32. številka. Ljubljana, v torek 10. febrovarja. XXIV. leto, 1891 MIŠKI MOR Izhaja vsak dan iveeer, i/.imsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi ris topne pot i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Knez Liechtenstein. Dogodki poslednjih mesecev spravili so na površje zopet moža modre krvi, o katerem smo že mislili, da je politični mrtvec. Ta mož je knez Alojzij Liechtenstein. Poslednja leta igral je jako veliko ulogo v avstrijskem parlamentarizmu. Bil je načelnik klubu onih nemških konservativcev, ki zaradi svojega čisto nemškega mišljenja neso mogli vstrpeti v Hohenvvartovem klubu, v katerem sedi tudi nekaj Slovanov. Sloveč je pa postal knez posebno po svojem šolskem predlogu, kateri je poslednja leta vznemirjal avstrijsko politično življenje, nazadnje pa nerešen potoval v arhiv zbornice poslancev. Ko je knez spoznal, da z njegovim predlogom ne bode nič, in videl, da Mladočehi, ki so mu zaradi liberalnega mišljenja bili skrajno zoperni, dobivajo vedno več upliva, se je odtegnil političnemu delovanju. Tedaj se je občno sodilo, da ne bodemo več čuli njegovega glasu v zbornici poslancev. Konservativci so močno žalovali po njem, ker je v njem verska šola izgubila gorečega in uplivnega zagovornika. Slovani avstrijski pa nesmo imeli povoda tugovati za njim. Vedeli smo le predobro, da mož spada mej ono visokoplemenito družbo, katera prezira plebejce in se k večjemu ob času volitev toliko poniža, da govori z navadnim kmetom ali rokodelcem, kateri so le mari stanovske koristi. Verjeli mu nesmo niti, da s svojimi šolskimi predlogi resno misli, temveč smo le sodili, da je mož unet za versko šolo, ker vidi baš v cerkvi najboljšo oporo aristokracije. Tako visokorodni pleme-nitaš, pa zastopnik priprostoga naroda, to se jako malo ujema. Z,\ šolo je sploh takim ljudem malo mari, kajti naj raj še bi videli sploh, da ostane narod neveden, ker potem bi se raj še dal voditi za nos. Za aristokracijo so itak bili zlati časi le tako dolgo, dokler se omika ni bila razširila tudi mej nižje .sloje prebivalstva. Njegov nov ustop v politično življenje nam je LISTEK. 0 moderni drami. Kdor neče verovati, da se človek razvija v svojih duševnih močeh, osobito pa, da se izpre-minjajo Človeški nazori od Btoletja do stoletja: s tem se ne moremo propitati. Vs>kemu stoletju utisnil je človek s svopi civilizacijo in kulturo poseben znak. Klasičen (Jrk imel je brez dvojbe drugačne nazore sploh o človeku v društvenem življenji, nego jih ima recimo kak naobraženec katerega modernega naroda nušega veka, naše dobe. Atenski meščan imel je gotovo druge pojme o božjem bitji, nego jih ima človek našega časa. O pre-rainjanji kulture in civilizacije v raznih dobah ni torej nobene dvojbe. Od klasičnih narodov pa do nas modernih ljudij je dolga doba. Od drame klasičnih narodov pa do naše drame izpremenil se je svet do cela, izpremenil se je človek pod radikalnimi uplivi kulture raznih dob. Drugi nazori, drugo obzorje je danes v vedi in umetnosti. In mi pravimo koj zdaj, čudo bi bilo golemo, ako bi človeški dub preobrazil vsa polja znanosti in umetnosti, in da bi v dolgi dobi prav nič ne bil uplival na razvoj drame; recimo kratko, da bi načela o klasični drami ostala merodavna za uitroj danaiuje drame. Klasično grško društvo ni pač podoboo modernemu pa jasno pokazal, kako malo resno misli mož o parlamentu, in da sploh vse zmatra le za komedijo. Letos ne kandiduje na kmetih, temveč je nastopil kot protisemitski kandidat v Hernalsu na Dunaji. Njegovi volilci niso posebno prijatelji verske šole in posebno bi se ne mogli sprijazniti z okrajšanjem šolske dolžnosti. To je knez spoznal in je torej zasukal plašč po vetru. Zatajil je vse svoje dosedanje parlamentarno delovanje, slovesno se odpovedal vsaki zvezi s klerikalno stranko in izjavil, da mu ne pride več na misel, da bi stavil podoben šolski predlog, kakor ga je v minolem zasedanji. Povedal je tudi, da njemu ni bilo za stvar samo, temveč je le hotel razbremeniti kmete, katerim je nova šola hudo breme. Mi smo v listu svojem že naglašali, da so mnoge peticije za versko Šolo veljale le cenej i želji in to je nam potrdil sedaj knez Liechtenstein sam, ker je versko šolo predlagal, kakor pravi, le zaradi razbremenjenja kmetov. Sedaj je pač jasno, koliko je važnosti pripisovati takim peticijam. Knez je nadalje rekel, da bi podoben šolski predlog, kakor ga je on stavil, tudi v novi zbornici gotovo čakal dolgo rešitve, ker bode državni zbor imel mnogo važnejših poslov. Ta izjava kneževa je pač kaj neprijetno dirnola njegove dosedanje politične zaveznike. Nemški konservativci baš versko šolo zmatrajo za najvažnejšo zadevo, ali sedaj pa njih nekdanji voditelj priznava, da ima državni zbor še mnogo važnejega dela. Da je tako premenil svoje mišljenje knez opravičuje s tem, da se je politični položaj spremenil. Tedaj ko je on stavil svoj predlog, je vse kazalo, da pride do federalističnega preustroja države. S tem visokorodni gospod priznava vse svoje veter-njaštvo. Zagovarjal je češko državno pravo, svoj šolski predlog zavil v federalistično obliko le zate-gadel, ker je mislil, da se bode v tem zmislu preustrojila država, da bi ga pozneje hvalili kot dalno-glednega politika, prepričan pa ni bil, da je to prav. Kakor je poprej zagovarjal šestletno šolsko dolžnost, isto tako je sedaj za osemletno vsaj za mesta in industrijske kraje, da otroci ne pridejo prezgodaj