebovali 2.254 norma ur (251.997,20 din).
Tudi na predsednikovo vprašanje, kako kaj s prostim časom, je bilo veliko odgovorov. Ob idejnopolitičnem izobraževanju mladi sami pripravljajo predavanja, skrbijo za obveščanje, imajo najrazličnejše tečaje itd. Začasne goste na Prevolah so pohvalili tudi predstavniki hinjske krajevne skupnosti, pa ne samo zaradi uspešnih brigadirski tabornih večerov, pač pa zato, ker se imajo prav njim zahvaliti za skokovit napredek. Suha krajina, še 1975 nekako pozabljen kraj, je nenadoma oživela. Zdravo pitno vodo so dobile malone vse vasi, od letos imajo zobno ambulanto, ceste so vse boljše. Nekdo izmed prisotnih je na predsednikovo vprašanje, kako se počutijo vaščani, odgovoril nekako tako: „Cutimo, da se umiranje naše pokrajine končuje,pravzaprav,daje že končano. Mlade roke iz vse Jugoslavije so naredile čudež, dasi-ravno so pri nas šele četrto leto. Kaj šele bo, ko se bodo od našega krša poslovili za vedno ...“ j pgzpu
ŠENTJERNEJ: RAZSTAVA KONJ
Klub za konjski šport iz Šentjerneja bo pripravil 27. avgusta na šent-jernejskem hipodromu veliko razstavo konj. Zato vabi rejce konj, posebno plemenskih kobil, da se udeležijo njihove prireditve. Povrhu vsega bi šentjernejski konjerejci radi obnovili staro tradicijo, ko so pred vojno skoraj vsako leto pripravili konjske razstave. Za prireditev, na kateri bo bržčas sodelovalo okoli 70 konj, so se odločili zato, ker letos zaradi obnavljanja hipodroma v Šentjerneju ne bo tradicionalnih konjskih dirk. Konjerejci dobijo več informacij v Klubu za konjski šport, zavrtijo pa lahko tudi telefonsko številko 85—307. Več o prizadevanjih šentjernejcev v eni prihodnjih številk Dolenjskega lista.
SEVNICA:
NOV KOMANDIR
V torek je nastopil dolžnost komandiija postaje milice v Sevnici dosedanji vodja oddelka milice v Mokronogu Nikola Vra-nešič. Zame njal je dosedanjega komandiija Franca Krapšeta, ki po uspešnem delu v Sevnici odhaja na drugo dolžnost
A. Ž.
NAPAKE NE SME BITI - Ko se padalci dodobra pripravijo na trdih tleh, se povzpnejo na dvokrilec AN2, ki lahko sprejme Kar dvanajst padalcev hkrati. (Foto: J. Pavlin)
vili skupno 550 skokov, kar pomeni, da so nekateri skočili tudi po dvajsetkrat. Res, da so bili prvi skoki vse prej kot v ciljno točko in da so nekatere v cilj pripeljali z avtomobili. V nedeljo dopoldan, zadnji dan skokov, pa so z natančnimi skoki dokazali, da je bila padalska šola šola v pravem pomenu.
V soboto popoldan so se trije junaki zračnih globin pognali z ,.zadržkom" iz 2500 m na prireditveni prostor garnizije Milana Majcna, Kjer so imeli vojaki tovariško srečanje z brigadiiji Suhe krajine, in s tem odprli aečanje.
J. P.
TREBANJEC V DRŽAVNI ELITI
nju, ki je bilo 29. in 30. julija v Ljubljani, je poleg Celjanov, ki so si z malokalibrsko puško serijske izdelave pristreljali dragoceno Titovo lovoriko, streljal tudi Drago Godnja-vec iz Trebnjega. Med 248 strelci iz 89 strelskih družin iz vse Jugoslavije je Godnjavec, po, žal, še neuradnih podatkih, s 477 krogi zasedel 24. mesta Uspešni trebanjski strelec je eden od športnikov, ki jih vzgaja Jernej Pavlin.
Pozeba hudo »obrala” vinograde
V brežiški in krški občini bodo zaradi pozebe pridelali za 1248 vagonov manj grozdja — Predlog za odložitev odplačevanja bančnih posojil in odgoditev obresti za obdobje dveh _________________let	kot	oblika	pomoči	kmetom
Škoda po katastrofalni majski pozebi je ocenjena. Ob številkah smo znova zaprepadeni, kajti čas beži in skoraj smo že pozabili na ledene može, ki so jo letos zagodli posavskim vinogradnikom. V brežiški občini je pozeba vzela 62,92 odst. pridelka. „Obrala“,je 64.838 centov ali 648 vagonov grozdja. Cent grozdja je komisija raučunala po 1000 din, potemtakem je škode za 36 milijonov in 838 tisoč dinarjev.
v Posavju in na Gospodarsko zbornico Slovenije.
JOŽICA TEPPEY
z OPLIŠKE ,JBANE“ KIPIJO - Topli val je zamudil vlak in ujel julij za rep, pravijo pa, da nas “res obišče šele v avgustu. Kljub pripeki pa se dobra stara Krka pa tudi Kolpa nočeta segreti, sat0 Dolenjci vozijo v toplice. Ne samo preteklo soboto, ko smo naredili ta posnetek v ftarjeških Toplicah, temveč že nekaj sobot in nedelj nazaj se je v bazen in na travo okoli njega “gnetlo toliko velikih in majhnih postav, da bi za prostor v bazenu potrebovali rezervacijo. Si £edstavljate: ,J*rva vrsta, desno, stojišče dve"? Tako pa se je dogajalo, da je tisti v desnem °tu čUtil3 de se je premaknil tisti na levi, da o skakanju na glavo in igrah z žogo sploh ne *°vorimo. (Foto: Janez Pavlin)
Na območju Agrokombinata v krški občini so vinogradniki ob 600 vagonov grozdja; le-denjaki so ,.izpili“ okoli 450 vagonov vina.
Pozeba je za vinogradnike tembolj boleča, ker jih je prizadela že lani, letos pa se je ponovila v še hujši obliki. Ljudje so za skromno lansko letino malo iztržili, letos pa bodo nekateri ob ves dohodek. Toda stroški za obdelavo, za škropljenje, za rezanje in kopanje v
V METLIKI OTROCI IZ POBRATENIH MEST
Del svojih počitnic preživlja v Metliki dvajset otrok iz pobratenih mest Ronchi iz Italije in avstrijske Wagnc, v katerih so sedaj na počitnicah njihovi metliški vrstniki. Otroci iz pobratenih mest stanujejo pri metliških družinah, ogledujejo si metliške zanimivosti, delovne organizacije pa tudi vreme jim je naklonjeno, tako da precej časa preživijo na Kolpi. Letos bodo proslavili 10-letnico pobratenja med Metliko in Ronchi; 5. in 6. avgusta bo slovesnost v Ronchih, jeseni pa v Metliki.
vinogradih niso nič manjši, kot bi bili sicer, nasprotno, trto je treba še bolj skrbno negovati.
Za letošnji pridelek že zdaj lahko rečemo, da za prodajo ne bo primeren in da bo večina grozdja slabo dozorela. Nove mladice so resda pognale, toda prepozno, da bi lahko ujele dovolj sonca.
Dohodek kmetov se bo torej zmanjšal za polovico in več, posledice pa bodo občutili šele po trgatvi in potem vse do nove letine. Ob tem se kaže zamisliti in ukreniti kaj več kot odpisati le davke. To še ni pomoč, v Posavju pa vendarle upajo nanjo.
Regijska zbornica je ta problem obravnavala in imenovala tričlansko komisijo, da bi se z območno banko dogovaria-la za dveletno odgoditev odplačevanja kreditov in hkrati za odložitev obresti. V komisiji so predstavniki Slovina iz Brežic, Agrokombinata iz Krškega in Kmetijskega kombinata iz Sevnice. Komisija se bo za podporo takega ukrepa obrnila še na družbenopolitične organizacije
ba je letos ubirala čudna pota. Pustošila je v pasovih po različnih višinah. Mnogim je uničila ves pridelek grozdja in sadja, zato so presrečni tisti redki vinogradniki, ki jim je dih usodne majske noči vsaj delno prizanesel. V Pavlovi vasi so imeli tokrat srečo: pozeba jim je vzela le 35 odst. grozdja in tudi sadje jim je ostalo. Na sliki: Marija Zevnik ob domačem vinogradu. (Foto: Jožica Teppey^
Ob koncu tedna bo deloma sončno, v popoldanskem času se bodo ponovno začele pojavljati krajevne nevihte.
jiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
ZUNANJEPOLITIČNI
Kongresni center ,JSava” se je gostoljubno poslovil od delegatov 86 držav in gibanj, stotin gostov, opazovalcev in novinarjev, ki so minuli teden prisostvovali ministrski konferenci neuvrščenih držav.
Potrjena enotnost
Konferenca se je zavlekla prek predvidenega časa (namesto v soboto se je končala v nedeljo), toda v množici udeležencev, ki so spremenili Beograd za teden dni v prestolnico neuvrščenosti, ni bilo nikogar, ki bi mu bilo zaradi tega žal.
Veljavna sodba o konferenci je ta trenutek še preu-ranjena, mogoče pa je reči, da je razočarala tiste, ki so prerokovali nepopravljiv razcep v gibanju in napovedovali skorajda že njegov konec. Zgodilo se je nasprotno: neuvrščeni se sicer niso izognili bolečim točkam svoje sredine, svojim sporom in nesporazumom, toda razprava o njih je bila vendarle razumno strpna in ni presegla neodpustljivo žolčnega dialoga. Sloga je premagala nesoglasja in spore - to je prevladujoč vtis.
.Jlazprava, ki smo jo pravkar končali, je potekala v ozračju odkritosti in enotnosti, ki je niso mogle ogroziti niti številne razlike v glediščih o konkretnih pa tudi nekaterih splošnih vprašanjih in dilemah. Na začetku našega dela je predsednik Tito dejal, da uresničitev plemenitih in za svet usodno pomembnih ciljev, za katere si prizadevamo, terja od nas, da se nenehno zavzemamo premostitev blokovske
za
delitve sveta in za okrepitev tistih elementov v svetovnih odnosih, ki vodijo k miru, varnosti in splošnemu družbenemu napredku. Zato je neuvrščeno gibanje neodvisen, enoten in samostojen dejavnik v svetovni politiki
in mora tak tudi ostati,"je rekel ob koncu konference Josip Vrhovec
Ministrska konferenca je potrdila, da bo šesti vrh neuvrščenih od 3. do 7. septembra prihodnjega leta v Havani, hkrati priporoča šefom držav ali vlad, da v Havani sprejmejo ponudbo Iraka, da bi bil Bagdad gostitelj sedme konference m vrhu leta 1982.
V zvezi s pripravami na vrhu v Havani je beograjska konferenca odločila, da bo sestanek pripravljalnega komiteja na veleposlaniški ravni 28. in 29. avgusta, konferenca zunanjih ministrov pa od 30. avgusta do 1. septembra prihodnje leto v kubanskem glavnem mestu.
V prihodnjih dvanajstih mesecih bo koordinacijski biro v New Yorku delal kot pripravljalni komite za šesti vrh in je pooblaščen, da na koncu izdela predlog dnevnega reda za srečanje v Havani. Koordinacijski biro mora to svojo nalogo opraviti v skladu z odločitvijo petega vrha.
Na beograjski konferenci so sprejeli akcijski program, ki vsebuje vrsto konkretnih nalog za prihodnje obdobje, kar velja še posebej za gospodarsko sodelovanje med nauvrščenimi državami.
Med drugim predvideva akcijski program ustanovitev skupnega sklada za surovine, pri katerem bi sodelovale tudi razvite države. Podrobneje govori akcijski program tudi o trgovini, finančnem sodelovanju, jedrski energiji, telekomunikacijah, kulturi in izobraževanju, zdravstvenem varstvu, tehničnem sodelovanju in vlogi žensk v razvoju.
Sklepna deklaracija poudarja širjenje vloge in učinkovitosti neuvrščenega gibanja, ki je postalo učinkovit mednarodni dejavnik.
Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je dobil nedeljeno priznanje vseh udeležencev za svoje državniško delovanje in izjemne zasluge
J. ČUČEK
tedenski,
mozaik
PONESREČEN POLET — Hotela sta z balonom prek Atlantika, pa sta morala v slano vodo 188 kilometrov pred ciljem. To se je zgodilo Christopherju Daveyu in Donu Cameronu v gondoli balona „Zanussi 1“ nad francosko obalo. A na srečo je bila v bližini neka belgijska ladja, ki ju je rešila. Na sliki levo „Zanussi 1“ v zraku in desno v morju blizu ladje, ki je pobrala brodolomca. (Telefoto UPI).
Prirejo mesa usmerjajo cene
Kaj povzroča, da je enkrat preveč pitane živine, drugič pa pomanjkanje mesa? — Ustrezne cene bodo umirile prehudo nihanje — Podražitev mesa, gledana tudi z drugega
zornega kota
Med vsemi podražitvami meso menda najbolj vznemiri porabnike. Res je, da v primeijavi z osebnimi dohodki poprečnega delavca meso ni poceni. Tiste, ki niso zadovoljni s ceno, pa bi lahko opozorili na besede iz pogovora dveh sosedov. „Zakaj pa ne rediš živine, saj bi lahko pridelal veliko krme? ” „Ne splača se .„Kako
t”
naj se meni splača pri nizki ceni, če se tebi ne? ?’
Prvi iz tega pogovora se preživlja le s kmetijstvom. Drugi slabo obdeluje svoje posestvo, odkar se je zaposlil v tovarni, ker se mu odkupne cene zde prenizke. Pri ceni mesa vzlic temu pogodrnja. Kako-potem ne bi še drugi, ki ne vedo, kako se živina redi?
Z računi je moči prikazati donosnost ali nedonosnost živinoreje na razne načine. Osnovni usmerjevalec razvoja, ki ga še niso znali odpraviti v kapitalističnem ne v socialističnem gospodarstvu, pa je razpoloženje kmetovalcev za rejo živine. Ali je bodo redili več ali manj, je odvisno od njihovega zadovoljstva ali nezadovoljstva nad ceno in stroški. To velja enako za tiste kmete, ki so le kmetje, kot kmete — delavce in seveda tudi delavce družbenih posestev.
Od tod izvira neenakomeren razvoj živinoreje, ko je nekaj časa preveč pitane živine, potem spet pramalo mesa. Povzročajo pa neuskladene cene s stroški. Dobro oskrbo je moč zagotoviti le s takimi cenami mesa, ki ustrezajo stroškom reje živi-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Ne gre za to, da bi hoteli biti ..advokati” mladim ljudem: naj živijo v skladu s svojimi določili, čeprav ne po svoje. Končno ne more nihče živeti povsem po svoje, oddvojeno iz družbene skupnosti. Odgovorni smo za zdajšnjost in jutrišnjik.
Sicer pa so to znane resnice, ki jih je mogoče osvetljevati iz različnih zornih kotov, toda odgovori so najbrž vedno enaki.
,Vse je mračno”
Toda tisto, kar moti, je neko nepisamo pravilo, da je mladina nemalokrat tudi predpražnik, ob katerega si hočejo čistiti noge različne sorte ,.sodniki”, največkrat s poenostavljenimi sodbami, da je mladina brezciljna, da je utopljena v potrošništvu in tako dahe in tako naprej.
Ce zapišemo, da je predsednik Tito trdno pripričan, da so naši rodovi imeniten porok jutrišnje perspektive samoupravnega socializma, potem to ne počnemo zato, ker bi hoteli podtikati tistim, ki kar poprek in počez tožijo in sodijo o mladih ljudeh. Za nekaj drugega gre: za to namreč, da dolgoletna revolucionarna izkušnja, kovana v različnih dobah, zmore moči, da se povzdigne nad odstopanja, ki niso pravilo obnašanja mladih ljudi, da torej ve, kaj so drevesa in kaj gozd.
Nam pa, celo mnogo mlajšim, letijo raz
plo
ustnice ocene, ki se zaradi svojih posplošitev spreminjajo tudi v etikete.
In k takšnim plapolajočim ogenjčkom kaj rada pristavlja svoj piskrček tudi „družina”, največkrat zelo zaskrbljena nad prihodnjo usodo mladih ljudi, najsi gre za njihovo vstopanje v družinski stan, na delovno mesto ali kamorkoli že.
Nihče ni razrešen odgovornosti za jutrišnjik: vsi smo dolžni mobilizirati vse ustvarjalne sile, da bi imeli na razpolago več znanja, več kulture. Toda nesmiselno je le viti roke ter tarnati: kaj bo, kaj bo ... In če se že namiguje - „vse je mračno - duh nam seva” — potem je bržčas jasno vsaj to, da takšne ..ugotovitve” kljub svojim najboljšim namenom sejejo že tudi same po sebi pesimizem, brezperspektivnost. ..
Res je, da je v vsakem gozdu tudi precej ..pohabljenih” dreves: da so med nami tudi takšni, ki lahko živijo le v potrošniškem inkubatorju, ker brez kopičenja vseh mogočih dobrin ne morejo več. Toda zagnati samo vik in krik je, milo rečeno, neumestno. Gostobesednost ne rešuje ničesar, vsekakor pa tej družbi res ni mogoče očitati, da je stala križem rok, ko se je bilo potrebno z močjo pomoči približati vsem, ki so je bili potrebni.
Ocene kot „vsi mladi ljudje” so le takšni in takšni — se morajo zato umakniti resnejšim sodbam, te pa konkretnim pobudam za razreševanje posameznih slabosti.
Posploševanje v negativno smer je hudo podobno licemerstvu, je pa lahko celo nekaj več: odrekanje možnosti, da bi lahko samoupravni načrt zadostil našim energijam, interesom ter namenom. Kdor hodi po tej poti z brlivko v rokah, tako, da stopinje za njim zagrinja tema, naprej pa vidi le pedenj ali dva, bo bržčas moral vsaj priznati, da se odpira na to pot tudi drugačen pogled, manj mračen, bolj optimističen. Ne zato, ker se zaveda poti, ki jo je prehodil, in ker ve, zakaj si utira pot naprej. Biti realist pomeni tudi
vedeti, da ni reči, ki je človek ne bi mogel ‘elo
prekvasiti s svojim delom, zato tudi ni takšne mrakobe, ki je človek ne bi mogel predreti, ali problema, ki ga ne bi mogel razplesti. Le volje mu ne kaže jemati ...
MILAN MEDEN
ne. Naj ne bodo prenizke ne previsoke, kajti obe skrajnosti povzročata na trgu zmedo: prva pom anjkanje mesa, druga preveč živine, ki sčasom zgubi ceno, ker ni dovolj kupcev zanjo.
Poglejmo podražitev mesa še z druge plati! Ko se podraži obleka za 10%, gre to mimo nas, ko da nism o niti opazili. Pri cenejši moški obleki, ki velja le 1500 din, pa tako zvišanje cene nanese kar 150 din, pri boljši
TELEGRAMI
BRIONI - Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhove^. Vrhovec je predsednika Tita seznanil z delom in rezultati pravkar končane ministrske konference neuvrščenih držav.
Predsednik republike je sprejel tudi predsednika skupščine SFRJ Dra-goslava Markoviča, ki mu je poročal o>rezultatih obiska delegacije skupščine SFRJ v ZDA, ki jo je vodil, in o srečanjih in pogovorih, ki so jih ob tej priložnosti imeli.
BEOGRAD - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je pogovarjal s kenijskim zunanjim ministrom dr. Manuom Wayakijem, ki je na uradnem in prijateljskem obisku v naši deželi. Minister Waya-ki je vodil tudi kenijsko delegacijo na konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih dežel v Beogradu.
ALEKSANDRIJA - Egiptovski predsednik Sadat in saudski princ, prestolonaslednik in podpredsednik vlade Saudske Arabije Fahd Ben Abdel Azis sta v Aleksandriji nadaljevala pogovore.
|
S
TEL AVIV - Agencija se sklicuje na pisanje izraelskega tiska in navaja, da je ameriški državni sekretar Cyrus Vance“ v imenu predsednika Carterja" podal izraelskemu premie-ru Beginu poslanico, ki se nanaša na položaj v Libanonu. Pismo je prišlo potem, ko je izraelski premier v sredo preko televizije zaprosil zahodne države, naj „rešijo kristjane v Libanonu.
miiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijfi
obleki tudi 200 ali 250 din. Delavec pa si mora kupiti vsako leto vsaj eno. Le 150 din več kot doslej pa bo treba odšteti po zadnji podražitvi za 25 kg boljšega mesa, teletine in svini-ne, po 6 din pri kilogramu, za drugo meso pa manj.
Po zadnji podražitvi kruha so se letni izdatki pri nakupu najcenejšega zvečali na osebo tudi za okrog 150 din, pri boljšem pa celo za dvakrat toliko, pa ni bilo takega negodovanja kot pri mesu.
Zaman bodo vsi administrativni ukrepi z določanjem cen in občasnim uvozom mesa, če ne bomo razvoja domače živinoreje usmerjali z ustreznimi cenam i živine in mesa. Živinoreja in mesna industrija morata biti enako donosni, kot so v povprečju druge gospodarske dejavnosti. Takih cen seveda ni moči določati v pisarnah. O njih se bodo morali dogovarjati vsi, ki so udeleženi pri pridelovanju krme, pripravi krmil, reji živine, klanja, pripravi in prodaji mesa pa tudi njegovi porabniki. S predpisi pa jih ne bodo smeli zadrževati pod stvarnimi stroški. Cene ne bodo sm ele biti prenizke in ne previsoke, kajti take se ne morejo obdržati dol go, v živinoreji in oskrbi z mesom pa povzročajo hude mot-
nje’	JOŽE PETEK
KONEC TEDNA postavili pred sodišče Jor\ ka Ucijama, pripadnika ti. japonske desničarske slf ke zaradi tega, ker sel1 svojim avtomobilom zaleteti v avto japon&'\ premiera Fukude. PolidP\ v zadnjem trenutku ptm čila, da desničar svoje ti ne ni izvedel in ga aretijn Aretirani desničar je izn da je hotel s svojim dejati > protestirati zaradi odiM načelnika generalnega P japonskih oboroženih S»l nerala Kurisuja... Ne$ den in na srečo neu, test.,.
%
k
MEDTEM PA SE JE 11 prav tragično) končal iti? teroristov na iraško veltf slaništvo v Parizu. Teroa so vdrli v poslopje velep6' ništva in ga imeli zasedeti več ur. Policija je med<1 obkolila hišo in se pripel na naskok, v katerem uti sodelovala tudi slovita eti za boj proti teroristom-do tega ni prišlo, ker f teroristi sklenili že prej J* ti. V trenutku, ko so bf na cesti in so jih obkolili licaji, je nekdo začel strd iz veleposlaništva, naffl francoske varnostne sik’ govorile z ognjem. Rezuf. eden mrtev (in sicer vili1 špektor policije) in ve( njenih ... Nasilje brez ja...
KAŽE, DA N EN A Vk NA RASTLINA, ki vzgojili strokovnjaki iti®i ta Marks Planck v zahoti nemškem mestu Tuebintf dobro napreduje in da najbrž že kmalu dala pid ve: namreč paradižnikf krompir. Če mislite, da ti prav prebrali, vas lahko f tolažimo, da pač ste. Vr' nici gre za nenavadno rti no, križanec med krotim jem in paradižnikom. Ib ko bo nova rastlina dar plodove? Preprosto, prf. znanstveniki, pod zemljo' rasel krompir, nad zemlji, paradižnik.. . Ena sadikl' vse...
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz zadnjega Pavlihe llllllllllllllllllllllllllllllllllllll
— Spominja 1 dohodkov.
me na naš pravilnik o delitvi
oseh &
LIZBONA - Clan vodstva portugalske socialistične stranke, po številu volivcev največje na Portugalskem, Pedro Coelho, je rekel šefu države generalu Eancsu,daje napravil „pravno in politično napako", ko je odstavil vlado Maria Soarcsa. Če bodo namesto nje ustanovili „ncstrankarsko vlado", bo socialistična stranka prepovedala sodelovati svojim članom v njej, je zagrozil Coelho.
I
=
BONN - Potniška vlaka sta se zaletela na progi Dortmund-Muen-ster. Pri nesreči je bilo ranjenih 68 potnikov in to deset zelo hudo. Do trčenja vlakov je prišlo zaradi napačno usmerjenih kretnic. Vlakovodja sta opazila nevarnost in sta zavirala, kolikor je bilo možno, ter tako preprečila še večjo katastrofo. Obe lokomotivi sta iztirili, s proge pa je zletelo tudi več vagonov. Gmotna škoda je precejšnja.
— Kako, da si ogorel samo na pol telesa?
— Imel sem polpenzjon.
K\
dol
ka
čaj
del
jan
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIU11111111
DOLENJSKI UST
Št. 31 (15121-3. avgusta
W.l
r* ,sri
niti
' ,:i •■. SjS»;S!V jj®
-***•:• '$»&m
; t.
ša -Tiisr,
KMALU VSELJIVA - Gradbeno podjetje Pionir dokončuje gradnjo 13- in 16-stanovanjskega blo-v Straži pri Novem mestu. Oba naj bi dokon-jpi konec tega meseca. Največ stanovanj je za . lavce Novolesa, Gozdnega gospodarstva in Gorjancev. (Foto: M. Markelj)
KOČEVJE BLIŽE NOVEMU MESTU - Od prejšnjega tedna je Kočevje za pet kilometrov ,bliže* dolenjski metropoli. Kočevska občina seje namreč odločila, in začela posodabljati makadamsko cesto skozi Kočevski Rog. Na sliki: delovni vrvež na kočevski cesti. (Foto: J. Pezelj)
LESENA POŠILJKA - Čeravno smo v najbolj dopustniških dneh, v ribniškem Inlesu ne poznajo oddiha. Po njihovih izdelkih povprašujejo iz vseh jugoslovanskih mest, zato imajo nakladalci na železniški postaji prav vsak dan dovolj dela. Na sliki: vagon je naložen. (Foto: P. J.)
„BRIVEC“ PRI DELU - Velikanski finišer podjetja Slovenija ceste je minuli teden pričel polagati asfalt po Bruni vasi na cesti po Mirenski dolini. Naenkrat položijo vseh šest metrov vozišča, asfaltno maso pa vozijo iz svoje baze pri Ljubljani. (Foto: Železnik)
Za cene ni oddiha
pražji avtomobili, ben-c,n in plin — Koliko za avto?
Cene se ne obnašajo prav nič “°Pustniško, saj se pridno dvi-Tako so prejšnji teden na Spalkah začeli točiti dražji ben-Cln in dizelska goriva. Zaradi Povečanja temeljnega davka na Promet se je maloprodajna cena >.supeija“ povečala za 0,30 din Pfi litru, cena 86-oktanskega bencina pa za 0,20 din. Dizelska goriva so se podražila za 0,70 Pri litru.
Spremenjen je tudi temeljni davek na promet osebnih avtomobilov. Od 28. julija dalje zna-® 8 odst. za najcenejše osebne aytomobile (tovarniška cena do 70.000 din), 14 odst. za vozila s tovarniško ceno od 70 do 150 tisoč dinarjev ter 65 odst. za vo-z>la s tovarniško ceno nad 150 tisoč. Kolikšna bo dejanska cena jugoslovanskih avtomobilov, bo 'azvidno, ko bodo znane tudi novc tovarniške cene, s katerimi naše avtomobilske tovarne že Prihajajo na dan.
Na odjemališčih plina propana _ butana v jeklenkah pri Pr°daji že računajo z novimi ce-Aami. Proizvodna cena plina se Cer ni podražila, a prodajalci in ls ti ib ut er ji tekočega plina sme-0 Pri kilogramu računati 3 di aqe več, kar pomeni da je po-kilogram plina dražji za 0,55 , !n> oziroma za 0,70 din v je lenkah do 3 kilogramov. Plin za P°gon avtomobilov je dražji za
0,20
Par pri litru.
Čateške Toplice se širijo
Za Bcrnardinom so Čateške Toplice največje turistično gradbišče v Sloveniji. Novi hotelski kompleks že dobiva grobe zaključne obrise. Stavbe hitro rastejo iz tal. Na gradbišču je že od pomladi vse živo.
V zdravilišču komaj čakajo, da bodo dobili nov hotel z vsemi pripadajočimi objekti in da jim ne bo
več treba odklanjati gostov. Povsod jim namreč zmanjkuje prostora. Zmogljivosti so do skrajnosti izkoriščene, zasedene so celo vse pomožne postelje, kar gre prav gotovo na račun udobja in počutja gostov. Zdravilišče ima sedaj 300 postelj. Od marca naprej so vse oddane.
V šestih mesecih so našteli 11.500 nočitev. S to številko so zelo zadovoljni, saj je za 1500 večja od lanske. Prevladujejo domači gostje, večinoma zavarovanci, invalidi in zaposleni iz delovnih organizacij.
V kampu je letos prav tako več gostov. Zasedenost je za 40 odst. večja od lanske, predvsem na račun tujcev. Dnevno je tam 60 do 70 sta-
Kmetijski nasveti
Silaža v prehrani živali
Siliranje je iz več razlogov najboljši način konzerviranja zeleni krme in se razveseljivo uveljavlja tudi na naših kmetijah, oda zavedati se je treba, da prinaša zanesljiv uspeh v krmljenju v-. reji samo zdrava, neoporečna kisal, pravilno krmljena, s p rajnimi dodatki. Kot kažejo vsakoletne analize silaže, obstajajo e kakovosti velike razlike, odvisne predvsem od znanja in
Sled
vestn.
Osti nri snravilu in siliraniu.
—	škodljivo______	_
j vonju lahko ločimo zdravo od pokvarjene kisali, še bolje pa 0 ^redijo živali same, ki pokvarjeno krmo zavračajo.
: “ silažo je najprimerneje krmiti v hladnejšem letnem obdob-n v tem primeru vzamemo iz silosa le toliko, kot živali yS®nkrat pojedo. Zlasti poleti bi se ostanek kaj hitro skvaril.
.ja pravilo, da poleti krmimo brez večje škode s silažo le v Peerih, če je v hlevu toliko živine, da znaša enkratni odvzem v silosu vsaj 10 cm. Sicer pa je v poletnem času na voljo J^ga zelena krma in seveda najprimernejši način prehrane do-7;ih živali - paša.
cionarnih gostov, razen tega pa še dosti prehodnih obiskovalcev, takih, ki napravijo kratek premor na poti z morja ali na morje.
Kopališče je zaradi muhaste pomladi na slabšem. Polletno poslovanje je zaključilo z izgubo. Do konca maja so računali na 45 tisoč kopalcev, bilo pa jih je komaj nekaj nad 20 tisoč. V juniju se je stanje popravilo, v juliju pa je bil obisk izredno velik, kot sc pač spodobi za konico sezone. Ob nedeljah je stiska kljub štirim bazenom za odrasle in dvema bazenoma za otroke. Kopališče bodo po dokončanju hotela širili naprej in zgradili več bazenov.
S hotelom „Terme“ se bo zmogljivost zdravilišča povečala za 300 postelj. Ob njem bodo objekti za kompletno terapijo, savne, trim dvorana, bazen, restavracija, igrišča in sodobno urejen kamp. Celotna investicija bo veljala 250 milijonov dinarjev in bo dokončana 29. maja 1978.
JOŽICA TEPPEY
Več avtomobilov kot telefooov
Ko zadnje čase na široko pišemo o velikopoteznih načrtih in delih na ptt omrežju, še posebej telefoniji, bi človek pomislil,da se na tem področju uvrščamo v sam evropski vrh. Pa še zdaleč ni tako; nazoren primorje Slovenija, ki ima v nekaterih krajih kar desetkrat več avtomobilov kot telefonov. Rezultat: na evropski lestvici sta za nami le še Albanija in Romunija!
Slovenija, ki ima še od vseh republik najbolj razvito ptt mrežo, se „ponaŠa“ z nekaterimi prav zastrašujočimi podatki, ko ogromno krajevnih skupnosti nima enega samega telefonskega priključka; na novomeškem območju je takšnih 18 ali 17,48 odstotka. Poglejmo še nekaj številk. V Sloveniji je po zadnjih podatkih prišlo na sto prebivalcev 11,72 telefonskega aparata. Primerjava z avtomobili pa je še poraz-nejša. Tako kažejo podatki, da imajo Celjani na 100 prebivalcev 14,1 avtomobila in 9,5 telefonskega aparata, v Ribnici je to razmerje celo 13,8 proti 4,5 (v korist avtomobilov, seveda), medtem ko pride v Novem mestu na 100 prebivalcev 13 avtomobilov in 7 telefonskih aparatov. Sicer pa: obljube poštarjev so, da bo izpolnitev srednjeročnega pla-
na zmogljivosti ptt storitev močno izboljšala sedanja razmerja, če bo seveda na voljo dovolj sredstev.
Brez turističnih vodičev ne gre
Želje gostinskih in turističnih delavcev glede razvoja turizma v novomeški in širši dolenjski regiji se ne morejo v celoti uresničiti brez organizirane in usposobljene vodniške službe. Turistični vodiči so tudi ena izmed osnov za kompletiranje turistične ponudbe.
Smo na višku turistične sezone. Hotelskemu gostu pa le redko lahko ponudimo kaj več kot posteljo in žlico ter skromne rekreacijske objekte.
Imamo vse možnosti, da izkoristimo naravne lepote, zgodovinske znamenitosti in posebnosti, kijih na Dolenjskem ni malo. Če bi gostom omogočili, da bi vse to organizirano spoznali, bi jim dah celovito turistično ponudbo.
To lahko dosežemo le z usposobljenimi turističnimi vodiči, ki bi znali gostom iz tujine v njihovem jeziku poleg zgodovinskih in naravnih znamenitosti prikazati tudi življenje v Jugoslaviji in njeno družbenopolitično usmeritev, kar pa je širši družbeni interes.
Za to sezono je to zamujeno. Kazalo pa bi že letošnjo jesen ta dolgoletni problem turističnih vodičev spraviti z dnevnega reda.
Po mnenju prizadetih bi morale problem vodičev reševati skupno gostinske in turistične delovne organizacije, turistične agencije ter Dolenjska turistična zveza kot povezovalka in organizator.	TANKO	SAJE
^ekdaj so se* kmetje bali krmiti preveč silaže. Danes vemo, da *ko odrasla žival krije skoraj vse svoje prehranske potrebe z jbro silažo, kar pomeni, da lahko krava i molznica poje na rn tudi 40 kg in še več. Vendar je tudi v tem primeru nadvse .Ofistno in celo obvezno ob krmljenju s silažo pokladati tudi 2 3 kg dobrega sena na dan, ker daje silaža v tem primeru °’jši izkoristek in rejski uspeh.
Seveda je za intenzivno rejo in izkoriščanje živali ob silaži in enu nujno pokladati tudi močno krmilo, pa je treba tudi paziti L? beljakovinsko razmerje v silaži. Ožje beljakovinsko razmerje, 8a imajo kisali s travno deteljno mešanico, je primernejše za 1 >n rejo molznic, kot pa širše, kakrino ima koruzna silaža, ki ?ato primernejša za pitanje. Inž. M. L.
•31 (1512) - 3. avgusta 1978
Sejmišča
NOVO MESTO: Tudi z zadnjega semnja v mesecu juliju so marali rejci odpeljati domov več kot polovico neprodanih prašičev, čepravso veljale cene od zadnjega sejma. Od 346 prašičev je zamenjalo lastnika le 158 glav. Prašički od 6-12 tednov so veljali od 580 do 800 din, od 3-6 mesecev pa 810 do 1300 din.
BREŽICE: Več prodajnih pogodb je bilo sklenjenih na brežiškem semnju, saj je bilo od 312 prašičev prodanih kar 283. Cena do treh mesecev se je gibala od 30-31 din za kilogram nad tri mesece starih pa je veljal 20 din.
::
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
ZA JESEN SMO PRIPRAVILI:
CIPER,
4- in 3-dnevno potovanje,
PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE,
odhodi 5. in 9. oktobra
KRETA,
4- in 3-dnevno potovanje, odhod 28. septembra in 2. oktobra
ATENE,
3- in 4-dnevna potov, n ja, odhodi od 22. septembra dalje
TUNIZIJA,
2- 3-, 4-'5-dnevna potovanja, odhodi od 12. septembra dalje
ISTAMBUL,
2-dnevna potovanja, odhodi od 11. oktobra dalje
ŠPANIJA,
3-, 4-, 5-dnevna potovanja (Madrid, Barcelona, Sevilla), odhod od 7. septembra dalje
PARIZ, SEJEM ZLATARSKIH IZDELKOV in TURISTIČNE VARIANTE,
odhodi 7., 10. in 13. septembra
ELBA,
6 dni (avtobus), odhod 21. septembra
POCITNICE V TUNIZIJI po LANSKOLETNIH CENAH,
odhodi vsak torek
TEČAJI ANGLEŠČINE
v Veliki Britaniji in ZDA
SEJŠELSKI OTOKI,
od 3. do 12. novembra 1978
BRNO,
8. bienale
UPORABNE GRAFIKE,
od 7. do 10. septembra
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX,
Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23-773
INEX
Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327—947
INEX,
Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel (062) 24—571, 24—579
SAP
LONDON,
3-krat na teden za posameznike
IZLETNIK
Celje, Velenje, Žalec
Trbovlje, Zagorje
J
i
PUTIMIK
^■BUTIIIIK
STROKOVNO POTOVANJE V SEVERNO GRČIJO
za gostinske in turistične delavce
TOZD PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 14. do 19. septembra 1978 strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce v severno Grčijo in na polotok Halkidiko. Ogledali si boste organizacijo hotelov, seznanili se s turistično ponudbo severne Grčije ter izgradnjo največjega rističnega centra Porto Carras s 5200 sobami, marino, rekreacijskim centrom in lastno proizvodnjo prehrambenih artiklov. Hkrati smo pripravili strokovne razgovore z grškimi kolegi.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. (061' 311-542 PUTNIK, Maribor, Partizanska 24, tel. (0o2) 22—491 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, M- j mesto, Novi trg 4, tel. (068) 22—555 AVTOPROMET Nova Gorica, Kidričeva 20, tel. (065) 21-924
DOLENJSKI LIST
Fluorografija odkriva tudi raka
Fluorografski pregledi prebivalstva pomagajo pri odkrivanju tuberkuloze, raka na pljučih in srčnih bolezni - Zgodaj odkrito bolezen je lažje pozdraviti - Škodljivo kajenje
Danes, po toliko letih, ko sta obolevnost in smrtnost zaradi pljučne tuberkuloze zelo majhni in celo še naprej upadata, lahko mirno trdimo, da je k tej zmagi zelo velik delež prispevala fluorografija. Tuberkuloza pljuč bistveno upada, ker se s fluorografijo odkrijejo še tako skriti bolniki, ki so vir okužbe in raznašalci tuberkuloze. Istočasno s tuberkulozo odkriva fluorografija več dragih bolezni v prsnem košu, predvsem raka na pljučih.
Prvi znaki pljučnega raka so kašelj in gnojni izmeček, pri mnogih bolnikih pa tudi bežni sledovi krvi v izmečku. Nadaljnji bolezenski znak, ki lahko še vedno pripada začetne-
V letih od 195 9 do 196 8 je bilo s fluorografijo odkritih čez tisoč novih bolnikov in ravno tako v istem obdobju okrog 1600 ljudi z rakavimi obolenji. Število novo odkritih tuberkuloznih bolnikov danes upada, medtem ko število bolnikov s pljučnim rakom narašča.
