Skrbne mamice, skrbite, da boste vedno založene z izborno in zdravo otroško hrano dc. VJucUvo- sfadua Uou/e> ki je odličen domač izdelek. Dr. Pirčeva sladna kava je redilna in krepilna tudi za odrasle, ker je sijajnega okusa. Bridke solze pretaka naš mali Janko zato, ker je pri hiši zmanjkalo dc. VJuevc staduc Ucm/c GOSPODINJE! V*i mmmm (nadomestek za jajca) od Dr. Crota in Dr. Oetkeija mof. z* »tajanje u*t* in h«rv< r«ta*»}*ks kskoi («<£ »<«5 mer Mjafcš, $ta>:> roa&uti j *» j^vmi, pasrbiH, iMtttetoJft, rtjiSuiktm,, +-mokt>i«, btttaeljttmn, k B»«l*r «<-«}» J« kr»jki lepo abiiko »o j« Ubko jfftuv' PRAVA DOMAČA JED LE S PRAVIM Nadalje proizvajamo še pudinge kreme š a r 11 j e itd. Dr. A. Oetker-jev vanilinov sladkor za kuhinjo. Ta «d0stuj», 4» v*MS< jMMKaii, krt««, ltoW «B t fHer lik«}» (jrijj««> »aoB^er »roeu. Vs«bf>a »«» lavJtlo 1-1 «r«i» dobrt z^itd, haz- vUiiim viaMeviito /pyMja>-tdjieo. Cenjena gospa urednica! Naznanjam Vam, da sem odposlala soojo rešitev «Ljubezen gre skozi želodec* in da ostanem še nadalje Vaša naročnica, saj tako lepega lista ni lahko pustiti. Moja draga kumica gospa R. pa mi je rekla, da žal ne more ostati Vaša naročnica, ker ji razmere ne dopuščajo. Videla sem, da ji je res zelo težko za listom, in celo njen mož je rekel, da mu je silno žal za revijo, ker je s knjigami vred zlata vredna. In res, bolj popolnega in prijetnega lista ni lahko dobiti. Kar potrebuje gospodinja, vse je v njem, kar si želi mlado dekle, zopet vse dobi v listu. Koliko praktičnih nasvetov, navodil, razvedrila nam prinese vsak mesec Vaš list, tako da se čudim tistim, ki pravijo, da jim to ali ono ni po volji, saj sem prepričana, da ni lista, ki bi mogel vsem na vse strani ustreči. O tem sem se razgovarjala s ku-mico, ki je istih misli, kakor jaz, na- kar sem na tihem sklenila, da plačam naročnino zanjo jaz, da ne bo preveč pogrešala lista, ki ji je tako pri srcu, in da bo za novo leto vesela, kakor sem tudi jaz. Upam, da bo prijetno presenečena, ko bo videla, da ji je «žena in doms> ostal zvest, tako kakor je ona njemu naklonjena. Lep list je to, Vam moram še enkrat priznati, da smo lahko ponosne nanj, in navdaja me samo ena želja: da nam ostane vedno takšen, kakršen je bil doslej, topel in prisrčen. Ne želimo, da bi bil lepši, saj lepši ne more biti. Nam je mil in drag v svoji domačnosti, in takšen naj tudi ostane. Prosim torej, ne upoštevajte odpovedi gospe R., ker prevzamem jaz njeno naročnino. Lepo Vas pozdravlja Olgica Ožbaltova. Devica Marija v Polju. Slite., hi vn^itt, pbh/iCMftjtc ^o^o Ai z&liuzi vit j}*iizvLanjt ivi Avaio. Iv I Čarobna lepota Vam bo gotova nagrada, če boste uporabljali samo liliiino mlečno milo „Paracelsus" lilijmo mlečno kremo „ P a r a c e I $ u s " nedosežna toaletna proizvoda, ki delata kožo lepo, gladko in mlado. * Pazite na originalni zavitek. Paracelsus, k.d.,Zagreb3 Ni ga razumel. «Oče, barometer je padel.» «Hudo?» ^Ljubezen gre skozi želodec" je podaljšan do 6. februarja 1.1. Prve dni januarja smo dobili toliko vplačil, da uprava ni mogla o pravem času vsega iz-knjižiti, čeprav je opravljalo ta posel pet Ali imate lepe, bele zobe? Oni so najlepši naravni nakit. Naj Chlorodont skrbi za lepoto in zdravje Vaših zob. Če se n zjutraj in zvečer uporablja __/ zobna pasta m Chlorodont KZL fj-^A postanejo zobje sjajno beli in 1 ~bL) / zobni emajl se ne pokvari. Mala tuba Din. 8.« Velika tuba Din. 13.- uradnic od jutra do trde noči. Po vknjiženju v kartotečnih listih je bilo treba vplačilo vpisati še v «Prijavnico». To delo je pa šlo precej počasi od rok, saj si lahko mislite, da bi bile naročnice upravičeno hude na nas, ko bi se zgodila v naglici kakšna pomota. Zato je bila potrebna dvojna kontrola, kar je delo zelo zavleklo. Ni nam torej kazalo drugega, kakor da preložimo rešitev na februar, in sicer bo žrebanje nepreklicno v prvi polovici februarja meseca. Naročnice, ki bodo izžrebane za glavne nagrade, obvestimo z ekspresnim pismom, ostale pa dobe svojo knjižno nagrado prve dni meseca