našemu društvu. Stare ideje o svobodi in predstave o bistvu božanstva preubrazile so se, in s tem se je izgubilo širno polje dramatskih tvarin; izgubilo se je, a novo iu večje polje se nam je otvorilo. To je resnica in mi moramo priznati, da je vsled tega tudi tehnika drame znatno predrugačila svoje zakone. Kritika pa je spoznala, da ni nič neizpre-raenljivega. To Brno hoteli poudariti; a da to storimo, imamo več tehtnih povodov. Prvič naša dnevna kritika prerada meri proizvode moderno dramatske književnosti z merilom, s katerim je soditi klasično drame. To se prečesto doguja; in ker se to dogaja, misli oki, da bi taka kritika utegnila potiskati moderne drame; še celo več, utegnilo bi to ovirati krepko, mlado rast na dramatskem polji sploh. A da imamo povoda slutiti to; da imamo uzroka bati se, to nam je pokazala kritika, ki je svoje napačne nazoro razod'da povodom predstave drame: „Naš prijatelj Njekliižev." Drugič pa nam je tem povodom ja/.no izraziti svoje misli o moderni drami, kateri v korist in prospeh da rečemo kojo. Naša studija je torej v tesni zvezi s kritiko rečene drame; in kar mislimo povedati o moderni drami, povedali bodemo le z ozirom na dramo: Naš prijatelj Njekliižev. Kdor v nas ocenjuje dramo, lehkoti si ta posel zelo. Vzame v roke straro pravilo, katero zahteva, „da se junak drame mora boriti za kako uzvišeno v tovarne. To pa tudi gotovo ne zaradi tega, ker je preverjen, da je to umestno, temveč le zaradi tega, da bi se s tem svojim volilcem prikupil. Nadalje se je izrekel za izjemne zakone proti Židom, za občno volilno pravico. Poslednjo je na neki posebni način modificiral. Da bi delavci volili naravnost v državni zbor, to ne gre, ker bi se lahko potem pripetilo, da bi noben delavec ne prišel v zbor, kar vidimo na Francoskem, temveč naj bi delavci volili delavske zbornice, katere bi pa volile nekaj poslancev za postavodajne zastope. Tudi je govoril o rešenji socijalnega vprašanja, katero bi se najprimerneje rešilo a tem, da slednjemu preskrbi dela. Mi se danes ne bodemo bavili natančneje s temi točkami kneževoga novega programa, ker po njegovem dosedanjem postopanji smemo soditi, da mož tudi sedaj igra samo komedijo in vseh obljub svojih volilcem za resne ne smatra. Svoj program je prikrojil po željah volilcev, katere je imel pred sabo, ne pa po svojem notranjem prepričanji. Pokazal je knez ves cinizem visokorodnih krogov, kateri prezirajo plebejsko prebivalstvo, ali vender si iščejo popularnosti, ker si tako mislijo, da si še naj 1 ožje ohranijo nekaj časa svoj ugled, svojo veljavo in varujejo svoje interese. Kak utis so njegove besede napravile na volilce njegove, mi ne vemo, ali mi smo se pa iz vsega njegovega postopanja znova preverili, da visoki aristokratje ne morejo biti dobri zastopniki naroda, ker ne poznajo pravih narodnih potreb in nemajo pravega čuta za narod, od katerega jih loči njih visoki rod. Zato pa navadno volilci nemajo koristi, če si take visoke gospode iz-bero za poslance, naj imajo njih zastopniki še tako velik upliv v višjih krogih, ker tega upliva tudi za volilce svoje ne porabljajo. Svoj poklic kot narodni zastopniki pa tudi ne zmatrajo za dovolj resen, ker nemajo pravega spoštovanja do volilcev, katere zastopajo. Ni čnda, če se parlament po takih zastopnikih dosti ne opomore in ne pridobi pravega ugleda. idejo, katera se vije kot rudeča nit skozi vse dejanje.a Najde uprav to kritik, potem misli in trdi, da je drama sestavljena po starih konvencionalnih tradicijah. Ne nahaja li tega, obsodi dramo. Tak posel ni baš težaven in taka preiskava je skoro gotova. Vender nam je koj omeniti, Htališče to je krivo, ocena taka je brez podlage. Vsaka drama mora imeti idejo; ne mora pa ta ideja biti taka, kakor si sploh kako idejo predstavljajo ljudje. Lahko je id'ja o poštenosti življenja, ideja o ljubavi, pobratimstvu. Dovolj. Tudi ni potreba, da je nositeljica te ideje samo jedna jedina osoba. L:thko sta dve osobi. Tudi ni potrebno, da junak upliva s pozitivnimi sredstvi. Pesnik b! lahko izbere samopašnika, nepoštenjaka, da na ujem uči poštenost. To so pač potu, po katerih hodi dramatski pesnik, in ta pota moramo mu prepustiti svobodna. Fraza o „rudeči niti- je samo fraza, s katero se nič ne dokaze in katere se ne poslužuje danaftuja kritika. Rečem li, da se kaka ideja vije kot rude&a nit skozi vse dejanje, nesem povedal ničesar, o čimer bi označil bistvo drame. Ako pa rečem, da drama nema rudeče niti, tudi nisem ničesar povedal. Vse drugo pa je, ako povprašamo po bistvu drame; vse drugo je, ako definujemo dramo kot tako, ako dokažemo, da je drama res dramatična. Potrebno je torej, da si razjasnimo, kaj je dramatično, (Daljo prlb.