Cilj množičnih fluorografskih pregledov celotnega prebivalstva je načrtno odkrivanje vseh skritih obolenj in virov okužbe med prebivalstvom. Brez takšnih pregledov bi ostala neodkrita tudi obolenja pri bolnikih, ki vztrajno odklanjajo zdravniški pregled. Vsako veliko zgodovinsko obdobje človeštva je spremljala tudi „ljudska bolezen", ki se ji človeški um ni znal upreti in so zaradi nje umirala cela pokolenja.
Pred nekaj desetletji je bila taka bolezen človeštva tuberkuloza, katere epidemija je začela upadati šele na pragu našega stoletja. Njeno mesto zdaj vse bolj zavzema rak. Epidemija raka raste po vsem svetu. Znanost pa ne zna odgovoriti, kdaj bo ta epidemija sodobnega časa dosegla svoj vrh. Mogoče šele v prihodnjem stoletju, če povzamemo izkušnje s stoletnim razvojem tuberkuloze. Rak na pljučih je bil še pred pol stoletja redka bolezen, sedaj pa je obolenj iz leta v leto več. V sodobni pnevmo-logiji pripisujemo vse večji pomen zgodnjemu, oziroma bolje rečeno,-pravočasnemu odkrivanju pljučnega raka. Strokovnjaki navajajo, da je s pogostimi množičnimi fluorograf-
skimi akcijami uspelo odkriti 40 % vseh primerov pljučnega raka.
V zadnjih dvajsetih letih pri nas zelo narašča kadilska razvada. Kajenje močno vpliva na človekovo zdravje. Samo za kroničnim bronhitisom umirajo kadilci štirikrat pogosteje kot nekadilci in 90 % obolelih za pljučnim rakom je kadilcev! Izračunali so, da si strastni kadilci skrajšajo življenje za najmanj devet let. Vsaka cigareta prikrajša človeka za četrt ure življenja. Zato naj kadilci premislijo, ko se borijo za daljši letni odmor in proste dneve; ti naj bi jih okrepili in jim življenje podaljšali, v resnici pa si ga s kajenjem brez čuta odgovornosti sami krajšajo!
Predvsem bi vsak kadilec v starosti nad 45 let moral poznati zgodnje bolezenske znake raka na pljučih, saj je vsak kadilec kandidat, da oboli in, na žalost, tudi umre za rakom.
mu razvoju pljučnega raka, je pljučnica. Pri ljudeh v starosti nad 40 let je vsaka pljučnica sumljiva.
Množična fluorografija prebivalstva nam pomaga najti tudi srčne bolezni. Povečan krvni pritisk, veliko holesterola ter kajenje cigaret so trije najvažnejši faktoiji, ki povzročajo srčni infarkt.
Dr. PETER KAPŠ
Zlati jubilej OD Dobravice
Petdeset let GD Dobravice — Napredna predvojna aktivnost — Občinsko tekmovanje najboljših
Prebivalci Gornje in Spodnje Dobravice, Geršičev in Krivo-glavic v KS Dobravice so imeli v nedeljo, 30 julija, velik praznik. V Krivoglavicah, kjer stoji gasilski dom, so proslavili zlati jubilej domačega gasilskega društva.
Mimohod slavljencev
Dolenjski turistični utrip
Zasedenost ni povsod enaka — Največ je prehodnih gostov, v zdraviliščih pa stalnih — Gostinci stavijo na avgust
Letošnji turistični val je izjemno močan; čeprav .je usmerjen predvsem na jadransko obalo, pa oplakuje tudi Dolenjsko.
V treh zdraviliščih so predvsem domači gostje, največ zdravljenci, razen v Cateških Toplicah, kjer prenočujejo tudi delavci jedrske elektrarne in prehodni gostje. Čateški kamp je zelo obiskan. Dnevno ima 70 stalnih in 40 prehodnih gostov. V primerjavi z zasedenostjo v lanskem juliju je letos povsod več obiska. V Dolenjskih Toplicah obratuje samo zdraviliški dom, kar se pozna na zasedenosti. Ko bodo odprli kopališki dom, bo tudi gostov več.
Tudi v ostalih gostinskih objektih je kar živahno. V novem hotelu „Metropol“ v Novem mestu je zasedenost samo polovična; gostje so v večini inozemci V hotelu „Sremič“ v Krškem je obisk 65-odstoten, tujcev je 10 odstotkov. Tudi novo-
meški hotel „Kandija“ ni popolnoma zaseden, vendar pričakuje v avgustu več obiska. Najbolj živahno je v „Motelu“ v Trebnjem, kije vsak dan popolnoma zaseden. Tu se zadržuje največ prehodnih gostov: Grkov, Turkov in Nemcev. Hotel „Lahinja“ v Črnomlju je med tednom polovično zaseden, ob sobotah in nedeljah pa je polno. Tudi tu se ustavljajo največ tujci.
Na splošno je turistična bera na Dolenjskem približno enaka, kot je bila lani ob takem času. Sicer pa je pred nami še ves mesec avgust, ko se tok turistov še ne bo ustavil. Gostinci pričakujejo, da bo avgusta obisk večji.
A. SMOLE
Ustanovnega občnega zbora in prvih začetkov se eden od še živečih ustanoviteljev lanez Zupič iz Črnomlja spominja takole: „Z bratom M ihaelom sva bila pobudnika za ustanovitev društva. Naše s slamo krite bajte so bile vedno izpostavljene nevarnosti požara. Na ustanovnem zboru se nas je zbralo šestnajst Janez Tomc, Jože Žugelj in Jože Simonič so še danes med nami. Izvolili smo prvi upravni odbor, jaz pa sem bil prvi poveljnik. S prosto-volj nimi prispevki smo nakupili ročno brizgalno, nekaj cevi ter dvanajst delovnih in svečanih oblek, ki so bile narejene iz domačega platna. Ze po dveh letih smo na Cerovcu prvič gasili. Leta 1932 se je število članov podvojilo in nabavili smo prvo motorno brizgalno. Zanjo smo plačali 15.000 takratnih dinarjev,za ta denar pa se je takrat dobilo 3 pare težkih volov. V društvu je vseskozi vladal napreden duh, zlasti med okupacijo, ko je vojna vzela kar 24 članov gasilskega društva. Ob požigu vasi pa je pogorel tudi dom z opremo vred. Po vojni so društvo tako rekoč drugič ustanovili. Novi člani, nova oprema in gradnja doma so bile prve naloge. Sedanjo zgradbo so postavili ob 40-letnici, danes pa je v GD Dobravice zopet 34 članov.
Dolgoletnih članov društva so se spomnili na slavnostni seji že v soboto zvečer in 31 najzaslužnejšim so za njihovo dolgoletno delo podelili značke.
V počastitev petdesetletnice je bilo v Krivoglavicah tudi občinsko tekmovanje zmagovalcev sektorskih tekmovanj. Največ uspeha je imela desetina iz Krasinca, ki je za izvajanje gasilskih veščin prejela 893 točk. Sledijo: ekipa iz Drašič (882), GD Metlika (881) in GD Suhor (856). Pokrovitelj praznovanja je bila Zavarovalnica Triglav, Območna skupnost za Dolenjsko Novo mesto. Njen predstavnik Franc Plantan je ob tej priložnosti poveljniku GD Dobravice izročil ključe novega gasilskega avtomobila, za katerega so del sredstev prispevali požarna skupnost in vaščani s prostovoljnimi prispevki, primanjkljaj pa jim je v obliki kredita omogočila Zavarovalnica Triglav.
Pevsko srečanje ob Kolpi
Pet belokranjskih pevskih zborov je nastopilo v Gribljah na Srečanju ob Kolpi, ki bo postalo tradicionalno
PREVOLE: DAN STAROSTNIKOV
Hinjska krajevna skupnost je s pomočjo članov mladinske brigade Rdečega križa Slovenije pripravila 30. julija na prevolski osnovni šoli tradicionalni dan starostnikov. Nanj so povabili okoli 80 ostarelih občanov; zaradi bolezni in drugih težav se je prireditve udeležilo le 40 Suho-krajincev. Organizatorji so zanje pripravili lep program. Najprej so zapeli otroci, ki obiskujejo začasni prevolski vrtec, nastopili so tudi brigadirji, vabljeni pa so zaploskali tudi uvodnemu govoru. Po kulturni prireditvi se je dan starostnikov nadaljeval s pogostitvijo, pesmijo in plesom.
Kulturno-umetniško društvo iz Gribelj je pripravilo prireditev Srečanje ob Kolpi, na kateri so nastopili pevski zbori iz Adlešičev, Butoraja, Črnomlja, Gribelj in Vinice.
Pod vodstvom pevovodij Lidije Saje, Evgena Cestnika, Mihe Vahna, Janeza Tottra in Franceta Milcka je zapel vsak zbor partizansko, umetno in narodno pesem. Na srečanju, ki bo postalo tradicionalno in bo dobilo v prihodnje širši obseg, so prejeli gribeljski pevci bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
Na prireditvi - ogledalo si jo je preko 600 gledalcev - ni pel niti en zbor iz metliške občine, kar bo treba v bodoče popraviti. Zaslužijo pa
TRGOVINA GRE NA MORJE
Čeprav je poletje kar se dela tiče bolj popustljiv čas, pa si nekateri le pre več privoščijo. Na primer osebje prodajalne „Šešir“ na novomeškem Glavnem trgu, ki je meni nič tebi nič izobesild napis „Zaradi dopustov zaprto“ in zaklenilo vrata. Najbrž so mislili nekako takole: „Novomeščani poleti vendar ne potrebujejo klobukov, slamnikov pa tako ali tako nimamo. “
Težje pa bodo opravičili svojo odsotnos t prodajalci v „Slovenijašportu“ nasproti gimnazije. Na zalogi imajo žoge, taborno opremo, športno opremo in rekvizite.
Na stotine stvari, ki jih potrebujemo ravno v času počitnic. „Slovenijqšport‘‘ pa se požvižga na vse to - in gre na morje.
OBNOVA NASADOV V BRESTANICI
V Brestanici so se te dni začela zemeljska dela za drugo fazo obnove nasadov sadnega drevja na posestvu krškega Agrokombinata. Program obnovo so seveda predložili tudi banki, ker ga bodo lahko izpeljali le s krediti.
V Brestanici je trenutno zasajenih 15 hektarov. Na teh površinah uspevajo breskve, ki so zdaj v drugi vegetaciji. Spomladi nameravajo zasaditi še 20 hektarov jablan po sistemu gostega sajenja.
Obnovo bodo prihodnje leto nadaljevali in dosadili še 8 hektarov jablan, 7 hektarov breskev in 5 hektarov leske. Skupna površinn nasadov bo torej 55 hektarov. Polovico jih bo na terasah.
»Dolenjski list« v vsako družino
JO ljubljanska banka
Komisija za delovna razmerja pri LB TEMELJNI DOLENJSKI BANKI Novo mesto
OBJ A VLJA NASLEDNJA DELA IN NALO GE:
1. 1 STROKOVNEGA SVETOVALCA za devizno trgovanje - vodja oddelka deviznih sredstev, deviz-no-režimskih poslov in deviznega knjigovodstva
2. 1 KONTROLORJA vplačilnih in izplačilnih dokumentov
3. 3 REFERENTOV za dinarske posle s prebivalstvom
4. 1 BLAGAJNIKA dinarsko valutne blagajne za ekspozituro Kandija
Pogoji za sprejem:
pod 1.: znanje, ki ga daje visoka šola ekonomske ali pravne
smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika;
pod 2. in 4.: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; delo je v izmenah; pod 3.: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; delo je v izmenah.
Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi Komisiji za delovna razmerja pri LB Temeljni dolenjski banki Novo mesto.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
Kandidate bomo seznanili z izbiro v 40 dneh po zaključku objave.
SOP KRŠKO TOZD IKON Kostanjevica na Krki
na osnovi sklepa delavskega sveta razpisuje
JA \/NO LICITACIJO
za tovorni avtomobil TAM — 2001, letnik 1972, št. šasije
720007272, št. motorja 26828.
Začetna cena je din 38.000 —.
Prometni davek ni zaračunan v ceni.
Licitacija bo osmi dan po objavi. Pred licitacijo je obvezen polog 10 % od izklicne cene.
organizatoiji - levji delež priprav in izvedbe je nosil na svojih ramenih Jože Štrucelj, predsednik pevskega zbora iz Gribelj - vso pohvalo, spodbudo in pomoč, kajti s svojo zamislijo bodo izpolnili vrzel, ki zija na kulturnem področju domala v vseh belokranjskih vaških krajevnih skupnostih. Brez dvoma bodo spodbudili tudi druge, ki zdaj še ne pojejo v zboru, da se bodo priključili in dodali svojemu vsakdanjiku lepoto zborovskega petja.
Zbrano občinstvo je spremljalo nastope pevskih zborov s simpatijami, slehernega pa je nagradilo z dolgim aplavzom, kar je nastopajočim največja nagrada za številne ure vaj.
T. G.
Dragocen prvi krompir
Franc Mali s Krke je pridelal in prodal sedem ton zgodnjega krompirja - Veselje do kmetovanja -Načrti za v bodoče
Krompir se debeli in v zemlji mu tečejo zadnje ure. Se slab mesec in kmetje ga bodo z največjim veseljem izruvali. Letos ga bo dovolj, kot ga je bilo že nekaj let zapored, le da bo zaradi preobilnega deževja vmes tudi nekaj gnilega. Nekateri tarnajo, da se ga je že polotil rak in da ga bo zato potrebno predčasno izruvati.
Družina Mali s Krke pri Novem mestu pa ima s krompirjem že več kot teden dni kar največ dela. Mož Franc ga s traktorjem izruje, otroci, žena in stari starši pa ga pobirajo in z njim polnijo lesene zaboje.
„Skaraj sedem ton ga bo in skoraj ves je že prodan. Sosedje tarnajo, da ga kopljem prezgodaj, ne vedno pa, da sem letos posadil zgodnjo sorto. Veliko bolj se splača. Dvakrat več kot lani bom dobil za kilogram,” pravi gospodar Franc, ki dopoldan kot pleskar pri Novogradu pleska pročelja n ovomeškega Glavnega trga. Pravi, da ga popoldansko delo na polju le razvedri in da brez zemlje ne bi mogel živeti. „Tako smo pač navajeni. Takoj po službi na polja, pa naj bo to sončna nedelja ali prazniki!" se hudomušno nasmeje. Komaj nekaj let je minilo, odkar je prevzel kmetijo, nabavil traktor s priključki, in že razmiš-
lja o še donosnejšem kmetijstvu. Že prihodnje leto bo vsa polja v bližini hiše posadil z zgodnjo sorto krompirja, ki na dobro pognojeni in o bedela ni njivi odlično uspeva.
M
FRANC MALI - „Tako debel je naš zgodnji krompir pa še lep je povrhu!”
Družina Mali ima prav v času dopustov največ dela. „Do sedaj si dopustov še nismo mogli privoščiti. Z ženo sva gradila hišo in imava tri majhne otroke. Upava, da si bova v naslednjih letih le lahko utrgala nekaj dni in jih brezskrbno preživela na morju ali kje drugje." To pa v teh vročih dopustniških dneh niso le želje Franca s Krke, temveč marsikaterega mladega kmeto-
valca-	JANEZ PAVLIN
KADAR JE DELO, ZAGRABIJO VSI - Vsak krompir je potrebno pobrati in ga dati v leseno, gajbico. Več rok to nitreje opravi (Foto: J.PavIin)
NOVO MESTO: KONEC CEMENTNE j KRIZE?
Veliko pomanjkanje cementa je j bila ponovno ena izmed točk dnev* . nega reda na nedavnem zasedanju > republiškega izvršnega sveta. Kot se je pokazalo, gre težave pripisati ve- .[ čidel oskrbovanju gradbenih delovnih organizacij, ki „odžirajo“ ce- t ment, namenjen potrošniku.
Pomanjkanje tega gradbenega l materiala pa je občutno tudi v No- J vem mestu, vendar si trgovci NO' votehne že v avgustu obetajo boljšo oskrbo. Zaenkrat skušajo vrsto pred prodajalnami skrajšati tako, da vsakemu posamezniku postrežejo z naročeno količino. Sicer pa bi za redno oskrbo potrebovali vsaj kakih 70 ton cementa na teden.
KDAJ Z AVTOBUSI NA SREČANJE VINOGRADNIKOV
Na srečanje vinogradnikov, ki bo 6. avgusta 1978 na Mavrlenu pri Stražnem vrhu, bodo vozili avtobusi po naslednjem redu:
Ob 7,30 odhod iz Adlešič, ob 7,50 odhod iz Vinice, ob 8,15 ** ^momlja - avtobusne postaje-prihod na Stražni vrh ob 8,40.
Avtobus bo iz Metlike odpeljal ob 8. uri, iz Krvavčjega vrha ob 8.15, iz Črešnjevca ob 8.20, iz Strekljevca ob 8.30, j2 Semiča ob 8.35 in iz Črnomlja ob 8.45.
Možne so 10-minutne razlik od določenega voznega reda. če ne bo dovolj prijav, avtobusi ne bodo vozili.
10 Društva
vinogradnikov
Bela krajina
»a
Pis
tor
®Yi
G.
ve(
tir
Lji
SL
na
Se
in
m:
3(
H;
H
ja
Vi
ki
tf
n
ZANIMANJE ZA ORGLE
Na drugem orgelskem večeru v kostanjeviški samostanski cerkvi J nastopil pred številnimi posluha Drafko Baumgarten z Reke. V V° rugo uro trajajočem koncertu jc & igral za vsakega nekaj: od G. fata in ..železnega" J. S. Bacha o manj slišanih preludijev in fug 7' Bruckneja, T. Duboisa, F. Dogana A. Klobučaija, s katerim je svoj nastop.	t
pisma
in
odmevi
Janez Dular
REZKA BARTOL
usihaj° venci zadnjega slovesa snu iem grobu. Cas počasi briše
n° obet ^’v*Jenjem’ ^ Je bUo ^ P0*' lQ bi te mogli pozabiti! Tvoje de-lj Je vpleteno v biti mladega rodu, nes> ga vzgajala in učila. Polna vedrilo*10 ^‘uuzma si bila med nami no S?n ni žarek.. Preprosta, narav-5j _°oprta za vse vrednote življenja, tonlaS 8Prejema la in se nam dajala v odHt • Pr^ljstvu. Tvoja posebna taj: je bila prisrčna družabnost, s Sivi ** nas vo<*^a v sproščenost, vino vsakdanjika si znala pregnesti kriv humor.
Odgovor nenavadne noči
Početju Hrastarja in njemu podobnim ni opravičila
Hrastar pravi, da zapis laže, priznava pa, da je Neda Simiča sprejel na stanovanje, resda samo za določen rok. Priznanje, vredno obsodbe. Sob, kot je Simičeva, je v hiši še veliko, vse so seveda polne. V njih večidel delavci, tudi dekleta. Stiskajo se k vlažnim stenam, od katerih odpada omet, smrad ne samo da sili v nos, pač pa pečejo celo oči. In tak prostor za lepe denarce oddati ljudem! Temu ne more biti opravičila, pa najsi Simič in Hrastar govorita tako ali drugače!
B.
Novo mesto
Zapis Nenavadna novomeška noč, objavljen pred mesecem dni v Prilogi Dolenjskega lista, postaja resnično — nenavaden, To še toliko bolj, ker je avtorjema namenoma ušla med vrsticami še marsikatera grenka, sicer bi podoba bila še hujša. Pa se je pred štirinajstimi dnevi oglasil Anton Hrastar. Iz hiše, ki nosi tablo Bršljin 17; v zapisu je bila poimenovana kot proizvajalnica denarja in vlage.
p>la si pela. S kakšnim ognjem
ohol
pevskega daru si vodila
UČiteir zbore- Bil2 s* ljubezniva !®ljica in dosledna vzgojiteljica, je di*'0 zvesto si opravljala svo-Vrh, > a zapustiti si ga morala na auncu svojih moči. Odkrito in po-V«..n? si sprejela borbo z bole zrnjo.
si v m oč.
Uklc i nen,oči pa te je vedno bolj Šouču ^ muko si zaprla vrata g*s«h učilnic in upala, da boš osta-tuj. Javna vsaj v svojem domu. A a: 1 ta smisel življenja se je neustavni Omikal Nepotešeno koprnenje j. osebni sreči in dejavni ljubezni te
^kraja izmučilo, h oasla si, draga Rezka, a ostala v naših srcih.
TVOJI SODELAVCI
ARHEOLOŠKI VESTNIK 28
kratkim je izšel 28. letnik «rneoio5kega vestnika, osrednjega venskega arheološkega glasila, ki SA7?faja institut za arheologijo 476 *i°čno zajetna knjiga obsega hevi|Strani razprav, poročil in ocen niat II1*1 dumačih in tujih strokov-yestn't ?a številka Arheološkega saj j *a je vsebinsko zelo enovita, Safv Celoti posvečena rimski epi-»i. in problematiki rimskih na-
RES
ZARADI
PODNASLOVOV?
V brežiškem kinu so lani predvajali 157 filmov na 412 kinopredstavah. Obiskalo jih je 61.785 gledalcev. V tej številki je obseženih tudi 8.549 šolarjev, za katere so imeli 18 predstav.
V primerjavi z letom 1976 se je obisk zmanjšal za tri odstotke, odigrani pa sta bili dve predstavi več. Manjši obisk pripisujejo slovenskim podnaslovom, ker med gledalci prevladujejo delavci iz drugih republik. Razen tega menijo, da se je nekaj kino obiskovalcev preselilo v dom JLA, kjer od februarja letos vrtijo filme dvakrat na teden. Prirejajo pa tudi matineje, ki jih brežiški kino nima na programu.
PRIZADETI KUHARICI
Kuharici na osnovni šob „Francc Prešeren” iz Ribnice sva prizadeti, ker število m alic,, kot je zapisal novinar 6. junija 1978 v Ribniškem rešetu, ni točno. V resnici je bilo otroških malic od 610 do 650, učiteljskih pa od 50 do 60. Število malic je odvisno od prijav v vsakem mesecu. Nimava dovolj časa, ker ima ena še štiriumo čiščenje, druga pa mora sama nabavljati. Tudi dežurni otroci, ki raznašajo malice na tri šole, imajo dosti dela.
ANTONIJA ČEŠAREK ELIZABETA BEGIČ Ribnica
»Dolenjski list« v vsako družino
Pranih
Jo- spomenikov iz Slovenije, de-eVr a *z Jugoslavije in iz širšega Qt?Ps*cega prostora od Britanije do Med številnimi članki jih je zirnšlc	0bravnavajo	novoodkrite
LjuhT napisc »z Ptuja, Trojan in s, ,?e- Za zgodovino vzhodne naj en*Je pod Rimljani je gotovo Sez bnejši članek S. Pahiča in pam rimskih kamnov v Podravju ^ .°raurju> ki s preglednimi sezna-30(.nTutami razloži in razvrsti nad la si ei odkritih rimskih kamnov ju °Venskem Štajerskem. S podro-Števin^Hjske in Bele krajine so v tej j;,-: 1 Arheološkega vestnika ob-Va ."*/ nagrobnik iz Velike Stare ki jJ*1* Cipljem, del nagrobnika, ter ^idan v črnomaljskem gradu, naD- Kučarju najdeni posvctilni sta ',1 bo8u Jupitru, ki ga je dal poti neki upravnik posestva.
T.K.
Vi. tabor mladih
PLANINCEV PD BOHOR
i 40 -----
julija
tabo ^alraatin v Krškem. Za le tošnji izbray ie že Jesti po vrsti, so si
lajja Zgornjo Trento zato, da so se v na* Povzpeli na okoliške vršace in ^ftu tudi Triglava niso izpustili, jjj^ed desetdnevnim taborjenjem sed°.Pravilj planinsko šolo vsi, ki do klan- Zanj° n'so imeli priložnosti, pnj.raci a letošnjega tabora so si Hjjgosali dnevnike ,,Pionir -- pla '4j> in si tako pridobili pwvieo J"txezne planinske znalke.
5j*. taborjenje v' Trenti je. vsak 1 teženec prispeval po. 400 din za
Trenti je;
bjg-^zenee prispeval po 400 d <W° in P° 100 dinaijpv zg prevoz,
v> Pa so dodali PD Bohor Scno-občinska Zveza prijateljev mladi-n Ut nekatere organizacije združenj®. dela, ki imajo razumevanja za prasko dejavnost Drjjudi letošnji planinski tabor so dnf?avžli mentorji Planinskega • ustva Bohor, ki brezplačno žrtvu-tj^del svojega dopusta za vodenje
S. S.
DOPISNO IZOBRAŽEVANJE
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
Dopisna delavska univerza UNIVERZUM, Ljubljana, Parmova 39, izobražuje na dopisni in dopis-no-konzultativni način
VPISUJEMO V:
— šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
— poklicno administrativno šolo (2-letno)
— upravno-administrativno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAS
— ekonomsko srednjo šolo (4-letno)
— poklicno kovinarsko šolo (3-letno)
— delovodsko strojno šolo (2-letno)
— tehniško strojno šolo (4-letno)
— tehniško strojno šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol
— tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
— poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
— tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke
— dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje
— za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravn-o-administrativne šole
ORGANIZIRAMO NASLEDNJE TEČAJE:
— strojepisni tečaj
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih
— tečaj tehničnega risanja
— za skladiščnike
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
— za varstvo pri delu (skupine v OZD)
— začetni tečaj nemškega jezika in začetni tečaj angleškega jezika
Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole:
— Višja pravna šola — Maribor,
— Višja upravna šola — Ljubljana,
— Višja šola za socialno delo — Ljubljana,
— Visoka šola za organizacijo dela — Kranj.
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole.
Organiziramo 1. ih 2. letnik Višje pravne šole Maribor za Študij ob delu.
Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak 18. ure.
ZNANJE ZAGOTAVLJA ZADOVOLJSTVO IN USPEH!
Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univer-zum, Ljubljana, Parmova 39, p.p. 106.
POZNO ANTIČNA PALAČA - Arheologa merita stičišče zidov hiše iz 6. stoletja. V sredi (med merilcema) je lepo viden eden od kanalizacijskih jarkov, v katerem so našli celo ostanke fekalij. (Foto:
. Pavlin)
Najstarejša dolenjska hiša
Našli so jo med arheološkimi izkopavanji na Kučarju v Beli krajini - V neposredni bližini odkrili tudi 1000 let mlajšo poznoantično palačo
Čeprav se arheologi besedi senzacija umikajo bolj kot kokoš vodi, je četrto leto sistematičnih izkopavanj na gričku Kučar v Beli krajini milo rečeno vsaj velik prispevek dolenjski arheologiji. Letos so na Kučarju (izpodjeda ga kamnolom, zato se arheologom tudi tako mudi, pa še denar se hitro najde) naSi še dva, vsaj za naše razmere presenetljiva objekta: najstarejšo hišo na Dolenjskem in poznoantično palačo, pravzaprav njune ostanke.
Kučar je na vseh arheoloških zemljevidih sveta označen kot zanimivost prve vrste. Tu se je veliko kopalo in tudi veliko našlo. Večino predmetov so pobrali tuji muzeji, danes lahko zabeležimo le žalostno dejstvo, da predmetov in dokumentacije pravzaprav več ni. Tisti „ne-srečni“ kamnolom pa je sprožil nov plaz raziskovanj. Vedelo se je, da so na severnem vrhu še nekakšne starine, zidovi, pripovedke o zlatih teletih. Kjer se veliko gradi, se tudi veliko podi-na severni vrh panonskega osamelca so pred štirimi leti zaradi kamnoloma hočeš nočeš morali poklicati arheologe, zaradi tega, da bo uradni pravici zadoščeno. Tako je bilo prvo leto, potem pa nikoli več. Belokranjci so namreč ponosno ljudstvo, če se kaj velikega najde, je to potem njihovo. Bo kamnolom že malo počakal.
In res: prvi dve leti arheoloških raziskovanj sta odkrili temelje kar dveh zgodnjekrščan-skih cerkva. V slovenskem arheološkem svetu sta bili najdbi precejšen potres. Tretje leto raziskovanj je bilo posvečeno sondiranju, med katerim so našli tudi ostanke poznoantične hiše.
Letošnje četrto leto del na Kučarju, ki jih v imenu Inštituta za arheologijo SAZU vodijo arheologi Slavko Ciglenečki ter Anja in Janez Dular, pa je še bolj odprlo okno v zgodovino evropske civilizacije.
Najprej nekaj o najstarejši dolenjski hiši. Odkrili sojo med izkopavanji tako rekoč na robu kamnoloma. Ostanki temeljev prazgodovinske hiše so iz suhega zidu (kamen in zemlja). Ti temelji, če jim lahko tako reče-, merijo nekako 7-krat 7 metrov. Dobro je viden četverokotnik zidu, na katerega so položili leseno ogrodje poslopja in ga od znotraj ometali z ilovico. Česa vse ne odkrije in zazna arheologovo oko! Ugotovili so, da je bila hiša požgana, da je bila zgrajena iz okroglic debelo-
sti do 17 centimetrov, ob južni steni so našli hrambno jamo (mi bi rekli shrambo), ki pa je bila iznenada zasuta, kar tudi priča o hitrem koncu hiše. V hrambi so našli poleg razbite keramike samo košček kamnitega mlina za žito.
Zdaj pa poglejmo, kaj se je zgodilo po mnenju arheologov. Hišo je zajel ogenj. Lesene okroglice so gorele kot slama, ilovica na notranji strani zidu se je spreminjala v lončevino. Hiša se je zrušila vase. Prebivalci so jo jadrno zapustili. O tem priča lonec v enem od kotov hiše, ki ga je rušeče se tramovje strlo na koščke. V glinenem loncu pa je '* *
leto našli še enkrat več uokvirjenega zidovja.
Hišo so arheologi postavili v 6. stoletje našega štetja, zato torej trditev, da je tisoč let mlajša od prazgodovinske hiše s koščkom bronaste zapestnice. To je čas pozne antike in zgodnjega krščanstva, hiša je gotovo pripadala obema cerkvami, ki so ju odkrili med prejšnjimi izkopavanji, ter obzidju in stolpoma, ki so vse skupaj varovali.
Doslej so ugotovili, da je imela hiša tri prostore. Najbolj zanimiv je osrednji, naj večji prostor. Globoko pod-tlakom so okrili tri kanale, pravzaprav je to sistem. V kanalu so našli celo ostanke kosti, poligo hišico in podobne odpadJce. Če je imela hiša kanalizacijo, je bila to za tisti čas že kar prilična stopnja omike. Med drobnimi najdbami velja omeniti poznoantično ključavnico, železen srp. novec
bil po naključju pozabljen košček bronaste zapestnice, take, ki so jih izdelovali v šestem ali petem stoletju pred našim štetjem.
Košček bronaste zapestnice je torej na 100 let natančno določil, kdaj je bil tisti požar. Arheologi hkrati trdijo, da je to doslej najstarejša na Dolenjskem dokumentirano izkopana hiša. Prej se je veliko kopalo divje, na črno.
Nekaj deset metrov in okoli 1000 let pa loči to hišo na Kučarju od poznoantične palače, ki so jo prav tako odkrili med letošnjimi izkopavanji. Gre za stanovanjsko hišo velikih dimenzij za tisti čas in tisti prostor. Doslej so odkrili temelje v velikosti 18-krat 12 metrov, do-menvajo pa, da bodo prihodnje
Slavko Ciglenečki
iz tistega časa. Hiša je bila v celoti zidana, streha je bila pokrita s korci. Našli so tudi opeke, ki so jo uporabljali za centralno ogrevanje. Arheologi Slavko Ciglenečki ter Anja in Janez Dular si obetajo, da bodo na sistem centralnega ogrevanja naleteli prihodnje leto.
In spet presenečenje: pod tlakom te poznoantične palače so našli prazgodovinsko hišo!
Ne v velikosti 7-krat 7 metrov kot nekaj deset metrov stran, samo skromno bivališče je moralo biti. Med dve naravni skali so postavili tri večje. V sredini ognjišče s kamnom. Ogenj je za večno ohranil celo odtis kozjega ali prašičjega parklja. V sredini je bil drog, ki je pokonci držal streho. In čez tisoč ali še več let so nad tem bornim bivališčem zgradili poznoantično vilo!
MARJAN BAUER
kultura
in
izobra-
ževanje
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
15. junija so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Franc Kastelic, Franc Je nič, Jože Pohole, Jože Klemenčič, Alojzija Žabkar, Alojz Bobnar, Ivan Rolih, Alojz Božič, Boris Krštinc, Mi-lorad Džurovič, Gabrijela Šuštar in Franc Pšeničnik, člani IMV Novo mesto; Ivo Moravec, Fanika Mrak, Ana Cesar in Jože Šmalc, člani IMV Novo mesto; Janez Kobe, Vera Kobe, Marija Škedelj, Alojz Jakše, Ivan Vidmar, Franc Župevc, Stanislava Župevc, Marjan Drag-man, Marica Dragman, Bogdan Zaletelj, Stanislav Umek, Drago Zupančič, Bojan Brajdič, Brane Kavšček, in Svetozar Povše, člani Novo-iesa, Straža; Jelica Spasovski, Rudi Gazvoda, Jožica Brinec Branka Kavšček, Ivanka Jerič, Marija Šinkovec, Ivan Dragan, Ivanka Šmalc in Jože Ferbežar, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojzija Gorenc, Jožica Nose, Milena Hrastar in Marjana Ban, članica Laboda, Novo mesto; Janez Miklič, upokojenec iz Ločne; Pepca Jerman, članica Pekarne, Novo mesto; Ivoca Kren, članica Knjigotiska, Novo mesto; Mirko Pureber in Alojz Ucman, člana Novograda, Novo mesto; Jože Kočjaž in Vito Hrovat, člana Iskre, Novo mesto; Anton Lindič, član Hme-
ljnika, Novo mesto: Ivica Ucman, članica KZ Krka, Novo mesto; Ana Redek in Jožica Žura, gospodinji ~
Elektra, Novo mesto; Anton Žura,
z Otočca; Jože Prešeren, član kmet iz Mačkovca:
V	SPOMIN
1. avgusta je minilo eno leto, odkar nama je kruta usoda v cvetu mladosti iztrgala najinega edinega sina
MILANA NOVAKA
iz Novega mesta, starega še ne 19 let.
Niti slutil ni, kaj ga čaka ta nesrečni dan. Odšel je s skrito željo v srcu, brez slovesa, in nama zapustil nepopisno, dosmrtno bolečino. V živo se spominjava njegove bližine, osebnosti, njegove odločnosti, skromnosti, dobrega, predvsem pa plemenitega srca. Zahvaljujeva se vsem, ki ga obiskujete na mnogo mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Posebna hvala njegovim najdražjim prijateljem
—	novomeškim kolesarjem, ki so ga obdržali v lepem, toplem spominu.
Žalujoči: mami, ati in vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi našega dobrega moža, očeta in brata
JOŽETA PERNOVŠKA
iz Križa pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Osovnikarju iz Sevnice in sosedom za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Nadalje se lepo zahvalimo govorniku Selevšku, DU Tržišče, nadzomištvu proge in sodelavcem iz Tržišča, SVP Novo mesto in duhovniku za opravljeni obred. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sinova Jožko in Stanko, hčerka Ivanka z družinami, brat Filip z družino, sestri Marija in Karlina z možem, in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v komaj 45. letu starosti zapustila naša draga žena, skrbna mama, dobra hčerka, sestra in teta
MIRA CENTRIH
rojena Kost reve iz Velenja
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, OOS Rudnika Senovo, Projektivnemu biroju iz Velenja za podarjene vence in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem z Rake za zapete žalostinke, tovarišu Krofelnu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Irena z družino, mama, bratje Ivan, Jože, Vinko in sestra Anica z družinami ter drugi sorodniki
M
CA
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO objavlja prosta dela oziroma naloge: a) KNJIGOVODJE na TOK ..Gozdarstvo" Črnomelj,
b) ADMINISTRATOJA na TOZD ..Gozdarstvo" ^Crmošnjice.
Pogoji pod a in b: končana srednja ekonomska ali administrativna šola.
Rok prijave 15 dni po objavi.
Ponudbe naj kandidati pošljejo na Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15, ali neposredno TOZD oz. TOK.
SREČANJE VINOGRADNIKOV
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BELE KRAJINE IZVRŠNI ODBOR
VOŽNJA A VTOBUSA - VIA TOR ČRNOMELJ DNE 6. 8. 1978 NA SREČANJE VINOGRADNIKOV BELE KRAJINE NA MA VERLENU PRI STRAŽ-NEM VRHU
VOZI SAMO EN AVTOBUS IN SICER:
odhod iz Metlike ob 8. uri (Vinska klet KZ)
iz Krvavčjega vrha ob 8.15
iz Črešnjevec ob 8.20
iz Štreklievca ob 8.30
iz SEMIČA ob 8.35 *
iz ČRNOMLJA ob 8.45 (pred zadrugo)
MAVERLEN ob 9. uri
Prosta dela in naloge
Tovarna celuloze in papirja ..DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD VZDRŽEVANJE
objavlja dela in naloge za:
5 KLJUČAVNIČARJEV Pogoji:
— uspešno končana poklicna šola ključ, stroke
— odslužen vojaški rok
3 OBRATNE ELEKTRIČARJE
Pogoji:
— uspešno končana poklicna šola elektro stroke
— lahko začetnik
1 POENTER V PRIPRAVI DELA V VZDRŽEVANJU
Pogoji:
— dovršena srednja šola ustrezne smeri
— zaželene delovne izkušnje pri podobnem delu
1 GRADBENI TEHNIK Pogoji:
— uspešno končana TSŠ — gradbena stroka
— zaželene nekajletne delovne izkušnje
1 TESAR Pogoji:
— uspešno končana poklicna šola t- lahko začetnik
2 PLESKARJA
Pogoji:
— uspešno končana poklicna šola pleskarske smeri
— lahko začetnik
2 PRIUČENA PLESKARJA Pogoji:
— nedokončana osnovna šola
— zaželena praksa v pleskarski stroki
3 NK DELAVCE ZA ZUNANJO UREDITEV TOVARNE
Pogoji:
— nedokončana osnovna šola
— lahko mladoletniki
3 NK DELAVCE ZA VZDRŽEVANJE PROGE
Pogoji:
— nedokončana osnovna šola
— odslužen vojaški rok
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto Komisija za delovna razmerja TOZD PREDILNICA METLIKA, n.sub.o. Metlika
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. PLANER - ANALITIK
2. REFERENT ZA OBRAČUN O D
Pogoji:
pod 1.: višješolska izobrazba ekonomske smeri s 4-letno prakso, poskusno delo 3 mesece;
pod Z: srednješolska izobrazba ekonomske smeri-s 4-letno pra kso, poskusno delo 2 meseca.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja
TOZD PREDILNICA Metlika o.sub.o. Metlika
Ul. Belokranjskega odreda 19
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 31 dneh po objavi oglasa.