marca. S tem smo ustregli tudi tistim revnim naročnicam, ki so prosile, da bi podaljšali razpisane pogoje za nekaj tednov, češ da so ta mesec, ki je morda najhujši v letu, v denarnih stiskah. Zato se nam je zdelo, da bi ne bilo lepo od nas, ko bi jim zaradi enega meseca onemogočili udeležbo pri tem nagradnem razpisu. Prepričani smo, da se s tem strinjajo tudi vse druge naročnice in da na to stran ne bo nobene zamere. Vsaka naročnica naj torej še enkrat pogleda, ali ima v redu plačano vseletno naročnino, ker je do 6. februarja še čas za rešitev in plačilo vseletne naročnine. Kesnejše rešitve in plačila se ne bodo mogla več upoštevati, ker oddamo takoj drugi dan vse gradivo Odseku za rešitev nagradnega razpisa, ki bo potem opravil žrebanje pri gospodu notarju Karlu Pleiweissu. Brinetke pozor! Vendar enkrat odgovor na vprašanje: Kako negujem kostanjeve lase? Idealni odgovor: Če si redno umivate lase z novim Brunetaflor Shampoonom. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Ne na- W wm TT BRUNETAFLOR Kakšne naj bodo hbb^h^^^^^h letošnje gospodinjske knjige? Priložena knjiga dr. Karla Petriča «B o 1 c z n i, kako jih spoznamo in preprečimo« je peta knjiga lanskoletne zbirke. O naših gospodinjskih knjigah se čujejo same pohvale in so vse naročnice z njimi prav posebno zadovoljne. Saj so jim v pomoč pri gospodinjstvu, pri ročnih delih, pri vzgoji in v različnih težkih in kočljivih vprašanjih. V nekaj letih bo imela na ta način vsaka naročnica prav čedno zbirko poučnih knjig. Saj bo marsikaj iz njih potrebovala vse življenje, pa tudi njeni otroci se bodo lahko učili iz njih. Najboljši dokaz, da so naše knjige priljubljene in potrebne, je ta, da je del zbirke že pošel. Knjige: Za pridne roke, III. del: Pletenje in krpanje, Vrt in moje rože, Vzorna gospodinja, Za pridne roke, II. del: Kvačkanje, Postanek otroka in njegov razvoj in Kako naj kuham so razprodane. Zadnji dve knjigi: ^Postanek otroka in njegov razvoj» in «Kako naj kuham* smo ponovno tiskali, ostale pa bomo še enkrat tiskali, če se priglasi zadostno število naročnic. Do sedaj smo izdali tri zdravniške knjige. Letos izdamo četrto, prihodnje leto pa peto. Naročnice bodo torej imele za 32 dinarjev vzorno zdravniško knjigo, ki bo imela 550 do 600 strani in ki bo ponazorjena z mnogimi slikami. Na isti način dobe naročnice zbirko knjig o ročnih delih. Doslej so izšle knjige za kvačkanje, šivanje, pletenje in krpanje. Pripravljamo pa knjigo o vezenju in krojenju in pa knjigo o otroškem, ženskem, moškem in posteljnem perilu. Prav posebno utegnemo naročnicam ustreči s knjigami, ki jih piše ing. arch. Rado Kregar, profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani, in sicer: I. knjiga: «Kako si zgradim svoj dom», II. knjiga: «Kakšen naj bo meščanski in delavski dom», III. knjiga: «Sodobni kmečki dom in gospodarska poslopja«. Želja po lastnem domu je v človeku ukoreninjena že izza pradavnih časov, ko je človek prebival še v jamah. In ta želja je ostala v njem živa vse do dandanašnjih dni. V teh treh knjigah bo dobil vsakdo vsa potrebna navodila za gradnjo lastnega doma. To delo bo imelo nad 80 strani slik, načrtov in risb. Na željo naročnic izdamo knjigo «Kako se vedem». Letos torej dobite kakor po navadi 5 knjig, in sicer: meseca septembra «Kako si zgradim svoj dom», meseca oktobra «Za pridne roke, IV. del: Vezenje», meseca novembra «Kako se vedem», meseca decembra «Nalezljive bolezni« in meseca januarja «Gospodinjski koledar za 1.1935.». Če se pa prve dni februarja oglasi večje število naročnic s kakšno posebno željo, je založba seveda pripravljena, da izpremeni zgornji program. Zato Vas prosimo, da nam sporočite svoje želje. Za vsak dober nasvet Vam bomo hvaležni. Založba «Žena in dom». NE OBUPUJTE! Kogarkoli vprašate, kako se mu godi, Vam odgovori: ,,Slabo, zanič, kriza, denarja ni, zaslužka ni." Vse te reči in še druge poznam iz pisem naših naročnic. To so pisma, pisana v obupu, ki zahtevajo pomoči, dela, nasveta, podpore, protekcije, posredovanja. Kako