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. iebruvarja. Volilno gibanje* (Vlii na Dunaji hočejo tudi za državni zbor postaviti svoje kandidate. Zmagali Ž njimi seveda ne bodo, ali s tem vender pokažejo, da Dunaj ni izključno nemško mesto, kakor liberalci radi zatrjujejo. Škof v Kraljevem Gradci ua Češkem izdal je povodom volitev pastirski list V njem volilce opominja, da naj pred svetom vero izpoznajo. Poslanec, ki ne spoštuje vere, se močno pregreši, pa tudi volilci, ki volijo poslanca, o katerem je znano, da mu je vera stranska stvar. Voliti ne gre osebe, ki mnogo govori, temveč le moža, ki vsako stvar dobro preudari in postopa v zmislu cerkve. Ta pastirski list pa na volitve najbrž ne bode posebno uplival. Čehi in politični položaj. Ko je bil razpuščen državni zbor, smo bili takoj izjavili misel, da hoče vlada pogajanja o spravi s Prage prenesti v državni zbor na Dunaj. Sedaj tudi „Narodni Listya pritrjujejo naši misli in pozivljejo narod, da naj pošlje v državni zbor naj-odločnejse može, ki bodo spravo na Dunaji isto tako preprečili, kakor so jo v Pragi. Dunajska oficijozna glasila oporekajo temu, da bi vlada hotela v državnem zboru doganjati spravo in vidi se iz njih pisave, da nekaterim krogom ni prav, da so na Češkem pogodili tako hitro prave namene avstrijske politike. Vlada in Poljaki. Ne ve se, hode li vladi lahko dobiti večino v novem državnem zboru. Velike nade se stavijo na Poljaka. Velik del poljske stranke morda pa ne bode hotel hoditi z vlado, kajti liberalna poljska glasila pišejo odločno proti temu, da bi Poljaki podpirali vlado, katera se bode opirala tudi na levičarje. Iz tega bi morda imeli sklepati, da poljski demokratje ne bodo hoteli hoditi z vlado. Ker bode v Galiciji najbrž precej demokratov voljenih, pripetiti bi Be utegnilo, da bi bil Taatfe v zadregi z večino. Srednje šole o Zadru. Znano je, da so Zaderski Italijani bili odposlali deputacijo k cesarju na Duinj, da se ohranijo italijanske srednje gole v Zadru. Deželui zbor je bil porabil ves svoj upliv, da se te šole pohrvate, ker vanje zahajajo največ hrvatski učenci in ker italijanščina v Dalmaciji nema nobenega upravičenja. Ko so Italijani bili sklenili, da odpošljejo deputacijo na Dunaj, ni bilo še dosti upati, da bi dosegli namen svoj. S tega časa so se pa razmere na Dunaji predrugačile in deputacija je baje jako zadovoljna se povrnila z Dunaja, ker so jej obljubili, da se bodo na njene želje ozirali. Vitanje države. Srbija in Rusija, Peterhurški dopisnik „Norda". ki je iskati v pisarni ruskega mmisterstva unanjih zadev, je nezadovoljen z dogodki v Srbiji. Dočim je po vsej Evropi vse mirno, prihajajo v Srbiji na površje revolucijonarni elementi. Dopisnik misli, da se bode Srbija kmalu odrekla narodni politiki, kateri se ima za vsi- zahvaliti. Katere dogodke je dopisnik mislil, je malo težko pogoditi. Res so bile v Srbiji zadnji čas razmere mej vlado in radikalno stranko malo bolj napete, ali stvar se je hitro poravnala. 0 kacih revolucionarnih elementih pa pač ni bilo sledu. Holf/a ruko vojno ministerstvo je odredilo, da se v bolgarski vojski uvede namesto ruskega bolgarsko veleuje. O tem se je že dalje govorilo, a stvar se je odlašala, ker menda dolgo neso mogli skovati potrebnih domačih izrazov. Do-sedaj je bila v Bolgariji vojna terminologija le ruska in so jo upotrebljevali tudi bolgarski vojaški pisatelji. An tjl etike razmere. Vodja angleškega katoliškega plemstva vojvoda Norfolk v nTimesu hudo uapada vlado, da se je izrekla proti temu, da bi tudi katoličan mogel biti irski podkralj ali pa irski lord-kancelar. Katoliki se za to neso poganjali, ali ko je Gladstone to sprožil, jih je pa kaj nemilo dirnolo, da se je vlada postavila tako odločno proti njim Jirazilja in ZJedinjene države. Nasprotniki brazilijske vlade dobili so nov povod za svoje napade. Trgovska pogodba, ki jo je sklenila brazilijska vlada z severnoameriškimi zje-dinjenimi državami, jim ne ugaja Trdijo, da je neugodna za Brazilijo Vsa opozicijska glasila zaradi tega vlado močno napadajo. Dopisi. Od Mule Nedelfe 7. februvarja. [Izv. dop.] Dne 1. februvarja t. 1. imelo je naše »Leposlovno bralno društvo" svoje občno zborovanje. Ob 3. uri popoludne zbralo se je za naše razmere prav obilno število društvenikov — bilo jih je 3G — v tukajšnjem šolskem poslopji, kjer se je vršilo poročilo načelnikovo, denarničarjevo in tajnikovo. Načelnik nas je v svojem nagovoru zagotavljal, da je naše društvo tudi v preteklem letu neumorno delovalo v zmislu svojih pravil. Namen mu je, vzbujati mej društveniki zanimanje za slovenske slovstvene proizvode ter jim pripomoči na ta način do višje Izobrazbe. Iz poročila derrarničarjevega posnamemo, da so se pokrili vsi izdatki. Primanjkljaj v znesku 10 gld. 70 kr. poravnali so gg. Božič, Cvahte in Lovro Slana. Tajnik je omenil, da je bil lani občni zbor imenoval g. dr. Vošnjaka zaradi velikih zaslug na slovstvenem — posebno leposlovnem polji — častnim članom in da je društvo poslalo dotičnemu gospodu diplomo. Društvo ai je bilo naročilo tele časopise: .Slovenski Narod", „Ljub. Zvon", „SIov. svet", „Mir", „Kmetovalec", „Slov. Gospodar", „Vrtec", dalje je bilo pristopilo tudi „SIov. Matici" in družbi „sv. Mohora". Hazun letnine posamičnih udov, dobili smo podpore tudi od zunaj. Mej zunanjimi podporniki nam je posebej imenovati naslednje gospode: g. dr. Vošnjak poslal je društvu v gotovini 5 gld. in posebej 15 izvodov svojega romana »Pobratimi", in 10 izvodov igre „Svoji k svojim". Dalje je poslal v začetku preteklega leto blg. g. dr. Filipič, odvetnik v Celju, 10 gld. in blg. gosp. Anton Špindler, c. kr. knjigovodja v Brežicah, 4 gld. in g. A. Plaveč 5 gld. Vsem tem in tudi onim č. gospodom zunanjim pod-pirateljem, ki so nam bili poslali letni prispevek po 1 gld., izrekli so društveniki presrčno zahvalo s tem, da so se uzdignili s sedežev. V odbor so b li izvoljeni po listkih zopet gg. Božič, Cvahte, Ko ser, Lovro Slana in Hinko Štuhec. Končavši zborovanje, podali smo se k g. Blažu Korošcu, kjer se je vršil zabavni del. Že lani smo nameravali svečanostno se spominjati rojstvenega dne nepozabnega Antona Kremplja, bivšega župnika pri Mali Nedelji. Dne 29. jan. preteklega leta minulo je namreč 100 let, kar je bil rojen prerano umrli Krempelj, katerega narod nikdar ne bode pozabil. Kar se lani ni moglo izvršiti, izvršilo se je letos. Da bi častno izvršili svojo zadačo, postavili smo tale vzpored: 1. Pozdrav doŠlih gostov. 