Pivovarna Union Ljubljana TOZD SKLADIŠČE IN PROIZVODNJA HMELJNIK NOVO MESTO
o.	sub. o.
objavlja prosto delo in naloge
VODJA ENOTE VINOGRADNIŠTVO - KLETARSTVO
Pogoji:
Višja strokovna izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, organizacijska sposobnost, 2-mesečno poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim ča; som. Vloge z opisom dosedanjih del in dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi kadrovski službi TOZD HMELJNIK, Ločna 22 a Novo mesto.
,0Kf
bilo vi, Mndij; 'u štiri
sHl ej ^ret
Ccm so
pKUl
**> ime ?° jim k»,od
IGM „SAVA", KRŠKO, Komisija i.: delovna razmerja
vabi k sodelovanju
SODELAVCA z dokončano ali nedokončano osnovno šolo in tečajem za telefonista za opravljanje nalog telefoniranja in kontrole prihodov in izhodov.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
IGM „Sava", Krško, Gasiltka 4.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Trgovsko in proizvodno podjetje ..VELE' TEKSTIL". Ljubljana, Masarykova 17, TOZD Trgovina na drobno
objavlja
prosta dela in naloge 1 PRODAJALCA (-KE) v poslovalnici v Črnomlju
Pogoji: kvalificiran prodajalec, prednost ima izučen v tekstilni stroki, poskusno delo 1 mesec, delo se združuje za nedol čen čas.
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 20. 8. 1978.
hPlJ
Ns:
držali
Anto
hodii
met
'»etn
•»ora
Prekr
.ST N0Z ^miš nitve v blc
Sl
sodni
radi
kazn
Vs
h
h
Lji
Poi
Komisija za kadrovske zadeve pri STT TOZD TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA
razpisuje naslednja dela in naloge:
1. 10 KV KLJUČAVNIČARJEV
2. 3 KV KOVINOSTRUGARJEV
Za omenjena opravila se zahteva:
- poklicna šola ustrezne smeri
— urejeno stanovanje
3. 5 VARILCEV
Zahteva se 2-letna praksa na delovnem mestu varilca in urejeno stanovanje.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.	,
Pismene ponudbe sprejema Tovarna konstrukcij Sevnica ' dni po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteki objave.
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1512)-3. avgusta
m I
‘OTA IN STltar
PREPOROD OB DESETLETNICI - Metliški
dežurni
poročajo
„KAND1JSKI bilo vi ~ ^ petek okoli ene ure ie KaJ‘omljeno v hram na vrtu hotela lu j,j-!a- Kot vse kaže, so bili na de-stelri?® vl°milci, obogatili pa so se s Ctoa.!?'?0 »Cinarja", več škatlami (w * Jn 500 din drobiža. Storil-m so fena sledi.
TATOVI NA OBISKU -so inJi- ev**1 na Velikem Slatniku s0 .■j’™’1 v nedeljo tatove. Iz kurnika ko j P°tem, ko so odtrgali obešan-> odnesli šest kur.
banillAN pADAL PO CESTI - Tre-dižau JTiiličniki so 25. julija pri-Anton 1° Streznitve 23-letnega h°dil •	11	Hudej, kije vinjen
filet i01	P° cest* ter oviral pro-
metno P0vzr°čil celo manjšo pro-morai nez8CK|0- Za vse to se bo prelcr^3^0^3^ pred senikom za
N0»^°VALCEM GROZILA — 26. julija DODoldne
v blo?110 Metodo Žbigar, ker je gr02j| • k)01 stanuje, razgrajala in , a stanovalcem celo z nožem, soj j? dejanje bo morala tudi k radi u za prekrške, kjer je bila za-kazno^dobnih stvari že večkrat
Pišite v
Dolenjski list!
So kritike na račun starejših voznikov na naših cestah upravičene? Vse kaže, da ne, kajti nedolgo tega je komisija za predloge in pritožbe skupščine SFRJ prejela pismo, v katerem nekaj šestdesetletnikov predlaga spremembo členov zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.
Podpisnike namreč moti, da morajo vsi vozniki motornih vozil po 65. letu starosti vsaki nadaljnji dve leti na zdravniški pregled. Čudna zahteva, še posebej če pobrskamo po številnih zdravniških analizah in preiskavah, ki so nedvoumno pokazale, da se vozniške sposobnosti s starostjo manjšajo.
Predlagatelji se opirajo na dejstvo, da sc življenjska doba dandanes vendarle daljša, praksa pa menda celo kaže, daje starost povzročiteljev nesreč med 18. in 50. letom. Seveda pa je takšen predlog zbudil nekaj vroče krvi med slovenskimi vozniki.
GMAJNA:
TROJNO
TRČENJE
Na magistralni cesti Ljubljana--Zagreb pri Gmajni je prišlo 28. julija do trojnega trčenja, pri katerem so se štiri osebe lažje poškodovale, materialne škode pa je kar za okoli 78.000 din. 24-letni Sarajevčan Vlajčevič Tomislav je tistega jutra vozil osebni avtomobil proti Ljubljani, pri Gmajni pa nenad oma zavil na levo stran cestišča in trčil v nasprotni vozeči tovorni avtomobil, nato pa še v osebno vozilo Italijana Carbo-narija.
KOLESAR ZAPELJAL PRED AVTOMOBIL
Kolesarjenje Ivana Drugoviča iz Loč SO se je minuli petek skorajda usodno končalo. Tistega dne okoli 9.20 se je namreč peljal po cesti Dobova-Kapela in pri hiši Dobova 75 nenadoma zavil v levo proti sredini cestišča. Z osebnim avtomobilom se je takrat za njim pripeljal Slavko Vranetič iz Župelevca, ki navzlic zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Drugoviča je zadel in zbil po cestišču, tako da so ga hudo poškodovanega in nezavestnega prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
STANOVALCE NAPODIL IZ HIŠE - V ponedeljek ponoči so pridržali do iztreznitve Borisa Pakarja iz Občic pri Dolenjskih Toplicah, ker je razgrajal v domači hiši in stanovalce napodil od doma. Ko sc bo ohladil, bo moral šc pred sodnika za prekrške.
f SVOJEM JARKU — V soboto okoli 13.15 je prišlo na Sajevcu do hude prometne nesreče. Voznik katrce Jože. Zdinje vasi namreč ni uspel najbolje zvoziti blagega ovin-silovito treščil v nasproti vozečega fička, ki ga je upravljal Janez Štopar. Posledice: oba voznika sta bila hudo laže Franc Zagorc, vse pa so prepeljali v novomeško Materialno škodo so ocenili na 50.000 din. (Foto:
St •
PeteL0jn|k Jože Šinkovec je minuli 'Nie v kombajnom Kmetijske za-hičo k3, iz Novega mesta žel pše-Centr* K n-**v* šolskega kmetijskega iW| Med popoldanskim delom je in 2a armaturni plošči kratek °j d a ne^e °8eni- Šinkovec je ta-" ko S35*4*; vendar se je ogenj hit^ j.°^n je bil namreč masten -Posgo Iril.- Tako je navzlic hitremu tosilc *n pomoči novomeških OcA„if.v prišlo do precejšnje škode; V^so jo na 50.000 din.
V2R OK NESREČE:
soncna očala
Pri
H<W>iu Podgračeno je prišlo v IW.P °koli 5.30 zjutraj do hujše H>vai-n»e nesreče, v kateri so so i Sl » Julijana z osebnim in tovor-<0vjx Vtotnobilom ter Vlado Martin-■ •tetn* fokleka, ki je vozil avtobus. Italijan Pizzigarti je namreč v i® vozil proti Zagrebu in si Pri . °2njo nameščal sončna očala, Pa izgubil kontrolo nad vo-V,ovn ^V0*U v levo in trčil najprej ?VtoKrni avtomobil, od tam pa še v “i|0 Hujših poškodb na srečo ni fL^aterialno škodo pa so ocenili “'ko 50.000 din.
KOMBAJN
GOREL
STEKEL PRED KOLESARJA -3-letni Andrej Saje iz Dol. Straže se je 27. julija popoldne igral pri vprežnem vozu, ki je stal ob lokalni cesti, medtem ko so njegovi starši delali na bližnji njivi. Ko se je do voza pripeljal 17-letni kolesar Anton Levstik iz Podgore, pa je deček pritekel okoli vprege pred kolesaija, tako da ga je ta zbil po tleh. Andrejčka so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
KARTELJEVO: ČELNO TRČENJE - Ciril Smolič iz Dol. Nemške vasi je 29. julija okoli poldneva vozil osebni avtomobil po magistralni cesti proti Novemu mestu. Ko je pri karteljevskem odcepu zavil iz ceste, mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Porenta, vozili pa sta trčili. Na srečo nezgoda ni imela hujših posledic, laže so se poškodovali le oba voznika, njuni ženi ter 10-lctni Franc Porenta; vsem so nudili prvo pomoč v novomeški bolnišnici. Gmotno škodo so ocenili na 40.000 din.
Ne zaman, kajti v naši republiki zakon obvezuje voznike, da že po 60. letu hodijo na redne zdravniške preglede vsaka tri leta, pa se še nihče ni oglasil, da takšna starostna meja ne ustreza. Sc več: vsi jo imajo za nujno potrebno.
Kaj torej storiti? Neuradno seje izvedelo, da obstaja predlog, ki bi ga uvedli v zvezni zakon: da sc izdajajo vozniška dovoljenja brez omejitve do 65 let starosti, nato pa z veljavnostjo treh let. In še en predlog, ki bo verjetno prej sprejet: da se omogoči opravljanje izpita osebam, mlajšim od 18 let, za kar se posebej zavzema JLA. (Ne)uspešnost takšnih rešitev bodo kmalu pokazale naše ceste.
BREZ DOVOLJENJA VOZIL NEREGISTRIRAN AVTO
V nedeljo popoldne se je usoda nemalo poigrala z Ljubljančanom Danilom Lavričem. Tistega dne se je Darko Smolič iz Zagorice pri Dobrniču peljal skozi Dobravo proti Trebnjemu in zapeljal v ovinek po levi. Prav takrat je nasproti privozil Lavrič, tako da sta avtomobila trčila, pri čemer seje poškodovala Smo-ličeva sopotnica Slavka Nose iz Za-goricc; odpeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Miličniki pa so ob nesreči odkrili šc eno zanimivost: Danilo Lavrič je namreč vozil neregistrirano škodo, poleg tega pa nima vozniškega dovoljenja. Še škoda: ocenili so jo na 13.000 din.
Z volovsko vprego v smrt
Anton Dragova n umrl zaradi hudih poškodb
Minuli torek popoldne je prišlo pri Lokvici do hude prometne nesreče, v kateri je bil ob življenje 41-letni domačin Anton Dragovan. Zdomec iz ZRN Simo Tolo je tistega dne vozil osebni avtomobil od Metlike proti Goijancem, pri Lokvici pa je s stranske poti na glavno pripeljal volovsko vprego Anton Dragovan iz Dol. Lokvic 4. Stal je tik ob glavi vola, tako da gaje avtomobil zadel in zbil po cestišču. Radovana so hudo poškodovanega prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je še isti večer ranam podlegel. Na avtomobilu in vozu je za okoli 30.000 din škode.
„DOLENJKA“
VSE BOLJ ZATRPANA
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred kratkim na svoji seji obravnaval stanje prometne varnosti na naših cestah. Ob že ugotovljenih črnih rekordih še nekaj podatkov: število vozil v naši republiki je narastlo na okroglo 428 tisoč, kar pomeni, da pride en avtomobil na pet prebivalcev. Temu primerno se je povečal tudi promet; samo ni dolenjski magistrali, ki že lep čas velja za najbolj obremenjeno, za 15 odstotkov. V nedogled tako gotovo ne bo šlo, edina rešitev, ki jo je nakazal tudi delegat javnega tožilstva, pa je (ne kaznovalna politika!) izgradnja sodobnih cest, za kar imamo kopico dokazov drugod po svetu.
KRIVEC - OZKA CESTA - V nedeljo opoldne je Jože Vranešič iz Tribuč med vožnjo skozi domačo vas zapeljal v ozek ovinek, vendar je nesreča hotela, da mu je prav takrat z avtomobilom pripeljal nasproti domačin Dušan Trnič. Ozka cesta je bila vzrok, da sta vozili trčili. Pri tem se je laže poškodovala Mihaela Črnič in so ji pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 3 J)00 din.
PO TRČENJU POBEGNIL -
Metličan Zvonko Pirkovič je v nedeljo zvečer peljal osebni avtomobil iz Novega mesta proti Metliki, pri Trnovcu pa je v ovinku zapeljal na levo in opiazil osebni avtomobil Hasana Mrzljaka iz okolice Velike Kladuše, ki je pripeljal nasproti. Pirkovič sc za trčenje ni zmenil in je mirno odpeljal, toda že čez kratek čas so ga metliški miličniki odkrili. Materialne škode je za 35.000 din.
Dobri kolesarji
Novomeški kolesarji so z uspehom nastopali na minuli šti ridnevni kolesarski dirki „Po poteh Avnoja”. Zrimšek, Štih in Turk so med sedemnajstimi jugoslovanskimi ekipami (nastopili so tudi Kitajci) zasedli dobro peto mesto ter dosegli nekaj imenitnih etapnih rezultatov. Izkazal se je predvsem mladi in obetavni Štih. V dveh etapah je bil šesti oziroma sedmi in je tako postal tudi najboljši mladinec na zahtevni kolesarski prireditvi. Zrimšek je vozil pod svojimi zmožnostmi, Turk pa je bil nekoliko slabši, zakaj v zadnjem času se je moral posvetiti šoli in maturi.
V 1. etapi od Bihačado Sanskega mosta (125 km) so bili vsi trije Novomeščani med 10. in 20. mestom, ekipno pa so bili 6. V drugi etapi so morali kolesarji premagati Kozaro. Zrimšek je prišel na cilj 18., Turk 38., Štih pa je pred vzponom padel in prišel na cilj z manjšim časovnim zaostankom. V etapi od Kozare do Bosanskega Petrovca (118 km) je bil Stih šesti, Zrimšek 11. in Turk 48. Dolenjci so dobro vozili tudi v naslednjih dveh etapah in obdržali dobro peto mesto. Prehiteli sojih kolesarji Save, Roga, Reprezentanca Kitajske in Astre, za sabo pa so pustili vrsto bolj znanih jugoslovanskih kolesarskih moštev.
ALPINISTIČNI
POZDRAV
Iz Črne gore je v uredništvo Dolenjskega lista prišla dopisnica s pozdravi. Poslali so jo člani novomeške male odprave, ki je 23. julija odšla v stene Prokletij. Stane Mokotar, Stojan Golob, Silvo Fir, Miran Jovič, Janez Železnik in vodja odprave Marko Švent sporočajo, da so Prokletije čudovite, domačini pa nadvse prijazni. Novomeščani pišejo, da so tabor postavili v dolini Grbaje in že opravili prve oglede. Domov se bodo vrnili 13. avgusta.
Zlato tudi v četrtič?
Od 18. do 30. julija so se v Novem mestu oziroma na Otočcu pripravljali za nastope na evropske mladinskem košarkarskem prvenstvu najboljši jugoslovanski mladinci. Delali so pod vodstvom izkušenega Luke Stančiča, ki je s svojimi varovanci doslej že trikrat osvojil evropsko
zlato. „ ,	.	„
V Novem mestu je Stančič največ pozornosti posvetil nabiranju telesnih moči, uigra-vanju taktičnih variant, prav tako pa ni zanemaril tehnike. Škoda, da Stančičevim treningom niso prisostvovali vsi trenerji z Dolenjskega, saj bi se lahko ob pripravah mlade jugoslovanske reprezentance, ki bo igrala od 22. do 30. avgusta v Moranu v Italiji, veliko naučili.
Na vprašanje, na kakšno uvrstitev računa, je izkušeni trener povedal: „Vsaka napoved se mi lahko maščuje. V Novem mestu smo se pripravljali na težka srečanja že dvakrat poprej. Obakrat smo uspeli. Tudi letos nismo lenarili, računati pa moramo, da so se dobro pripravili tudi naši konkurenti Sovjeti, Italijani in Španci. Imamo dobro ekipo, in če nam športna sreča ne bo obrnila hrbta, bi morali biti med prvimi štirimi."
K. O.
0 starosti za volanom
Predlog šestdesetletnikov, naj se zviša starostna meja za opravljanje dodatnih rednih zdravniških pregledov
Šestnajstih delavskih športnih iger novomeške občine se bo udeležilo več kot 3000 zaposlenih
ODBOJKA NAJBOLJ PRIVLAČNA — Organizator vse bolj priljubljenih delavskih športnih iger novome&e občine so prepričani, da bo na 16. tradicionalnih igrah nastopalo več kot 3000 udeležencev. To potrjujejo tudi podatki po prvem delu iger. Na sliki: posnetek z novomeške Loke, kjer si tekme v najbolj privlačni disciplini ogleda vedno veliko občanov in nastopajočih.
Tri tisoč nastopajočih
nec avgusta praznovali desetletnico kluba. Kot kaže, bo prav proslava, s katero bodo počastili desetletje KK Beti, preporod metli&e košarke. Ze nekaj sezon namreč igralci KK Beti niso dosegli vidnejših uspehov. Na sliki so v belih dresih igralci KK Beti. Svinger, kije pravkar vrgel žogo na koš, bo tudi v novi sezoni med stebri metliškega košarkarskega moštva.
Pred kratkim se je končal prvi del delavskih športnih iger novome&e občine, in sicer v organizaciji Občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto. Iger, ki potekajo že 16. leto, se je v 11 spornih panogah udeležilo več kot 30 delovnih organizacij s 191 moškimi in 71 ženskimi ekipami. Poleg številnih ekip sodeluje tudi precejšnje število posameznikov in posameznic, največ v streljanju, plavanju, atletiki, krosu in smučanju.
Organizatorji vse bolj priljubljenih iger računajo, da se bo letošnjih delavskih športnih iger udeležilo več kot 3000 delavcev in delavk. Da ne bi ta oblika bila kampanjska, je večina tekmovanj pripravljena po liga sistemih, povrhu vsega pa potekajo po jakostnih skupinah. Prav tako so ločeni nekdanji tekmovalci od rekreatoijev.
Rezultati letošnjih prvih nastopov: kegljanje v borbenih igrah za ženske: 1. SGP Pionir 307 podrtih kegljev, 2. Krka, tovarna zdravil, 282, 3. NOvoles 273, 4. Iskra 238, 5. Novoteks 233 itd; moški: l.IMV 523, 2. Novoles 512, 3. Krka, tovarna zdravil, 503, 4. Borac 486, 5. Iskra 484 itd; odbojka, ženske: 1. SGP Pionir, 2. Krka, 3. Zdravstveni center, 4. IM V itd; moški: 1. sku-
PO ULICAH KRANJA
Desetčlanska kolesarska ekipa novomeškega Novoteksa se je udeležila mednarodne dirke po ulicah Kranja. Dirko so vozili v štirih kategorijah. Med Novomeščani je bil ponovno najbolj uspešen Zrimšek (9.), Papež je v konkurenci mladincev prišel na cilj v času zmagovalca, pri pionirjih je bil S. Papež drugi in Črnič deseti.
pina: 1. Novoteks, 2. Iskra, 3. IM V,
4. Krka, 5. Pionir, 6. Gozdar; II. skupina: 1. Novoles, 2. Borac, 3.
Novograd, 4. Zdravstveni center, 5.
Gorjanci itd; mali nogomet: I. skupina: 1. Krka. 2. Novoles, 3. Ela, 4.
Pionir, 5-IMV itd; II. skupina: 1.
Iskra Šentjernej, 2. Opekarna Zalog,
3. Novotehna, 4. Labod, 5. Novo-montaža itd.
Vse ekipe bodo morale na igrišče tudi v jeseni, ko se bodo potegovale za čim boljšo uvrstitev. 4. septembra začnejo tekmovati balinaiji, plavalci, atleti, pomerili se bodo igralci namiznega tenisa, strelci in šahisti.
R.R.
Preporod ob desetletju
Konec'letošnjega avgusta bo metliški košarkarski klub praznoval desetletnico dela — Cilj: slovenska liga
ponovno imeti slovenskega košarkarskega ligaša, so že sestavili člansko vrsto. Za jesenske boje se že pripravljajo, in sicer doma, nekaj dni po klubski proslavi pa bo najboljša vrsta odšla na nekajdnevne priprave.
Metliški košarkarski klub Beti bo v letošnjem avgustu praznoval desetletnico obstoja. Zaradi tega so na zadnjem sestanku člani kluba določili iniciativni odbor, ki mora poskrbeti za proslavo.
O dbor se je že nekajkrat sestal in sklenil, da bo proslava kluba konec avgusta. Nanjo bodo povabili člane prijateljskih društev, nekdanje igralce in trenerje, najbolj vnete privržence in predstavnike metliške občine. Člani iniciativnega odbora so sklenili, da bodo na proslavi najbolj zaslužnim podelili priznanja in plakete, poskrbeli pa bodo tudi za brošuro, v kateri bodo v fotografiji in besedi prikazali nastanek in razvoj tega v Beli krajini najboljšega kluba.
Gostje, ki se bodo udeležili proslave, bodo med drugim dobili klubske značke, seznanili pa se bodo z načrti KK Beti. Metličani, ki želijo
(1512) -3. avgusta 1978
DOLENJSKI LIST
SVETU OKOLI
V prijetnih poletnih nočeh si taborniki radi zakurijo velik 1 | taborni ogenj, tudi v mnogih krajevnih skupnostih je navada, 1 | da za praznik kurijo kresove. In ko se prižgejo te lepe plame- | § nice, marsikaterega ljubitelja fotografije zamika, da bi ujel na i | film igrive plamene ognja. Ogenj kot prvinska moč priteguje = | človekovo pozornost, sama podoba plamenov pa zbuja pravo | = bogastvo asociacij in misli. Slikati ogenj je težavna stvar. Oko | | kamere vidi drugače kot naše oko, zato so mnogi razočarani, | i ko namesto svetlobno učinkovite fotografije ognja in pol- 1 | teme okoli njega dobe le plamen na povsem temnem ozadju. | = Brez dodatne razsvetljave bo težko narediti dober posnetek, | i vendar pa so lahko tudi že omenjeni kontrastni posnetki | i zanimivi. Tak primer je fotografija Novomeščana Zvoneta i | Šeruge. S primerno dolgim časom ekspozicije je nad pla- | e menom ujel drobne črtice ki so jih v noč zarisale plešoče 1 | iskre. To je fotografiji pridalo razgibanost.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiuiifiiiiiiiiiiiil
DolenisM lisi jPBtf 20kti
„Smrt turizmu” na zastavo i
i
V ČASU, ko nam nova avtomobilska cesta odpira pot v svet, i ko smo na številnih konferencah in razgovorih in v domačem • tisku ponovno povedali, kakšne so dolžnosti naših gostišč in • kako pomemben lahko postane dobro razvit turizem za našo, j žal še vedno revno pokrajino, si v nekaterih krajih dovoljujejo kaj čudne reči. Kako bi na primer rekli človeku, ki bi, postavimo, v Kostanjevici na Krki razvil pri vhodu v mesto zastavo z napisom Smrt turizmu!? Verjetno bi ga krstili za norca. Prav take „zastave“ pa vendarle razvijamo. S tem, ko človek na primer prav v Kostanjevici ne more dobiti tople hrane. V 20. stoletju smo sposobni ponuditi gostu na Dolenjskem v nekaterih naših slabo oskrbovanih gostiščih samo še vino in morda kislo voda To naj bi bila propaganda za lepote naših krajev.
BLIZU METLIŠKE železniške postaje je pred leti zraslo svetlo, dokaj veliko tovarniško poslopje. Bilo je sprva namenjeno „Beti“, kasnejši izračuni pa so pokazali, da je za Metliko in Belo krtino veliko ugodnejše, če poiščejo za „Beti“ druge prostore, novo stavbo pa prepustijo „Novoteksu“.
„OBLAST JE poslala meglo, ki povzroči rdeči vžig, da bi zatrla šmarnico!“ Tako govorijo okoli Birčne vasi in Vršnih sel. Govorica je nastala v okolici Birčne vasi, „strokovnjake“, ki so to vest začeli širiti, pa bo sodnik za prekrške povabil na razgovor.
VERJETNO POMISLI vsakdo na dan počitka, ko v jutranjih urah vidi direktorja tega ali onega podjetja, ko se pelje v praznem avtomobilu iz mesta. Če pa bi imel možnost popeljati se z avtom, bi v predmestju lahko videl družino, ki se nalaga v avto in z „delavnim“ direktorjem odpelje na boljše. Pomagati si je pač treba.
OBNOVA VINOGRADOV na področju Potov vrh in Slatnik počasi napreduje. Večina lastnikov se je odločila za obnovitev, ovira so le še posamezniki.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 31. julija 1958)
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Črna borza s človeškimi organi
Za zdravo oko ponujajo tudi do 100.000 dolarjev
„Bi prodali oko za 50.000 dolarjev? ” sprašuje mešetar na čikaški črni borzi s človeškimi organi po naročilu bolnika, ki mu je bolezen razjedla oko. Drugi spet ponuja za zdravo oko 100.000 dolarjev.
V Pittsburgu je nekdo v listu objavil oglas, da prodaja oko zelo poceni; „med brati” ne zahteva več kot 3.000 dolarjev. Tudi iz drugih mest prihajajo podobne ponudbe, povpraševanje pa je večje od ponudbe. Samo v ameriški državi čaka na presaditev ledvic več kot 1.000 ljudi. Največje povpraševanje je ravno po očeh in ledvicah.
Sijajna priložnost za prodajo! Zdravniki pa imajo kljub zakonu, ki je star 10 let in ki dovoljuje anatomič-na darila, precejšnje pomisleke. Sprašujejo se, vsaj večina, ali je za kirurga m oralno, da izreže zdravemu človeku iz telesa zdravo oko. Ali s tem ne sodeluje pri nastajanju možnosti, da bo ponudnik čez čas popolnoma slep? Če bo, na primer, v nesreči izgubil še drugo oko.
Zakon o anatomičnih darilih so sprejeli v času, ko čma borza s človeškimi organi še ni bila razvita. Nekaj drugega je namreč, če stopi pred zdravniški kolegij mati in pove, da je pripravljena odstopiti svoj organ bolnemu otroku. Zdravnikom je jasno, da jo je k nelahki odločitvi nagnila ljubezen do otroka, ne pa pohlep po denarju. Odločitev zdravnikov v takšnih primerin ni težka.
Cisto obratno pa se zasuče stvar, ko je bolan nekdo brez ljubečih sorodnikov ali znancev. Kaj naj stori zdravnik, ki želi rešiti življenje? Tudi bolnik najbrž ni tiho, še posebno če ima denar. In tako zdravnik in bolnik pošljeta po prekupca, ki je na borzi s človeškimi organi čisto doma. Velikokrat pa je dovolj že oglas v časniku.
Našli so zaklanega moža v fari
(U m o r.) Minoli teden so blizo Pangerč grm a fare stopiške našli zaklanega moža na kraju, kjer nihče mimo ne hodi, z vejevjem pokritega. Fantje so namreč šli po vodo in našli v vodi sled krvi, in po ti sledi so še truplo našli. Mrtvi je bil doma iz brusniške fare ter bil dan popred v fabriški gostilni na Gorjancih. Videli so ga v družbi nekega neznaner 'loveka. Sumi se, da ga je oni-umoril ter	rorintov vzel, ktere
je bil na Gorjancih zaslu
(4. julija) ob 5. uri zjutraj je bila grozno gosta megla na morju, da se ni nič videlo ne slišalo, zato pa Uidi navadna znamenja z ladij niso nič izdala. Trčila je barka, prevozni francoski parnik Bourgogne v majhno angleško. Zadnja hudo poškodovana se je rešila, prva pa se-je potopila. Na njej je bilo do 800 popotnikov, rešilo se jih je do 160, drugi so se v moiju potopili: med njimi tudi Rev. Anton Hodnik. Grozni so bili prizori na potapljajočem parniku.
Vsak je skrbel rešiti se, zatorej so zavoljo pomanjkanja prostora na vrhu parnika drug drugega pehali v morje in kedor ni bil dosti močan, si je z nožem pomagal.
(Po prizadevanji) za Belokranjsko vedno skrbečega deželnega poslanca g. Schwei-gerja je dovolil deželni zbor za poskusno streljanje proti toči 100 gld., za koji znesek nakupilo se je topičev. 20. t.m. napovedovala se je huda ura s silnim viharjem od Gorjancev. Kmalu potem je sledilo jako močno grmenje, blisk, dež in med njim tudi kako točino zrnje. Takoj ob prvih znakih bližajoče se preteče nevihte so začeli pokati topiči najprej na Veselici, potem na Grabrovcu, v Bojanji vasi in Drašičih. Nevihta je čez dve uri brez nesreče ponehala.
(Znano) je, da se stavi pri Krškem bolnica. Stavba napreduje, vendar v času, kot se je upalo, ne bode dogotovljena.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC s	1.	avgusta	1898)
OMAVČENA LEPOTICA -
Lucette X, kot se glasi umetniško ime neke francoske striptizete, katere pravi poklic je profesorica književnosti, se je pritožila, ker jo je upravitelj bara, kjer je bila zaposlena, pognal na ulico. Upravitelj je svoje dejanje upravičeval z estetskimi nazori, češ da je bila barska točka slačenja slaba, ker je profesorica nosila na prstu mavec, gleženj pa je imela obvezan s plastičnim obližem. Sodišče je presodilo, potem ko je natančno proučilo fotografije slačenja z omenjenimi predmeti na golem telesu striptizete, da točka zaradi tega ni prav nič slabša. Profesorica torej ponovno nastopa v baru. V šoli je zaradi obliža in mavca gotovo ne bi vrgli na cesto, res pa je, da tam tudi ne bi tolikQ zaslužila niti ne bi imela komu kazati svojih čarov.
KOKOŠJA FARMA - Pod
takim imenom je bila v Teksasu znana ena boljših javnih hiš, katere posel je cvetel in cvetel vse do televizijske oddaje, ki je prepričala može v vladi, da se kaj takega za slavno zvezno ameriško državo ne spodobi. „Ko-košjo farmo" so zaprli. Nedolgo tega je neki naivnež, ki je slišal o tem slavnem lokalu, poskusil obuditi slavno tradicijo: odprl je istoimenski lokal, v katerem so bile gostom na voljo kokoši in piščanci, pečeni pa vse mogoče načine. Lastnik lokala se še danes čudi, zakaj je njegov posel propadel in kakšne kokoši ter piščance so gostje hoteli imeti.
INVALID — Newyorškega gasilca Avgusta Murhckeja so upokojili zaradi invalidnosti. Nekaj let je minilo, potem pa se je nenadoma razvedelo, da je invalidni Avgust zmagal v tekmovanju teka po stopnicah Empire State Buildinga. Za seboj je pustil vse dosedanje šampione. Poklicali so ga na ponoven zdravniški pregled!
NASVET - Ameriška davčna uprava je državljanom svetovala, naj se pri izpolnjevanju davčnih prijav ne zanašajo na navodila, ki jih po telefonu dajejo davčni uslužbenci. Od desetih nasvetov sta največ dva pravilna - tako so ugotovili pri preverjanju znanja davkarjev. Izgovor, da je tak nasvet dal uslužbenec davkarije, kazni ne odvrne.
Vgrajeno orožje omogoča streljati skozi avtomobilsko 1®^ serijo. Oklep odbije vse strele od zunaj.
Hitre trdnjave na cestaj
Težki denarji za varnost pred teroristi — Posebne 1$ Oklepni avtomobili elegantne zunanjosti — Orožje
Za politike, industrialce in poslovneže svet že nekaj let ni najbolj varen. Pripravljeni morajo biti ne samo na poslovne in politične zapletljaje, ampak tudi na ugrabitelje - teroriste. Od 1970. leta je bilo 232 terorističnih ugrabitev, med žrtvami pa je bilo skoraj polovico poslovnih ljudi. Latinska Amerika in EvTopa sta na vrhu te žalostne lestvice. Zelo pogoste žrtve teroristov so Američani, zato ni nič čudnega, če se je v deželi „businessa“ rodila prava industrijske obramba pred teroristi.
Že zdaj nekatere ameriške industrijske družbe porabijo skupno okoli 7 milijard dolarjev na leto za varnost svojih ljudi doma in v tujini. To veliko dolarsko pogačo si pridno režejo številne varnostne družbe, družbice in velika industrijska podjetja. Pinkerton in Burns sta le dve sloviti tvrdki, ki odpirata posebne trgovine za varnostne naprave, organizirata šole za uk telesnih čuvarjev in urjenje šoferjev. Ponujata tudi izdelavo posebnih študij, kako zaščititi pomembne ljudi v posameznih podjetjih. Taka študija je zelo draga, delajo pa jo pol leta. V tem času neopazno spremljajo zaščite potrebne ljudi, natanko proučijo njihove navade, način življenja in ugotove, kdaj in kje so najbolj ranljivi za ugrabitev. Na osnovi takih študij predlagajo najboljši način varstva.
Več podjetij ponuja posebno prirejene rolls-royce, cadillace, mercedese in chevrolete, ki so prave trdnjave. Analize namreč kažejo, da je kar 90 odst ugrabitev izvršenih v času, ko je bila žrtev na vožnji, vstopala ali stopala iz avtomobila. Limuzine
imajo dodaten plastični neprebojne šipe v oknih, no strelno orožje, alarm11! prave in močne reflektof zaslepitev ugrabiteljev. CjJ astronomske: 27.850 dol'
Mešanje betoi z morsko vod
18 dodatkov omogoč' slej nemogoče — ^ vreden
V vsakem priročniku? ditelje je zapisano, da ser ba pri mešanju betona izjj uporabi morske vode, " primerna. V nekaterih ZOT državah imajo izdelane ko ostre standarde za poS* ne vrste betona, da zah j uporabo destilirane vod* ’ bolj so to neprijetno „last(;
betona občutile tiste ^ kjer s<
pičle, imajo pa na \
kjer so zaloge sladke v
od«’
piviv)	iiiiujv	r	i
ogromno morske vode. Pfi) nje so belgijski in fr3?1 strokovnjaki izdelali na#", pravljanja betona z morsfcc do.
Novi način omogoča Jjf bo morske vode s še ta* sokim odstotkom soli-nevtraliziranje škodljivih f kov soli in drugih kemijs$ stavin morske vode so # 18 različnih dodatkov. '1*1 mešajo osnovnim sestavi^ pripravo betona. Tako J beton običajne kakovosti,.) ti pa mu dodatki še iztffl čvrstost.
Preden so z odkritjeni ^ na dan, so dve leti delali P, se v Evropi in Severni Aft®; kazalo se je, da so in*f srečno roko, saj so vsi p® pokazali, da je beton z & vodo enakovreden f narejenemu s sladko vod®' dežele Severne Afrike omenjene dodatke najboU
It-
. i
1tfP ‘ J
»Takale usnjena ^>1'^ odločnega moža,« ie tj naj skočim ponj ali -Kača?« Delavar je vidno zaveslal pr°l' gt čevelj motal. Spreta® ^ kanu, potem pa se	|
pozorno ogledal vS® da bi se še okrenil v Harryju in Tomu vseh znamenjih nedv
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|I|II|I|IIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIII|IIIUIIII=
prebivalec
severa
drugo najvej, jap.mesto
upravnote
ritorialna
enota
portugal-
politik
apnarstvo
odrezek
^amo pol da, kdor okleva da-
BROOME
Kjer vsi mislijo enako, navad-Hihče ne misli veliko.
W. LIPPMAN
Smrt je najbolj osebno de-®Je- Vsak mora umreti sam, poP°lnoma sam.
F. ZALOKAR
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiimimmmiiiiniiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimimmmm
ljubezni
Rojstvo, ki dolgo ne bo pozabljeno
pomemben znanstven dosežek britanskih medicinskih strokovnjakov - »Deklica c epruvete” je imela prednike v laboratoriju - Ali bi se že pred petimi leti rodil ____________________„otrok stoletja”?_____________________
Dogodilo se je! Pretekli teden je svet kot blisk preletela novi-F3’ da se je v noči od torka na sredo v britanskem mestu Old-van' rodil prvi človek, ki hi bil spočet v materinem telesu. Bila J®to deklica, za katero so novinarji iznašli najrazličnejše nazive ** dolgo pred njenim rojstvom: otrok iz epruvete, dete stoletja: čudežni otrok ipd. Ponosni otrokov oče je Gilbert Brown, mati P® Lesley. Deklici bo najveijetneje ime Patricia. Iz bolnišnice so Poročili, da je otrok zdrav, da je tehtal 2,6 kilograma in da se mati po sicer težavnem porodu s carskim rezom dobro Počuti.
la,
Ijo
Za-
Dlp*ikoIi te8a dogodka so se na-Sor~e P.rave štorije. Britansko ča-ter ije Je za8nal° velik krik in vik enp„ ^lcer Prvovrstnega znanstv-nega dosežka naredilo napihnje-no senZacijo. Časnik Daily Mail si J® za 350 tisoč funtov (11,5 mili-| Jona dinarjev) zagotovil izključno I mi ‘C°	popove zgodbe, skle-
& natQ°n°	.z zakoncema Brown,
Varii v poskušal s posebnimi ču-vpH 0Vati dragoceno mater; Se-veHtl0 nadležne čuvaije, ki naj bi vin • 0 odganjali druge no-hitro napodili iz porodniš-
lesley ni
BILA PRVA
Zgodba se začenja z dnem, ko
Lesley
Brown, gospodinja iz
ugotovila, da ne more zaje k zdravniku in ta je da im a zamašene jajcevo-zaradi katere so ob na svr*!SIC0 sre^° mnoge ženske da Lesley Brown je zvedela, da bo u?r?j nikakršnega upanja, yodnv ; aJ mati. Zamašitev jajce-
mikrokiruršim posegom, vendar le v zelo redkih prim erih. Za Lesley tak poseg ni prišel v poštev.
Edini plamenček upanja je ostal ginekolog Patrick Steptoe iz splošne bolnišnice v Oldhamu v severozahodnem delu Anglije. Dr. Steptoe je namreč vse od leta 1966 skupaj s fiziologom dr. Robertom Edwardsom iz univerze Cambridge delal zanimive poskuse, kako bi omogočil oploditev ženskega jajcevoda v laboratoriju.
Strokovnjaka sta izdelala poseben način um etne oploditve. Dozorelo jajčece s posebno napravo vzameta iz jajčnika, ga oplodita z moškimi spolnimi celicami ter oplojenega vsadita v maternico. Teoretično sta preprosto rešila vprašanje, kako pomagati ženskam z zamašenimi jajcevodi, da kljub oviri zanosijo in rode otroke. Oviro je treba samo preskočiti, tako da namesto naravne poti, ki jo mora opraviti jajčece po jajcevodu do maternice, ponudi pomoč laboratorij in človekova domiselnost.
V praksi je bila seveda stvar te-
žavnejša. Poskušala sta na ta način pomagati že več pacientkam, toda redno se je dogajalo, da je materino telo zavrnilo umetno oplojeno jajčece ah pa je mati že v prvih mesecih spontano splavila. Lesley Brown torej ni bila prva, ki je prejela umetno oplojeno jajčece, toda bila je prva, kije ,»nalogo” opravila do konca.
64 CELIC V EPRUVETI
M ati „otroka stoletja11 je spočela v malem inštitutu v poldrugi kilometer od oldhamske bolnišnice. Z laparoskopom je ginekolog Ste-poe skozi Lesleyin trebuh vzel jajčece ter ga odnesel v sosednji prostor, kjer ga je Edwards združil s spermo Gilberta Browna. Oplojeno jajčece sta nato strokovnjaka prenesla v posebno posodo s hranilno tekočino in krvnim serumom.
Pet dni je trajalo nadvse skrbno opazovanje, kaj se dogaja z oplojenim jajčecem. Ko sta oba zdravnika ugotovila, da se jajčece normalno razvija, sta ga po delitvi v 64 celic vsadila v maternico Browno-ve. Pred tem posegom so bodoči materi dajali potrebne hormone, da je njena maternica pripravljena sprejela zarodek.
Sledili so tedni napetega pričakovanja: ali bo tudi tokrat materino telo zavrnilo organizem, ki se je začel razvijati zunaj njega? M i-nili so tudi tisti kritični tedni, ko so prejšnje pacientke splavile. Otrok je normalno rasel in se razvijal. Čeprav so dokaj zgodaj ve-
deli, da je zarodek ženskega s] tega materi na njeno lastno niso povedali.
Potem se je otrok rodil, enkrat zdrav in normalen.
VSI NISO NAVDUŠENI
Rojstvo ni razgibalo samo bralcev najrazličnejših časopisov, ampak tudi strokovne medicinske kroge. Vsi niso navdušeni nad dosežkom angleških zdravnikov. Čeprav enoglasno priznavajo, da daje
Rojstvo stoletja uresničljivo upanje m nogim ženskam, ki doslej zaradi zamašenih jajcevodov niso mogle imeti potomstva, pa si niso edini, ko gre za vprašanje, ali bo otrok res povsem normalen. Nekateri znanstveniki menijo, da je spočetje zunaj materinega telesa prav lahko vplivalo na genetsko strukturo.
Po svoje se na dogodek odzivajo tudi tisti znanstveniki, ki so podobne poskuse že delali. Peter Hoppe je na podoben način pomagal mišim - kakih sto „epruve-tnih” mišk živi v Jacksonovem laboratoriju v Maineu. Pri opicah, ki so na evolucijski lestvici najbližje človeku, pa so mu poskusi spodleteli, zato jih je opusti)
Zanimivo je, daje zdaj pnsla na dan tudi zgodba ameriškega zakonskega para, kateremu naj bi se že pred petimi leti rodil otrok „iz epruvete . Poskus so naredili v prezbiterijanskem medicinskem centru v Columbiji. Ginekologoma
je uspelo ..............
se je tudi predstojnik kemične raztopine ter tako uničil iz etičnih razlogov, preden so utegnili zarodek presaditi v maternico.
V Angliji in ZDA je že več žena zaprosilo, da jim omogočijo imeti otroke, kot so pomagali zakoncem a Brown.
Je sicer mogoče odpraviti z
111111111 Hlinili      ...........................................................................................................................................................................      m......
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za iskrena sožalja, darovane vence in cvetje ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim kolektivom GG Podturn, Zdravilišču Dol. Toplice, Goijan-cem Straža, Novolesu Straža, Grand Hotelu Union Ljubljana, ZZB Dol. Toplice, DU za prapor godbi Novolesa, govorniku tovarišu Klančičaiju za poslovilne besede pred domačo hiša Najlepša zahvala tudi duhovnikoma iz Dol Toplic za tople besede in lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Verona, otroci Štefka, Mimica in Vera z družinami, Ivan, Jože in Slavko z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ANTON MALENŠEK
iz Gubčeve 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazih sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Janžekoviču za požrtvovalno pomoč med boleznijo in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter infekcijskega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
V si njegovi
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi naše drage
TEREZIJE BARTOL
roj. Rus, učiteljice,
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki soji kakorkoli pomagali v času bolezni, ji lajšali bolečine in vlivali upanje na ozdravitev. Hvala tudi vsem, ki so se skupaj z nami od nje poslovili, pripravili in izvedli pogrebne svečanosti, podarili vence in cvetje in nam osebno ali pismeno izrazili sožalje.
Vsi njeni
Novo mesto, Ljubljana, Rakitnica,
Loški potok
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi naše drage
MARIJE
CRLJENKOVIČ
roj. Plazar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh, darovali cvetje in spremljali pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Konfekcije LISCA za izdatno pomoč in poslovilne besede, izrečene ob krsti pokojnice.
Žalujoči: oče Jože, mož Mijo, sinova Andrej in Zlatko, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Sevnica, dne 13. julija 1978
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je dotrpel naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
jože Senica
Suhor 2, Dol. Toplice
fin.otok
posrednik
driava v zda
Dfig.rim
BOGOMIR RADI
iz Novega mesta
Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala!
Vsi njegovi
Rešitev prejšnje križanke
V	SPOMIN
3.	avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati in dedi
» .....
ji | samska ! soba
gr-Crka j
 ;
zavetišče I
*
gl.mesto j latvijske ' ssr
samarij j papeževa j >
80.
To sta pač sprevidela tudi Tom. in Harry, toda bila sta preveč trmasta, da bi se pustila prepričati od »navadnega« Indijanca. Zapeljala sta barko naravnost proti gradu in se pognala na ploščad. Tačas ko je Hutter privezoval vrv, se je Harry še junačil in zasmehoval Delavara. Potem sta oba zginila v hišo. Velika Kača pa ni rekel nobene, temveč je z Vah-ta-vah ostal na splavu. Jadro je pustil razvito in barko je odrinil od kolov, kolikor je le dopuščala vrv. Potem je mirno čakal in kaj hitro se je izkazalo, kako modra je bila njegova previdnost.
81.
Komaj so se vrata za Tomom in Harryjem zaprla, se je zaslišal iz notranjosti top udarec, kakvr da bi nekdo zviška padel po tleh. Temu je sledilo glasno preklinjanje, potem pa je hiša zahrumela, kakor da bi se v njej spopadel trop divjih zveri. Zamolkel trušč so prekinjali divji in tožeči kriki. Bilo je očitno, da sta Tom in Harry padla v indijansko zasedo. O izidu tega neenakega boja ni bilo mogoče dvomiti in Velika Kača se ni niti za hip obotavljal: njegova pomoč ne bi prav nič zalegla in presekal je vrv, da bi lahko vsak čas odplul ter se izclgnil napadu.
\ ?fe prestrašiti Vn dodal: »Ali •Hika, Velika l *oln in pre-
((V*terlmi se Je
Vrgel v svoj gradu in si ^ Počasi in ne iSlh je pomolil \l'ki Ka je po ••Bovška roka.
novomeški l
glavni trg
tudi pismo okrožnega glavarstva mestni gosposki iz leta 1820. Takole piše: „Neprijetni in gnus vzbujajoči pogled po trgu bode vsacega v oči. Okrožnemu mestu se pač ne spodobi, da je toliko luž in gnojnic iz hiš na Velikem trgu speljanih kar na cesto, kjer teče in se pari ob njenih straneh gosta rjava juha".
Takih ali podobnih ocvirkov je v zgodovini nekdanjega Velikega in sedanjega Glavnega trga še na stotine. Vsekakor pa je šlo glede Velikega trga vedno na slabše. V,drugi polovici je zašla v Novo mesto romantika in začela pometati z barokom. To se, kar se trga tiče, najbolj vidi na sedanjem rotovžu, ki je tretji po vrsti. Čeprav prvih d\)eh nikoli nismo videti na svoje oči, za sedanjega gotovo velja, da Glavnemu trgu ni v okras. Poleg tega so Novomeščani leta 1898 zgradili nov most čez Krko. Nerodnež, ki so ga pred kratkim pomladili, je vzel Velikemu trgu nekdanjo zaprto podobo. Trg so morali na eni strani odpreti, porušiti nekaj hiš. In tako naprej. Za trg, tokrat Glavni, se je po drugi svetovni vojni zelo trudil arhitekt Marjan Mušič. Njegova zasluga je med drugim Kettejev vodnjak, 6b katerem se tako radi zbirajo mladi, iz arkadnega zavitega stebra Ogrizkove hiše je domiselno nastal spomenik žrtvam fašizma, pred mestno hišo so postavili hermi zaslužnima možema itd. Večina zamisli pa je bila zatrtih v kali.
Univ. prof. dr. F. Stele je nekoč zapisal, da je za vsako pošteno mesto značilno ohranjevanje podedovanih vrednot pospeševanje sedanjih in ustanavljanje novih. Čopič sicer ni nova vrednota, zagotovo pa vsaj začasno spremeni stvari. In opozori.	y
• MARJAN BAUER
^vomeščani ne bi bili Novomeščani, če se 'tli 2rnrdovali ali ploskali (slednje je v večini) novo pobarvanim pročeljem hiš na Glavnem 9U. Bolj redki pa so, ki jih zanima, kaj prav-bf!riav ta *mentan' Glavni trg je ali je bil. Naj ,	0 torej barve, ki niso večne, vzrok za skok v
Rodovino.
^se skupaj se je začelo leta 1365, ko je Ru-olf 'V. neznatnemu naselju na okljuku Krke >0deli| mestne pravice. Po pravilu, da ,,mestni rak osvobaja" se je novo mesto, obiloma pod-z raznimi svoboščinami, kmalu razvilo v Ju9o najimenitnejše na Kranjskem. Me^svobo-'narrii, pa je bila na prvem mestu pravica svo °dnega trgovanja in rednih letnih sejmov. No-^rtieški Glavni trg je nastal pravzaprav zaradi ?“rti in trgovanja. Malo so pomagali tudi Turki, °v0 mesto je bilo pred ustanovitvijo Karlovca ledišče vojne krajine, tu se je gnetlo vojakov, g°stiln, žitnic, orožarn in trgovcev. Prva polo-v'Ca ^6. stoletja je bila tista srečna doba, v kate-r' ie veliki trg v Novem mestu zaslužil svoje ime.
^eljal je za najlepšega in največjega od vseh 'r9ov v deželi Kranjski. Bil je prostornejši od Jubljanskega. Veliki trgi so bili z dragimi obzid-11 obdanimi mesti velika potrata. Takrat se je Porabila znotraj obzidja vsaka ped zemlje, ulice bile stisnjene kolikor mogoče druga k drugi, 'Judje so stanovali v tesnih, vendar visokih hi-^h. Mesto, ki si je moglo privoščiti najprostor-J^jii trg na Kranjskem, je bilo vsekakor zelo
DOBER
DAN,
DOLENJCI
VIKTOR
ZUPANČIČ
Viktor Zupančič, prijatelji mu pravijo Viki, je polkovnik Jugoslovanskega vojnega letalstva. Rodil se je na Grmu v Novem mestu, tam, kjer Industrija motornih vozil danes ubija polja.
„Lepšega kraja za igro ni bilo na tem svetu", se spomni na Težko vodo in prostrane travnike Viki, „pa kaj, tako misli za nekaj sto metrov „svojih" poljan ali dve, tri sosednje ulice vsak
otrok. In prav je tako, človek mora vedeti, da je nekje doma."
Z letalstvom je Viktorja Zupančiča povezala novomeška Prečna. Že pred drugo svetovno vojno je bil tam travnik, na katerem so kar uspešno pristajala letala. Pisalo se je leto 1940, Viktor Zupančič je bil takrat star 9 let. V Prečni je bil letalski miting in letalci ne bi bili letalci, če ne bi ob mitingu, na katerem se je trlo ljudi, hoteli zaslužiti kakšen dinar za gorivo. Radovedneža so spravili v zrak, naredili krog ali dva, pristali, plačal pa je že prej.
In eden najbolj gorečih radovednežev je bil 9-letni Viktor Zupančič. Če se prav spominja, ga je mama za ta dan oblekla v takrat priljubljeno mornariško uniformo. Viki se je na vsak način in za vsako ceno hotel peljati z
letalom. Oče in mati sta bila nemočna, z nekakšno letečo škatlo so namreč v zrak vozili tudi druge otroke. Pa sta oče in mati vnaprej naredila sporazum. „Če že mora iti pod nebo tudi naš poba, potem bova kriva oba," so rekli ata. In krivdo za morebitno nesrečo sta si Zupančičeva razdelila tako, da je dal ata denar za vožnjo, mama pa je s taistim denarjem kupila karto. Viki je preživel, danes se spominja, da je tista dvokrilna škatla enkrat, dvakrat skočila po travniku, on pa je rekel, da bo nekoč pilot.
Leta 1947 je bilo Viktorja Zupančiča že precej več sicer ne bi mogel biti brigadir na cesti Celje—Šempeter. Takrat so tekle stvari hitro in učinkovito. Prijavi se za pilota, mornarja. Viktor je bil takega kova človek, da je leta 1950 končal šolanje za pilota in si pridobil čin zastavnika. To je bilo takrat isto kot danes podporočnik. Šolanje je končal kot četrti najboljši v generaciji, bil je pod posebnim maršalovim okriljem. Bil je „Titov pitomac".
Priznanje je samo naročilnica za delo. Do leta 1963 je Viktor Zupančič učitelj letenja. Omenjenega leta sta Viktor Zupančič in pokojni novomeški generalmajor letalstva Bojan Savnik, Viktorjev najboljši prijatelj, skupaj polagala izpit za majorja. Naredila sta seveda oba, pravi pilot lahko pade samo v zraku.
Danes lahko	zapišemo, da	ima	Viktor
Zupančič—Viki za sabo najboljše šole. Viktor Zupančič se ne ozira na nekdanja priznanja, preprosto, v govorici	statistike	pove,	da kot
učitelj letenja ni	imel	niti ene	večje nesreče,
letel pa je vse	tipe	domačih	letal.	Viktor
Zupančič je šolal 15 generacij aktivnih in rezervnih oficirjev Jugoslovanskega vojnega letalstva.
„Vmes so bile tudi parade" pripoveduje Viki." To je zahtevna naloga. Leteti krilo ob krilu. V obliki črke. Še bolj zahtevno pa je nekomu povedati, če je ali ni pilot. Ne poznam mladeniča, ki bi se v pilotsko šolo vpisal zato, da ne bi letel. Vsi silijo pod nebo. Kot učitelj letenja imaš včasih neprijetno dolžnost, da moraš nekomu povedati, da ne bo mogel leteti. Iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Nekoč sem imel možnost, da sem podrejenim, v katerih mnenje sem neskončno zaupal (brez zaupanja letala sploh ne letijo) glede šolanja novih pilotov, povedal pripombo
ali dve. Sporazumeli smo se in delali drugače. Pilot je pravzaprav tako draga zadeva, da bi morala leteti. Prebitek je stvar napačne ocene, manko prav tako.
Sprašujete me, kako je izšolati pilota, račko, ki je poletela. Piloti smo piloti, nekdo bi rekel, da smo posebna kasta. In prav nobenega zakona ne kršimo, če rečemo, da smo to res. Ali pa naj letijo drugi. Spominjam se, da sem imel učenca—pilota, ki je moral zaradi določenih pomanjkljivosti ostati na zemlji. Takrat je na mene pljuval žveplo in ogenj. Pa ga srečam čez deset let, fant je deset let starejši in mi reče: ,,Viki, imeli ste prav". Jaz sploh nisem imel prav, zmagala so pravila, ki so določala, da ta fant ne sme leteti. Ta pravila pa so resna ir1 spoštovanja vredna. Letalo je zahtevna zadeva."
Viki Zupančič leti že skoraj 30 let. Zadnje in ne poslednje zdravniško potrdilo govori, da je Zupančič med redkimi svoje starosti ^ Jugoslaviji, ki še lahko lete na avionih dozvočnih karakteristik. Njegove ure letenja pričajo, če bi jih sešteli v dneve, da je v zraku prebil mesece in mesece. Na letalih, ki niso nikoli bila mačja solza.
„Morda bo nekdo rekel, da sem omejen človek, vendar lahko rečem, da tovarištva, k' vlada med piloti, ni nikjer," pravi Viktor Zupančič. „Morda je to zaradi tega, ker na poseben način občutimo nebo in tretjo dimenzijo, morda je to zato, ker lahko izzivamo. Predvsem sebe. Z leti se to unese, vendar je v vsaki dobi vsepovsod oolno vročekrvnih, vendar kot led hladnih sršenov, ki jim krila nekaj pomenijo. Sršenov, ki hočejo na krilih nekaj doseči.
Peljati se v potniškem letalu je nekaj takega kot v avtobusu ali slabšem tovornjaku — če že po naključju premetava. V lovskem ali bombnem letalu pa si popolnoma sam. Letalo, ti in tvoja baza na zemlji. Zemlja je samo popkovina. Usmeriš se proti svojemu cilju, razumno in s strastjo. Take narave pa je tudi človek, ki vodi letalo iz nasprotne smeri."
Morda je omembe vreden podatek, da je novomeška generacija, ki ji pripada tudi Viktor Zupančič, dala domovini dva generala, dva polkovnika, enega kapitana bojne ladje, kar je isto kot polkovnik, ter dva novomeška župana Nobeden od njih še ni rekel zadnje besede.
MARJAN BAUER
VOJAŠK[ KOTIČEK
KAKO SO SE BOJEVALI STARI SLOVANI
Vrste slovanskih vojnih enot so od 5. do 9. stoletja že štele dvorno gardo, hoplite, kopj-anike, neoklepljeno pehoto, oklepnike, strelce in zaščitne oddelke. Slovanska vojska je vodne ovire obvladala z drevaki in splavi. Tako razvita slovanska vojska je neverjetno hitro prevzemala vojno taktiko sosedov in jo uspešno uporabalja-la za širjenje življenjskega prostora svojega ljudstva
V	letih 533 — 550 so Slovani prepluli mejno reko Donavo in prvič vpadli na bizantinsko ozemlje. V sredini 6. stoletja je še neoklepljena slovanska pehota skupinsko s sulicami napadala južnega sovražnika. Prvotno je bila zavarovana z manjšimi ščiti, pozneje pa je uporabljala tudi velike in dolge ščite. Leta 548 je slovanska vojska prodrla iz Podonavja do Drača; na pohodu se ji niso mogle upirati niti močne trdnjave. Leto pozneje om enjajo viri Slovane tudi kot najemnike in zaveznike langobardskega kneza lldi-ga. Leta 550 sta dva oddelka slovanske vojske vdrla v Trakijo in tam razkropila elitno bizantinsko konjeniško enoto, ki jo je sestavljala izbrana posadka mesta Curula. Istega leta so Slovani zavzeli tudi močno utrjeno mesto Toper. Nekaj teh dejstev je v romanu „Pod svobodnim soncem" uporabil Finžgar.
Prestrašeni bizantinski zgodpvinopisec pa o teh dogodkih tendenciozno poroča, da so tedaj Slovani uporabljali napadalne lestve, branilce pa zasipali z množico puščic. Bizantinskih ujetnikov po teh virih niso pobijali s kopjem ali
mečem, temveč so jih natikali na kole ali pa potolkli z gorjačami.
Leta 551 je v bizantinsko cesarstvo in tudi v llirik prodrla tolikšna množica Slovanov, da njihovega vojnega pohoda nihče več ni mogel ovirati. Leta 559 so združeni Huni in Slovani prodrli preko Trakije do Carigrada. Pri obleganju Soluna 586 je slovanska vojska poznala že hoplite, kopjanike, lahko pehoto, pračarje, strelce in ščitonosce. Prvič so uporabljali tudi topniško orožje, namreč štirioglate lesene naprave s širšo osnovno ploskvijo in z ožjim krovom, na katerem so bili zelo debeli valji, na konceh okovani z železom. Na teh valjih so bili prikovani leseni trami, opremljeni s kovinsko napravo, ki je lu-čaia kamenje. Kamnomet je bil na treh straneh ograjen z deskami, ki so posadko varovale pred puščicami. Deske so okovali ali pa vsaj obložili s surovimi kožami; to je pomagalo zoper zažigal ne izstrelke.
Slovani, ki prvotno menda niso poznali drugačnega orožja kot kratko kovinsko kopje (njihovi bojevniki so nosili največ tri taka kopja) so se torej v šestem stoletju bojevali že dosti bolje kot vojaško izurjena bizantinska vojska. Slovani so postali iskani vojaški najem niki.
V	skupnem boju Avarov in Slovanov proti bizantinski vojaški sili je pri obleganju Konstantinopla leta 626 armada avarsko-slovanske zveze uporabljala kamnomete, lesene oblegovalne stolpe, meče, ogenj, puščice, želve in bojne trobente. Vojska si je sama izdelala čolne, vojščaki so bili vsi oklepljeni, glave so jim varovali šlemi.
Še pred tem so v sredini 6. stoletja tedaj že z
raznovrstno opremo in različnim orožjem dobro založeni Slovani prodrli v najsevernejše predele Vzhodnih Alp. Po odhodu Langobardov v Italijo so Slovani leta 568 osvojili tudi Koroško, Kranjsko, Štajersko, velik del Slovenskega primorja, vzhodno Tirolsko in del Solnograške.
V	novi domovini so naši predniki razvili lastno orožarsko dejavnost, ki so jo rudna bogastva nekdanjega Norika samo pospeševala. Slovani so morali kot priseljenci posnemati tedaj splošno
veljavne zvrsti vojaških materialnih sredstev. Izdelki oblikovno in kakovostno niso zaostajali za dosežki drugih orožarskih središč, s katerimi so slovanski orožarji tekmovali tudi v poznejših stoletjih.
Razvoj slovanskega orožarstva je nehote pospešil z odlokom o prepovedi izvoza mečev in oklepov Slovanom tudi frankovski kralj Karel Veliki. Slovani so bili namreč nevaren vzhodni sosed.
F. T.
Ostanki verižne pletenine iz 6. stol.
Sponasti 5lem iz 6. stol.
Meč, 6. stol.
Sulična ost iz 6. stol.
L.						J
10 mmmrmammmmm				liHi^		
zanesljivi — stane komaj nekaj več kot dobra pletenka vina. Če zagori avto, aparata pa ni pri roki, se mora nesrečnik ponavadi, če že odnese kolikor toliko zdravo kožo, spet uvrstiti na čakalno listo za nov avto, če je seveda kreditno sposoben. Obvezno avtomobilsko zavarovanje namreč v večini primerov ne krije tega rizika.
Sevniški gasilci so v Loki še pokazali, kaj zmorejo novi aparati na vodo. Žnidaršiču sicer ni uspelo povsem zatreti velikanski plamen mešani-« ce bencina in suhega laka. Take nenavadne mešanice običajno v gospodinjstvih niti ne gasimo. Ta aparat je izredno primeren za gašenje notranjosti prostorov, kar dobro vedo gasilci, ki posredujejo po hotelih. Razpršena voda pod silnim pritiskom se namreč kmalu posuši po zavesah, tapetah ali drugem oblazinjenem pohištvu, medtem ko se nadležnega prahu z aparata S-9 ni mogoče zlahka rešiti. Je pa to seveda manjše zlo, kot če zgori vse skupaj.
Velika množica, zbrana na prireditvi v Loki, je bila navdušena nad pogumom poklicnega gasilca Milana Kajiča. Le ta je namreč v opremi, podobni astronavtom, brodil po plamenu, ki so ga prej gasili z aparati. Posebna obleka iz templeksa namreč lahko ščiti telo tudi dve uri. Za toliko seveda ne zadostuje zrak iz dihalnega aparata. Tisti, ki ga imajo Sevničani, pa vseeno omogoča varno delo v ognju do pol ure. To pa bi bila že izredna smola, gasilec bi ponesrečenca ob pomoči tovarišev vsekakor izvlekel že prej.
Sevniški gasilski servis si je z dolgoletnim vestnim delom pridobil zaupanje širom po Posavju" in tudi drugod. Strogi požarnovarnostni predpisi nalagajo delovnim organizacijam redne preglede gasilskih aparatov. V Sevnici jih v okviru zahtevnih standardov zagrebškega Pastorja tudi polnijo. Poveljnik Žnidaršič opaža zadnja leta gasilsko prosvetljenost občanov. V samem servisu prodajo namreč na leto že najmanj dvajset malih aparatov, s katerim je mogoče rešiti goreči osebni avtomobil. Vsaj deset naprednih gospodarjev je kupilo večje aparate za zaščito svojih gospodinjstev. Tega ne delajo iz nezaupanja do gasilcev. Le-ti prihitijo po tradicionalni srčnosti na pomoč vsakomur v stiski kadarkoli in kjerkoli. Znana resnica pa je tudi, da je lažje pogasiti mali kot veliki ogenj. Tako je pri vsakem začetnem poža ru. Zato pa so predvidene „bombe", ki to niso!
ALFRED ŽELEZNIK
BOMBE” PROTI OGNJU
KO JE IMELA bela krajina NajveC šol
Gabrijel
Bogdanovič
Janko
Damjanovič
Učitelj in učenca na kraju, kjer je stala partizanska šola v Dragah
'tali 0 *e' da ie ljudska oblast po kapitulaciji na osvobojenem ozemlju organizirala parti-Bei ® osnovne šole in drugo šolstvo in tako je Oj *rajina kot največje slovensko osvobojeno Prej *ak° rekoč v vsaki vasi dobila šolo. Ne ^ne kasneje v Beli krajini ni bilo toliko šol. jj6l eridar je nekaj partizanskih šol v Beli krajini Nh**0 že pred italijansko kapitulacijo. Ena rr,a ie bila v Dragah; ustanovila sta jo v začetku 1943 okrajni narodnoosvobodilni odbor za Uj.^rak in občinski odbor Radatoviči. Prvi re eli na tej šoli je bil Gabrijel Bogdanovič, bo-ra Gubčeve brigade. „Pri Grosupljem sem bil *en in sem se zdravil v partizanski bolnici v Uj^tovičih," se spominja Bogdanovič, ki živi je es kot upokojenec na Hrastu, v soseščini svo-fj" Prvega delovnega mesta. „Ko sem okreval, so M- predvojnega dijaka gimnazije določili za JJelja v šoli v Dragah." if> d Ski okoliš je obsegal vasi Drage, Dole, Hrast j Popoviče, učencev je bilo 39, Bogdanovič pa e Uč'l vse, od 1. do 6. razreda. Za šolo so izbrali 5 0 sobo v Damjanovičevi hiši v Dragah. „To hi-s° Italijani požgali že 1942, en del hiše je po-k .rel. v drugem pa je bil potem naš razred," so jr|Povedovali učitelj in njegova nekdanja učenca |3nko in Niko Damjanovič. „Če bi živel tristo ne bi pozabil svojega prvega učitelja, ki me je .pisati in brati, „zatrjuje Niko Damjanovič, .' živi danes v Metliki; še danes sva prijatelja, 'čem pa ga Učo."
(2)
Janko Damjanovič je edini od vseh učencev, ki še živi v Dragah. Takrat smo hodili v šolo otroci letnikov od 1929 do 1935. Danes smo raztepeni po vsej Jugoslaviji, Nemčiji in Ameriki, sem ter tja pa se zberemo v Dragah; Učo ima naslove od vseh in radi pridejo, kadar jih obvesti, da obudimo spomine na tiste dni."
Otroci so bili razdeljeni v dve skupini: dopoldne je bil pouk od 7. do 12. ure, popoldne pa od 12.30 do 17. ure. „Težko je bilo s šolskimi potrebščinami; nekaj tablic in grafit smo dobili iz Metlike, zvezkov seveda niso imeli in so uporabljali namesto tega vse mogoče, vsak papir je prav prišel, pisali so na stare papirne vrečke. Berila smo imeli predvojna, redno pa smo dobivali biltene, ki so jih izdajale partizanske brigade. Ti bilteni so nam služili za učenje branja in za spoznavanje partizanskega boja. Večkrat smo imeli tudi, danes bi rekli, šolo v naravi, združeno z izletom.
Šli smo v kraje, kjer so bile znane partizanske bitke, tako da smo si na kraju samem ogledali tisto, kar smo prej brali v biltenih," je razložil učitelj Bogdanovič.
Učiteljev delovni čas ni bil določen, po pouku je vodil vsak večer razne sestanke ali so prirejali mitinge, plesali kolo, recitirali ob ognju. „Seveda tudi plače nisem imel. Vsak dan sem bil na hrani v drugi hiši; takrat je vas Drage štela okoli 50 hiš. Evidenco, kje bom tisti dan jedel, so vodili otro-
ci." Bogdanovič je povedal, pritrdila pa sta mu oba učenca, da so vsi otroci zelo radi hodili v šolo. „Če so nas starši nagnali na pašo, smo tudi od tam ušli v šolo in raje pustili, da je živina zašla v škodo. Tudi v hudi zimi smo prišli v šolo, čeprav nismo imeli čevljev in smo si noge ovili kar s cunjami." V razredu je visela Titova slika, ki jo je narisal sam učitelj. „Našega učitelja smo imeli raje kot očeta," zatrjujeta nekdanja učenca te partizanske šole.
Najtežje je bilo*junija 1943, ko je bila italijanska ofenziva. ..Italijani, ustaši in Nemci so bili že v Metliki, ko smo bili mi še v šoli. Že prej nas je učitelj poučil, da moramo pred tako nevarnostjo skriti knjige in druge šblske potrebščine, on je poskrbel za arhiv, potem pa smo se poskrili po hosti. Prav tako je bilo oktobra 1943, ko smo doživeli nemško ofenzivo. Takrat je veljalo: šuma ti mati, hriba se hvati!" pripovedujeta Janko in Niko.
Šolarji iz Drag so redno obiskovali partizanske bolnišnice v Radatovičih, Buličih in drugih bližnjih žumberških vaseh. Za ranjence so zbirali hrano in vedno pripravili recitacije, pesmi. „Ranjenci so bili zelo veseli našega obiska in so ob programu, ki smo jim ga pripravili, večkrat od ganjenosti jokali," je povedal Bogdanovič in dodal, da je bila najhujša kazen za učenca, če mu ni dovolil, da bi šel z njimi v bolnišnico ali na izlet. ,,Nasploh pa so bili vsi učenci zelo prizadevni in so se
radi učili," jih pohvali. Na koncu prvega šolskega leta, ki je trajalo do 15. avgusta 1943, je izdelalo vseh 39 učencev, največ je bilo prav dobrih.
..Spričeval ni bilo, na končno slovesnost smo povabili vse starše učencev. Tam sem za vsakega posebej povedal, s kakšnim uspehom je izdelal, in poleg tega smo za vsakega prebrali tudi njegovo karakteristiko."
Po petnajstih dneh počitnic se je novo šolsko leto začelo 1. septembra in učitelj je poleg bra nja, pisanja, zgodovine, jezika in drugih predme tov starejše učence učil tudi streljati s puško Bogdanovič je v Dragah učil do konca 1943, po tem pa ga je zamenjala učiteljica Slavojka Kirac
Drage so svoj najhujši dan doživele aprila 1944, ko je osemnajst nemških avionov bombardiralo vas in jo polovico uničilo. „Sreča je, da so bili takrat ljudje v glavnem po poljih, tudi vsi šolarji smo tisti dan pomagali staršem. Ena bomba je padla tik zraven šole... Ta dan so bombe ubile štiri vaščane," pove Janko, ki se živo spominja tistega strašnega dne.
Šola v Dragah je delovala še nekaj časa po vojni, potem pa so jo preselili na bližnji Suhor. Drage pa si od bombardiranja niso nikoli več povsem opomogle. Nekdaj vas s 50 hišami jih šteje danes 20, od tega pa le v trinajstih stalno živijo liudje.
A. BARTELJ
DOLENJSKI LIST
11
Ppl
PO ČEM JE
DOLENJSKI
TURIZEM
V	zastareli razlagi besede turizem najdemo tudi stavek: potovanje za oddih in zabavo. Danes pa bo takšna definicija popolna le, če oddihu in zabavi prištejemo še kupček denarja. Takšen je turizem. Nekoga bogati, drugega siromaši; in če je verjeti številkam, bo letošnja turistična bera dodobra napolnila blagajne, tudi dolenjske. Tako je pokazal obisk v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter Otočcu. Ponudba, cene, velikosti zrezkov, udobje? Odgovor bo skušal dati naš zapis.
Šmarješke Toplice so polne, tudi zasebne sobe v zakupu. Pa ne zgolj po zaslugi sveže prepleskanih reklamnih panojev ob cesti, kajti 250 let stara tradicija termalnega vrelca je dragocen in trden dokaz v rokah turističnih delavcev, turistom pa svojevrstno zagotovilo. Omenjati zdravilne lastnosti 32° Celzija tople vode verjetno ni potrebno, mogoče le to, da k ponudbi sodi tudi ugodna predaplpska klima, Krka, bližnja lovišča, izleti v Kostanjevico, Pleterje, na Bazo 20, redni tedenski pikniki, ki jih organizirajo za goste, in še kaj.
Cene (brez komentarja) so takšne: po koledarju prikrojena poletna sezona je od 16. junija do 15. septembra, dnevna uporaba sobe v tem času pa znaša od 200 do 300 din, medtem ko velja dnevni penzion za eno osebo od 220 do 260 din. Gostje hrano pohvalijo, posebno pa so zadovoljni z domačimi štruklji, odojki, jagenjčki; tudi porcije niso majhne. Za čez robove krožnika segajoči dunajski zrezek boste v Šmarjeti odšteli 50 din, enako tudi za porcijo pršuta. Poglejmo še ostale cene: goveja juha z rezanci velja 10 din, naravni zrezek 48, porcija ocvrtega piščanca 45, telečji zrezek z gobami 55, ražnjiči 45, čevapčiči 40 in porcija zelene solate 10 din. Za sleherni žep to vendarle ni. Še pijača: liter cvička, za katerega zagotavljajo, da je pristen, velja 50 din, metliške črnine 60, za steklenico piva ali radenske je treba odšteti 12, in coca cole 10 din.
Garni hotel na Otočcu, ki je zadnje čase pravo pribežališče vrhunskih jugoslovanskih športnikov
..Kadarkoli se holandska zima odloči, da bo zapustila deželo, postanem nekam nemirna.
Čutim pomlad kot čisto tiho rahlo slutnjo, ki mi buri željo po spremembi, in takrat si zaželim, da bi bila med rahlo ozelenelimi dolenjskimi griči, da bi mi oči božale tisoč odtenkov te bogate barve. In ker vem, da še ne morem na pot, se zatečem k materi. Toliko zanimivega si imava ob
(vsa sreča), se ta čas z zasedbo ne more ravno pohvaliti. Udobne in sodobno urejene sobe, zraven njih pa še bazen, savna, TRIM steza, so premajhen magnet za stalne goste, od tranzitnih pa, tako na Otočcu sami trdijo, ni velikega zaslužka. Tamkajšnjim turističnim delavcem pa se je letos izmuznil iz rok še en adut: lov in ribolov sta „odpovedala" sodelovanje. Še bolj kot dolenjske ribiče je namreč tudi turiste prizadel novi zakon ribiške družine Novo mesto. Dnevne karte so bajno drage, o kakršnihkoli popustih ali olajšavah za turiste pa ribiška družina noče nič slišati.
To je eden od vzrokov (če ne celo poglavitni), da so nekatere tuje agencije prekinile sodelovanje z Otočcem. Turistični delavci sedaj iščejo nadomestilo v uvedbi konjskega športa; prvi gostje naj bi se povzpeli v sedlo že v kratkem.
Ob navedenih pomanjkljivostih v ponudbi pa so tudi nekatere pripombe zaradi visokih cen upravičene. Dnevni penzioni v sezoni veljajo 260 do 300 din, medtem ko so cene hrane in pijače na Otočcu precej višje od tistih v Šmarjeti. Nekaj primerov: goveja juha z rezanci stane 14 din, porcija pršuta 48, naravni zrezek 54 in dunajski 55, porcija ocvrtega piščanca je 50 din, enako ražnjičev, medtem ko boste za čevapčiče na Otočcu odšteli 42 din, telečji zrezek z gobami 65, za nekaj peres zelene solate pa 12 din. Še pijača: liter cvička velja 65 din, steklenica piva 15, radenske 20(!) in coca cole 12 din. Nič čudnega, če so se ob takšnih cenah mnogi zatekli k vodovodnim pipam.
Že znani in opravičljivi razlogi zamude pri obnovi Dolenjskih Toplic so turističnim delavcem odžrli nekaj denarja, toda sedanji videz zdravilišča (ki je — mimogrede povedano — danes eno najbolj in najlepše urejenih pri nas, zagotavlja uspešno turistično leto. Cel kup novosti, od urejenosti sob do nove sodobne tehnologije v bazenih in še česa, zagotavlja gostom pravo udobje. Prištejmo še izlete v okolico (program je podoben tistemu iz Šmarjeških Toplic), piknike.
Naštevanje cen bi vzelo preveč prostora, kajti od stavbe do stavbe so različne. Poglejmo le cene menujev, ki jih ponujajo za skupna kosila ali večerje. Najcenejši je 60 din, najdražji pa 145. Še vsebina slednjega: postrv v marinadi, goveja juha z žlinkrofi, gobova rižota, obložena kijevska zarebrnica, sezonska solata, sadna kupa in kava. Od
specialitet iz tamkajšnje kuhinje pa omenimo le ajdove žgance, odojka, jagenjčka, dolenjski želodec, termalne palačinke, dolenjsko pojedino, gibanice, purico in še kaj.
Zapis, pa naj izzveni še tako optimistično, kaže med drugim na precejšnjo monotonost dolenjskega turizma. In to navzlic lepotici rek, Krki,
bogatim dolenjskim gozdovom, ki ohranjajo Pr nekatero zanimivost, zgodovinskim spomenik^ neprecenljivi kulturni dediščini in še čemu. *■ razmišljanje in ugotovitve bo časa še dovolj. P ■ čfkajmo pa naslednjo Prilogo, ki bo pred nas P nesla turistično podobo in ponudbo kraj vzhodne Dolenjske.	BOJAN	B00^
HOLANDSKA IMOVOMEŠČANKA
prihajajoči pomladi povedati o vaši, pravzaprav tudi najini domovini. .
Tako nekaKo je pred kratkim na našem uredništvu pripovedovala Holandka Scharlotte Beckers, doma iz severnjaškega Heerlena. Čeravno se ni rodila v Sloveniji, se ima za pravo Slovenko. Njena mati Frančiška Puc, ppročena Kauring, je namreč Novomeščanka. Še prav dobro se je spominjajo starejše meščanke. Bila je;
odlična šivilja in~Ear žal jim je bilo, ko je s svojim fantom Kauringom iz Zidanega mosta sklenila, da si bo poiskala še boljši kos kruha v Nemčiji S trebuhom za kruhom sta odšla leta 1919. V nemškem Morsu sta pričakovala veliko lepega, sprejela ju je beda. Vendar je mladi slovenski par sklenil, da bo ostal. Poročila sta se in 1921 je na svet prišla Scharlotte.
..Čeravno je oče pričakoval, da bomo kmalu zlezli na zeleno vejo, smo še štiri leta živeli precej bedno. Nemci so moje starše občudovali. Delali so, kot delajo vaši kmetje: pridno, brez oddiha, brez kletvic na ustih. Ko sem dopolnila tretje leto, smo nemško deželo zamenjali za novo domovimo: odselili smo se v 150 km oddaljeni Heerlen. Tu so se za našo družino začeli boljši časi. Oče je bil spreten električar. Sam je naredil radio in v mestu smo bili prvi, ki smo imeli pojočo skrinjo. Kmalu so za to zvedeli tudi meščani in hobi je oče spremenil v dodaten zaslužek ..