2. Slavnostni govor. 3. Deklamacija navdušujoče Krempelj-nove pesmi „Cerkevnjak" in 4. „Svoji k svojim", prizor iz kmečkega življenja. Spisal dr. Jože Vošnjak Udeležba bila je tako velika, da je dobra četrtina gostov morala stati. Društveni tajnik Cvahte nam je podal v kratkih besedah Krempljev životopis, naslikal nam njegovo trpljenje v dijaških letih, kazal na neumorno delovanje v moški dobi ter narisal glavne poteze njegovega značaja. Pokojni Krempelj je ledino oral na slovenskem književnem polji. Res je bil njegov jezik okoren in neopiljen — pa saj ni imel prilike učiti se „klasične slovenščine". Godilo se mu je, kakor marsikomu drugemu — bil je samouk. Rojen na nemški meji, pohajajoč nemške učilnice, bil je Krempelj popolnoma nemški vzgojen, torej ni čudo, da je tako pisal. Vender je pisal z malimi izjemami svoja poetična in prozaična dela slovenski, akopram si še imenitnejši slovenski narodnjaki v poznejšem Času tega niso upali. To je tudi prvak naših pesnikov Prešern pripoznal, spustivši nad Kremplja naslednjega .Sršena" : „Nisi je v glavo dobil, — Si dobil le slovenščino v kremplje — Duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bili." Pesem „Cerkevnjak", katero je pronašal g. Ant. Božič st., bila je vsprejeta z burnimi pohvalnimi klici. Igra „ Svoji k svojim" se je tako dobro obnesla, da bi lehko mislil, kdor ni poznal naših domačih predstavljalcev, da ima izurjene igralce pred seboj. Občna želja je, da bi še večkrat kaj tacega videli. Ia Loškega potoka, 5. februvarja. [Izv. dopis.] — Predpust z vsem svojim spremstvom norčij, burk, besed, zabavnih večerov in plesov bliža se svojemu koncu. — Ker vam nikdar ne dojde dopis iz Loškega potoka, so vam ti dopisi iz naše doline pač bele vrane. Zato bodete mislili, da smo popolnoma zaspali ter se zarili v zimsko spanje liki polh. Pravo za pravo pa je res težavno kaj važnega poročati iz Potoške dolioe. Kaj naj vam pisarim, da se bode poročil pustni pondeljek neki tukajšnji delavec z bratovo ženo z najvišjim privoljenjem svetega očeta rimskega papeža Leva XIII.! — Naj vam mar poročam, kako marsikateri vsak pondeljek krvavo gleda, ker mu je toča zašla v žep!? — Vse take stvari so za predpust prereane ali preabotne ! Vse raji nego to, pa naj vam omenim, kako mislimo Potočanje zaključiti predpust. Nacrt in vspo-red zadnjih dnij je U let V nedeljo zabavni večer in maskarada v gostilni g. H. L„ za katero se trudijo nase cenjene gospice in priprave ukrepajo z največjo požrtvovalnostjo. A to de ni vse! V torek; 10. febr. videli bodo Potočanje Čuden nestvor. Kaj takega Se ne v Loškem potoku. „ Cono vrage u *! Vos v dve nadstropji, poln vencev in cvetlic, okrašen menda z vsemi svilenimi robci, kar jih dekleta v nedeljo k masi pri neso. Ta vos, v katerega bode vpreženih 6 konj, predrčal bode se svojimi originali vso Potoško dolino Čudom §e bode vsakdo čudil, ko bode ta nestvor ugledal. — ^» Zdaj pa recite, da se ni naga ledena Sibirija navzlic preostremu mrazu, vendar le ogrela 1? Kako se bode to vršilo in kak konec bodo imele te ceremonije, poročam vam v prihodnje. R. L. Klavžarjev večer v Gorici. (Konec.) Da se vrnem k vaporedu: Gospića Olga Premrou igrala je na glasoviru „veliko brilantno fantazijo jugoslovanskih naporov" tako umetniški in dovršeno, da je občinstvo kar očarala. Občinstvo se ji ni moglo dovolj zahvaliti, da si je zbrala tako točko io da jo je izpeljala tako izborno. Vsa Čast obitelji Premrou-ovi, ki izgojuje svoje otroke tako odlično; Slovenci smemo biti ponosni na tako obitelj — Isto tako nam je v ponos obitelj Šantel. IV-žrtovalim delujoča in pri vsem tem zelo pohlevna ima v svoji sredi same umetnike. Gospod je pač strokovnjak, ki bi bil vsakej univerzi v ponos, gospa umetnica ua slikarskem polji, ki sluje ne le po Gorici, ampak po vsej deželi, in gospici Avgusta in Jetica, da si še zelo mladi, pokazali sta pri zadnji veselici čitalnici, da jabelko ne pade daleč od jablane. Igrali sta na gosli in glasoviru „Air vario" tako spretuo, da ju je občinstvo občudovalo in se jima z burnim ploškom zahvalilo za njeni trud in izborno sviranje. Predao sklonimo poročilo o vsporedu, ne smemo opustiti še sledeče opazke. Mnogo let opazovali Brno društveno življenje od blizu in od daleč na Goriškem. Lepi uspehi tu in tam so nam bili v veliko veselje, a kar nam je pri vsem tem mnogokrat mračilo čelo, bilo je to, da smo pogrezali naraščaja. Kaj pomagajo uspehi, če ni mladine, katero bi ti naudušili, da bi delo nadaljevala? V zadnjem času obrnilo se je kar mahoma na bolje; na površji našega narodnega življenja pokazalo se je lepo število narodnih močij, ki so nam porok lepše bodočnosti. In kako izvrstna je ta mladina! Te ni treba še le prositi in nauduševati za narodno stvar, suma po sebi je Že v prvih vrstah ter opravlja odkazane ji uloge z veseljem, radovoljno in s finim taktom. Hvala ji za to! — Tako je deklamoval gospod jurist Vodopivec prolog, sestavljen od jako spretne moči ad hoc, z veseljem in tako naudušeno in krepko, da je žel mnogo in zaslužene pohvale za to. Dokončavši to poročilo o vsporedu omeniti nam je Še