Družini Kauring je šlo vse bolje. Slovenci so v oddaljeni novi domovini znali uporabljati um. Prvi mož družine je tudi zaradi bolezni zapustil rudnik in se poskusil s trgovino. Tudi na tem področju je dolenjsko—štajerska družina hitro uspela.
„Imela sem osemnajst let, ko smo se odločili, da prvič obiščemo domovino mojih staršev. V Slovenijo smo šli vsi štirje: oče, mati, brat in jaz.
V	domovini z jezikom nismo imeli težav. Zato je namreč že doma v Holandiji poskrbela mati. Ko smo obiskali sorodnike, so bili vsi navdušeni, da znamo po domače tudi otroci. Mati je bila na to zelo ponosna, omenila pa je, da nas poslej najbrž ne bo tako kmalu v Novo mesto, kajti grozila je vojna."
Svetovni spopad so občutili tudi Kauringovi. V prvih letih se jih je nekako izognil. Ker se jim je ponudila lepa priložnost, so kupili novo stavbo v središču mesta. Takoj so nadaljevali s trgovino in lepo napredovali. Ko so po mestu padale bombe, ni nobena poškodovala njihove stavbe. Že so se
oddahnili, ko je priletela še zadnja pošast: P3 e je na njihovo hišo in uničila vse. Vendar . Slovenci niso predali, takoj so začeli obnavlia.j 1946 se je Scharlotte poročila, štiri leta kasnei pa je mladi zakonski par Beckers začel na sv<r Kupila sta veliko hišo in jo preuredila v gosti’1c ’ „Bilo je težko. Delala sva po 15 ur na daf L uspehi so se začeli vrstiti. Zato je moja mati« . ima posluh za poslovnost, predlagala, da ,j trgovino povečali. Očetovo trgovino so prepustili bratu in lahko rečem, da je družina postala prej bogata kot revna. Vendar Pj je za največje bogastvo, ki smo ga dobil' staršev, poskrbela mati. Vedno je nar»Vr®	;
zahtevala, da se doma pogovarjamo izklju^ slovensko. Bržkone niti ne ve, kako sem ji za hvaležna..."	.
no^° riŠli
Pisalo se je leto 1952, ko so Holandci Pon°^
prišli v Slovenijo. In od tedaj naprej so Pr' Jugoslavijo vsako leto. Najpogosteje na r^0 J Lote, kot rečejo holandski Novomeščaf1 ^ Beckersovi Novomeščani , pa se je pred nekaj |e odločila, da bo prihajala izključno v de*® materine mladosti. Naseli se v Šmarjes^ Toplicah in nato pripravlja izlete. Najraje gre preproste ljudi. Menda ga ni Dolenjca, ki b'} veriel. da ie Holandka. Scharlotte namreč
verjel, da je Holandka. Scharlotte namreč — . po staronovomeško, tako da jo je veS poslušati.
„Tako kot mati Frančiška imam tudi sama d otroka: hčerko in sina. Povedati moram, da l hčerko doletela materina usoda. Spoznala se l® nekim indijskim zdravnikom in odšla v Amen*' Tam je povila, podobno kot moja mati in j ' punčko. Prepričana sem, da bo hčerka taka k jaz. Na stara leta bo srčno rada prihajala v svoj staro domovino. Pri vsem tem me boli le t°' j bo njena domovina Holandija. Res, srčno žal je, ker se moja ,kri' čez nekaj desetletij ne vozila po dolenjskih makadamskih cestah, 0 jo po svoje povedati toliko lepega o zame veo izgubljenih časih moje matere."
NATEČAJ
V vrsto dolgoročnih nalog smo v lanskem letu uvrstili tudi več let stara razmišljanja o poenotenju vseh dejavnikov, ki naj bi v prostor mesta vnesli nove, enotne, sodobne in učinkovite prijeme na področju vidnih sporočil (vizualnih organizacij in posameznikov, da ustvarijo znak svoje dejavnosti, vendar so rešitve ostale osamljene in nepovezane. Izid naštetega je nedvomno likovna podoba mesta, ki ni zavidanja vredna. Rečemo lahko, da je celo siromašna. Tako na nesrečo ne najdemo celovitega in kakovostnega bivalnega okolja v starem mestnem jedru, še manj v na novo nastalih soseskah in območjih strnjene individualne zazidave. V mislih imam barve, znake, usmerjanje, obveščanje, označevanje, nujno malo mestno opremo (smetnjake, kioske, oglasne površine, vitrine, plakatiranje in okraševanje . . .). Vsi ti in drugi prijemi nam ustvarjajo intimno bivalno okolje, ki ga označimo z izrazom dobro počutje, prijetno bivanje.
Začetek prizadevanj naj bi bila odločitev o znaku mesta, mestnih barvah in zastavi. Gre nedvomno za prvinske izrazne možnosti, ki nam jih nudi vsakdanje mestno dogajanje in v katerem ostali dejavniki iščejo in najdejo svoje mesto in soustvarjanje lastne pojavne značilnosti. Ker je dosedanje prizadevanje pripeljalo do pred kratkim prikazanega izida javnega natečaja za znak mesta (Dolenjska galerija 11. - 24. 7. 1978), naj bi ta zapis zaokroženo orisal dosedanji potek.
PRIZADEVANJA
Zamisel o uvedbi načrtne rabe določenega znaka mesta je stara že več let. Dozorela je z razmišljanjem, da je raven mestne in občinske uprave vendarle tista, ki poenoti prizadevanja širše družbene skupnosti in da je njen način pojavljanja izraz in dokaz sposobnosti le-te. Do sedaj verbalen način opisovanja značilnosti mesta se mora pričeti načrtno slikovno izražati. Ta prizadevanja so v razvitih okoljih že nekajkrat uresničena in tudi sam sem prepričan, da so resnične možnosti v našem mestu take, da omogočajo uspešno potekanje naloge. Posebnega pomena v primeru Novega mesta je dejstvo, da je zamisel in pobudo strokovnih krogov premišljeno podprla tudi občinska skupščina, kar daje zagotovilo, da bo naloga lahko samostojno potekala v skladu z načeli javnosti dela in pravico do sodelovanja vseh, ki jih izid zanima.
IZHODIŠČA
Da bi oblikovali čim bolj enotna, pa vendar resnično prisotna mnenja o mestu, njegovi podobi, značilnostih, duhu in vsebini njegove pretekle in današnje podobe, smo iskali mnenja pri posameznikih in celo vseh občanih (poziv v Dolenjskem listu). Res je, da izid ni bil ravno navdušujoč, pa vendar je tudi ta dal temeljne misli. Strnemo jih lahko v del mnenj, ki so se opirala predvsem 1 na tradicijo starega mesta, njegove idiličnosti in slikovitosti, krajevne posebnosti, ki naj bi temeljila na vrednotah preteklosti. Močno prisotna pa so bila seveda tudi dejstva, da danes Novo mesto prerašča stare okvire, da je značilno po svojem napredku in sodobnem, rastočem mestnem organizmu.
Gotovo bi premalo nudilo, če bi izbrali le eno od obeh mnenj. Zato smo vse skupaj strnili v gradivo, ki je bilo na razpolago za strokovni del naloge, izdelavo odgovarjajočega simbola, znaka mesta.
Mesto, ki ga oblikujemo danes, je iz preteklosti ohranilo izrazit geografski položaj na okljuku Krke, še nekako ohranjeno jedro starega srednjeveškega mesta intfb tem izrazito nepravilno širjenje v več smeri. Danes se Novo mesto želi razvijati v sodoben center, ki naj po moči doseže stopnjo regionalnega središča v sistemu policentričnega razvoja SRS. Vsa načrtovanja so vsaj delno sistematična, kot taka pa seveda temeljijo na dogovarjanju v okviru urbanističnega in družbenega planiranja. Prav ta načrtna rast naj bi bila značilnost mesta.
POVOD
Že precej časa ni razgibal mesta kakšen dogodek tako, kot se je-to zgodilo letos, ko bomo imeli v mestu v gosteh jubilejno zasedanje Stalne konference mest Jugoslavije. Prireditev bo v metropoli Dolenjske v oktobru in zahteva zaradi svojega izjemnega pomena temeljite priprave. V splet posegov, ki smo jim že priča in ki jih bomo še videli, smo se odločili uvesti tudi skrb za kulturno likovno podobo našega bivalnega okolja. Ne samo zaradi tega dogodka, ki je sicer pomemben, vendar le enkraten, tudi zaradi možnosti, da ob njem preverimo svoje sposobnosti, smo se odločili za delo. Že davno bi potrebovali bolje urejen sistem usmerjanja in obveščanja, oglaševanja in reklamiranja. Siromašnost cestne opreme v starem jedru in novih naseljih je že ena glavnih težav pri higieni naselij, resnično neestetsko in nekulturno obveščanje in plakatiranje po naseljih nam ni v čast, tekmovalni način izobešanja znakov in napisov na trgovinah ni dostojen podedovane lepote starega mesta. Le teh nekaj primerov naj bo opozorilo, da sicer omenjeno delo, da bi dobili znak mesta ni le to, temveč terja naloga v nadaljevanju mnogo bolj korenite prijeme.
KORAK V NOVO
NOVO MESTO
testni grb, kot ga je narisal J. V. Valvasor v 17. Poletju in prikazuje dokaj nespretno simboliko sedečega ustanovitelja. Sam grb je kasneje zave-del mnoge predelovalce v popolnoma izkrivljeno ^Podajanje simbolov.
"e neodtisnjen kliše, delo arhitekta M. Mušiča, ki *a*e način predelave grba v čistejšo obliko. Prebava je precej svobodna in vendar t)e predstavlja lak način izpeljave, ki bi bila sprejemljiva za da-našnja izhodišča grafičnega jezika.
Izhodišča, ki smo jih lahko oblikovali po predhodnem zbiranju mnenj, so nudila dokaj bogato osnovo za pristop k strokovnemu delu naloge, izbiri grafičnega prikaza samega znaka mesta. Izbrali smo način, ki naj na najbolj demokratičen način omogoči vsem strokovnjakom in drugim sodelovanje, to je javni anonimni natečaj. Razpis natečaja je bil objavljen v dnevniku Delo. Društvo oblikovalcev Slovenije je prevzelo skrb za izpeljavo strokovnega dela natečaja in je zagotavljalo kakovostno raven izbrane rešitve z delegiranjem priznanih oblikovalcev v žirijo. Delo žirije je potekalo v skladu s pravilnikom o natečajih s področja oblikovanja. Nemajhno, a prijetno je bilo presenečenje žirije, ki je po podelitvi nagrad odprla zapečatene kuverte z imeni avtorjev in ugotovila, da sta najboljši predlog pripravila domačina, Peter Simič kot avtor in sodelavec Borut Simič. Gre za potrditev znane ugotovitve, da lahko dober izid pričakujemo le ob globljem poznavanju problema, kar velja tudi pri nalogah na področju oblikovanja.
Čeprav imajo revnejši razpon uporabe, so v nekaterih mestih razvili izjemno uspesne sisteme, samo nosilec temveč predvsem spremljevalec cele vrste likovnih sporočil. Primer mesta Leverkusen v ZRN nam kaže delček iz sistema, kjer znak nastopa izrazito vodilno ali le kot usmerjevalec izpeljank. Primeri še: Augsburg, Rouane, lvry, Milton Keynes.
Grb Novega mesta, ki je izdelan na pročelju nove ^estne hiše, zgrajene 1905 na Glavnem trgu. Grb *e Posebno neposrečeno popačen in poleg tega jjvaja stoječo podobo ustanovitelja. Vsi dodatki baldahina in šotora so nesmiselni.
Osnovna črtna risba znaka mesta kot ga predlaga prvonagrajeni elaborat na javnem natečanju (Peter Simič, avtor,in Borut Simič, sodelavec). Jasno je razvidno izhodišče: geografska lega starega jedra na okljuku reke Krke, vključeno v sodobno ortogonalno shemo, ki ponazarja urejenost mestnega organizma in njegovo zapleteno sestavljenost. Znak posrečeno združuje staro in novo.
V BODOČNOST
X
znanih pečatov	....... ---------
1696 prikazuje sedečega ustanovitelja mesta vojvodo Rudolfa z vladarskimi insignijami. Tak lik 36 je pojavljal na večini znanih pečatov različnih obdobij in je bil vsakokrat nekoliko drugačen.
O ZNAKU
Po razstavi znaka smo pričakovali večji odziv na izbor, ki ga je žirija predlagala kot novi simbol mesta. Žal, kot je že običaj v našem mestu, je bilo mnogo govoričenja, pa malo odločnih mnenj. Zato menim, da je vendarle prav, da to javno neodločnost nadaljujemo s trdno zastavljenim delom in pripeljemo stvar dalje.
O samem znaku pa vendarle še nekaj besed. Poleg že objavljenega teksta likovnega kritika Petra Krečiča iz Ljubljane bi morali dodati še javna mnenja, za katera sem že rekel, da ne prinašajo ničesar novega. Poleg izrazite sodobnosti, ki jo znaku daje mrežasta struktura, so v znaku zastopane tudi značilnosti starega. Osnova mestnega znaka je tako njegova geografska lega na okljuku, pomolu, kot tudi staro mestno jedro ki je na tem polotoku. Z izborom odtenkov modre in rdeče, pri tem je rdeča nosilna barva in modra spremljajoča, je avtor« podal resnično plemenita odtenka, ki sta tako estetsko kot tudi pojmovno (aristokratsko, vladarsko rdeča in plemenita modra) povezani s tradicijo. Modernizacija strukture je prirejena na enostavno obdelavo (celo za računalniško risbe). Sestavni deli znaka so enaki in se lahko zamenjujejo.
Znak lahko povzame v razširjenem pomenu tudi območja mesta, ki so realno zunaj samega obrr.nčja znaka (Bršljin, Mačkovec, Gotna vas, Drska), s tem narašča njegova vsebinska odprtost.
Predvsem pa bi veljalo opozoriti, da sam znak ne reši dosedanjih težav, ker gre predvsem za začetek sistema, ki naj mu bo znak le osnova. Trden sistem lahko nastane le tako, da bi vsi uporabniki likovnega jezika pri svojem ■ pojavljanju upoštevali nastala izhodišča za celovito rešitev. To pomeni v neki meri tudi zamisel, da se vrsta do sedaj samogibno delujočih posameznih dejavnikov podredi redu, ki ga uvaja znak s sistemom sporočil. Morda bo nujno oblikovati načrtno službo za določanje likovnega jezika našega bivalnega okolja. In za kvalitetnejše rešitve nam mora biti jasna tudi pot, po kateri lahko pridemo do njih.
Pričakujem, da bomo našli način, kako ob letošnjih prireditvah že najti pot in uporabiti predlagani sistem znaka in preveriti njegovo uporabo. Ne bi smeli prezreti tudi odziva strokovne kritike, ki se bo v bodoče z znakom Novega mesta pogosto ukvarjala, saj gre za nesporno kvalitetno rešitev. Mnogo bolj zapletena je namreč naloga, ki zahteva rešitve za izraz mestne dejavnosti, raznolikosti take družbene skupnosti, kot pa dovolj eno-rodne dejavnosti neke delovne organizacije, ki ima ob tem še precej več reklamnih prijemov.
Primera take vrste pri nas ni, na kakovostne rešitve v tujini pa lahko gledamo samo kot delno primerne vzorce, saj se način sodelovanja in odločanja pri nas vendarle razlikuje. Pokazalo pa se je, da danes likovni jezik po pomenu ne zaostaja za pisano besedo, in temu primerno se moramo v večjem številu zbrati za uresničitev predlagane naloge.
JOVOGROBOVŠEK
X XX
xxxxxxx xxxxxxx
Preprosta varianta, ki pokaže uporabnost zna-kove kompozicije za izvedbo na najpreprostejši način, v tem primeru s pisalnim strojem. Prav enak je sistem načrtovanja znaka s sodobnim računalniškim risanjem.
vrsti sodobnih predelav grba objavljamo risbo B°risa Kobeta iz leta 1972, ki jo je arhitekt zasnoval za rezbarsko upodobitev grba za Dolenjski J^ej, ki pa ni bila uresničena. Risba kaže do oločene mere stilizirano upodobitev elementov. Resnejše risarske obdelave grba se ni lotil nihče, ePrav poznamo še predelave avtorjev M. Mušiča, ' Mežana in drugih, nekaj pa je tudi popolnih p°lomov — predvsem v novejšem času.
■
■
■
Posamezne elemente znaka lahko kadarkoli zamenjamo z različnimi simboli, znaki posameznih udeležencev v mestnem življenju, znak mesta je tako obenem tudi znak kogarkoli, ki si ga izbere.
DOLENJSKI LIST
O IDEJI
— Sveta ne premikajo lokomotive, marveč ideje.
Hugo
— V vojni idej umirajo Ijud-
Stanislav Jerzy Lee Ideje imajo veliko umrlji-
Dean Rusk
BRANISLAV OBRADOVIČ Jugoslavija
O ŽENSKAH
— Povej mi vzrok: vem, da se za njim skriva ženska.
Beau morit
— Ženska zna iz nič napraviti tri stvari: klobuk, solato in prepir.
Sacha Guitry
— Ženske so v cerkvi svetniki, zunaj angeli, doma vragi. George VVUkins
O GENIJIH
—	Geniji imajo najkrajše biografije. Njihovi rojaki ne morejo o njih povedati ničesar.
Emerson
— Geniji so dinastija. Druge sploh ni. Nosijo vse krone, vključno trnovo.
Hugo
- Če nisi genialen, je najbolje, če se trudiš biti jasen.
Hope
JAN KRISTOFORI Norveška
po korenju. Ščepec posušene korenike je dovolj, da skuhamo čaj v skodelici vode, bolniku pa ga dajemo dvakrat na dan. Zelo pomaga pri vodeničnih oteklinah, pri kamnih v mehurju in raznih kožnih boleznih, pa tudi pri jetiki« oslovskem kašlju in koliki-Zunanje uporabljamo čaj za izpiranje vnetih oči ali pr' vnetju srednjega ušesa.
Kdo bi si mislil, pa je vendarle res, da je tudi stoglavež, ali bolj znan kot kuštravi osat, zdravilna rastlina. Raste po suhih nasipih, peščenih ali kamnitih travnikih, cvete pa od julija do septembra.
V zemlji ima debelo rjavo in olesenelo koreniko, iz katere zraste do 60 cm ali pa še več visoko okroglo, vejnato steblo sivkaste barve. Veje so
rogovilaste in robate, listi so spodaj pecljati, ostali sedeči. Posebnost kuštravega osata je v tem, da so krovni listi črta-lasto suličasti ali trnato nazobčani in se končujejo v oster trn. So pa zvezdasto razprostrti, v kobulu pa so zbrani zelenkasti cveti. Iz njih se razvijejo z belimi dlačicami kriti plodovi.
Nabiramo koreniko, ki diši
FRANCI BORSE
Letošnje poletje je nezanesljivo, glede vremena, zato moramo toliko bolj paziti, da bomo otroka zavili v suho in toplo oblačilo, ko pride navadno ves pomodrel iz vode. Navadnih brisač malčki nimajo radi in se jih branijo, ne zoperstavljajo pa se, če jim mamica po kopeli ponudi tuniko iz frotirja ali pa neke vrste pelerino, kar vse lahko sešijete in ukrojite doma.
nete tako, da napeljete okrog vratnega izreza trak in ga zavežete. Z malce spretnosti se vam bo posrečila tudi kapa s Jččitnikom ali klobuček iz istega frotirja. Če pa želite, da bo vaša mala v kompletu, ji naredite še frotirasto torbo, v kateri bo nosila na plažo igračke ali kaj drugega, s čimer se rada zamoti.
R. BAČER
Posebno deklicam bo všeč, če bodo na plaži lahko opletale z dolgim krilom, pa tudi tunika, za katero dobro vedo, da je sicer nosijo le odrasla dekleta, se jim bo priljubila.
Moderni kimono kroji so tako enostavni, da ni mogoče zgrešiti in uničiti blaga, če se k delu dobro pripravite. Če vam izrezi in gumbi delajo preglavice, se jim lahko izog-
mo. Nazadnje pridenemo se žličko kisle smetane in žličko rdečega vina
Zraven serviramo kruhove ali zdrobove cmoke in solato po želji. Recept je mišljen z vloženimi gobami. Če imamo sveže jurčke, jih moramo Pre> popariti, odcediti in sesekljat'« šele nato jih damo v jed."
V	času gob lahko pripravite doma malo drugačen zrezek, bodisi s svežimi ali pa z vloženimi gobicami. Recept nam je dal Franci Borse, kvalificirani kuhar iz gostišča Prinovec pri Šmarjeških Toplicah.
„Na osebo potrebujemo 20 dkg vležane goveje bržole. Zrezek potolčemo, ga solimo in oonramo in ga na vroči ma-
ščobi na pol opečemo. Posebej na maščobi pripravimo omako. Na osebo računamo 1 žličko naribane čebule, ki jo prepražimo, da zarumeni, dodamo pol žličke naribane kisle kumarice, 2 žlički sesekljanih gob. Malce dušimo, nato pomokamo in zalijemo z juho. Ko omaka prevre, dodamo zrezek in ga še malce duši
JENO
prebrali smo
V OMAMI BRANJA
. Konsalikov roman „V omami katerega prevod v slo-enščino smo dobili že pred le-'■ ie ponovno prišel na knjižni r9, tokrat pod zaščitnim zna-0rTi lastovke, se pravi v medza-°žniški zbirki Žepna knjiga. Da **je to delo uvrstilo v program lrke, je verjetno zasluga bral-®v samih, saj so prvo izdajo ro-, ana „o nevarnosti mamil" po-uPili. Sedaj prihaja na police ^'garn, samopostrežnih trgo-(j1 in kioskov, kjer vse naj bi n l. *ePne knjige dostopne, .v ak'ad i 8000 izvodov.
nosti in vztrajnosti. Tu in tam pa v romanu otožno zadiha tudi uničeni sen o večvrednosti nemškega naroda.
Za poletni čas primerno branje!
M. MARKELJ
Heinz G. Konsalik nikakor ni i°y° 'me v slovenski prevodni Jizevnosti. Ta plodni nemški ^sec se je učvrstil tudi pri naših pralcih, kar samo dokazuje, da j® niegov posluh za bralnost do-Dr° izostren. Konsalik zna nam-reč izbirati teme, ki so aktual-|*&» ne ravno preveč površinske, in-/9* pa njegovemu pisanju da-J )°čar resnega čtiva.
LSn« *6 tudi roman ”V omarT}' v • V njem Konsalik opisuje
msko družbo, kakor se dokaj
ereotipno kaže skozi srednjo
,ast bogatih meščanov. Pel
2 eradov, ki so preživeli gro-
n„ [u$ke fronte, druži dobro
teji j*° prijateljstvo. Od prija-
j0 h zabav in srečanj preide-
lQ v razuzdanosti in k mami-
? * droga LSD povzroči hude
sovre?8, umor< maščevalnost,
q astvo, uničenje kameradov.
sal iu°9r0c*ie z9°dfc>e obeša Kon-lJer Vse tisto, kar ljudje radi svet ~i-t0 pa je sP°lnost- obilje, Pl 0vlJanstvo, psihologija ipd. Cej * je vpletel v roman pre-^ a*°rizmov in misli o sodobni
duh 'z ^ater'^ *e zas,editi razočaranja, a tudi upor-
O VLADIKI
Ob 130-letnici Njegoševega »Gorskega venca" prihaja na slovenski knjižni trg znanstvena monografija o največjem črnogorskem pesniku in vladiki pod naslovom „Petar II. Petrovič Njegoš v svojem času in prostoru", ki jo je napisal črnogorski znanstvenik dr. Jevto Milovič, redni profesor filozofske fakultete v Zadru. Dr. Milovič je v dolgih letih zbral o Njegošu skoraj vse zgodovinsko gradivo iz naših in tujih arhivov, bibliotek in muzejev in ga obdelal v številnih razpravah.
Milovič v svoji knjigi pušča, da govore o Njegošu in razmerah, v katerih je delal, samo arhivski in drugi dokumenti. Večina teh dokumentov je delo avstrijskih, ruskih in turških policijskih organov, vohunov in politikov, ki so nadzorovali skoraj sleherni korak črnogorskega vladike. Čeprav so ta poročila v glavnem sovražno razpoložena, ne morejo mimo Njegošove genialnosti in odločnosti pri reformiranju siromašne in svobodoljubne dežele.
BRIONSKE
DISKUSIJE
V času, ko so pripravljali zakon o združenem delu in zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja, so na Brionih potekale obširne razprave o vseh važnejših vprašanjih naše družbeno ekonomske ureditve. V razpravah je sodeloval tudi Edvard Kardelj. Del svojih neobjavljenih govorov v razpravah je Kardelj združil v celoto, ki prihaja med bralce v obliki knjige „Svobodno združeno delo". Knjiga je dejansko ena Qd dvojice knjig, ki nosijo podnaslov „Brionske diskusije". V nji je avtor opozoril na pozitivne izkušnje samoupravne prakse pri izvajanju zakona o združenem delu. Te izkušnje so lahko opora za nadalj-
EDl^RD
KARDELJ
OBODNO
1DRUŽENO
DELO
BRIONSKE. I DISKUSIJE
njo graditev odnosov v svobodnem, samoupravnem združenem delu. Predvsem pa so v nji pomembna opozorila na probleme, ki se pojavljajo v združenem delu, ko gre za povezovanje združenega dela po načelih dohodka.
Knjigo je izdala Državna založba Slovenije, naprodaj pa je po 200 dinarjev.
DELO, SPOMINI, SREČANJA
Ob sedemdesetletnici Jože Vilfana, znanega slovenskega družbenopolitičnega delavca, je založba Lipa izdala izbor njegovih člankov, govorov, referatov, predavanj, zapisov, izjav, nagovorov in razprav v knjigi „De-lo, spomini, srečanja". Pri izboru gradiva za to knjigo je sodeloval Joža Vilfan sam, tako da je v sorazmerno ozek prostor prišlo vse tisto, kar delo tega politika in publicista predstavlja v zaokroženi celoti. Vrednost knjige, ki se uvršča med podobna dela drugih slovenskih družbenopolitičnih delavcev, je v njeni aktualnosti, odzivnosti na vsa žgoča vprašanja našega narodnega obstoja in razvoja, pa tudi v poglabljanju v vprašanja samoupravnih socialističnih odnosov. Lep del prostora je odmerjen Vilfanovim razmišljanjem o mednarodnem položaju Jugoslavije ter razvijanju novih odnosov med državami in narodi sveta.
PREMTMvuflmo vam
Prvih sedem knjig nove knjižne zbirke „Pet-deset najlepših po izboru bralcev", katere izdajanja se je lotila Mladinska knjiga, je že na policah knjigara Kot pove naziv zbirke, gre za izbor najbolj priljubljenih proznih del domačih in tujih avtorjev. Vendar izbora niso naredili strokovnjaki, ampak je nastal na osnovi podatkov, ki so jih dobili z anketiranjem več tisoč odraslih Slovencev.
Prvi del prvega letnika že ima vse tiste značilnosti, po katerih se bo zbirka ločila od drugih leposlovnih zbirk. Izbor je postavljen na zares široke temelje in ga označuje predvsem b ralnost ter ugled posameznih literarnih del. Knjige so vezane v za oko prijetne knjižne
enote, tisk je razločen in lahko berljiv - torej imajo knjige tiste odlike, ki poleg vsebine odločajo o priljubljenosti, oziroma nakupu. Posebnost v oblikovalni plati zbirke so ilustracija Založba je pritegnila k sodelovanju znane slovenske ilustratorje, tako da besedilo spremlja več črno-belih ilustracij. Zbirka bo, v celoti pogledano, tudi zbirka likovnih predstavitev literarnih tem.
Izšli so:	Finžgarjev	zgodovinski	roman
„Pod svobodnim soncem", ..Rokovnjači" Jurčiča in Kersnika, Tavčarjeva „Visoška kronika", Cankarjeva povest „Martin Kačur", Ebccacciove novele iz „Dekamerona", Kosmačeva novela „Balada o trobenti in oblaku" ter roman ..Plesala je eno poletje".
NJEN POKLIC JE ŽENA
Češki pisatelj Vladimir Paral se je v svojih romanih lotil socialistične družbe šestdesetih let, ko se je tudi v socialistični tabor vtihotapilo potrošništvo. Zmehaniziranje človeških odnosov, intelektualno praznino in duševno mrtvilo svojih sodobnikov opisuje tudi v romanu „Njen poklic je ženska", ki je pred kratkim izšel pri Pomurski
Odlika Paralovega pisanja je duhovit, iskriv slog, s pomočjo katerega plete sicer običajne zgodbice v zanimivo in prepričljivo pripoved.
UPOGNJENO
REBRO
Somatski pisatelj Nuruddin Farah se v svojem romanu ..Upognjeno rebro" spopada z zaostalimi tradicijami svoje dežele, hkrati pa opozarja, da zgolj radikalen prelom s tradicijo in ubiranje novih poti še ne pomenita poti do sreče. Ko hočejo dekle Eblo za nekaj kamel prodati staremu ženinu, se upre in pobegne v mesto. Tu sreča moškega, ki ji je všeč, se z njim poroči, vendar jo zakon
kmalu razočara in Ebla spozna, da tudi v mestu sreča ne prihaja sama. „Upognjeno rebro" je knjiga, ki se prijetno bere in je pisana s humorjem.
VIGENJCI
založbi v prevodu Zdenke Škerlj-Jermanove. Glavna osebnost romana je mlada, lepa in bistra natakarica Sonja, katere življenjske sanje so, da postane žena,-mati, da ljubi in je ljubljena. Uresničitve išče v ljubezenskih prigodah, vendar ji prazni ljudje prave topline ne morejo dati.
V HIP UJETA LIRIKA
Že od začetka iznajdbe je fotografija preraščala goli zapis trenutne podobe, ki jo na fotografski plošči pusti svetloba, razmikala je toge meje tako imenovane spominske fotografije, razglednice in se usmerjala k likovnosti, premišljeni kompoziciji, poglobljeni vsebini, ki je na poseben način pripovedovala tudi o avtorjevem odnosu do sveta, skratka, s fotografijo se ljudje že od začetka na poseben, likoven način izpovedujejo.
Eden takih izpovedoval-cev je tudi Jože Simonič, absolvent kemije iz Metlike. S fotografijo se je začel ukvarjati že v metliški osnovni šoli. „Naš mentor Jože Kambič je bil sicer zelo zavzet, tudi med učenci je bilo precej zanimanja, vendar smo bili še premladi, da bi lahko resno dojeli pomen fotografije. Delali smo v glavnem spominske fotografije, brez kakršnekoli vrednosti, in delo tega krožka je tudi zaradi slabe opreme in možnosti za delo zamrlo," se spominja svojega prvega
stika s fotografskim aparatom in temnico Simonič.
Kljub temu je ta krožek v mladem fantu vzbudil veselje in morda tudi vsaj megleno nakazal možnosti, ki se skrivajo v fotografiji. V srednji šoli v Ljubljani se je vključil v fotografski klub v internatu, kar šteje za začetek resnejšega dela na tem področju. „V internatu smo imeli zelo dobre možnosti za delo: material je bil zastonj, temnica dobro opremljena, mentor nas je spodbujal in nas usmerjal." V tistem času, ko se je začel v mladem fotografu prebujati likovnik, je Simonič redno sodeloval na klubskih in meddomskih razstavah in leto za letom osvajal prve nagrade, tri leta zapored je na republiški mladinski fotografski razstavi dobil prv/D nagrado.
Ljubezni , do fotografije mu ni vzelo nepriljudno obnašanje nekaterih bolj znanih fotografov v študentskem klubu, kamor je prinesel svoje fotografije, pa so mu jih zviška skritizirali. „Nasploh sem spoznal, da so razni bolj znani klub; precej
klanovsko pobarvani in vase zaprti."
V Metliki so pred leti ustanovili svoj fotoklub, v katerem se zbirajo predvsem dijaki in študentje, ki jih poleg skupnega zanimanja za fotografijo družijo tudi prijateljstvo, ljubezen do glasbe, zanimanje za druge veje umetnosti. ,, Žal ima naš klub na razpolago premalo denarja, da bi lahko resneje delal. Vsi smo bolj tihi ljudje, v Metliki pa za kulturo in umetnost že tako ni prevelikega zanimanja, še toliko manj pa za fotografijo. Prvo samostojno razstavo sem imel v metliški knjižnici, vendar so slučajni obiskovalci bolj od strani pogledovali na slike. Trdim pa, da bi se pri nas dalo marsikaj narediti, in to ne samo na tem področju prizadevanja, če bi imeli boljše pogoje."
Zadnja leta Simoniča še posebej kot fotografski motiv privlači pokrajina, zlasti Bela krajina, ki jo najbolj pozna. „Moj odnos do pokrajine in do vseh fotografskih motivov sploh je čustven, liričen in sem daleč
Mimi Malenšek si je s svojim pisateljskim delom pridobila širok krog bralcev. Lep uspeh je doživela tudi njena zadnja kiiji-ga „Vigenjci", ki jo je izdala Mladinska knjiga. Domačijska povest o kroparskih kovačih v času, ko se je z industrializacijo začel propad kroparskega kovaštva in so vigenjci ugašali, je bila med člani Sveta knjige v preteklem četrletju med najbolj zaželenimi in branimi knjigami.
'   ' ' 1 *'   "*>
od kakršnegakoli naturalizma. Na moje fotografsko ustvarjanje imata velik vpliv tudi glasba in poezija, ki me zelo spodbujata in mi dasta prenekateri navdih." Simonič dela opočasi, premišljeno in mu je reporterski način fotografije tuj in neprimeren za izpoved. „Naj-raje fotografiram na prehodu iz dneva v mrak, v m ehki in pojemajoči svetlobi, od letnih časov pa imam najraje pomlad in jesen, ko megla zakrije marsikaj, kar je nepotrebno," pravi fotograf. Poleg tega uporablja občutljive filme in slika skozi rdeč filter, tako da dobi močne kontraste in grobo zrnat negativ.
Simonič ima zbranega toliko materiala, da lahko kadarkoli pripravi samostojno razstavo. Vendar v Metliki ni ne primernega prostora ne zanimanja. „Plakate za razstavo nam takoj potrgajo, medtem ko za veselice visijo cel mesec." Kot štipendist novomeške „Krke" se pripravlja, da bi razstavljal v njenih prostorih.
A. BARTELJ
DOLENJSKI LIST
&
s
ZAKUD/
0
NUJA
PO IZPOVEDI
„Zakaj pišem? Ker moram in ker mislim, daje bodočnost, ki prihaja, odvisna od izkušenj vseh ljudi in bi zato vsaka manjkajoča izkušnja lahko predstavljala vrzel. Vsakdo od nas je dolžan povedati, kar je doživel takega, da lahko človeku koristi."
Tako je označil svoj pogled na svet in na svoje pisanje France Režun, namestnik ravnatelja osnovne šole v Trebnjem in zagnani kulturni delavec, človek, poln notranje vsebine in moči, ki sili na dan kakor pritajen vulkan. Kakor samoumevna in dokončno opredeljena bitka za tiste človekove vrednote, ki so izven zakonskih predpisov, ki dajejo vsebino in smisel nevidnemu in zategadelj še bolj dragocenemu prvinskemu vzgibu naše zavesti.
Pogovarjala sva se o umetniškem ustvarjanju, o snovanju in izpovedih tistih, ki jim literatura ni poklic, temveč nuja po izpovedi, kakor je za življenje nujen zrak, o tistem pisanju, ki zadnje čase vse bolj in brez predsodkov ruši stare konvencionalne barikade lastniških monopolov vseh mogočih literarnih šol in posameznikov, ki urejajo svet s pozicij edino kvalificiranih razsodnikov. ,„Ziv-Ijenje je last vsega živega. Živali in rastline in ljudje smo med seboj usodno povezani. Naš smisel je v sožitju in v odkrivanju vrednot zakonitosti življenja. Med seboj se moramo dopolnjevati in skupno moramo graditi bitko in smiselno akcijo za ohranitev ravnotežja. Drugače se lahko vsa ta milijonletna zgradba nenadoma podre.
Mislim, da je tudi pisanje pravica vseh ljudi, in če že ustanavljamo amaterske in vse mogoče pevske zbore in druge aktivnosti, ki jim dajemo družbeno podporo, mislim, da je prav, da se organizirajo in organizirano uveljavljajo s polno mero družbene podpore tudi tisti, ki svoja čustva izražajo v besedi ali sliki.
Vidite, Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem je s svojim velikim jugoslovanskim zamahom postal pojem in naiva kot slikarski fenomen je zgubila prvotni pomen. Ljudje-umetniki pridejo na slikarsko kolonijo. To je nekakšen praznik, srečanje in preverjanje idej in znanja. Toda vsi ti ljudje, pa naj bodo kmetje ali intelektualci, tudi doma ali kjerkoli so, nadaljujejo svojo vizijo. Likovna sporočila teh amaterjev-umetnikov so postala sestavni del ne samo njihovega življenja, temveč tudi življenja širše družbene sredine.
Tudi koncept prvotne zamisli Samorastniške besede je prerasel začetni okvir in ideja o združevanju piscev—amaterjev je vse večja. V zadnji, četrti številki Samorastniške besede so prisotne tudi občine širše dolenjske regije in Zasavja, kar daje številki brez dvoma pomembnejšo veljavo.
Res pa je tudi, da Dolenjska nima osrednjega literarnega glasila, in morda je prav Samorastni-
ška beseda tisto m esto, kjer se bodo združile vse pišoče sile in vendarle tudi tu, v tej naši Dolenjski, kaj pomenile."
Režun se je udeležil letošnje prve letne literarne šole v Kopru, ki jo je priredila Zveza Kulturn-o-prosvetnih organizacij Slovenije. Udeležili pa so se je mentorji šolskih glasil in drugih pokrajinskih listov ter kulturni animatorji iz vse Slovenije.
Režun pravi: „Zdi se mi, da je bil osnovni namen te šole, da poživi literarno ustvarjanje nasploh. Shod mentorjev ni nastal zato, da bi se začelo neko novoliterarno gibanje, temveč da bi pri obstoječem stanju literarnih prizadevanj na terenu, prišlo do novih ustvarjalnih pobud. V tem gibanju vidim še eno možnost, da se v čim večji meri uresničuje vsestranski razvoj človekove osebnosti."
Režun je tudi sam ustvarjalec. Piše pesmi in je prepričan, da je možno spreminjati svet. Rodil se je v Znojilah v bregovitem Zasavju. Učiteljeval je na Trebelnem, v Šmarjeti in Trebnjem; tu poučuje že 30 let Zelo dobro pozna pedagoško delo. Desetine in desetine rodov je šlo skozi njegove učne ure. O svojem delu malo govori in vendarle mi je zaupal majhno skrivnost:
„Lansko šolsko leto je bilo prvo, da kot pomočnik ravnatelja nisem poučeval. Dogajalo se je, da se mi je življenje zaradi tega zazdelo že malo nesmiselno. Letos pa sem prišel znova v razred in odleglo mi je. Dobil sem občutek, da počnem spet nekaj koristnega."