deklamacije „Povodnji mož" po gospodu E. Klavžarji samemu. Ta je bilo tako dovršena, da se je izrazil gospod Ivan Hribar javno pri banketu o tej točki, da vo še le sedaj popolnoma ceniti ta Preširnov umotvor, — in to naj zadostuje. Po dovršenem vsporedu spremenila se je dvorana takoj v plesalnico, kjer se je pričelo jako živahno plesati. Ples je bil sijajen, dvorana plesalcev in plesalk in gledalcev polna, da ni mogla biti bolj. — A mnogim v nevoljo napočila je kmalu dvanajsta ura in začel se je banket. Kmalu po polunoči napovedan je bil počitek, mej katerim Be je vršil v spodnjih prostorih Mar-zini-jeve gostilne bauket. Oglasilo se je k temu do 120 oseb, a žal 1ni dobila mesta, ker so bili prostori premajhni. Umevno, da je bila dvorana do zadnjega kotiča natlačeno polna, a pri vsem tem vršil se je banket v jako lepem redu. Postrežba je bila izredno dobra, gostilničar zasluži za ta večer pohvale toli glede jedil kakor pijače. Umevno tudi, da ni mankalo napitnic pri banketu. Prvi napil je odborov predsednik slavljencu, zahvalivši se mu v imenu vsega zavednega naroda, osobito vseh rodoljubov ožje naše primorske domovine na njegovem dosedanjem požrtovalnem delovanji na dramatskom polji posebej in na narodnem v obče. Obrnil se je tudi do slavljenca a prošnjo, da bi on tudi zana-prej posvetil svoje spretne moči blaginji milega nam naroda. Goap. Klavžar zahvalil se je a toplimi besedami veseličnemu odboru, ki je priredil njemu ua čast tako lepo veselico, in vsemu občinstvu, katero mu je s obilo udeležbo pokazalo svoje spoštovanje. Mej napitnicami, ki so bile naudušeno vspre-jete, vladalo je po dvorani veselje, na obrazu navzočih čital Bi vsakemu zadovoljnost. Mnogo k sijaju banketovemu pripomogli so vrli Sežanski slavci, ki so razveseljevali občinstvo z divnim petjem. Ad vocem Sežanski slavci omeniti nam je, da so ti nastopili že mej besedo na odru takoj po prvi igri. Ćveterospev, na kateri je Sežana pač lehko ponosna, zapel je najprej „Slabo sveča je brlela" s takim uspehom, da ni občinstvo nehalo ploskati, dokler se niso pevci zopet pokazali na odru, ter zapeli še „Sinoči je pela kot slavček ljubo". Petje to je občinstvo kar očaralo, burno ploskanje je bil dokaz temu. Sežana si je pri tej veselici pač krasno osvetila lice, ponosni smo GoriČani na Kraško metropolo. Po petji poprijel je gospod dež. poslanec Ivan Hribar iz Ljubljane besedo, ter v dovršeuem govoru slikal zasluge slavljenčeve za narod slovenski, katere zna ceniti slov. svet tudi zunaj mej goriških. Odobraval je dalje, da je odbor posebno poudarjal Klavžarjeve zasluge ua dramatskom polji, kjer je imenovani gospod res mojster, ter razlagal korist in upliv dramatike v obče na vsestranski napredek naroda. Končal je svojo napitnico slavijencu v imenu „Dramatskoga društva v Ljubljani11. Kmalu za njim govoril je g. prof. Vjekoslav Spinčič, odbornik istrskega dež. zbora. „Nemam posebnega pooblastila", rekel je govornik, „a izve-Btno ne bode od nobene strani ugovora, ako pozdravljam in napijem g. slavljencu v imenu ister-skib Slovanov." Tudi ta napitnica bila je z velikim naudušenjem vsprejeta. Potem je napil urednik „Nove Soče", gospod Gabršček, slavljencu s stališča odločno narodnega časnikarstva kot pisatelju in časnikarju, gospod Josip Ho ni g, trgovec iz Kanala, napil mu je v imenu ožjih sorojakov Kanalcev in Roftincev. G. Klavžar napil je rodoljubnim damam, a potem še gostom, ki so od daleč in blizu ptišli, da bi se veselice udeležili, ter mn s tem posebno čast skazali. Ko je še g. Ivan Mercina napil slavljencu kot pevovodja igrovodji, končan je bil oficijalni del banketa, a mnogo gospodov in dam, ki se neso udeležili plesa, ostalo je Še dolgo skupaj v spodnjih prostorih. V čitalnični dvorani ju pa plesal mladi svet do belega dne. S tem pa se je končala veselica, ki se je uzorno vršila v vseh delih ter stalno zadovoljila vse, ki so bili uavzočni. Gosp. £. Klavžar sme biti ponosen ua veselici, isto tako pa tudi slovenska Gorica, ki je priredila tako lepo slav-nost. — Domače stvari. — (Shod zaupnih mož,) Bklican v nedeljo v Maribor, bil je mnogobrojno obiskan. Od rodoljubov, ki se shoda neso mogli udeležiti, došlo je okolu 50 pisem. Kandidati za državni zbor bili so jednoglasno postavljeni: Za kmetsku skupino celjsko g. Miha Vošnjak, za ptujsko go.sp. kanonik dr. Lavoslav Gregorec, za mariborsko g. deželni poslanec Frau Robič. Program: vza jeinuo postopanje vseh slovenskih poslancev. — (Za državni zbor) postavila sta se v nedelj o pri shodu političnega društva za Spodnji Štajer v Mariboru tudi za mestni skupini Celje in Maribor kandidatu in sicer za skupino Celje gosp. dr. Sernec, za skupino Maribor pa dr. Dečko. Več v kratkem. — (Volilni shodi na Koroškem.) Shod kat. političnega in gospodarskega društva pri Krajcarji v Tinjah se je na Svečnico prav dobro obnese!. Došlo je blizu sto slovenskih rodoljubov in volilcev iz Tinj, Šmihela, Šmarjete itd., ki so pazljivo poslušali iskrene govore raznih rodoljubov duhovnega in posvetnega stanu. Počastil je shod s svojo navzočnostjo tudi znani rodoljub gospod dr. Messner iz Velikovca. Vse je bilo naudušeno. — Istega dne je bil shod vo lil cev Podkr nosom za Žrelsko občino. Došlo je do sedemdeset volilcev, katerim so govorniki razlagali pomen volitev. Obžalovati je, da sosedni rodoljubi neso prišli na shod. da bi bili tudi katero povedali. Že ta shod je pokazal, da bi se dala Zrelska občina