„KDOR PIJE, PAZI, DA SE NE POLIJE”
*
i
„Ta veseli del" pravijo v Posavskem muzeju vinogradniškemu oddelku v severovzhodnem stolpu brežiškega gradu. Obiskovalca najprej pozdravi velik klopotec, privlačna posebnost štajerskih vinogradov, nakar pritegneta oko dve zanimivi preši: starejša (iz 18. stoletja) na ovne in mlajša na dva koša. kar je tudi redkost. V krogu ob steni je razstavljeno raznovrstno orodje in pripomočki vinogradnikov, od barigel do vrčev, brent in ročno kovanih ključavnic iz hramov do orjaških trobent, s katerimi so klicali ljudi na delo.
Tam vidimo čelo soda z Zdol (18. stoletje) z nabožnim reliefom in čelo precej večjega soda iz Brestanice z reliefnim motivom Karla Boromejskega iz 1860. leta. Zanimivi so bilikumii izreki na vrčih, kot na primer „Kdo pije pazi da se ne polije". Nase opozar-j ajo tudi rovaši, v sveženj zvezane lesene palice, ki izvirajo iz Črneče vasi, uporabljali pa so jih vsepovsod. Rovaši sodijo med pravne starine. To so dokazila o posojilih in vračilih, uporabljali pa so jih tudi brentarji, ko so z zarezami označevali, koliko brent so znosili. Bolj ko je bil kdo močan in priden, več zarez je naredil.
Omembe vreden je zajeten, od časa zlizan prešni kamen na grajski terasi. Na Libni so ga uporabljali v 19. stoletju. Po ustnem izročilu je precej starejši kot preša, v kateri je končal svoje poslanstvo. Kamen je zanimiv p redvsem zaradi reliefa, ki upodablja bren-tarja, psa in sveto Marjeto.
Ilustracija tovornikov iz Valvasorjevih časov nam v vinogradniški zbirki ponazarja, kako spretno so naši predniki, veslaje na sodih, prevažali vino po Savi. Tovorili so ga tudi na konjih. Iz listin zvemo, da so vino včasih redili (danes ga šolajo) in da je bilo „Slavno vinorejsko društvo na Bizeljskem izvoljeno za pravega uda cesarsko-kraljeve Ikmetijske družbe v vojvodini Kranjski 8. marcija 1900".
Veliko vinogradniških eksponatov je prišlo v Posavski muzej 1958. leta, ko sta tedanji ravnatelj Franjo Stiplovšek in kustos Stanko Škaler pripravljala razstavo ob desetletnici Vino podjetja v Brežicah. Razstava je bila v slavnostni dvorani in jo je odprl Franc Leskošek—Luka. Takrat se je rodila ideja za ustanovitev posebnega vinogradniškega oddelka, ki so jo v muzeju nekaj let pozneje zavzeto uresničili.
Iz dokumentov te zanimive zbirke zvemo med drugim, da je bil bizeljski rojak Ivan Balon deželni vinorejski komisar v Gradcu. Zibelka mu je stekla 1863 v Stari vasi, kjer so ga 1897 tudi pokopali. Balon je študiral na višji vinarski šoli v Klosterneuburgu. Bil je izredno priden in nadarjen in prav zaradi tega je še zelo mlad zasedel Domcmbnomesto deželnega vinorejskega komisarja za Štajersko. Bizeljanci so bili že od nekdaj ponosni nanj, saj je v svojem kratkem življenju opravil ogromno delo. Smrt je pretrgala njegovo zagnanost in njegove načrte že pri 32 letih. Ivan Balon je neutrudno pomagal ljudem z dragocenimi nasveti, po propadu vinogradov zaradi trtne uši pa se je z vsemi močmi in znanjem zavzel za čim hitrejšo obnovo. V zahvalo za to njegovo delo so mu vinogradniki na Bizeljskem vzidali spominsko ploščo in vanjo vtisnili njegovo ime v vednost tedanjih in bodočih rodov.
Ko že teče beseda o Bizeljskem, se spomnimo še Prešernovega sodobnika Antona Martina Slomška. Na Bizeljskem je namreč služboval kot kaplan nekaj manj kot dve
leti, od jeseni 1825 do spomladi 1827. Med bivanjem v tej veseli vinorodni deželici je zložil več prigodnih pesmi na vedre stare melodije. Tako sta tedaj nastali pesmi,,Slovenc Slovenca vabi" jn ,,En hribček bom kupil ter še druga, pozneje ponarodela besedila.
Vinogradništvo je v prejšnjem stoletji pospeševala Štajerska kmetijska družba. Največji razmah je doživelo vinogradništvo na polovici 19. stoletja. Tedaj so se pojavile tudi bolezni. Prva je 1845 presenetila vinogradnike še danes nevarna grozdna plesen, leta 1878 pa se je v vinogradih razbohotila pero-nospora in „obrala" velike količine pridelka-Nad vinograde se je dve leti pozneje spravila še trtna uš, ki je kmalu opustošila nasade. V d obrih štirih letih so se na Bizeljskem posu*1 li skoraj vsi vinogradi, pa ne samo na BizelJ skem, ampak po vsej Evropi.
Ljudje so nenadoma ostali praznih rok« brez pridelka in brez denarja za najnujnejše-Postopoma se je začela obnova vinogradov * novim pridobivanjem sadik, s cepljenje^ žlahtnih sort na ameriško podlago.
Na Štajerskem je vodil obnovo bizeljs* rojak Ivan Balon, njegov pomočnik pa je b1 prav tako Bizeljanec Ivan Malus. Delo i® hitro steklo in kmetje so dobili brezobrestna posojila na dvajset let. Počasi so si spet opO’ mogli in sc izkopali iz revščine, v katero j'n je pahnila katastrofa s trtno ušjo. 1896 so na Bizeljskem priredili že prvo vinsko razstav in na njej razstavili pridelek iz obnovljeni nasadov. Bizeljanci so namreč med Prvi^| obnovili vinograde na ameriških podlagah, jih trtna uš ni napadala, zato so prišli n razstavo vinorejci iz vse Avstrije in Madza ske.
„Ta veseli del" odkriva torej marsikaj gre kega, pa vendar je z njim povezanih ve J radosti. Spomnimo se samo Prešerna, ki zapel o vinu, da „vtopi vse skrbi, v Potrt prsih up budi." Na sprehodu v preteklost ustavimo le še v slavnostni grajski dvorani ' se ozrimo na fresko z veselo druščino a,nt'ke nega boga Bakha, ki, omamljen od vins trte, oznanja svetu kult vina in vinske OP0^ nosti. V dionizijskem mitu vina, veselja 1 rodovitnosti so slikarji in pesniki črpali navdih za svojo ustvarjalnost, 'n .| vidite, tudi slikar brežiške dvorane ni poz3 na ta motiv.
JOŽICA
TEPPeV
11 BR€ZISK€ PORODNI§NIC€
ZA VEČJO IZOBRAŽENOST
Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto bo tudi v novem šolskem letu pripravil VTsto vpisov v šole za študij ob delu.
V	mariborsko visoko ekonomsko--komercialno šolo bodo vpisovali v petek, 1. septembra, ob 8.30 v prostorih Zavoda v Ulici talcev. V višjo pravno šolo bodo vpisovali dan kasneje ob 10. uri, prijave za osnovno šolo za odrasle bodo sprejemali do 31. avgusta, prav tako prijave za vpis v tečaje angleškega in nemškega jezika.
Pri vpisu v osnovno šolo za odrasle bi se morale izkazati tudi delovne organizacije, zakaj izobrazbena raven delavcev v novomeški občini je zelo nizka.
Zainteresirani dobijo vse informacije v tajništvu Zavoda v Ulici talcev, in sicer vsak dan od 8. do 14. ure.
„EMONA—DOLENJKA NOVO MESTO, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
a)ZA TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO
GASILSKO DRUŠTVO DVOR vabi na tradicionalni piknik
POSLOVODJE
za prodajalno Grič, Mirna na Dol.
Pogoji: poslovodska šola in 5 let prakse v stroki ali šola za prodajalce in 8 let prakse v stroki.
b)	ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. ANALITIKA
2. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
3. VZDRŽEVALCA hladilnih naprav in električne instalacije
ki bo 5. avgusta 1978 na Dvoru pri Žužemberku. Pokrovitelj prireditve je Pivovarna UNION iz Ljubljane. Zabaval vas bo ansambel
NERESNI IZVAJALCI - »Gorjanci" so že ob 20-letnici podjetja sklenili, da bodo v Straži zgradili avtobusno postajo. Veljala b° poldrugi milijon novih dinarjev, uporabljati pa naj bi jo začeli lf pred tremi meseci. Vendar so občani zaradi počasnosti in neodgO" vornega dela izvajalcev (Pionir, tozd Ljubljana) obupali in ne verja' mejo, da bo njihovo postajališče nared do občinskega praznika.
Pogoji:
pod 1.: višja ekonomsko-komercialna šola in 2 leti ustrezne prakse ali ekonomska srednja šola in 5 let ustrezne prakse; pod 2.: višja upravna šola in 1 leto ustrezne prakse ali srednja upravno-administrativna ali ekonomska šola in 3 leta ustrezne prakse;
pod 3.: poklicna šola elektromehanske smeri ali druga ustrezna poklicna šola in 3 leta ustrezne prakse.
Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi. Prijavi naj priložijo kratek življenjepis in dokazila o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah."
VABLJENI!
KOMBI IN MOST
V	mestu ta čas ni človeka, ki bi lahko odgovoril, kdaj bodo slavnostno odpri1 in predali namenu start most. Zato postajajo nekateri lastniki avtomobilov iij motorjev vse boj nestrpni■ Tako je minuli četrtek lastno slavnostno otvoritev mostu (kmalu ga je posnemalo še nekaj motoristov poskrbel voznik zelenega Zastavinega kombija. Kdor želi junaku, ki se je m most upal mvzlic zapori in prometnim znakom prepovedi vožnje čestitati, naj poišče voznika kombija, ki ima registrsko številko NM 311-84.
Razpisna komisija delavskega sveta ISKRA, INDUSTRIJA za avtomatiko TOZD Napajanja Novo mesto, Bršljin 63 n.sub.o
120 dni trdega dela pri sondiranju, študiranju trga, risanju barvnih skic, usklajevanju barv itd. Njegovo delo, ki si ga meščani in tudi turisti z zanimanjem ogledujejo na trgu, so sprejeli predstavniki skupščine, brez pripomb pa so bili tudi pri spomeniškem varstvu.
„Zadnji čas je bil,“ je dejal Pengov, „da ste se Novomeščani ponovno odločili trgu vrniti živopisnost in pokazati bogastvo starega mestnega jedra. Naše delo pri ureditvi trga in kasneje nekaterih stranskih ulic je razpeto med kakovostjo današnjega oblikovanja s pripadajočo svobodo izraza današnje dobe, v celoti pa bo navezano na izročilo preteklosti ter zgodovinske vrednote ob koncu celo poudarilo . .
Pri določanju barv si je Pengov pomagal s sondiranjem. Strokovno se je lotil okoli petnajstih fasad, ki so povedale marsikaj zanimivega. Hiša na Cesti Komandanta Staneta 1 je imela na primer prvo fasadno plast črno-belo, raziskave pa so potrdile, da je bil trg svoje dni barvno pester. Vendar je čas prinesel sivino, s katero so se generacije spoprijateljile. Tudi zato je bil nov barvni poseg za marsikoga zelo drzen.
povedati moram," je nadaljeval Pengov, „da mesto ne bo ,nemško1, kot trdijo nekateri, zakaj ne moremo govoriti o tipiki mestnih barv, lahko le o stilih, in sicer o severnem, južnem, mediteranskem itd. Menda mnoge ta čas zanima moj zaslužek. Naj povem, da bo moj honorar prilagojen ceniku Društva oblikovalcev Slovenije."
Dela na trgu dobro napredujejo, saj so ta čas prebarvali več fasad, kot so pričakovali. Sprva se niso mislili lotiti vseh mestnih hiš, sedaj pa so se pojavili predstavniki nekaterih trgovin, ki želijo, tudi zaradi ugodnih kreditnih pogojev, svoje stavbe ponovno olepšati. Novo obleko bo gotovo dobila tudi Kavarna pa Blagovnica, zainteresirana je tudi Elektrotehna itd. Tone Zbačnik (Novograd) in Silvan Trpin (Samoupravna stanovanjska skupnost) pa sta ob koncu pogovora z Ladom
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO ■ ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z VALVOLINE TECT YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068 22 372 GARANCIJA W«MZA OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
RAZPISUJE:
V	skladu z 28. členom samoupravnega sporazuma o medse bojnih razmerjih v združenem delu prosta dela in naloge
VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— diplomirani pravnik
— tri leta delovnih izkušenj na področju nalog splošnih pravnih zadev
— pasivno znanje enega svetovnega jezika.
— Poleg tega mora kandidat izpolnjevati še naslednje splošne pogoje, določene z zakonom:
— da so njegove moralne, politične ter etične lastnosti v skladu s temelji pravilnih odnosov do socialističnega samoupravljanja
— da je sposoben za vodenje, organiziranje in druge aktivnosti, ki so določene s samoupravnimi splošnimi akti.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov v zaprti kuverti z oznako „Za razpisno komisijo."
Stanovanje zagotovljeno.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Odbor za medsebojna razmerja
V	minulem mesecu se je nekoč naj večji in naj lepši trg na Kranjskem močno pomladiL Namesto razbitih, umazanih in zbledelih fasad pozdravljajo meščane urejena pročelja. Zlasti v začetku del so se občani radi ustavljali pred obnovljenimi hišami, postali za trenutek in »ocenjevali" obnavljanje. Današnji mali anketi so se odzvali štirje občani, ki so povedali:
M iha Burgar, politolog, 35 let; „Staro mestno jedro je že takej v začetku sp±omenilo podobo in tako, kakršno je že sedaj, mi je všeč. Narobe pa bi bilo, če bi ostali le pri .vidnih' fasadah. Prav bi naredili, če bi se takoj, ko bo nared mestna dnevna soba, Glavni trg, lotili še stranskih ulic."
Tone Srebrnjak, telefonist in vratar, 43 let: »Skrajni čas je že bil, da smo se lotili obnavljanja. Moti pa me, da mu je botrovala jesenska stalna konferenca mest Jugoslavije. V nasprotnem najbrž še lep čas ne bi prišli do tako lepega mestnega trga."
Anica Smole, dijakinja, 16 let: »Menim, da pri pleskarja uporabljajo malo preveč žive in neskladne barve. Stari del mesta bi moral biti po mojem malce bolj umirjen. Razumljivo pa je, da mi je trg sedaj veliko bolj všeč, kot mi je bil prej.“
Dr. Tomislav Goranič, zdravnik, 44 let: »O novomeški novosti se pogovarjajo celo v Zagrebu, kjer sicer delam. Nekaj družin je v vaše mesto odpotovalo na izlet, si ogledalo prenovljeni trg in so bile nad njim navdušene. Priznam, tudi manije zdaj staro mestno jedro, ki so sc ga lotili strokovnjaki, neprimerno .bolj všeč."	.
V	času od 20 do 26. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Aš iz Gotne vasi - Mitja, Marija Jakša iz Vapčc vasi - Vanjo, Kristina Vidmar iz Šmihela - Tonija, Jožica Novak iz Gabrja - Mirka, Marica Dular s Senovega - Aleša, Vida Jakše iz Orehovice - Tanjo, Olga Božičnik s Senovega - Nino, Senodija Agovič iz Smole nje vasi -Jasmino, Marna Sepic iz Hudenja -Petra, Sonja Cikič iz Metlike - Igorja, Vesna Knez iz Gornje Straže -/ Dunjo, Cvetka Doles iz Dmovega -Andrejo, Ljubica Ladika iz Metlike
- Dejana, Martina Bobič iz Dobov
- Melito, Mira Tkalec iz Skaljevice
- Stefico, Terezija Zore iz Cužnjc vasi - Branko, Marjeta Slak iz Šjtfi-hela - Boštjana, Marija Plut iz Mačkovca - Matejo, Frida Gorcnc iz Koritnice - Roberta, Anica Pctric iz Gornje Lokvice - Simono, Jožica Maček iz Metlike - Jasminko, Anica Stegne z Zilj - deklico, Ana Verče iz Artmanje vasi - dečka, Berta Škrbina iz Mrtvic - deklico, Milka Bevc iz Biške vasi - dečka, Slavka Grabnar z Malega Kala -deklico, Jožica Rolih iz Velikih Brusnic - deklico. - Čestitamo!
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
PRAVNIKA
Pogoji: diplomirani pravnik s tremi leti prakse v poklicu. Vloge pošljite na gornji naslov. Poseben pogoj je poskusno delo, katerega trajanje je določeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih.
Na podlagi sklepa sveta delegatov v Temeljni organizaciji kooperantov v organizaciji združenega dela MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. DIREKTORJA TOK
2. VODJA HRANILNO—KREDITNE SLUŽBE TOK (ni reelekcija).
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo v zakonu določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. a) visokošolska ali višješolska izobrazba agronomske smeri,
b) 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in poslovanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
c) smisel za organizacijo, koordinacijo in vodenje,
d) moralno-politična neoporečnost, družbenopolitično aktiven delavec;
2. a) višješolska izobrazba ali srednješolska izobrazba,
b) 3 oziroma 10 let delovnih izkušenj v hranilniški, bančni ali finančni službi,
c) da izpolnjujejo pogoje družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril.
ZALOG: ZAPRT MOST
Novomeško KGP Novograd, tozd Komunalne storitve, obvešča občane, da bo zaradi nujnih popravil v četrtek, 3. avgusta, zaprlo most v Zalogu. Novogradovi delavci bodo na mostu delali do 10. avgusta. Obvoz je možen preko Straškega in novega novomeškega mostu.
V času od 23. 7. do 29. 7. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Siranovič iz Samobora - Ano, Jožica Vučanjk iz Sel - dečka, Darinka Skreblinac iz Brdovca - Davorja, Liljana Vehorčič iz Samobora
- Manuelo, Anica Horvat iz Pod-vrha - deklico, Jasmiljka Novak iz Samobora - Željka, A dela Barič iz Nedelja - Suzano, Marija Tuhter iz Sevnice - Ale ša, Branka Teodorovič iz Malega vrlia - dečka, Albina Krošelj iz Pokleka - Ivanko, Rozalija Vovk iz DoL Leskovca - Natašo, Dragica Lalič iz Javorja - Petra, N a-da Vlašič iz Novakov - Heleno, Višnja Ka rad Žič iz Sav. Marofa -deklico, Silva Planinc iz Gor. Leskovca - Marka, Olga Omerzel iz Koprivnice — Tatjano, Ana Ban iz Kostanjeka - Stanka, Vera Vino-vTski-Pcntek iz Strmca - deklico, Ivana Martinec iz Goričkega Žlebca
- Ivano, Marija Pangerčič iz Krškega - Marjana, Marija Horvat iz Samobora - dečka in Marjeta Trbovc iz Sevnice — Spelo. ČESTITAMO!!!
V	tem času so pri nas umrli: Stojs Ana - kmetovalka iz Osredka, stara 67 let; Srpčič Marija - gospodinja iz Mizlave vasi, stara 80 let; Podgoršek Mihael - upokojenec iz Trnja, star 65 le L
Dela in naloge direktorja TOK se razpisujejo za 4 leta.
Prijave na razpis sprejema kadrovska služba DO Mercator Agrokombinata Krško. Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo".
Prijavi je treba priložiti dokazila o izobrazbi in kratek opis dosedanjih del in nalog.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku objavnega roka.
M-	ii
i?SšflSSHBHHHF	Ena	gospa	je	rekla,	da	s®	«.
ŽAGA PONOVNO POD STREMO - Pred letom dni (4. avgusta bolj ,spretni4 prodajalci v y ^ 1977 ob 1. uri) je Novolesovo žago v Soteski zajel hud plamen, katesi pri postaji milice. Le y tako da je požar povzročil za več kot deset milijonov novih dinar- jo v vrečo tri sendviče, v jev &ode. Povsem je zgorela stavba, stroji, transportne naprave, prvem trije koščki ® pra-orodje, veliko kubičnih metrov lesa itd. Na sliki: najstarejša žaga na drugem dva, treji pa je " r Dolenjskem ponovno pod streho.	zen ...
Št. 31 (1512) -3. avgufa
DOLENJSKI LIST
^lisjak lisjaku
J
LEPO - Da so le počitnice, si mislijo tile mladi Brežičani, ko si v družbi prijateljev krajšajo vedno nove zabavne igrice. Četudi kdo med njimi letos ne bo videl morja, ga ne bo saj je tudi doma prijetno. (Foto: Jožica Teppey)
lor sproti zve, največ ve
Hitro in tekoče obveščanje delavcev naj obvezno spremlja nagrajevanje po delu
Ovajanje materialno-ekonomskih spodbud delavcev za boljše go-spodaijenje ima v delovni usmeritvi brežiških sindikatov pomemb-tttesto. V tozdih že prevladuje spoznanje, da dokler delavci gansko ne bodo odvisni od dohodka, ki so ga ustvarili, ni mogoče [ ^akovati od njih večje zavzetosti pri delu in poglobljenega sodega pn urejanju dohodkovnih odnosov pri usklajevanju oseb-skupnih in splošnih interesov.
Zaradi tega občinski svet opozar-5. ^a bodo v tozdih morali ugoditi saml°em p0	razumljivejših
Drtrt°U?raVni	zlasti tistih o
id h°biVanju skupnega prihodka hodl°dka’ 0 razPoreianju čistega do-*a in delitvi osebnih dohodkov.
k ^težnost sprejetih rešitev nagra-anja po delu naj bi v kolektivih joti preverjali in prilagajali nove-položaju. Komisije, ki so akte jj'Povijale, so potemtakem dolžne iaiv naPreJ' Pobudo za prever-Je nagrajevanja po delu pa morajo ^tozdih dajati predvsem komunisti 0, uresničevati sklepe - zadnje Val mS*Ce konference, ki je obravnava vsebinske rešitve nagrajevanja delu. Komunisti, ki delajo v ^ upnih službah, pa si morajo priza-fVati za uveljavljanje svobodne me-JaVe dela s tozdi, kakor tudi za
brežiške vesti
izoblikovanje ustreznih meril za nagrajevanje.
Tovrstna prizadevanja bodo v tozdih ustvarila dobro vzdušje, prepričanje, da morajo vsi dobro delati, če hočejo imeti boljše rezultate. Prav zaradi tega je zelo pomembno interno obveščanje. Delavec mora zvedeti, kolikšen je njegov prispevek
DVODNEVNA ŠOLA ZA DELEGATE
Svet za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL v Brežicah kljub počitnicam ne počiva. Pripravil je program za izobraževanje delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in SIS. To bodo dvodnevni seminarji in se bodo začeli v septembru. Delegatov je okoli tri tisoč, vendar se bo del teh izobraževal tudi v okviru sindikata. Predavateljski aktiv bo imenoval svet za izobraževanje pri SZDL, seminarje pa bo izpeljala delavska univerza.
Nihče naj ne bi bil prikrajšan
Združeno delo za komunalne in krajevne skupnosti — Bojazen, da bodo krajevne skup-'	nosti potegnile krajši konec?
k delovnim uspehom. Sindikat se za-r adi tega zavzema za sprotno informiranost delavcev o rezultatih v t ozdih, v delovhih skupinah in o de- | ležu posameznikov.
J. TEPPEY
NOVO V BREŽICAH
PRIJAZNEJŠI GRAD - Grajsko poslopje je bilo z južne strani močno zaraščeno. Te dni so ga študenti dokončno razkrili. Očistili so okolico in posekali grmovje. Poslej bodo ta del načrtno ozelenili, da ne bo več dajal vtisa zanemarjenosti. Prihodnje leto bo muzej poskrbel še za ureditev zahodne strani, hkrati pa upa, da bo na voljo tudi denar za ureditev ploščadi pred vhodom v grad, ki jo že leta kazijo lesene garale.
PREKUPČEVALCI SO PRAVA NADLOGA - V brežiški občini kupčija z živino na domovih ni nič novega. Nekontrolirani nakupi veljajo predvsem za teleta, pa tudi za drugo živino. Nekateri prekupčevalci so kar „domači” na tem terenu. Zanje je zanimiv zlasti zato, ker je blizu meje s Hrvaško in ker z razliko v plačilu potegnejo navadno daljši konec. Inšpektcija tako trgovino preganja, zato želi več sodelovanja od rejcev.
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so na zadnji seji pred skupščinskimi počitnicami sprejeli osnutek novega samoupravnega sporazuma, ki naj bi določal, kako naj bi se v bodoče financirale novoustanovljena komunalna skupnost in krajevne skupnosti.
Po dosedanjem istemu je prišlo pri komunalnih delih, ki sojih, kar je treba posebej poudariti, vodile in usmerjale krajevne skupnosti, do pravcate revolucije. Vsa obdobja doslej ni bilo storjenega toliko (še tolikokrat opevana elektrifikacija je v primerjavi z navalom na gradnjo vodovodov in asfaltiranje cest malenkost!). Sevniška občina se je s stopnjo 3 odst., kot jih je za krajevne skupnosti namenjalo gospodarstvo, uvrstila v vrh slovenskih občin.
Če bo sprejet nov sporazum, sc bo obremenjenost gospodarstva na | videz zmanjšala, saj v osnutku predlagajo obremenitev le 2 odst. Za - •
razliko od sedanjega sistema bodo morali v prihodnje nakazovati denar ob vsakem dvigu osebnih dohodkov in ne šele ob zaključnem računu.
Doslej se je namreč vse prerado zatikalo; tisti, ki so obveznosti zgledno poravnavah, so tudi že pričeli moledovati, saj so sc izvijali v glavnem vedno eni in isti.
V delegatski razpravi o sedanjem osnutku (sprejet bo v jeseni) ni manjkalo pripomb. Delegacija bo-štanjske krajevne skupnosti bi rada ostala pri trdno določenih razmerjih, saj je vrabec v roki več vreden kot golob na strehi. Vrsta drugih delegacij je nameravala odločno nasprotovati v primeru, če bi v osnutku ostalo določilo, da bi komunalna skupnost imela v sporazu-
ŠE SE KAJ DOBI - Sava že vrsto let ni več za kopanje, tako je umazana. Tistim, ki mislijo, da v taki onesnaženi vodi ne more vzdržati nič živega, tale posnetek: do dveh kilogramov ribjega mesa je prišel v Savi blizu doma v pičle pol ure Darko Senica iz Šmarja.
KS TRŽIŠČE PRAZNUJE
V spomin na 2. avgust 1942, ko so fašisti upepelili vas Malko-vec, 14 vaščanov pa postrelili, slavi krajevna skupnost Tržišče svoj praznik. Tudi tokrat bodo slavje poveličali z delovno zmago: vaščani Pijavic so zgradili nov vodovod. Vsa dela so sami opravili, denarno pa je pomagala tudi železnica. Pohvaliti velja tudi gradbeni odbor in predsednika, saj so prišli do vodovoda v pičlih treh mesecih. Letošnja proslava bo v nedeljo. Ob 14. uri bo otvoritev vodovoda, ob 16. uri pa bo proslava pri malkovški kleti, kjer bo tovariško srečanje borcev. V zabavnem delu popoldneva bodo za urne pete poskrbeli Veseli planšarji.
mu zajamčeno razmerje. V nadaljnjo razpravo gre salomonska rešitev, da bodo morale tako komunalna skupnost kot krajevne skupnosti svoje zahteve plansko utemeljevati
To se lahko sliši povsem v redu: niti krajevne skupnosti niti komunalna skupnost nimata za seboj posebnega aparata, da bi bila lahko katera v boljšem položaju. Nekateri vidijo v komunalni skupnosti le preobleko za sevniško Komunalno-stanovanj-sko podjetje. Kot vse kaže, le ni tako.
Po krajevnih skupnostih in tudi v združenem delu morajo posvetiti vso pozornost delegatom v skupščinah komunalne skupnosti. Če bodo ta razmeija pravšnja, se ni treba bati, da se bo kaj več denarja vrtelo v prazno.
ALFRED ŽELEZNIK
- Mogočni sevni&i grad bo, če izvzamemo radio in gostilno, ostal kar nam lisicam?
— Vse kaže tako. Na stare načrte, na katere je svoje čase pri-1 tisnilo pečat celo spomeni&o varstvo, je leglo že preveč prahu, da bi se nekaterim gospodarstvenikom še dalo brskati po njih. Sicer pa bi bilo po taistih papirjih vse skupaj mogoče postoriti za nekaj milijonov, to pa je za današnji čas vse preskromno. Za nekajkrat več de-naija je lahko postaviti večji grad v ravnini, pa še nov bo!
sinranSKi VKSTKa:
Družbeni dom bodo gradili
Senovem je vse pripravljeno - Delo so zaupali ljubljanskemu podjetju »Pristan"
cijam in sploh prireditvam, na katerih računajo na številčno udeležbo. Poleg tega bo v novi stavbi manjša dvorana za kino predstave in gledališka ter druga gostovanja poklicnih in drugih kulturnih skupin, z nekaj več kot 300 sedeži. Seveda bo v poslopju še nekaj stranskih prostorov in večja kotlovnica, iz katere bodo ogrevali sosednjo šolo.
In če ni sedaj morda še prezgodaj napovedovati zaključek del in vselitev, potem naj zapišemo, da pričakujemo, da bodo Družbeni dom na Senovem slovesno odprli prihodnje leto za dan republike.
Ž. ŠEBEK
k “di na tej strani smo o gradnji Družbenega doma na Senovem UaDVe- at P^li, saj smo spremljali priprave nanjo vse od zamisli *ačet£‘ ^e*co*ik°krat smo se zaradi različnih vzrokov pri napovedih del zmotili, sedaj pa se nikakor ne bomo, če povemo, da so en° *uč“ gradnji prižgali pred dvema dnevoma, to je v torek.
Že
°dbo minu** teden je gradbeni objekt P°mernbni večnamenski ptej . * zadnjič zasedal in uradno ljub]: Slavnemu izvajalcu del, to je yso JDantskemu podjetju „Pristan“, ganje' •*>no dokumentacijo. Odla-vtsti *'t’iet*ca gradnje je bilo v prvi zljgj P0s*edica dokaj zamotanega sNstJa P°trebnih investicijskih ev' saj je bilo treba poenotiti
interese vseh partnerjev, ki so zanje združili svoj denar.
Največji prostor v senovskem Družbenem domu bo športna dvorana, ki bo služila tudi pouku telesne vzgoje domače osnovne šole pa tudi večjim zborovanjem, manifesta-
Krške novice
enj J^ČITKA - Ob doslej zgra-0$ .^gojnovarstveni ustanovi pri (iStt Jia Dalmatina v Krškem so v
Zak:,? so in irrnčili namenu. DO-
V<JJ[U 1» L/ali 11 d Ul lit V JVlOUCill »V T
Zabili 50 J° izročili namenu, po-NetiUtediti okolico. Zamujeno to je&en P°Pravljajo, tako da bo na titaix. *s lepa in uporabna za igranje k°v različnih starosti.
vfi»D° OKTOBRA7 - Menda
legj °bnovo in preureditev kultur-% d?0”13 v Kostanjevici res opra-& . letošnjega krajevnega praz-?«daj naj bi ga slovesno odprli. S	dela	v	dvorani,	kjer
°bn°viti pod in jo na novo klin-?* Zvedeli smo tudi to, da so napravo za predvajanje fil-v lan 0 bodo od prve predsta-j zagotovili tudi boljšo ka-1 Predvajanja filmov.
PROBLEMI! - Krški ob-^ lJ! odbor ZZB NOV ugotavlja, PIecejšnji skrbi, ki so jo v letih posvetili reševanju sta-
- čla
POMOČ KMETOM V KRŠKI OBČINI
Spomladanska pozeba je v krški občini povzročila za 72 milijonov,, dinarjev škode samo v zasebnem sektorju, v družbenem sektorju pa za 14,6 milijona dinarjev. Prizadete so bile številne kmetijske kulture. Da bi omilila posledice pozebe, je občinska skupščina na zadnji seji namenila iz rezerve 300 tisoč dinarjev za kreditiranje kmetov. Denar bo nakazala Agrokombinatu. Ta ga bo dodelil najbolj oškodovanim kmetovalcem kot brezobrestno posojilo za obdobje treh let.
ŠE ENA BRIGADA
Prebivalcem krajevne skupnosti Podbočje bo pri vsem, kar načrtujejo do septembrskega slavja Gorjanskega bataljona, priskočila na pomoč mladinska delovna brigada. Ta bo delala pri razširitvi ceste Gradec - Planina - Novo selo na Gorjancih, kjer bo dobrodošla tudi pomoč tamkajšnjih krajanov. Občinska cestna služba namreč za pravočasno izpeljavo tega načrta nima (lo v oj lastnih delavcev.
problemov svojih članov, odpravili. Po zbranih 'o za finančno pomoč bi lah-da bo treba pomagati za-* J11 se 90 nekdanjim borcem. Ker tijji eas na voljo le okoli 34 starih y>v, je razumljivo, da vsem ne ^ ogli takoj pomagati in da bo '»itj, najprej poskrbeti za najbolj
flC n rim ,»fA
VSE ZA DOM — Mercator v Trebnjem tudi letos ni razočaral kupcev pohištva. Po konkurenčnih cenah so v šolski telovadnici razstavili marsikaj, česar sicer ni mogoče pokazati v trgovini. Konec tedna je bilo mogoče razstavljeno tudi kupiti, če kdo ni naročil še kaj več. Glede na to, da se pohištvo ne kupuje vsak dan, je takšna pouudba marsikomu dobrodošla. (Foto: Železnik)
Za sindikat ni dopusta
V „Dani" predkongresna razprava o usmerjenem izobraževanju — Naloge po skupščini občinske organizacije
GNEČA - Ko je ura dve in ko dopoldanska in najštevilnejša izmena delavcev zapušča tovarne, se tudi ceste v Krškem zapolnijo in kolone vozil krenejo v vse smeri. Na sliki: prometni zamašek na cesti od Kovinarske do savskega mostu. (Foto: Jožica Teppey)
Nekateri v vodstvu občinskega sindikalnega sveta so se bili prvotno zavzemali za to, da izvedejo skupščino ob primernejšem trenutku, kot je bil čas tik pred odpusti. Na kraju so skupščino le izvedli.
Marsikdo ni bil kaj posebno zadovoljen z razpravo na njej, čeprav I je bila sklepčnost zgledna. Po vsej verjetnosti bi več časa za razprave v bazi prineslo bolj dorečene sklepe. Navsezadnje ne kaže podžigati malodušja, zakaj prava predkongresna razprava v sindikatih se šele začenja. Ravno zaradi nje v občinskem vodstvu sindikatov trebanjske občine pravzaprav ne bo mogoče govoriti o dopustniško zaprti pisarni.
Na razgovorih sindikalnih delavcev Dolenjske so določili usmeritve I glede izbire delovnih pristopov za samo predkongresno razpravo. Nemogoče je namreč posvetiti enako
- „Še Mokronajzarji ne morejo pripraviti kmetijcev‘ do tega, da bi jim primaknili kaj za vzdrževanje bivšega zadružnega doma, ko imajo spodaj tako dobro trgovino!"
- „Saj ravno zato! Ko bi bili kmetijci zgoraj in mokronoška društva spodaj, bi že kaj storili za streho, tako pa bodo mokroto, če bi je kaj prišlo skozi luknjasto streho, najprej prestregli vrli Mokronajzarji, ki vedo, kako se taki reči streže. ”
pozornost vsemu, kajti sicer bi to pomenilo razpravo o vsem in — ničemer. Že v tem mesecu načrtujejo poglobljeno razpravo o nalogah in ciljih usmerjenega izobraževanja. Po vsej verjetnosti bo razprava v osnovni organizaciji mirenske DANE. Izvedba pogumnih načrtov tega kolektiva bo v prihodnosti v marsičem odvisna od tesne povezanosti z izobraževalnim sistemom, kar velja seveda tudi za druge. Nemalokrat je bilo v občini slišati pikre na račun zanemarjanja priprav na usmerjeno izobraževanje. Po gradivu za referendum sodeč, nameravajo tudi v tej smeri kreniti naprej z velikimi koraki.
Prav bi bilo, da bi občani in delovni ljudje to usmeritev kar najširše podprli, saj bodo nemajhne naložbe v gospodarstvo te manj razvite občine le na ta način dale tudi pričakovani uspeh.
ALFRED ŽELEZNIK
»Dolenjski listu tribuna bralcev
Iz kraja v kraj
SAMO MLAKA - Trebanjski mladinci so se, očitno, lani zastonj pehali, da bi se imeli kje kopati. Res so odstranili precej mulja s kopališču Temenici pred mestom, dobršen del pa žal pokriva bičevje. V ti stem delu, kjer bi se dalo le s težavo kopati, je nemalo podmerskih rib. Kdor bi se rad kopal blizu doma, to še vedno najlaže stori le v kopalnici.
VSI ZADOVOLJNI - S prodajno razstavo pohištva si ni pomagal le Mercator, temveč tudi trebanjska šola, ki je odstopila telovadnico, za katero poleti ni zanimanja. Če prištejemo k temu zadovoljne kupce, je bil cilj več kot dosežen.
HLADNA BISTRICA - V Šentrupertu navkljub vsej prizadevnosti zeva na mestu, kjer naj bi pri prosvetnem domu bile zapornice, praznina. Očitno ni zanimanja, da bi var\je namestili nekaj novih desk. Sicer pa je bil potok vsaj do nedavnega tudi premrzel za kopanje.
TREBANJSKE NOVICE
JKRŠKI
Rednik
občan
vprašuje
Zamude zaradi letališča
Do kočevskega občinskega praznika bodo nared ceste, križišča in pločniki — Urejeno tudi Kajuhovo naselje
odgovarja
— Zakaj pa je s trimske steze izginilo petmetrsko bruno?
— Spomladi so v Kočevju zaprli rudnik, in ker bistre glave niso za mesto preskrbele kuriva, se bojim, da bo trim steza prav kmalu brez vse lesene opreme...
Streljaj od centra mesta je nastalo pravo gradbišče: delavci zidajo bloke, urejujejo bankine, gradijo križišča, popravljajo kanalizacijo, širijo ceste. Med glavnimi investitorji v letošnjem letu je krajevna skupnost Ko-čevje-mesto, ki je sklenila, da bo skoraj v celoti uresničila zastavljene načrte iz letnega in srednjeročnega načrta o ureditvi mesta.
DROBNE IZ KOČEVJA
SE STANDARD DVIGA? -Kdorkoli te dni zaide v avlo občinske skupščine, lahko s pomočjo oglasne deske zve, da meščani v zadnjem času najraje zgubljajo kolesa.
Nekateri to povezujejo z njihovim osebnim standardom. Sodijo, da se hitro dviga. Občani menda kupujejo avtomobile, za kolesa, ki nenadoma ostanejo brez lastnikov, pa se v mestu ne zmeni nihče.