pridobiti, ako se dela ne ustrašimo. — (Očitno norčevanje s slovenski mi imeni pri c. kr. poštni hranil- nici na Dunaji.) Neki dijak, po krstnem imenu Metod, uložil je v neko poštno hranilnico na Dolenjskem nekaj denarja. — Svoje ime Metod zapisal je najjasnejše. In vender je bilo mogoče, da je našel na prejemnem potrdilu Dunajskem jeden-krat ime Artur. Na reklamacijo došlo je drugo po* trdilo s pravilnim imenom. Na zopetno ulogo došlo je potrdilo z imenom: Metold, no, na opetovano ulogo pa ime: Matbes. To gotovo ni slučaj, ampak gotovo očitno, pa nikakor opravičljivo norčevanje s slovenskimi imeni. — (Vse obiskovalce današnje „Sokolove" m a s k a r a d e) opozarjamo na inserat: Sanatorium itd. in na dotično polo v čitalnični kavarni. — (Ljudski shod.) Z ozirom na Vašo včerajšnjo notico o „originalnom ljudskem shodu" Vas prosim, da blagovoljno objavite, da „izbrani predsednik K. nisem bil jaz, kar bi se glede na omenjene stranke lahko sklepalo. Pri tem shodu niti prisoten neseni bil. Odklanjam pa za se, — in v kolikor to smem, — tudi za obrtniško stranko vso čast kake identifikacije z aranžerji omenjenega shoda Matija Kune. — ( K u k e - Q u a r t e t t. ) Jutri zvečer ob polu 8. uri prirede gg. Roso, Bachrich, Sie-bert in 11 um mer, najodličneji člani Dunajske dvorne opere, v starega strelišča dvorani koncert. Na programu so skladbe Beethovena, Čajkovskega in Schuberta. — (Novi Tržaški župan in Slovenci.) Pri slavnostnem umeščenji spominjal se je novi župan Tržaški Dr. Pitteri na konci svojega govora tudi Slovencev okoličanov z nekaterimi besedami. Rekel je namreč: „kar se tiče prebivalcev okolice, ki je sestavljajoči del naše občine in s katerimi živimo v izvrstnih odnošajih, je naša dolžnost, da spoštujemo njih narodnost, kakor je njih dolžnost, da spoštujejo našo narodnost". Videli bodemo kako se bode v praktičnem življenji kazalo in izvrševalo to spoštovanje narodnosti slovenskih okoličanov. Na vsak način pa so besede, na kate rih izvrševanje se lahko sklicujejo Slovenci Tržaške okolice, če Be bode segalo po njih vsih narodnih pravicah. — (Maskarada „Celjskoga Sokola") na pustno nedeljo obnesla se ie sijajno. Poleg mnogih krasnih mask iz Celja, kakor tudi iz Žalca, Laškega, Št. Pavla, Št. Jurja in dr., bilo je navzo čega obilo odličnega občinstva. Posebno ugajala je maska, kot nabiralka /a „Sokolsko" zastavo, kateri se je posel dokaj dobro završil. Smelo trdimo, da je bila to najlepša predpustna zabava in da je odbor „Sokola" s tem pravo pot ukrenil, pridobiti mej občinstvom še več simpatij. — (Iz Opatije) 9. februvarja: Danes do-poludne došla semkaj cesaričinja udova Štefanija. Nadvojvoda Oton Fran Josip biva že več dnij tukaj. Nekaj dnij pometala je burja ceste in ulice, danes je ponehala in imamo prav lepo spomladansko vreme, kakeršno tudi Vam želimo. — (Občni zbor mesarske zadruge Ljubljanske) vršil se bode v petek dne 13. t. m. v magistratni dvorani točno ob 4 uri popoludne. — (I z Š t. Vida nad Ljubljano.) V nedeljo 8. t. m. napravila je Šentviška čitalnica zopet veselico. Vse točke vsporeda izvršile so se dosti srečuo. Petje jo vodil g. M. Tomec. Deklamacija je bila precej dobra. V veseli igri „Mutec" videli smo stare znance na našem odru. V prvi vrsti mi je omeniti gospo Ledinsko in g. S- Jovana. Tudi g. Mostar in g. Gričan nista zaostajala. V gospodu Planinskem in gospodični Vrbski ima naš oder dobri igralni moči. V Šaljivem prizoru „Trije nosovi" odlikovali so se gg. Sim. Jovan, Gričan in Rozman — (Matica Hrvatska) bode baje izdala bodoče leto prvo knjigo zbranih narodnih pesni v proslavo 50letnice „Matičine". Kakor se čuje bode društvo sijajno proslavilo ta lepi dogodek ua. šega jugoslovanskega kulturnega življenja. — (Hrvatsko stenograf sko društvo) v Zagrebu pričelo je svoje delovanje, ter bode ste-nografski tečaj počel v petek 13. t. m. Predavanja in pouk v stenografiji bodo vsak torek in petek zvečer. Društvo bode izdajalo tudi svoj časopis, po katerem se bodo lahko učili sami tudi vnanji člani. — (Ljudska štetevna Koroškem) še ni znana iz vseh krajev, pa Slovenci bodemo slišali čudne številke, pravi zadnji „Mir", kateremu povzamemo naslednje številke; V Pliberku so na- šteli samo 120 Slovencev, Nemcev pa 1020. Pri zadnji štetvi je bilo Slovencev še 170. Naj bi bili še teh 120 za Nemce zapisali, da bi vsaj mogli reči, da je Pliberk trdo nemšk, ali kaj ? Tudi v Poračah se je število Slovencev znižalo, število Nemcev pa povišalo. Tako bode koroških Slovencev kmalu konec, vsaj na — papirji. V Žabnicah pa so našteli 806 Slovencev, 51 Nemcev in 2 Laha. V Borovljah so našteli 1055 ljudij, za 167 več, ko leta 1880. - — (Gorica) ima po ravnokar dovršenem ljudskem popisu 20.645 in z vojaštvom 21.719 prebivalcev. L. 1880 štela jih je 19.408 in z vojaštvom 20998. V desetih letih je naraslo prebivalstvo Goriškega mesta tako neznatno, da skoro ni vredno omembe. — Po spolu bilo je pred desetimi leti 10.525 moških in 10.395 žensk. Po veri: 20.257 katolikov, 229 protestantov, 256 Židov in 166 ne-zjedinjenib Grekov. Po narodnosti: 13.517 Italijanov, 3.411 Slovencev, 2145 Nemcev, 9 Srbo-Hrva-tov in 47 drugonarodnikov. — Rekli smo že, da letos niso našteli gotovo niti toliko Slovencev, kolikor so jih bili našli pred 10 leti, kakor da bi bila nastala kaka kuga med nami, ki bi samo Slovence davila. No, tako kugo poslal nam je slavni naš magistrat v podobi plačanih „komisarjev", ki