Ta čas gradbeni stroji pojejo na Tomšičevi ulici. Široka bo 7 m, pločnike bodo zgradili v dolžini 1200 m in uredili javno razsvetljavo na novozgrajenih križiščih naslednjih cest in ulic: Kolodvorska, Tomšičeva, Trata; Tomšičeva, Roška; ter Ljubljanska, Kolodvorska, in sicer pri stavbi občinske skupščine. Urejujejo tudi Tesarsko ulico, magistralno cesto pri občinski skupščini, del Podgorske ceste, odseke na Trati itd.
„Dela potekajo z majhno zamudo," je dejal predsednik izvršnega
sveta krajevne skupnosti Stanc Otoničar, ..predvsem zaradi številnih deževnih dni, nepredvidenih težav (zelo dotrajane kanalizacije in komunalnih vodov...), vse pa naj bi bilo nared do občinskega praznika. Največ težav imamo zaradi pomanjkanja asfalta. Zato tudi nismo ustregli strankam, ki so želele urediti dvorišča in dovozne poti. Asfalt smo sicer naročili, vendar so tudi našega zapeljali na brniško letališče. Počakati moramo še kakšen mesec, nato pa bo črne mase dovolj tudi za nas...“
Otoničar je med drugim povedal, da bodo najbrž še letos uresničili že tri leta staro željo. Uredili bodo območje v Kajuhovem naselju, in sicer z ustrezno kanalizacijo in z zasutjem celotne močvirne površine. Krajevna skupnost ima letos namreč na voljo 10.000 kubičnih metrov nasipnega materiala, kar bo zadostovalo, da bo Kajuhovo naselje dobilo povsem drugačno podobo.
J. P.
PLITVI ŽEP IN LEPOTICE - V občinskem središču so nekateri trdno prepričani, da so kioski samo
zato, da v njih prodajajo zgolj šund literaturo. Ob njej se izza stekel v
vse večjem številu z naslovnih strani laših in tujih revij s prisrčnim nasmehom ponujajo razgaljene lepo-tice.
Čeravno so tuje revije neprimerno dražje, po njih najraje segajo občani s tako imenovanim plitvim žepom: mladi delavci in dijaki.
POZABLJIVE
NATAKARICE
Kaže, da so natakarice kočevske kavarne Zvezda v zadnjem času preveč zaposlene in zavoljo tega. tudi razmišljene. Minuli teden so se v senčnato kavarniško dvorišče usedli trije gostje in naročili kave. Prvi je svojo skodelico dobil po petih minutah, drugi je moral nanjo čakati še pet minut, na tretjega pa so sicer ustrežljive Kočevke pozabile.
PROSPEKT JE LAHKO TUDI OGLEDALO
KRIVA JE RESTAVRACIJA -Kolodvorska ulica je te dni krepko
spremenila podobo. Da je ne spreminja še hitreje, stanovalci te ulice
krivijo — Kolodvorsko restavracijo.
KOČEVSKA
POPRAVILA
Pred kratkim so se delavci lotili popravljanja kanalizacije pri hišah
Pred kratkim se je po Kočevju ne-nadom a v večjem številu pojavil nekakšen turistični vodič, ki so ga najbrž natisnili ob petstoletnici mestnih pravic Kočevja (1971). Tak, kakršen je, turistom ne bi smel priti v roke, zakaj z njegovo pomočjo se gotovo ne bi znašli. Šeškov dom je namreč dodobra spremenil podobo, bistveno drugačno je glavno križišče, na Jasnici že lep čas ni motela itd. V mestu pravijo, da je prospekt »Kočevje in okolica” ogledalo domačih turističnih delavcev.
Bojda je ubij
j — pri delavcih tako priljubljena, da jo obiskujejo, izmenoma seveda, vsake pol ure. Izgovarjajo se na dež. Tudi takrat, ko ga
ni?
okoli Doma kulture in pri stolpičih v začetku Podgorske ulice. Speljali
SEPTEMBRA ZAČETEK GRADNJE
bodo prečne kanale do glavnega popravljenega zbirnega kanala, tako da se ne bo dogajalo, da bi voda in blato zastajala in celo prišla na cesto. Prav tako delavci ne bi smeli pozabiti urediti razrito parcelo pred
KOČEVSKE NOVICE
Domom telesne kulture in pred mlakuže
osnovno šolo in zasipati pod jelkami v Gaju.
A. ARKO
Gradnjo stanovanjskih blokov v Turjaški ulici v Kočevju zlasti težko pričakujejo družine, ki naj bi našle nov dom v enem izmed dvanajstih blokov. Začetek gradnje so že nekajkrat prestavili, stroji pa bodo zagotovo zaropotali čez dober mesec, ko bodo začeli graditi prva dva bloka. Izvajalec del bo Splošno gradbeno podjetje Zidar.
i&C&ŠBb&SC&Č r-M.	m	«9
■ L’-
8skVSr:
''M2*
■ - N	i j/.1’■	■ 0 'š -v *■ a»5p
*' Briti?* 'l-c
- ;	■ ■	*.	-V',	.	•	*	j.	.»i,-•
..	SL*-**'	-	-	-	■	-	*	■	-W	Hgui.
——-	.	-	’	v	*»,«*	^	i• *'v ^	'
VELIKO GRADBIŠČE — Na gradbišču pri osnovni šoK delavci hitijo z delom, da bi bilo čimprej vse pripravljeno za montažo novega centra srednjih šol.
ARHIV TVD NA ODPAD
Celoten arhiv črnomaljski TVD Partizan za zadnjih 23 * je, kot kaže, končal na Koliv*
vem-	.	„,hi'
Ob selitvi občinskega at ^
va v nove prostore je Partizan
nekaj časa ležal na hodnika
občini, potem pa izginil.
plodno društvo v občini t*»
sedaj nima nobenega dokume°
o svojem več kot 20- letnem
lu, prav tako so šla med odp3^:,
tudi vsa priznanja. Se v*.
društvo zahteva, naj se ug°t0 '
kdo je krivec za to.
i-
fs
'•15
'K
Ul
Drugo leto v novi Soli
črnomaljski
DROBIR
Stroški za novi center srednjih šol bodo za 17 milijonov večji od prvotno predvidenih — Slab dotok denarja
Na velikem gradbišču pri osnovni šoli v Novi Loki tečejo dela za novo stavbo centra srednjih šol. Šolska stavba in športna dvorana bosta montažni, gradbeni del pa opravlja črnomaljska DO GOK. Gradbena dela so zaradi slabega vremena in
pomanjkljivih Marlesovih projektov za en mesec v zamudi in
računajo, da bodo lahko začeli montažo čez kakšen mesec.
V Črnomlju poudarjajo, da sedanja zamuda ne bo vplivala na začetek uporabnosti novega centra srednjih šol. Športna dvorana mora biti končana do novega leta, šolsko poslopje pa bo vseljivo aprila prihodnje leto. Predračunska vrednost je 82 milijonov dinarjev, sredstva pa so zagotovljena. Stavba bo imela nekaj več kot 5.000 m2 površine, športna dvorana pa 2.500 kvadratnih metrov. Tako bo novi CSŠ lahko s prejel pod streho 780 dijakov in učencev v gospodarstvu, ki jim bo omogočeno šolanje v najsodobnejših pogojih. Telovadnica bo na voljo tudi sosednji osnovni šoli.
Predračunska vrednost se je od pvotnih 65 milijonov dinarjev povzpela na sedanjih 82 milijonov, ker so se povečali stroški za naknadno
ugotovljena dela, prav tako je v sedanjem predračunu zajeta celotna oprema, v prvem pa je bila v načrtu samo najnujnejša, všteti so stroški za popolno zunanjo ureditev, transformatorsko postajo, prestavitev daljnovoda; kar sedem milijonov bo veljala gradnja obveznega zaklonišča, ki bo merilo 660 m2.
Precejšen problem je zelo neugoden Marlesov kredit - 15 milijonov din - ki ga je bilo treba začeti vračati že ob podpisu pogodbe, in to z 11-odst obrestmi. Prav tako si odgovorni belijo glavo zaradi sredstev po prispevni stopnji, ki bi se morala zbirati pri izobraževalni skupnosti, vendar jih podpisniki ne nakazujejo.
SILVO V MONGOLIJO dolgo pot v Mongolijo se I*. odpravlja Silvo Mihelčič ml.
Ija, da bo nazaj do začetka šol® leta, ljubitelji njegove glasbe rT sprašujejo, če bo vpliv njegoveg3^, tovanja ,.slišen” v njegovih n skladbah.
sti, da se dokončno poruši, ~ Doslej ljudje niso upoštevali Pr°i nih znakov in opozoril in so »J* prepovedi z avtomobili in tr8Jt8t vozili čezenj. Načrt za mostu je sicer narejen, prav ta* ^ imenovan gradbeni odbor, v **| rem so predstavniki z obeh ***£ Kolpe, problem pa je seveda °e
USPEL OBRAMBNI DAN
KONČNO PASJI DNEVI
<oltW
že kazalo, da z letošnjim P.?*?9wij lonce prejšnji jj
V nedeljo, 30. julija, je občinski odbor ZRVS Črnomelj pripravil za brigadirje iz Črmošnjic in kranjske
ne bo nič, je sonce r~s~. pokazalo, da še ni za v staro i začeli so se tako imenovani. dnevi”. To se vidi tudi na kop'
ta bornike, ki taborijo ob Kolpi pri Učakovcih, obrambni dan. S taborniki so se orientacijskega pohoda, na katerem so morah opraviti še vrsto nalog, udeležili tudi njihovi gostje iz Italije. Ekipe so na obrambnem dnevu dosegle dobre rezultate. Popoldne je bilo športno tekmovanje, na katerem so sodelovali poleg tekmovalnih ekip še mladinci iz Uča-kovcev in pripadniki JLA.
ob Kolpi, kamor se zatekajoj
in osvežitve željni ljudje so ,/a svoje” vzeli kopa Podzemlju.
Neprostovoljni mesni post
2e dobrih štirinajst dni so ribniške mesnice skoraj prazne — Glavni krivec za pomanjkanje mesa so — cene
občan	\
vprašuje X ,
O
,Kljuke4 v ribniških prodajalnah mesa so prazne že dobrih štirinajst dni. Gospodinje so zavoljo polmesečnega neprostovoljnega posta vse bolj nestrpne, očitki za pomanjkanje pa v glavnem letijo na Kmetijsko zadrugo.
Ribničanke namreč iz izkušenj dobro vedo, kaj pomeni, če povpraševanje po blagu, ki ga v trgovinah povrh vsega ni, raste. Po tržni logiki se mora cena takemu artiklu, v ribniškem primeru mesu, povečati. In zato so prepričane, da domača zadruga, v občini glavni preskrbovalec z mesom, čaka s polnimi zamrzovalniki na z zakonom dovoljeno podražitev. In kako je v resnici? Na to je odgovoril inž. Mirko Pirc.
»Ugotovili smo, da nastopa ribni-
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
TUJCI V ZAGATI - Kp pridejo inozemci v Ribnico, ne bi verjeli, da so suhorobaiji njega dni toliko kolovratili po svetu. Če pa so, so krošnjarili z zaprtimi očmi. V nasprotnem primeru bi .namreč bolje posnemali severnjake, vsaj pri postavljanju prometnih znakov. Postavili bi jih lahko tja, kamor sodijo.
ška mesna kriza kot po nekakšnem nenapisanem pravilu že vrsto let v poletnih dneh. Najpogosteje zaradi tega, ker imajo kmetje, s katerimi imamo podpisane kooperantske pogodbe za odkup mlade klavne živine, v tem času obilo dela. Letos pa moramo razlog za pomanjkanje iskati tudi drugje. Ribničanke se namreč motijo, ko menijo, da je mesa dovolj. V zadrugi, ki ima pogodbo tudi s kočevsko klavnico, smo si že v juniju prizadevali, da bi preskrbeli dovolj mesa, vendar zaradi .objektivnih1 težav prizadevanja niso rodila sadov.”
Ko je inž. Pirc govoril o .objektivnih* težavah, je imel v mislih kooperante. Ti so namreč dobro poučeni, da živino te dni ponujajo zadrugi pod .proizvodno* ceno. In zaradi tega jo imajo raje v hlevu. Zadruga plača za kilogram žive teže 26 din, kmetje pa menijo, da bi morali dobiti vsaj 30 din. Krmila so se namreč v zadnjem času nekajkrat podražila, meso v mesnicah prav tako, odkupna cena pa stagnira. Potemtakem v ribniškem primeru za mesni post ni kriva zadruga, če se vživimo v kožo kooperantov, ti še manj, pač pa -cena. Tisti hip, ko bo izšel zakon o minimalnih odkupnih cenah, bo najbrž v obeh ribniških in v mesnici v Dolenji vasi mesa dovolj.
Ip
Več štipendij kot štipendistov
Neustrezna kadrovska struktura — Najbolj primanjkuje delavcev z visoko in višjo
\ m /
, \' /medvi
Kadrovska sestava v metliški občini ni zadovoljiva, saj po zadnjih podatkih kar 40 odst. delovnih mest zasedajo ljudje, ki nimajo
ne pride nazaj ali pa ostanejo*^ M
odgovarja
ustrezne šolske izobrazbe. Najbolj
liki le kratek čas. Razlogov z* več, od nagrajevanja, možn<"
Zakaj pa te že nekaj dni tli
J
visoko izobrazbo, saj jc Iti* 3ivuuaj ic m uusiuutc uu vsen UUU9K- *
nih, medtem ko je največ, kar d obrih 63 odst., priučenih delavcev.	neH“s	^bneg«	?
razbe. Najbolj primanjkuje delavcev z višjo in več> nagrajevanja, mozn^ j je teh skupaj le tri odstotke od vseh zaposle- napredovanje in nerešenih s p!r č
v Ribnico?
- V mestu je zmanjkalo mesa, in ker me imajo mnogi v .želodcu*, se bojim, da me ne bi spravili na kljuko. V mesnici, razumljivo ...
SLEMENA 78: PET UDARNIKOV
23. julija se je iz krajevne skupnosti Sv. Gregor vrnila v Ribnico 32-članska brigada Majde Šilc. Mladi iz ribniške občine so delali na lokalni mladinski delovni akciji Slemena 78. Od 2. julija so popravljali in delali na cesti Ortnek - Sv. Gregor. Lokalna brigada, ki jo je vodil Albin Mikulič, je zastavljeni načrt presegla za okoli 40 odstotkov, udarniki pa so postali
Ivan Kos, Vinko Ilc, Mitja Gelze, £o;-
Slavko Mestek in Tanja Požar.
Gospodarske potrebe narekujejo, da morajo v občini do 1980 zaposliti 33 novih delavcev z visoko šolo, 48 z višjo, 172 s srednjo, 270 s poklicno in 320 priučenih delavcev, skupaj torej 845; tako bi v strukturi zaposlenih delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo znašal skoraj 5 odst., delež priučenih pa bi se zmanjšal na okoli 50 odst.; s tem bi se v občini približali republiškim merilom. Uresničevanje tako zastavljenih ciljev pa zahteva takšno štipendijsko politiko, ki bo v skladu z resničnimi potrebami.
Skupaj je sedaj v občini 295 štipendistov, kar je nekaj nad 10 odst. vseh zaposlenih. Samo za šolsko leto 1977/78 so v občini razpisali 67 štipendij, od tega deset na visokih in eno na višji Šoli, 17 na srednji in 39 na poklicni. Kljub temu ugotavljajo, da je sedaj, ko gre plansko obdobje že h koncu, pokritih le polovica pla-
niranih potreb. Na razpis za novo šolsko leto pa se ni prijavilo dovolj' kandidatov, tako da nekaj štipendij, predvsem za študij na višji tekstilni šoli in fakulteti, niso podelili.
Tako rekoč kronični problem v metliški občini je dejstvo, da precej štipendistov po končanem šolanju
turnega in drugega družabne*®^ ljenja, kar vse danes mlad ® pričakuje v kraju, kjer živi.
SPREHOD PO METLIKI
IHi
|H
n
jll
!U
BOJANJA VAS: POPRAVILO VAŠKE HIŠE
MLADINSKA KONFERENCA
V kratkem bo občinska konfercn-
Vaška hiša v Bojanji vasi je edini kraj, kjer se lahko sestajajo vaščani in drugi krajani KS Radoviča. Hiša pa razpada in je nujno potrebna popravila; računajo, da bi to stalo okoli 500 tisočakov, pri čemer poudarjajo, da bi vaščani sami opravili večino del s prostovoljnim delom, vendar bi morala občina prispevati vsaj del sredstev, s čimer bi ljudi spodbudila in jim dala voljo za delo.
NA LETOŠNJEM FESTl^ POPEVK morja in sonca v “,ef‘ sta sodelovala s pesmijo »KaJJ tudi domačina Silvester ^VLiič’ mlajši in tekstopisec Toni Ga»P;a t Iz Pirana se nista vrnila oblo; nagradami, ju je pa zato ožgalo sonce. Je pa prejel za popevko Kam greš, ki jo j* ■ ‘ lepi Janko Ropret, aranžer lob. Za začetek je tudi to nek*J'
JE ČAS KISU H KUMARICO
sjih dni in dopustov. Ljudje
nrnctpon	7afn	fll	R*
iosti prostega časa, zato nl , rIi0S1'. dnega, če se v bloku s solida^oj
ca ZSMS Ribnica pripravila pro gramsko volilno konferenco. N
mm
Najlepši primer slabo kažipota je glavno* križišče. Na-
Na njej
iodo izvolili novo vodstvo. Kandidat za predsednika je dosedanji predsednik Albin Mikulič, sekretar-
mesto proti Kočevju usmerja goste na — Opekarsko cesto.
IEL ŽULJČEK - Člani rala-delovne - bri
ZDRAVSTVENI DOM VSE BOLJ ,RESNIČEN*
ska dela nai bi še naprej opravljal Vojko Štanfelj, izvolili pa bodo tudi
11-člansko predsedstvo. Delegati nfe
kc lokalne delovne brigade a $fc.;Ko so delali v krajevni , sfciiphosti Sv. Gregor, soAob koncu akcrjerizdalr brigadirski bilten ,-,Žulj-ček**'. Najbrž je tudi glasilo, v katerem prevladujejo pesmi dokaz, da • so bili brigadirji na delovišču izred-• . no* pridni. Vsebina „Žuljčka“ se rtahjreč z brigadnimi uspehi ne more primerjati.
REŠETO
Že dolga leta si Ribničani želijo nov. zdravstvepr, dom. Zaradi njega so še odločili tudi za samoprispevek, svoje pa je oziroma bo primaknila, ljubljanska regionalna zdravstvena skupnost. V začetku prihodnjega meseca bo podpisan družbeni dogovor o gradnji doma, z ljubljansko Medicainženiring so podpisali pogodbo o izdelavi tehnične dokumentacije itd. Zdravstveni dom, ki naj bi ga začeli graditi zgodaj spomladi 1979. leta, bo stal ob Vzgojnovar-stvenem zavodu Majde Sile.
bodo na konfereci prejeli poročilo o dosedanjem delu in sprejeli nov delovni program.
PET RIBNIČANOV NA X. KONGRESU i VA v ZSMS
Na volilno-programski konferenci občinske konference ZS1
: ZSMS Ribnica
bodo mladi razpravljali tudi o kandi datih ribniške OK ZSMS za X. kon-
gres ZSMS Slovenije, ki bo ob 12. do 14. oktobra v Novi Gorici. Bržkone bodo v Gorico odpotovali naslednji delegati: Vojko Stanfelj, Stane Mišič, Mirjam Klemenc, Mira Anzeljc in Radomir Živadinovič.
nimi stanovanji prepirajo me MiiC’ samo zato, ker kaplja voda s P ^■ sušečih se na balkonu, na kon. Kreganje je nekaterim fr f pa rekreacija in oddih hkrati. (t>ie pravi pregovor, da ima vsa*0 svoje veselje.	_	»nJA
DELOVNA ORGANIZ^,,, v
duluviva	y
„BETI“ ima svoj počitniški 0 poseči pri Portorožu. Četudi j° J” liko oddaljen od morja, je vl aygU-deset ležišč zavzetih tja do 20; 3,jSte sta. Dopustniki so zadovoljni. .
IncfniVi avtnmnhilnv 03 » vi
brez lastnih avtomobilov r plažo kombi, ki je v Seči tu to.
za
DAVJfc V BELr-K^AJJ%^A ponaša'z'teko Kolpo, samb , ■-
kai ■'**' *
kamp, Veriio vsi Se pa
la’a' b°
odgovornih ust te dni o tem’v
avto kamp drugo leto stoodštou ^ Metliki. Za zamisel se je op®1 ■ liko ljudi in prav bi bilo, da se ^ tanja pretvorijo v dejanje,' m pred * drugoletnim julijem stom.
ve-
POPRAVILO STROJEV - Med tem ko so delavke Kometa na kolektivnem dopustu, bodo vzdrževalci postorili vse, kar je med redno proizvodnjo težje narediti. Ko bo konec dopusta, bodo stroji gladkeje tekli.
metliški tednik
Št. 31 (1512) - 3. avgusta
DOLENJSKI LIST
tELEVIZIJSKI SPORED
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
i? balkansko prvenstvo 5°kih v vodo
£?• Kranj:	BALKANSKO
I J^STVO V PLAVANJU
.“obzornik ,5 Viking viki Mozaik
tošnjcga Pevskega tabora v Šentvidu bodo nastopili: mladinski mešani zbor Šmarje-Sap, moški zbor Ivan Kobal iz Krške vasi, mešani in moški zbor Janez Cigler iz Višnje gore, moški zbor Dobrava iz Škocjana, mešani zbor iz. Šcntlovrenca na Dolenjskem in ženski pevski zbor iz Gabrovke.
19.30 TV DNEVNIK
23.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR
r
i.«5
pEVSKI TABOR 78
J* od devetih reportaž iz le
20.00 JADRANSKA SREČANJA	23.25 POROČILA
21.15 DETEKTIV SHAFT
A
..Vsemogočni" detektiv Shaft se bo tokrat spoprijel z ugrabitelji, ki so odpeljali ženo bančnega direktorja in ga pričeli izsiljevati. Vse seveda ne bo šlo gladko, kajti pri reševanju se Shaft marsikdaj zaplete .. .
22.25 TV DNEVNIK
22.40 KONTRAPUNKT JEHUDI MENUHINA
18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Bistrooki. 18.45 Glasbeni klu-b. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Na dnevnem redu je kultura. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.30 Portreti. 21.50 TV esej. 22.35 Nove knjige.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
Jcsenicc:	-BALKANSKO
W££VO V SKOKIH V VODO
16.55 Kranj:	BALKANSKO
PRVENSTVO V PLAVANJU 18 .20 OBZORNIK 18.30 RAZGLEDI: Bonny. Beauty,
TOREK, 8. VIII.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
18.10 OBZORNIK 18.20 OTROŠKA ODDAJA 18.55 MOC ZBOROVSKEGA ZVOKA: Sem več barti ktero pesem pel Znani verz iz enega naših najlepših ljudskih napevov označuje tematiko sedme oddaje iz cikla Moč zborovskega zvoka, ki se tako zaokroža. Oddajo je tudi tokrat realiziral Zoran Lesič-Vukotič, poleg Komornega zbora RTV Ljubljana
SREDA, 9. VIII.
pod vodstvom M arka Muniha in moškega okteta RTV Ljubljana pa je v oddajo vključen tudi nekdanji APZ pod vodstvom Franceta Marolta, seveda kot arhivski posnetek. 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA: V ŠABONU YANO-MANIJI
Četrta oddaja avtorja Andreja Župančiča nas popelje v Šabono, kakor Yanomaniji imenujejo svoja bivališča. Spremljamo njihov vsakdan, posebno zanimiva pa je njihova iznajdljivost pri izdelovanju loka in puščic.
I©
trgovska hisa maximarket
Ljubljana
18.30 DAVY CROCKETT MISISIPIJU, mladinski film
19.20 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.05 Arosa
NA
20.35 A Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA, nadaljevanka
21.55 GLASBA, TAKŠNA IN
DRUGAČNA
22.40 TV DNEVNIK
17.40 TV turnir v vaterpolu, prenos. 18.45 BRIGADIRSKI TV studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V središču. 20.50 Akcije. 20.55 Test. 21.05 24 ur. 21.15 Znanost. 22.00 Likovna umetnost.
2130 TV DNEVNIK
22.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR
TEH
rl
Daisy, Violet, Geoffrey Morton Tole naštevanje imen pomeni naslov idilične pripovedi o sožitju človeka in živali. Oddajo so posneli znani ljubitelji živali - Angleži.
19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. Vlček - V. P. Borovička: BAJTARJA televizijska nadaljevanka
20.55 NIKOLI V NEDELJO, celovečerni film
Film, delo scenarista in režiserja
Julesa Dassina, je zanimiva komedija, v kateri odkrivamo na eni strani staro, s tradicijo obremenjeno Grčijo, na drugi pa moderno življenje pristanišč in turistov; življenje torej, ki ni tipično samo za grško sodobnost. V tako zastavljeni zgodbi odigrata glavni vlogi Jules Dassin kot turist, ki prihaja odkrivat novosti grške zgodovine, in Melina Mercuri kot prostitutka, toda le čez teden, kajti v nedeljo je spoštovana ženska. Od tod tudi naslov filma, ki je takoj ob svojem nastanku požel val odobravanja, naklonjeni pa mu bili tudi kritiki.
22.25 MUPPET SHOW 22.50 TV DNEVNIK 23.05 625
17.25 Poročila. 17.30 TV koledar.
17.40 Festival otroka v Šibeniku.
18.40 TV novice. 19.30 TV dnevnik. 20.00 A. Dvorak: Rusalka, II. del opere. 21.00 24 ur. 21.20 Feljton. 21.40 Športna sobota.
17.50 OBZORNIK 18.00 NE RAZUMEM ODNOSOV
To so besede, ki jih je zapel deček na svoj 12. rojstni dan. Nič čudnega, saj je bil majhen, ko so ga starši pripeljali v dom v Bjeli, kjer živijo otroci, ki so v večini primerov nezaželeni ugledali svet ali pa so jih starši iz kakšnih drugih razlogov pustih v domu. Avtor oddaje Rajko Cerovič je v glavnem spremljal življenje dveh otrok iz tega doma. Kako je danes z njima, kam ju je pripeljala ta pot polna negotovosti?
ČETRTEK, 10. VIII.
IGRE BREZ MEJA
I©
6. VIII. in.Tf
niaximarket
Ljubljana
5.1$ °R°ClLA
NEDELJSKO JUTRO -^ ‘RI GORE: oktet „Sava“ iz
1 C0\OC Vitezovič: DIMITRIJE
f
v
ju-
# j o)
fr
t
ele
JA
iv
KO" jet-gu' iste n*» : za
'0.$t nadaljevanka ^ki c, NTERJEVO ZLATO, se-
'‘•ŽSgAK.
>2,30 f^TIJSKA ODDAJA 'lon^nOVSKI KOMENTAR
»HeiSS?ClLA‘
popoldan na televiziji:
S)Cl ^ enciklopedija
felu SVET
OT^GROCUA solkansko prvenstvo
''lic H v VODO, posnetek z
'5,2s
Kranj:	BALKANSKO
v t-NSTVo V PLAVANJU,
^ NEDEUEK, 7. VIII.
18.20 PUSTITE BALON, film Ivan Southall je napisal roman Pustite balon, ki predstavlja eno najuspešnejših del v sodobni mladinski literaturi V Avstraliji je bila knjiga vrsto let najbolj priljubljeno otroško čtivo, zato nič čudnega, če so leta 1976 po tej literarni predlogi posneli film. Glavni junak je 12-letni deček, rahlo pohabljen, ki si na vso moč prizadeva, da bi premostil svojo fizičnokrizo in se uveljavil v družini Zgodba se odvija v majhnem avstralskem mestecu in sicer v času 1. svetovne vojne.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Milenko Vučetič:	CRNI
DNEVI, drama v dveh delih
Črni dnevi so dokumentarna dm-ma o dogodkih v Jugoslaviji takoj po prvi svetovni vojni V novo nastali kraljevini SHS se je vse bolj razvijala komunistična stranka Jugoslavije, njeno delovanje se je legaliziralo, stranka pa je imela poslance celo v ustavodajni skupščini Scenarij za beograjsko dramo je napisal Milenko Vučetič, režiral pa Sava Mrmak. Oba sta avtatja uspešnega dokumentarnega cikla Cas zločina, ki gaje ljubljanska televizija že predvajala.
V glavnih vlogah: Milorad Radova-nivič, Peter Božovič, Svetolik Nika-čevič, Peter Kralj in drugi Nadaljevanje in konec drame bo na sporedu prihodnjo nedeljo.
21.25 DELTA DONAVE 22.00 ŠPORTNI PREGLED 2Z 30 TV DNEVNIK 22.45 BALKANSKO PRVENSTVO
V SKOKIH V VODO, reportaža
8.55 Poročila. 9.00 Oddaja za JLA 16.45 Sinjska alka, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dokumentarna oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Celovečerni film.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
19.15 RISANKI 19.30 TV DNEVNIK
20.00 M. Kmecl: BOHINJSKA MINIATURA TV igra
21.15 KULTURNE DIAGONALE
Ljudje in zemlja, po-
'tv
ta-
Hu obzornik
^ britanska enciklope-
.^JJozaik ,i ^ladi za mlade
21.50 TV DNEVNIK
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
17.55 OBZORNIK 18.05 MOZAIK
18.10 L Stravinski: PULCINELLA, balet
18.50 NE PREZRITE: KAJ MORA-
21.35 IZ KONCERTNIH DVORAN: Rimski-Korsakov: ŠEHEREZADA
TA MOŠKI IN ŽENSKA VEDETI OSEBI
Knjiga ginekologa dr. Bogdana Tekavčič a „Kaj mora ženska vedeti o sebi" si je uspešno utrla pot med bralce, saj je letos doživela že peto izdajo, dr. Tekavčič pa ji je dodal še knjigo za moške. V oddaji bo zato govor? o obeh knjigah in problemih, ki jih obravnavata. V oddaji nastopajo tudi bralci, delavci, mimoidoči Oddajo so pripravili Žaro Tušar, Mladen Tomaš, Žarko Lužnik in Vida Zei 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: PREISKAVA O NEOPOREČNEM DRŽAVLJANU
Zgodba filma Preiskava o neoporečnem državljanu je zelo zapletena, osrednja junaka pripovedi pa sta policijski inšpektor in njegova ljubir ca, lepa Avgusta. Toda policijski inšpektor skriva svoj poklic, pri Augusti se predstavi kot „gospod doktor". Ni pa edini ljubimec lepe Avguste, in ko to zve, v navalu jeze svojo ljubico ubije. Toda poklic mu nalaga dolžnost, da odkrije skrivnostnega morilca.
Elio Petri je Gianu Marii Volonte-ju naložil težko nalogo, oseba, ki jo predstavlja, ima namreč dve osebno-
17.40 TV turnir v vaterpolu. 18.45 Popularna glasba. 19.30 TV dnevnik. 2CL00 Športna sreda. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Naši kraji: Djerdap.
sti Filmski zaplet zahteva, da vlogi policijskega inšpektorja prevlada nad vlogo zločinca. Četrtkov film je bil med občinstvom in kritiki dobro sprejet, saj se odlikuje po satiričnem pristopu do razumevanja morale, resnice, zakonov. Film je bil prikazan na prvem beograjskem festu leta 1971. Igrajo: Gian Maria Volon-te, Florinda Bolkan, Gianni San-tuccio.
21.50 JAZZ NA EKRANU: Trio Sam Rivers - II. del 22.20 TV DNEVNIK
18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Čarobno sedlo. 18.45 Vabilo na potovanje, kviz. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Krleža o filmu. 22.30 24 ur. 22.35 Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju - reportaža.
(PRVI RADIJSKI PROGRAM]
PETEK, 4. VIII.
pri orkestru do 18.50 Ne-
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počit-	.
niško popotovanje od strani do stra- razglednice. 20.00 V nedeljo^zvecer. ni. 10.15 Kdaj, kam, kako in po
17.25 TV turnir v vaterpolu, prenos. 18.15 Maček Toša 18.45 Mladi za lnlade. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja — Indirekt 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur. 21.10 Celovečerni film.
čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30. Kmetijski nasveti: ing. Bojan Nendl - Kakšno naj bo govedo rjave pasme? 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica: Sergej Prokofjev - Peter in volk. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in avljaio. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Z opernih odrov. 19.00.Radijski dnevnik. 19.45 Minute z ansamblom Lorka Škober-neta. 20.00 Stop pops 20. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 00.5 do 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 5. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 1.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.20 Lokalne postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.30 Kmetijski nasveti:	ing.	Jelka	Hočevar	-
Karenca pesticidov pri vrtnicah.
13.20 Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Priporočajo vam. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga.
20.00 Sobotna glasbena panorama.
21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 00.5 do 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 6. VIII.
8.07 Radijska igra za otroke: Milni mehurčki. 8.44 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši. .. 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe.
10.30 , Humoreska tega tedna: Pod-limbarski - Pokomo javljam. 11.00 Turistični napotki za nase goste iz tijine. 13.20 Za kmetijske proizva-
jalce. 13.45 Obisk Quincy Jones: 14.05 deljsko popoldne. 19.45 Galsbene ' ‘	—	’eljo	zvei
22.20 Skupni program JP.T - Studio Skopje. 23.05 , Literarni nokturno: Dante - Vita nova. 23.15 Glasbena parada Radenci 78. 00.5 do 4.30 Nočni program.
JRT - Studio Novi Sad. 23.05 Literarni nokturno (Aškerc: Balade). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 do 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 7. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30, Kmetijski nasveti: mag. Tone Zafošnik - Pomen založnega gnojenja v vinogradih. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam. 14.30 Naši
roslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00.
18.05 Izročila tisočletij. 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča. 20.10 Opemi koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev.
23.05 Literarni nokturno (Kristan: Kužne srne). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 8. VIII.
8.08 .Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 , Mladi koncertant. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: Ivan Kranjc - Prevozi čebel na jesensko pašo v Hrvatsko. 13.00 Danes do
13.00.	13.30	Priporočajo vam.
15.00. Dogodki in odmevi. 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00.
18.05 .Poletni sprehodi z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič. 2.00 Slovenska zemBa v pesmi in besedi. 20.30. Radijska igra: Homan - Poročilo o kup v Londonu. 22.20 Skupni program
SREDA, 9. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo majhni zabavni ansambli. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh, 12.30 Kmetijski nasveti: ing. Branko Korber - Obisk pohorskih kmetov v postojnskih gozdovih. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto
17.00 Studio ob
ipoi vrtiljak.
17.00. 18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (A-‘-lvaro: Cas mladosti). 0.05 do 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 10. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.06 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo ... 12.30 Kmetijski nasveti: ing. Tadej Sluga - Priprava nasadov krompirja za strojni izkop. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 16.00 Vrtiljak.
17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Malo glasbenega razvedrila za poletno popoldne. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov.
21.00 Literarni večer. 23.05 Literarni nokturno (Doeblin:	Ob 10-letnici rojstva). 00.05 do 4.30 Nočni program.
U U1111 1
tedensK6le
Četrtek, 3. avgusta — Lidija Petek, 4. avgusta — Dominik Sobota, 5. avgusta - Micka Nedelja, 6. avgusta — Vlasta Ponedeljek, 7. avgusta — Kajetan Torek, 8. avgusta — Janči Sreda, 9. avgusta - Romana Četrtek, 10. avgusta - Lovrenc
BREŽICE: 1.-2. amer. barvni film „Umazana Lady - nori Lcri“
4.-5. afriški barvni film „Črno-
bclo v barvah" 6.-7. hongkonški film „Meč zlatega zmaja" 8. - 9. španski film ..Gangsterjevi diainan ti“
KRŠKO: 2. 8. franc film „Adijo, kifeljc" 3. 8. jugosl. film „Dcps“ 5.
-	6. amer. film ..Doktor Divjak -Bronasti mož" 9. 8. amer. film ,,Lovci na doto"
NOVO MESTO: 4. - 6. franc film ..Harmagcdon" 7. - 8. amer. barvni film ,,Kung-Fu-Zeleni obad" 9. - 10. jugosl. film „Kro-nika nekega zločina"
RIBNICA: 5. - 6. ital. film ,,Rim,mesto nasilja"
SEVNICA: 5. 6. ..Nedolžni ljudje umazanih ro k" 9. 8. ..Izvzeta trupla"
TREBNJE: 5.-6. fantastični film „Dan delfinov"
SLUŽBO ISCE
OPRAVLJAM razna strojepisna dela in usluge. Naslov v upravi lista. (2744/78).
SLUŽBO DOBI
SOBOSLIKARSTVO in PLESKARSTVO IVAN BOBlC, Marjana Kozine 51. Novo mesto, sprejme več vajenccv za soboslikarsko in pleskarsko stroko. Informacije po telefonu 21-115 ali pismeno na gornji naslov.
TRGOVINA ASTRA čevlji, Novo mesto, takoj sprejme dva vajenca. Interesenti naj se zglasijo v trgovini.
STANOVANJA
IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo v mestu ali Bršljinu. Informacije na telefon (068) 23-369 po 14. uri.
SOBO s centralno oddam dvema študentoma. Naslov v upravi lista (2727/78).
ODDAM opremljeno sobo dvema študentoma. Naslov v upravi lista (2738/78).
DEKLE išče stanovanjc v Novem mestu ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Popoldne na telefon 84-929.
ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto išče za zdravnika opremljeno stanovanje, po možnosti garsonjero ali sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe dostavite upravi Zdravstvenega doma Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM najboljšemu ponudniku PZ 125 (prva registracija 1976), žejo dobro ohranjen in stalno ga-ražiran, neregistriran, prevoženih
22.000 km z dodatno opremo. Ogled vozila v nedeljo, 6. 8. 1978, od 7. do 17. ure pri Pavli Bergant, Iglenik pri Veliki Loki 9.
DOBRO ohranjeno Z 101 prodam. Letnik 75, prevoženih 53.000 km. Gostilna Vovko, Ratež, Brusnice.
PRODAM škodo S 100, letnik 1970, registrirano do maja 1979, in kosilnico SEP (7,5 KM) 250 cm3. Cena ugodna. Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem.
PRODAM ami 8, letnik 1970, v voznem stanju, cena 8.000 din, in Ami 6 po delih. Jože Dornik, Kostanjevica na Krki, Gorjanska cesta 12.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1974, Bernik, Pod Trško goro 17, Novo mesto, telefon (068) 22-615 popoldan ali (068)
22-441 dopoldan.
UGODNO prodam renault 12, letnik 1974. Jože Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto.
> • PRODAM avto 126 P, prevoženih
17.000 km. Janez Rifelj, Lešnica
4,	Otočec ob Krki.
PO ZELO ugodni ceni prodam traktor Fcrguson IMT 533 (35 KS), skoraj nov (70 delovnih ur), plug Batuje, brane, jermenico in avtomatično poteznico. Hočevar, Ponikve 23, Studenec nad Sevnico.
ZARADI gradnje prodam volksvva-gen, letnik 74, 1200 J. Naslov v upravi lista (2774/78).
PEUGEOT 104 (1974) prodam ali zamenjam za večji avto. Dol. Toplice 67, telefon 21-563 dopoldne.