so pomorili mnogo tisoč slovenskih jezikov — na papirju. V obče je bilo tudi letošnje ljudsko štetje goroBtaBen švindel, kar se tiče občevalnega jezika, da je škoda za čaB, papir, črnilo in denar, ki se je porabil. Jako na mestu bi bilo, ako bi se v prihodnjem državnem zboru dobil* taka večina, ki bi sklenila, naj se prebivalstvo zopet šteje, a samo po — narodnosti. — Tako piše Goriška „Nova Soča". Pristaviti nam je, da bode v sedanjih razmerah pač težko se izpolnila njena želja, kakor opravičena je tudi, ter da nas bode še za nekaj časa tlačila mora nemškega, oziroma italijanskega jezika. Naša dolžnost pa je, da se učimo iz tacih dogodijejev, ter skrbimo za pouk naroda in kolikor mogoče tudi za njegovo neodvisnost v materijalnem oziru. — (Književno naznanilo). IV. Peda-gogiški letnik je ravnokar izšel s sledečo vsebino. Fr. Gabršek — „Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del"; J. Bezlaj — „Na-vodk p o četne m u risanju in oblikoslovju"; A. Žumer — „V šolski delarni II.j J. Bezlaj — „Iz risarske izložbe v Norimberku"; J. B. „Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško"; J. L. „Pogled na pedagogiško polje I. 1 889. in 1890 "; Fr. G. „Poročilo o prvi slovenski stalni učilaki razstavi in poročilo o delovanji „Pedagogiškega društva". —Vabilo. Knjiga obsega blizu 300 strani ter velja za neude 1 gld. 50 kr.; letnina za ude znaša 1 gl. — V Zalogi pedagogi-škega društva se dobe še sledeče knjige: „11. in III. Pedagogiški letnik po 1 gld. 50 kr. — Občno vz-gojeslovje za 80 kr. — Občno ukoslovje za 80 kr. — Izkustveno dušeslovje za 80 kr. — Jezikovni pouk v ljudski šoli I Teoretični del za 80 kr. — Pouk o črtežih II. del za 30 kr. — Navod k početnomu risanju in oblikoslovju za 30 kr." Knjige naroče se pri društvu v Krškem ali pa v knjigarnah v Ljubljani. — (Ruska biblioteka,) ki jo izdaje Milan pl. Marekovič v Zagrebu, dospela je do 6. zvezka. V bodočem 7. zvezku zvršila se bode Tolstojeva povest „Mladost". Z 8. zvezkom pa bode izdajatelj pričel prijavljati delo veiicega ruskega pisatelja Dostojevskega „Djaduški s on". — (Nova 11 a I m a t i n s k o - b o s e n s k a železnica.) Kakor se poroča, je trasiranje nove žele/iiire Špljet-Travn ik-J a n j i C i že dokončano in se bode ta nova proga začela graditi Še tekom letošnjega leta. — (Dve hijeni.) Pod tem naslovom piše Tržaška „Edinost": V mestni bolnišnici umrla je neka ženska, katero se imeli v sredo popoludne odpeljati na pokopališče. Istega popoludne, predno so mrtveca uložili v voz, prišli sta k bolnišničnemu čuvaju dve ženski, hoteč šiloma k mrliču, da ga nabijajo in mu oči izkljujejo ter si tako ohlade osobno jezo nad mrtvo. Čuvaj jih pa ni pustil uotri in ker sta še vedno razsajali, odpeljala ja je straža v ječo. Kaj tako divjega se more res samo v Trstu pripetiti. — (Pustni korso v Zaprebu.) Tudi letošnje leto priredi posebni odbor pustni korso v Zagrebu ter vabi ua obilno udeležbo. Korso je danes pustni torek. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pliberk 9. februvarja. V Libeličah na skrajni meji naši osnovalni shod podružnice sv. Cirila in Metoda navzlic vsem nasprotnim naporom sijajen, udeležencev 200 iz kmetskega stanu. Li beliče bodo naše. Peterburg 9. februvarja zvečer. Nadvojvoda Fran Ferdinand zajutrkoval danes v Častniški kazini telesnega konjiškega polka. Pol-kovni poveljnik veliki knez Pavel Aleksandrovič napil je gostu, ki je potem napil carju in polku. Popoludne obiskal nadvojvoda telesni gardski polk car Pavel, v šoli vojaških otrok vsprejela nadvojvodo iz vojaških otrok sestavljena godba z avstrijsko himno. Naposled bil je alarm in polk bil je v 4 minutah na vežbališči zbran. Peterburg 9. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotuje dne 14. februvarja v Moskvo, potem pa v Budimpešto. „Gražda-niu" naglasa simpatični utis, ki ga je nadvojvoda napravil na ruskem dvoru. Pariz 9. februvarja. Vlada dala je carjevim za njegovega bivanja na vzhodu topnjačo „Vipere" na razpolaganje, da bode na njej potoval po rekah. Rim 9. februvarja zvečer. Novo mini-sterstvo priseglo kralju v roke. V soboto predstavilo se bode parlamentu. Mokronog" 10. februvarja. Naš kandidat gospod svetovalec Jakob Hren. Mokronoški volilci. London 10. februvarja: Vnanji urad lordmayorju zopet nazaj dal koncem lanskega leta v Peterburg odposlano, a ondu ne vspre-jeto pismo s prošnjo na carja, da bi se naredbe proti zidom razveljavile. Razne vesti. * (Visoka starost.) Te dni umrla je v Trebinji Marija Petrovič, mati znanega vodje v času okupacije ustanka in proti Turkom. Luke Petroviča. Stara je bila 117 let, ter je do poslednjega dne sama opravljala vaa domača dela * (Krvav dež.) Minulega leta meseca maja padal je v selu Missinada v Italiji štiri kilometre od Ojiiddo Mamertino krvav dež. V obče se je krvav dež že večkrat pojavil, a dokazalo se je, da to ni bila kri. nego le rudeča barva, s katero se je dež pobarval. V poslednjem slučaji pa so kemiške in mikro8kopične preiskave pokazale, da je istinita kri bila v tem dežji, ki j« oroan prestor dve kilometrov. Učenjaki sodijo, da je bila tičja kri, ter si belijo glave, od kod je toliko tičje krvi prišlo v oblake, ter naetavljojo razne hipoteze. * (Pogorela sirotnišnica.) V Moskvi pogorela je tamošnja sirotnišnica. Devet otrok je poginulo v plamenu. * (Visoka starost.) Te dni umrl je v Pe-terburgu znani trgovec s kavo in čajem A. Bolotin. Rojen je