PRODAM simco 1100 ali zamenjam , ■ za 126 P in doplačilo. Informacije na telefon (068) 61-564.
PRODAM princa 1000 TTS. Vprašati na telefon 21-723/05 od 7. do 14. ure.
PRODAM osebni avto Zastava 750 L, letnik 1971, registriran do 27. decembra. Alojz Rezelj, Mirna peč 77. (železniška postaja).
PRODAM prikolico za osebni avto. Žabja vas 15, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico 'Ježek (dvojno čiščenje) Mali vrh 8, Mirna peč.
POCENI prodam malo rabljeno traktorsko originalno kosilnico Mertel. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Adamičeva 5, Novo mesto.
PRODAM nov, nerabljen šotor 4 \ 2,20 za 4.500,00 din. Informacije na telefon 76-404.
PRODAM pomivalno korito. Naslov v upravi lista (2772/78).
PRODAM dva dobro ohranjena fotelja in mizo. Pirc, Majde Šilc 2, Novo mesto.
PRODAM električni štedilnik (4 plošče), plinski štedilnik (2 goril.), pomivalno korito in pol-kavč. Šiško, Črnomeli Ločka24.
KUPIM
KUPIM džip v voznem stanju in kadeta za rezevne del. Naslov v upravi lista (2737/78).
PRODAM tovorni avto Magerus ki-per. Jože Cvelbar, Stara vas 2. Škocjan.
PRODAM karamboliran NSU 1200, lahko tudi po delih. Modic, Ra-govska 16, Novo mesto, telefon
23-948.
UGODNO prodam traktor Fcrguson 6,5. Marjan Štefanič, Pristava ob Krki 13, Podbočje.
PRODAM enoosni traktor Agria diescl (7 KM) s priključki. Jože Zagrajšek, Vel. Podlog 49, Lesko-vcc
PRODAM zastavo 101, dec. 1974, registrirano do konca 1978. Rozman, Majde Šilc 7, Novo mesto.
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1974, registrirano do maja 79. Krevs, Črmošnjice 4 a, Stopi-
čc
KMETOVALCI, POZOR! Zaradi prehoda na težje stroje prodam traktor Zctor 2511 s koso. Vse v dobrem stanju, letnik 1970. Jože Rodič, Gor. Kronovo 5, 68222 Otočec Ob Krki.
UGODNO prodam osebni avto VW 1300 tipa 1969, na novo registriran. Ogled vsak dan do 14. ure. Vrtačič, Otočec 58.
'PRODAM
PRODAM sulic hrastove plohe ter peč za centralno kurjavo z dvema radiatorjema. Cesar Ivan, V Brezov log 28.
PRODAMO 5 let starega konja. Juras, Adlcšiči 26.
PRODAM italijansko kombinirko s šestimi operacijami. Anton Berk, Prelesje 27, Šentrupert.
PRODAM košnjo otave (1 ha). Ana Tomič, Loke 10, Straža.
PRODAM mlatilnico na reto in trosila v odličnem stanju Goriška vas
7,	68216 Mirna peč.
PRODAM omaro za dnevno sobo, mizo in stolčke. Hrvatin, Irča vas 31.
PRODAM mlatilnici, eno manjšo, drugo z dvojnim čiščenjem (trosi in reta), še malo rabljena, znamke Vesna. Čampa, Mirna peč, Jelše
2.
GLOBOK otroški voziček prodam po ugodni ceni. Bogdanovič, Majde Šilc 20, Novo mesto, telefon 23-153.
PRODAM globok otroški voziček (nov), športno Rogovo kolo, omaro in klavir. Naslov v upravi lista (2731/78).
UGODNO prodam sobno pohištvo. Pavla Mali, Nad mlini 42, Novo mesto.
UGODNO prodam dnevno sobo. Šerovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM podpornike za šolanje. Ciril Pečjak, Gotna vas 34, Novo mesto.
PRODAM zazidljivo parcelo (pribl. 1800 m2) s komunalno ureditvijo in starejšo hišo. Ogled in cena na samem mestu. Zofija Gerjovič, Dobova 38.
V	KRŠKEM (naselje Narpel) prodam štiri stavbne parcele, in sicer pare. št. 2996/1,	2996/2,
2965/1 in 2965/7 v kat. občini Krško Parcele so zazidalne. Električno omrežje izpeljano pod in nad zemljo. Možen je tudi priključek na vodovodno omrežje.
j. Prevoz možen z vsakim prevoznim sredstvom. Franc Koritnik, Krško, Cesta krških žrtev 77.
PRODAM hišo.z vrtom in podpornike. Popovič, Šegova 13, Novo mesto
PRODAM zidano garažo v Kristanovi, Novo mesto. Ponudbe pod: „ZARADI SELITVE".
PRODAM vinograd, njivo in parcelo za rigolanje v bližini kostanje-viškega gradu. Ogled možen vsak dan pri Jožetu Vidmarju, Pod-strm 4 pri Kostanjevici.
PRODAM pritlično hišo, še ne dograjeno. Informacije od 15. ure dalje vsak dan. Stane Medvešek, Senovo 181.
HIŠO, starejšo, vseljivo, enodružinsko, z vodo in elektriko, prodamo po ugodni ceni na Mirni 47. Informacije: Lidija Berce, Mirna 37. Ogled v soboto 5. 8., 6. 8. in 12.
8.	1978 od 10. ure do 16. ure.
STANOVANJSKO hišo z vrtom, vseljivo takoj, ugodno prodam. Ogled v nedeljo, 6. 8., od 8. do 17. ure. Jože Zupančič, Puščava 22, Mokronog.
rsn/r
LOJZE LEŠNJAK, PAVŠIČEVA 12, Ljubljana, prepovedujem kakršnokoli vožnjo in hojo po moji cesti, vinogradu in ostali parceli v Orešnikah pri Šmarjeti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JUSTINA CVELBAR, Na Loko 1, Novo mesto, prepovedujem hojo in delanje škode pod mojim vinogradom na Vel. Slatniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Mmmm
LJUBLJENI mami, babici in prababici MARIJI MARC iz Mihovega, ki stanuje v Dolenjem Vrhpolju, želijo za 81. rojstni dan in god še mnogo srečnih in zdravih let njeni otroci z družinami, 19 vnukov in 10 pravnukov pa jo pozdravlja in poljublja.
MAJDI in JOŽETU ZUPANČIČ mnogo sreče na njuni skupni življenjski poti. Cesarjevi iz Brezovega loga.
jcn*
Učenci in kolektiv Posebne šole Novo mesto se iskreno zahvaljujemo tov. KARMEN STRAJNAR, Nad mlini 27, Novo mesto, za 1.000,00 din, ki jih je poslala tukajšnji Šoli namesto venca pokojnemu svaku Miletu Strajnarju.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
IŠČEM delavca za manjše popravilo strehe v Novem mestu. (Je nizko.) Naslov v upravi lista.
UPOKOJENEC, vdovec, 70/172, mlajšega videza, prijetne zunanjosti, zdrav, brez obveznosti, s
750.000	starih din mesečnega dohodka, večjim zneskom prihrankov in lastnim stanovanjem iščem simpatično družico, staro nad 50 let. V poštev pridejo tudi žene iz lepih kmetov v ravnini. Ponudbe s sliko pošljite na upravo Dolenjskega lista, Novo mesto, pod šifro: „RESNOIN POŠTENO"
ZA DRUŽABNICO in pomoč v gospodinjstvu starejši ženski v Novem mestu nudim stanovanje, hrano in denarno plačilo. Naslov v upravi lista (2745/78).
[^OBVESTILA ■
CENJENE goste obveščamo, da bo od 1. do 15. avgusta 78 gostišče „HENČKOV DOM" zaprto.
GOSTILNA IN PRENOČIŠČA -DADOVINAC NIKO Metlika tel.: 77-255
— domača kuhinja
— odojki in jagenjčki na ražnju
— belokranjska vina
— pokrita letna terasa
— ogrevane sobe
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob nenadni, bridki in nad vse boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, sina in brata
MIHA OŽBALTA
iz Žužemberka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja ter nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Titovim zavodom Litostroj, stanovalcem stanovanjskega bloka I, govorniku Stanetu Kocjanu, godbi Litostroj, družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti ZB, NOV, ZRVS Žužemberk, ZSMS Žužemberk in Dvor, gasilskim društvom Žužemberk, Dvor, Reber, Šmihel pri Žužemberku, Lovski družini in pevcem iz Žužemberka Hvala tudi podjetjem IMVNovo mesto, KS Žužemberk, Novograd-Vodovod in kanalizacija Novo mesto ter Iskra Žužemberk. Hvala govornikoma Francu Jarcu in Jožetu Kocmurju za poslovilne besede ter organizatorjem Ludviku Marinču, Janezu Glilti, Ljubiši Doroviču Antonu Kranjcu.
Žalujoči: žena Francka, sinova Dušan z družino, Marjan s Sonjo, hčerka Mihaela oče Miha, brata Jože z ženo, Lojz z družino, sestra Milka z družino in drugo
sorodstvo
ZAHVALA
V	77. letu starosti nas je zapustil* naša draga mama, stara mama, P®' babica in sestra
MARIJA^
ŠTEFANIČ
iz Gor. Lokvice
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane vencem cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti & sosedom za pomoč v težkih dneh Za poslovilne bese-de, izgovorjene ob hiši žalosti, se zahvaljujemo Marij1 Nemanič, ob odprtem grobu pa Martini Fir, župniku za opravljeni obred ter godbi na pihala iz Metlike & izvajanje žalostink. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin.
Žalujoči: Mavricij, Micka, Anica, Jože in Franc z dfl*’ žinam i ter drugo sorodstvo Dutovlje, Kamnik, Rosalnice,
Lok vica, Črnomelj
V	SPOMIN
29. julija je minilo leto dni, smo z žalostjo v srcu mnogo zgodaj pokopali našega ljubljene?3 sina, brata in strica
DARKA ; MARKOVIČA
Štefan 16 pri Trebnjem
Ob tej žalostni obletnici se ponovno zahvaljujem0 vsem, ki ste z nami žalovali in nam pomagali. Posebfl® zahvala trebanjskim gasilcem in uslužbencem PTT, P so izkazali počastitev ob njegovi nesrečni smrti.
Užaloščeni starši, brata in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame intcte
BERTE ] JERŠE
iz Trebče vasi
■ •	jHm
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so sočustv0 vali z nami v teh najhujših trenutkih. Zahvaljujemo se vse1’’ vaščanom za nesebično pomoč, vsem, ki so ji darovali ven0® in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Kocutaflu za pomoč in lajšanje bolečin, tov. Ivanu Božiču za poslovil11® besede, pevskemu zboru iz Žužemberka, ,,lskri“ ŽužejnbeI. za podarjene vence in župniku iz Dobrniča za opravljel)j. obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu posprefl”*1 na njeni zadnji po tl
Žalujoči: hči Ivanka in sin Ivan z družinama.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference “jc* Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pre
nik: Slavko Lubšina.
uie°
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni go-nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Prilog®'Jstja, jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago *Vpji-Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednico loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje,
Klinc.	0{-
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din — Letna n nina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej| a inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. uS^un: druga valuta v tej vrednosti) - Devizni 1 52100-620-107-32000-009-8-9.	|o£eni
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na d°* prvi strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm " jn& strani 250 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka n eviica beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do p* Zil cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretar« .^j informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za D°1C 1 list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem . jHca 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, .gj
,frxr> (t\C TO C(\C	nnrflVC!
rokop
prelom: ČŽP Dolenjski list, Novo mesto ska pravica, Ljubljana.
Barvni filmi in tisk
Lj”d'
221
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1512) - 3. avgus”
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, biata in strica	,
ALOJZA HROVATA
iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili ' sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni SOb Novo roesto, oddelku za LO, žilnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za oskrbo in lajšanje bolečin, sosedom Golob, Lesjak in Gorenc in duhovniku in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica z družino, sinova Tone in Lojze z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi, predobri mož, ata in brat
GABRIJEL BERKOPEC
iz Rumanje vasi 17
Ob tem strašnem in nenadnem udarcu usode se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni DO TOZD TVP Novoles za organizacijo pogreba, GD Vavta vas, godbenikom, predvsem pa govornikom tov. Jožetu Drobniču za tople besede pri domači hiši ter tov. Tavčarju in tov. Zupančiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. DO TOZD TVP Novo-lesu, GD Vavta vas ter pljučnemu oddelku novomeške bolnišnice se zahvaljujemo za podaijene vence in cvetje ter še posebej DO TOZD TVP Novoles za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Prav vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala!
Žalujoči: neutolažljiva žena Pepca, sin Jelko, hčerka Jožica, brata Ivan in Alojz z družino, mati in oče ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po kratki, toda hudi zahbrtni bolezni nas je 24. julija v 60. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
SRECKO-NIKOLA MAGNIK
oficir JLA v pokoju iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Vojne bolnišnice M oste-Ljubljana, organizaciji ZB, tovarišu Taborskemu in Cijanu, govornikoma, delovnemu kolektivu SOb Novo mesto - davčni upravi, kolektivu TPP Novoles, garniziji Novo mesto in Cerklje, pevcem in godbenikom ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Dana, sinova Vlado in Vedran z družino in drugo sorodstvo Novo mesto, 26. julija 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata, starega ata, brata, svaka in strička
LUDVIKA ARKA
borca NOV od leta 1942 —
Notranjskega odreda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, osnovni organizaciji ZK Dvor ter za
upokojencev Dvor za govor ob odprtem grobu, tov. Božiču, kot tudi pevcem, godbi in g. župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu za prevoz ter nosilcem praporov. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tov. Miru Vovku za vso skrb in organizacijo.
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hčerka Irena z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše drage mame
ANE VRBANEC
iz Učakovcev 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so poklonili vence in cvetje, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti, ravno tako župniku za opravljeni obred. Posebna hvala doktorju, kiji je med prevozom v bolnišnico skrbno nudil pomoč.
Žalujoče: hčere z diužinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče
VINKO VRABEC
iz Martinje vasi pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so iskreno sočustvovali z nami, mu podarili vence ter cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Jožetu Lovšetu, Vinku Kosu, Danielu Hočevarju, Leopoldu Arku in Francki Knez, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se govornikoma pri odprtem grobu tov. Alojzu Jevnikar-ju, tov. Jožetu Jeriču, organizaciji Zveze borcev Mokronog, OZD Trimo Trebnje, pevskemu, zboru in godbi na pihala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
dolgi bolezni nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra in teta
ALOJZIJA ZAJC
iz Šalke vasi pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki 80 naro kakorkoli pomagali, ji darovali vence in cvetje ter nam ttrekli sožalje in spremili pokojnico k zadnjem počitku. Se Posebej se zahvaljujemo pevkam „Noneta“, ing. Stanetu "tonji za poslovilne besede ob odprtem grobu, di. Božidarju Tomiču za ves trud v času bolezni "sem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: otroci Lojzka in Mid z družinami, sin Tone z družino in sin Stanko ter bratje in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi, tragični izgubi mojega ljubega moža, očeta, sina, brata in strica
ANTONA
DRAGOVANA
iz DoL Lokvice 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja in podaijene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo GD Lokvica, metliški godbi, „Beti“ Metlika in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Katica, sinova Anton in Branko, mama, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega moža in očeta
ANTONA
BORSETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in vence, znancem, sorodnikom, posebno še družinama Luzar. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija in sin Stanko z družino
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIII
Zofka kveder N A KMETIH
13
ud'
.Strmela je in obstala. Vse to ji je bilo tako ^ J®* Se nikdar ni videla kaj enakega. Skoraj, 8 j° je bilo strah med vsem tem orožjem.
: Neki pes je jezno zarenčal. Pogledala je tja /1 zagledala Reicha, ki je ležal na eni od zof, £ so stale ob steni. Pesje sedel pred njim. Bil bolj v temi, zato ga ni opazila takoj. Tudi l11 je ni videl, ker je bil obrnjen od nje in njeni ®raki na mekhki preprogi niso povzročali kakega šuma.
Zdaj se je nevoljno okrenil.
»Kdo pa je že spet? “je zarenčal jezno. Menil je, da je kaka delavka, ki mu ima kaj l ^naniti. Toda v istem hipu je spoznal Pav-°včevko.
»V-i-i-i? “
. Skočil je kvišku, sunil psa v stran in v tem teiutkuje stal pred njo.
Prestrašila se ga je.
Bil je oblečen v kratke športne hlače do kolen, v črne nogavice, moderne rumene čiž-me in tenko športno srajco. Nek mamljiv duh finega mila in prijetne svežosti je vel od nejga.
Bil je v zadregi Kri mu je šinila v lice, oči so se mu svetile, roke nervozno podrhtavale
„Kaj ste ..kako..., kaj bi radi? “ je vpraševal s težavo.
Nekaj m uje odgovorila, a je ni slišal. Gledal jo je pijano. Njen obraz je bil lep in živahen. Temna kmetska ruta je še večala njegovo sve žost Njena oprava se je tesno oprijemala polnega života, prsi so se ji razburjeno dvigale, v očeh se ji je bleščal nek moker odsev. Dotaknil se je nehote njene mehke, vroče roke ki pa mu jo je hitro umaknila.
Počasi se je spet zavedel in se, še vedno tresoč se, obrnil proti stranskim vratom.
„Karsem pojte!“
Premikala se je kakor stroj. Neka težka, nenavadna omotica se je je polaščala.
Stopila sta v sobo. Bila je majhna in natlačena raznih stvari, ki so spominjale na lov. Na stenah so visele v preprostih lesenih okviijih razne lovske slike. Nad nizko zofo je krila steno bogata garnitura orožja, nad majhno omarico za knjige je razpenjal krasen, nagačen orel svoje peruti. Na tleh so ležale razne živalske kože. Nasproti vhodu so bila še ena vrata. Ker so bila odprta, se je videlo, da vodijo v bogato opremljeno spalnico.
„Sedite,“ je dejal, ko sta vstopila, in porinil majhen naslanjač prednjo.
Sedla je brez volje, neka sanjava utrujenost jo je oklepala nepremagljivo.
Vse misli so zbežale in skoraj ni vedela, zakaj in kako je prišla le-sem.
Reich je sedel nasproti njej. Se nikdar mu ni bilo tako čudno. Jezik mu je bil težak, vsi udje kakor mrtvi.
„Kaj ste prišli? “ je spregovoril težko.
„Nekaj..jaz ne vem..., tisti dolg.. ne zamerite..., prosila bi vas...“
Oblival jo je pot Nič ji ni hotelo priti na pamet! Zastonj je iskala besed. S trudom je odpirala usta, a lastne besede soji tuje in neu-mljivo donele v ušesih. Ta dišeči zrak ji je zastavljal dihanje
. Popravila si je ruto. Vse jo je tiščalo, v glavi ji je postajalo čimdalje bolj vroče. S strahom je sedela na naslanjaču, menila je, da se mora zdaj pa zdaj udreti v kak globok prepad.
„Zaradi dolga ste prišli? “ je dejal Reich brez naglasa. Niti vedel ni, kaj govori. Samo gledal jo je. Tisti njen sveži, polni obraz in one prsi, ki so se dvigale tako nemirno!
Čutila je njegove poglede in postajala je vedno bolj zmedena. Spomnila se je moža in onega neprijetnega, smrdečega diha, ki se ji je tako gnusil.
„Zaradi dolga, kajne? “ je vprašal Reich še enkrat, ker mu ni odgovorila.
„Da, da,“ je pritrdila samogibno in šumenje v glavi seje večalo.
Pogledala ga je in njegov beli, a vendar močni moški vrat se ji je čudno upalil v misli.
Podprl si je glavo in pri tem se mu je odpela srajca v zapestju, da se je videla njegova bela, polna roka.
Pogledala jo je s čudom. Vsi vaški moški so imeli tako koščene, grdo žilave roke, a ta roka je bila videti tako mehka in nežna.
Spomnila se je spet, po kaj je prišla. Skušala je zbrati svoje misli.
A nikakor ni šlo.
Vse se ji je mešalo In on jo je gledal tako žgoče lačno!
Čudila se je, da tako mimo sedi njej nasproti.
„Pa prositi moram, prositi!14 ji je znova šinilo v misli.
Vstala je. Če prosi, vendar ne more sedeti!
To ne gre!
S težavo se je držala pokonci. Noge so se ji tresle v kolenih.
„Gospod, gospod ... Sestro imate in mater in...
Ali kaj že, kaj? !
Nič ni vedela.
V glavi ji je šumelo, daje komaj slišala svoj lastni glas.	I
Začela je znova.
„Gospod, otroka imam, veste in ...“
In zdaj spet ni vedela dalje
Kaj je še hotela reči?
Spomnila se je, da se mora zbrati
„In moža imam moža,“ je pristavila s težavo.
Znova se je je polotila vroča, opojna omotica.
Sedla je.
„Moža imam, ‘ je ponavljala še enkrat in ob tem so jo zaboleli vsi udarci, s katerimi jo je trpinčil prejšnji večer.
Namrgodila se je.
Ha, ha, tak mož!
Pogledala je kvišku.
Tiste oči so se ji bližale.
Zdaj je bil pri njej, zdaj jo je objel.
Zatrepetala je, vsa kri ji je buhnila v lice. Oči so se ji svetile. Topo je jecljala.
„Ne, ne! Vaša mati in sestra...!“
Ni je slišal.
msm
DOLENJSKI LIST
/O
23
!
»Odvetnik” gospodinjam
Možje neštetokrat tarnamo nad ženami, ki se nezadovoljne vračajo iz novomeških trgovin, lokalov, tržnice. Čemernost pripisujemo njihovim muham. Toda ura ali dve razgovora z nekom, ki ima za seboj celih trideset let staža tržnega inšpektorja, ki je med prvimi v Novem mestu ugriznil v to nemalokrat kislo jabolko, docela spremeni mišljenje. Za 30-letno požrtvovalno delo v vrstah novomeškkih tržnih inšpektorjev je Alojz Tešar pred kratkim dobil priznanje republiškega komiteja za tržišče in cene, še prej pa priznanje sekretariata za gospodarstvo SRS. Hudomušno pripomni:, priznanje so mi s svojim delom pisali trgovci. “
Vse mogoči zapleti in razpleti s tržnico pa cene in založenost niso edini napisali „trgovske“ zgodovine Novega mesta in Dolenjske. Ko je Alojz Tešar še pred tridesetimi leti stopil v sedanjo službo iz pokrajinskega ljudskega odbora, se je pričela njegova beležnica polniti.
„Sprva kot inšpektor za cene in kasneje kot trgovinski sem spoznal pestrost poklica. Srečevali smo se s številnimi poneverbami in utajami, blago je bilo neprimerne kvalitetne, tako da smo ga letno izločili tudi v vrednosti petdesetih milijonov dinarjev (takratne vrednosti denarja). Kmalu se nas je prijel vzdevek ene najmočnejših inšpekcij v Sloveniji. “
In danes? Alojz Tešar se pridruži besedam novomeških gospodinj:
Jlajvečje težave povzročajo živila. Kruha ob sobotah in dnevih pred prazniki velikokrat zmanjka, žemlje so iz dneva v dan manjše in
tudi neestetsko oblikovane, kvaliteta črnega kruha se slabša. Rešitve? Zakaj podjetje za preskrbo ne bi ustanovilo lastnega rizičnega sklada, če se boji za prodajo, ali pa bi pustili ljubljanskemu ,Zitu‘, da ustanovi svojo prodajalno skupnost.“
Kar pa se kvalitete kruha in žemelj tiče, pekom dobronameren nasvet in opozorilo, kajti ni še minilo leto, kar je po Tešarjevi „za-slugi“ romalo s prodajalnih pultov preko 700 žemelj.
Poštenosti sta Alojza Tešar ja, ki je že krepko zakoračil v šesto desetletje življenja, v mladosti učila oče, ki je bil strojevodja, in mati gospodinja. Kajti skušnjav v takšnem poklicu je veliko.
„Zgodi se, da v trgovini kupiš meso, pa ti ga nočejo zaračunati, češ boš že odslužil dolg. Toda podkupovanja pri nas ni, večina ljudi to dobro ve. Popustiš enemu, že dolguješ drugemu. Smo v službi zakonov in predpisov. “
Alojz Tešar nerad govori o sebi, besede so namenjene poklicu, ki mu je dal najplodnejša leta svojega življenja. Komajda izveš od njega, da se je rodil v Ljubljani, tik pred vojno s starši prišel v Novo mesto, da je bil 1943. leta ranjen ob eksploziji mine, medtem ko je njegovega soseda ubilo, že roka ponovno seže po beležki.
„Skorajda bi pozabil. Pišemo in govorimo, da je novomeška tržnica med najdražjimi pri nas, premalo pa gledamo pod roke trgovcem, ki nas spretno goljufajo. Naša vrata so odprta tudi popoldne, ko prodajalci marsikatero jutranjo ceno zaradi slabše konkurence popravijo. Navzgor seveda!"
BOJAN BUD JA
»Republiški inšpektor” za zapahi
Za Metodijo Nikovskega, ki se je letošnjega aprila prelivil v republiškega inšpektorja za promet, je bilo na avtobusni postaji dovolj dela — ..Posredoval" tudi na tržnici —
Preiskovalcem zanikal dejanja
Zares nenavadna in nevsakdanja je zamisel, ki se je letošnjo pomlad porodila v glavi 29-letnega Metodija Nikovskega z Gornjega Karteljeva, po rodu Makedonca. Po vsej verjetnosti mu je bilo dovolj dolgočasne vsakodnevne vožnje na delo v Ljubljano, pa se je meni nič tebi nič odločil zaigrati vlogo republiškega inšpektorja za promet. Res, da se bo njegova igra končala pred senatom novomeškega okrožnega sodišča (ovadba miličnikov je te dni romala v pisarno javnega tožilstva), vendar ima zgodba poleg obilice humorja tudi nekaj vzrokov za resno razmišljanje.
Metodije se je cela tri leta
vozil na delo v Ljubljano, nakar mu je letošnjega marca vsakodnevno cijazenje presedlo. S prometno tablico pod pazduho je vse pogosteje pričel obiskovati novomeško avtobusno postajo. Za ..republiškega prometnega inšpektorja" je bilo poslej dela čez glavo. Kontroliral je avtobuse, voznike, osebje, v svojo vlogo pa se je vživel tako, da so šoferji in tudi službujoči pri ..Gorjancih" brez razmišljanja upoštevali njegove odredbe. S svojo ..vestnostjo" je včasih celo pretiraval in tako je nekega marčevskega dopoldneva ugotovil, da je v avtobusu podjetja SAP Ljubljana, ki vozi na progi Novo mesto—Brežice, več potnikov, kot jih dovoljujejo predpisi. Posledica:	..republiški
inšpektor" je šoferju prepovedal nadaljnjo vožnjo, in šele ko so na pomoč priskočili ..Gorjanci" z dodatnim avtobusom, je dal dovoljenje za odhod. Verjetno je odveč zapisati, daje tako v voznem redu nastala več kot enourna zamuda. Takšnih in podobnih posredovanj je Metodije opravil še nič koliko, zamude avtobusov pa so se kopičile. Da bi se jim izognil, je sklenil posredovati kar v prometni pisarni „Gorjan-cev" na avtobusnem postajališču. Negodovanje šoferjev in
službujočih pri ..Gorjancih" je raslo iz dneva v dan, „vroče“ pa je postalo takrat, ko si je domnevnega inšpektorja podrobneje ogledal še direktor tozda Avtobusni promet Gorjanci. Metodije jo je zato iz avtobusne postaje popihal na novomeško tržnico. Prelevil se je v republiškega tržnega inšpektorja.
V začetku aprila se je upravniku novomeške tržnice predstavil z rjavim kartončkom (vrag vedi, kje je izvedel, da takšne nosijo pravi inšpektorji).
Z delom seveda ni odlašal, najbolj pa ga je zanimalo, kako da so se prodajalci sadja in zelenjave iz južnih republik ponovno znašli na tržnici, ko je vendar nekje prebral, da sojih od tam izgnali. Prodajalce je podrobno izprašal, v kakšnem odnosu so z občinskimi možmi in ali jih ti še ,.nadlegujejo", v.primeru morebitnih sporov pa jim je obljubil tudi pomoč in svoje posredovanje. Žal pa so ga v njegovi ,,plemenitosti" zmotili novomeški kriminalisti.
..Republiški inšpektor" se je tako znašel za zapahi, svoja dejanja pa, navzlic temu da so mu jih nekateri občani šteli celo v dobro, vztrajno zanika.
B. BUDJA
I
Od 1
KAMERA ODKRIVA '
Evropi vozijo po levi sam0 tradicijo zaverovani preb«1 (	~
Velike Britanije, drugje P* jer D udeleženci v prometu drie ne. Kolesar, ki je po levi ^r;
--- -.niča N*
P'
“ksti
pločniku krenil iz središč* j, vega mesta proti BršljiO0^ j„ ^
Anglež, ampak naše gore . prometna pravila pa so mu , poj^ brž španska vas ali mu je N0Vr francosko vseeno!
Nevaren ples z medvedko
Nevarno srečanje medvedke in semiškega logarja sebnost in pogum sta ga rešila iz nevarnega objerfl*
GOBJA RADOVEDNOST" -12-letna Andreja iz Novega mesta je bila v nedeljo nemalo presenečena, ko je v gozdu nad Malim Slatnikom našla „dvoj-no“ gobo. Manjšo je očitno hudo zanimal zunanji svet, pa je zaradi boljšega razgleda ..splezala" jurčku na klobuk. (Foto: M. Bauer)
Senčnati gozdovi vabijo v svoj objem gobarje in ljubitelje narave, ki pa največkrat ne pomislijo na nevarnosti gozda. V premislek naj jim bo dogodek, ki se je nedolgo tega pripetil blizu Rožnega dola pri Semiču.
Semiški logar in lovec Stane Mau-sar se je proti večeru vračal čez ste-ljnice proti Rožnemu dolu. Puško je imel na rami. Iznenada ga je nekaj udarilo po puški, da je odletela daleč proč. Mausar se je znašel v nevarnem medvedkinem objemu. Kot za šalo je zverina trgala trpežni lovski suknjič in lovec je bil kmalu okrvavljen.
„Šlo je za življenje," je kasneje povedal Stane Mausar. ..Tulila je medvedka, pa tudi jaz. Ne vem, kdo je bil glasnejši."
Na srečo je imel napadeni lovec pri sebi lovski nož. Poskušal je z
njim prekiniti necnakoprav-^ boj, a rahle rane so medvedk« ^
ra7hp.«np|p Rp£il on ciincK r :•
[Vfl* ^
ovc
Vi
J? 5 roža, Sez W Hi nik
Muhi
razbesnele. Rešil ga
sunek
medvedkinemu gobcu. Kaže
it?
M
šele ta sunek spametoval • ai do ubodu v trobec ie
Takoj po ubodu v gobec je ka zavila in odracala v Mausar
od ran in strahu. Sele čez ca*^,f ci šli po sledi napadalne zveri# niso našli. Najverjetneje se je **
si nekaj dni ni opol“^ strahu. Sele čez čas*0 >
la globoko v kočevske gozdoV&ijj ur nFRO*
FRANC DER
Na črno ustrelil 47 srnjakov
V boju s krivolovci so ribniški miličniki v zadnjem času dosegli lepe uspehe in pojasnili
skrivnostne strele
Lovci trdijo, da je s krivolovom tako kot s kartami. Ko človeka .zagrabi', zgubi glavo. In nori. Na škodo narave, lovskih družin in konec koncev tudi v svojo škodo. Da je to res, lahko potrdijo tudi miličniki ribniške postaje milice, ki imajo v zadnjem času s krivolovci vse več dela.
..Dasiravno se krivolovci zavedajo, kakšne kazni jih čakajo," je pred kratkim dejal komandir PM Ribnica Ivan Gradič, „se protizakonitemu lovu ne morejo odreči. In prav zato se na lov dobro pripravijo, tako da jih je zelo težko dobiti. Zato se moramo povezati z občani, člani lovskih družin, gozdarji itd. V nasprotnem primeru storilca skoraj ni moč dobiti, zakaj dokazati, daje nekdo na nedovoljen način ustrelil srnjaka, jelena itd., je skoraj nemogoče ...
Enega od najbolj sumljivih krivo-lovcev so ribniški fantje v modrem ujeli na osnovi pismenega obvestila. Nekdo je med Starim in Novim kotom opazil wartburg-karavan, in ker se mu je vozilo zdelo sumljivo, je zapisal njegovo registrsko številko.
OD 1. avgusta DO 9. septembra 1978.
do
40%
POSEZONSKO
zmzanje cen
ŽENSKI
OTROŠKI
MOŠKI
L
©
OBUTVI
trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA Trg Revolucije 1
V to so ga prisilili tudi skrivnostni streli v bližnjem gozdu.
„Na območju lovskih družin Loški potok in Draga je bilo v zadnjem času precej nepojasnjenih strelov, zato smo sklenili, da bomo navzlic kadrovskemu primanjkljaju še bolj pozorni na to področje, ,je nadaljeval Gradič." In ker smo dobili neznatno sled, smo se precej odločili, da bomo šli po njeni poti. Dogovorili smo se s hrvaškimi miličniki v Cabru in sled nas je kmalu nato pripeljala pred hišo Romana Žagarja v Prezidu na Hrvaškem. Ko smo se pogovorili z njegovimi sosedi, smo zvedeli, da je vesten in pošten državljan ter član čabranske lovske družine. Navzlic temu smo se odločili in potrkali na njegova vrata ...“
VEndar Žagar ni hotel o krivolovu nič slišati. Zanikal je, da bi streljal v slovenskih gozdovih, gostje pa so ga prosili, naj razkaže stanovanje. Takrat se je začel odvijati klobčič nepoštenja. Ko so vstopili v njegovo lovsko sobo, so našteli kar 47 srnjakovih trofej, čeravno bi jih smel imeti Žagar po vseh lovskih pravilih največ 6. Poleg teh je njegov prostor krasilo še 14 jelenovih rogov. Takrat je Žagar popustil. Začel je govoriti. VEndar se še ‘vedno ni spomnil vsega. Na divje je bojda lovil že štirinajsto leto, škoda, ki so jo na hitro ocenili, pa znaša več kot 190.000 din. Povrhu vsega so miličniki našli dve italijanski in eno avstrijsko (vojaško) puško, dva walkie-talkie aparata, kar da slutiti, da se je osumljeni udeleževal tudi skupinskega prepovedanega lova.
„Še bolj zanimiv je najbolj svež primer," je nadaljeval komandir ribniške milice. „Tudi v tem je odločila samozaščitna zavest občanov. V nasprotnem ne bi nezanih in protizakonitih strelov nikoli pojasnili. Tokrat smo kazensko ovadbo o kaznivem dejanju nezakonitega lova podali zoper 39-letnega Franca Novaka iz Lašč pri Dvoru. Novak je zaposlen v nemškem Badcn Markofu, sicer pa je član Lovske družine Plešivica, ki spada v ZLD Novo mesto. Najbrž je bil možakar, ki je na dopustu, prepričan, da ga v naših gozdovih ne bomo dobili. Drugače si njegove drznosti ne znamo pojasniti. Zakaj lovec dobro ve, v kakšno tveganje se je odločil...“
Bilo je pred dobrimi štirinajstimi dnevi ob 19. uri. Dva lovca sta na gozdni cesti zagledala nemško ,asko-no‘. Zdela se jima je sumljiva in domnevala sta, da je v zvezi s streli, ki sta jih slišala nekaj trenutkov poprej. Kmalu sta zaslišala pritajeno govorjenje in na cesto sta prišla dva možaka. Čeravno sta po pozdravu lovcev odgovorila, da sta tu zgolj slučajno, zato, ker bo eden izmed njih šel naslednji dan sekat, sta lovca zadevo prijavila ribniškim miličnikom.
„Naši fantje so šli kmalu v akcijo in hitro ugotovili renisnico. Novak je na gozdni cesti Zadolje - Travna gora nad Danskimi lazi ustrelil srnjaka Šilarja. Po dejanju je vožnjo nadaljeval in se po eni uri vrnil po isti poti. Vzel je večjo prenosno baterijsko luč in z bratom svoje žene Markom Kozičcm šel po plen. Tu pa sta v 4gro‘ nepričakovano vstopila že omenjena lovca. Naslednji dan sta odšla s psom krvosledcem v gozd. Po sledeh sta ugotovila, da sta kri-volovca srnjaka že iskala, vendar ga zaradi teme nista našla, zakaj ranjena žival se je zavlekla 50 m v goščavo ...“
Pod težo dokazov se je naslednji dan zdomec Novak odločil, da bo govoril po resnici. Oglasil se je na Lovski družini Ribnica in tam takoj plačal odškodnino 6000,00 din. Tako je kaznivo dejanje priznal. Uporabil je .super' puško za krivolov. Njegova tricevka Bock Driling velja menda precej več kot nov fičak. Povrhu vsega sije pri prepovedanem lovu (lovci lahko streljajo samo v okolišu svoje družine) pomagal s specialnimi metodami, ki jih zaradi
*
Sledovi Rimljani na Kapitlju
itrfl^
Sondažno izkopa na proštijskem vrtu Novem mestu — Rin15 naselbina?
V juliju je Dolenjski 0. opravil krajše sondažno ari1, loško izkopavanje na p*#! skem vrtu v Novem mestu- ^ men izkopavanja je bil dog1) , kdaj in v kolikšni meri je #4 prostor naseljen pred ustafl« vijo Novega mesta leta
Najdbe črepinj lončenih h
hrib naseljen že pod RU"'ii
'V
lenih posod7.ter rimskih
CSTv
‘eioš,,
«jihr
Pforti,
Z
so pokazale, da je bil Kapi*5
vsaj v drugi polovici 2. stole*?
it#
v 3. stoletju n.št., morda tu"’jj|
nekoliko prej. Poleg tega *% odkriti tudi temelji obrai#^ stolpa iz poznega srednjega ^
znotraj mestnega obzidja šancah". Letošnje poizk izkopavanje je pokazalo, d*. -i ramo ostanke rimske naselh* ^ Novem mestu iskati na ob°L Kapitlja, ki je naslednica s* ^ še, prazgodovinske naselbifL. Marofu. Sočasno obsežno *j-sko grobišče je bilo odkrito pred leti na nekdanjem B«*j, vem vrtu (danes poslopje W ljanske banke). Raziskovan financiral Inštitut za arheo*1 SAZU iz sredstev Raz iško* skupnosti Slovenije, delo vodila arheologa Dolenj* muzeja T. Knez in D. B*e
»0y
nle*1’
morebitnega posnemanja ne zapisali. Občana, ki sta pisP1 da bi divji lovec odnesel P*” povedala, daje bil strel povlhbj nadvse nelovski: Novak je j* j) stegno, in srnjak, ki ga je # škoda, saj je imel čudovito WJ snovo za roge, se je mučil & petdeset metrov.	.
Vsekakor imajo za nov usPeJif ti krivolovcem največ zaslug11 \Jf miličniki, ki so dokazali, da v ■“ lovanju z občani skoraj ne P° ovir.
6>s
H:
%
DEL PLENA — Na sliki je samo del na črno uplenjenega t°i° srnjakov ter nekaj predmetov iz ..orožarne" divjega lovca.