bil v Moskvi I. 1784 , torej ima 107 let. Bil je do najzadnjega časa se krepak navzlic svoji starosti. Bil je čudak. Neka sorodnica njegova bila je bolnu, in nek zdravnik obljubil mu je, da jo bode ozdravil. Dogovorili ho se za honorar, Bolotin pa se je še j>rosto\oljno zavezal, da bode za čas zdrav ljenja dajal zastonj zdravniku kavo in čaj. Ko pa bolna sorodnica le ni ozdravela, rekel je Bolotin, da za plačani honorar mu ni žal, a da ga to strašno jezi, da je zdravnik toliko časa pil njegovo najbolju kavo iti najbolji čaj. * (Dve in pol leta na biciklu.) Dva Američana hočeta ves azijski kontinent prevoziti na biciklu Prijieljala sta se preko Francoske in Italije po biciklu v Brindisi, od koder ne odpeljeta po morji v Kit in na Grško, potem pa na velocijiedu preko male Azije v Turkestan, v Iudijo in v Kitaj Iz Kitaja peljeta se v Japan, od tam pa po morji zopet domu. Pii povprečni dnevni vožnji 50 kilometrov nadejata bo v dveh letih in pol dovršiti velikansko svoje podjetje. Živeža vzameta lehko saboj za več dni, oborožena pa sta vsak s puško repetirko. * (Požar mej banketom) V Cardifu dal je župan lord Bute velik banket, katerega se je vdeležilo 500 gostov. Po neki kitajski svetilki, ki se je vnela, nastal je požar, ker se je ogenj prij-.d dekoracij. Zastonj so se trudili goatje, da bi udu šili ogenj, ki se je razširil tako hitro, da je kmalu bila vsa dvorana v plamenu. Več gontov Be je opeklo pri gaSenji. muofEol«'in» opaaoiPri slabem prebavljeno in p. »uiii likanji hIusIi do (odij, sploh pri vseh želodčnih boleznih so pristni Moli-ovi „Seidlitz-prafiki" zelo odlikujejo k..kor nobeno drugo sredstvu s svojim ze lodee krepcujočim ter kri i'isterim uplivom. Cena ikatljici 1 gld. l'o postnem povzetji razpošilja jih vnuk dan A. Moli, lekumar, c. in kr. dvorni založnik n;i Dunaji, Tuchlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrocno Moli-ovc preparate /. njega vairtivr.no znamko in podpisom. 1 (4-2) S* s i j Piccoli-jeva esenca za želodec je želodec krepcujoce, razmehčujoče, slato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr. 3 (80-2) »LJUBIMKI nor ftjtojl r,n v no leto g -l.ttO ; aa pol leta gl«l. 2.30; aa «eftrt leta gld. 1.19. Tujci: 9. februvarja. Pri Malici: Kraus iz Prage. — Plawetz, Watsl iz Beljaka. — Franke i« Medvod. — Schdmits, Lnokenbaeher r, Dunaja. — PltinUn it Radovljice. - Lavrid iz Trata. Pri Slona: Pl. Amberg, Hellersberg, Eisenst&tter, Crasser z Dunaja. — Pletersnik iz Jesenic — Oereo iz Pisec. — Pl. Tonello iz Trsta. — Prevendar iz Zagreba. Chladek iz Jičina. — Zechner iz Brežic. — Pertile iz Sin-gapora. Pri bsvarskem dvora : Hoffer, Custina iz Milana. 1'le/., Pavluzzo iz Vidna. Pri juiiifin kolodvora: Schmidl z Dunaja. — Pire, Morn, Supančifi iz Treb^nj. Umrli so v LJiii>IJ«aiil: 7. februvarja: Henrik llavoe, za sobnega uradnika sin, 6 dni, Lončarska steza st. 3, /a čeljustnim krčem. 9. februvarja: Ivan AndoHek, bogoslovec, 21 let, Kravja dolina st. 11, za gnojenjem črev. V d e ž e 1 u i bolnici: 5. februvarja: Marija Juvan, gostija, 57 let, sa osta-ri'l< stjo. — Franca Ribič, h.Sina, 21 let, za mrzlico. 6. februvarja: Marija Jeglič, kajžarjeva žena, 42 let, /a jetiko. — Ivan Maček, delavec, 48 let, za j etiko. — Marija Arloni, gostiju, 57 let, za plućnim einphvsemom. 7. februvarja: Marija Stirn, gostija, 47 let, sa jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. u .o a* 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 746*6 mm. 745-6 mm. 746 2 mm. —4-6° C —16« C —3 8° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0 00 m. Sreduja temperatura —3*3°, za 0*7° pod normalom. XD-cm.aJsls:a, "borza dne 9. februvarja t. 1. (Izvirna tcl^graticno porečito.) včeraj — 92 10 — gld. 92 10 — . Papirnu renta.....gld. Srebrna renta....., Zlata renta......, 10:» 15 5°/0 marčna renta..... 102 35 Akcijo narodna banko . . , 986 — Kreditno akcijo..... , 307 5C London......... 114 10 Srebro........ „-- Napol......... n 904'/, C. kr. cekini...... , **41 Nemške marke..... n oti 07' , 4°/, državne arećku H I. 1854 25 < gld. Državne srečke iz I. 1864 10o. 131 g 181 llllll<-M 92 20 92 25 10935 102 85 987 — 308 25 114-10 9 05 3 41 f 6 06 50 kr. 2» „ 85 . 95 . 1.1 Qgevsfta zlata renta 4°/0....... ^04 Ogomka papirna renta 54/0 . ..... 100 Dunava reg. srečko 5«/u ... 1<>() gld. 121 Zenilj. ohč. avstr. 4Vt"/o /-'Ht' RJMI« l»»ti • • 113 Kreditne sročko......100 gl (77—3) posestnik. ;,r>r--r*fr».^T-----aSUJfl n+\*r i* 6 aloboko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je nas iskrenoljubljcni soprog, oče, brat, svak in strijc, veleblago-rodni gospod Toussaint Jelovšek vitez o. kr. poštar in graščak po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes 8. februvarja ob 5. uri zjutraj, v 35. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo preblazega ranjcega se bode v torek dne 10. februvarja ob polu 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku preneslo. Svete mase za dušo preblazega ranjcega se bodo brale v mnogih cerkvah. Dragi pokojnik bodi priporočen v prijazni spomin in molitev. novo Mesto, dne 8. februvarja 1891 (9.i-l) Antonija Jelovšek pl. Fichtenau, soproga. — Marija, Ana, Otilija, Pija, hčere. — Oton Jelovšek vitez Fichtenau, brat. — Santa Germ pl. Fichtenau, sestra. — Karol Germ, graščak, svak. — Santa in Adela Germ, nečakinji. — Robert Germ, nečak. Tk*In 1 Hti'li in iwi■ N n 11 t Lastnina in tisk .Narodne TIskarne". Y2D