naj človek pomaga vsem tem, kako naj jih zadovolji, kako naj jih odvrne od obupnih in žalostnih misli? Saj uemo vsi, kako se godi kmečkim ljudem, delavcem in brezposelnim. Vemo tudi, da je svet zašel pod mlinske kamne in da ti kamni meljejo sedanji družabni red, ki se ruši in podira v svojih temeljih. Na vseh koncih in krajih sveta izkušajo z vsemi mogočimi ukrepi, da bi preprečili prelom sedanjega gospodarskega reda. Vsi vemo, da tako, kakor je sedaj, ne more biti. Na eni strani se uničujejo velikanske zaloge živil in blaga, ker jih je baje preveč, na drugi strani pa strada na milijone brezposelnih ljudi. Namen teh vrstic ni, aa bi iskali vzroke tem pojavom. Želeti bi le bilo, da bi se tudi ženske podrobneje zanimale za vsa ta vprašanja. V vsaki večji knjižnici dobite dovolj knjig, da si lahko iz njih ustvarite jasno sliko o vzrokih sedanje krize. Krize se ne bomo tako hitro iznebili. Verjetno je sicer, da se bo z zasilnimi ukrepi sedanji družabni red za nekaj let podaljšal, vendar pa se kolo časa ne bo dalo zaustaviti. Nova doba prihaja. Kakor sta bila odpravljena suženjstvo in tlaka in kakor je propadel fevdalizem, prav tako se bo tudi kapitalizem sam uničil. Da bi te čas prinesel to izpremembo brez vojn in revolucij. Vsaka taka doba pa zahteva velikih žrtev. Razvoj časa je prinesel ravno nam in našemu rodu, da živimo v času tega preloma. Čas bo razpletel zgodovino nadaljnjih dogodkov. Seveda ne smemo držati križem rok in čakati na boljše čase. Tarnanje in zdihovanje po dobrih starih časih ne prinese nikomur koristi. Od tega bi imeti samo škodo. Obup ubija voljo, delavnost in zdravje. Kdor kloni glavo in sključi hrbet, ga kriza še bolj tepe. Poglejte sedanjemu času drzno v oči. Prilagodite se razmeram, v katerih živite. Ne glejte samo na tiste, ki imajo boljšo službo ali plačo kakor Vi. Poglejte na tiste, ki nič nimajo, ki v brezposelnosti telesno in duševno propadajo. V zmoti ste, če mislite, da je v bogastvu sreča. Ravno narobe je. Več nezadovoljnosti in več skrbi in bojazni je pri bogatinih kakor pa pri skromnih, navadnih ljudeh. Sreča ni v bogastvu. Danes ga imate, jutri ste lahko berač. Sreča je v Vas samih. Sreča je v Vašem domu, v Vaši družini, v Vaši okolici. Sreča je tam, kjer si jo sami ustvarite. Sreča je v delu. Sreča je v Vaši duši. Tak človek čuti srečo povsod Srečen je, če vidi sinje nebo nad seboj, če vidi, kako plešejo snežinke po zraku, če sliši žuborenje potoka, šumenje gozda, če utrga skromno vijolico, če opazuje drobne ptice, ki si s težavo iščejo svoj živež. Ne iščite torej sreče v kopičenju denarja, ki hitro skopni. Če ste brez dela, iščite toliko časa, da ga najdete. Primite za vsako delo! Nobeno delo ni sramota. Verjemite mi, da sposobnega človeka povsod potrebujejo. Sposobnost pokaže že s tem, da toliko časa pritiska na kljuke, da dobi delo. Ne zanašajte se na protekcijo. Ta dandanes ne zaleže dosti. Ne zanašajte se na nikogar. Kar boste sami napravili, to bo izvršeno, to bo Vaše. Zanimajte se za usako reč. Prosti čas uporabite za strokovne knjige. Če imate službo, glejte, da je ne izgubite. Danes ta dan je za ženske vsak dan težje. V modo je prišel fašizem, ki ne priznava ženam pravice svobodnega udejstvovanja. Ženska ima pri iskanju službe dvakrat več zaprek kakor moški. Samo z znanjem, pridnostjo, vestnostjo in močno voljo bo lahko tekmovala v boju za obstanek. Gospodinje naj nikar ne tožijo možem o dnevnih skrbeh in težavah. Mož ima že sam svojih skrbi čez glavo. Za Vas in zanj bo bolje, če mu pokažete veder obraz. Priklenili ga boste na dom, če bo našel doma uteho in razvedrilo. S slabo voljo ga spravite v družbo pivskih prijateljev. Dvakrat več pozornosti posvetite domu in gospodinjskemu delu. Otroci naj Vam pomagajo, da Vam ostane nekaj časa tudi za ročno delo. Na ta način boste laže prenašali težave sedanje krize. Tiste, ki ste imovite in ki imate vpliv, pomagajte, kjerkoli morete, saj se Vam bo ta Vaša dobrota ob času gotovo povrnila. Če katera potrebuje služkinjo, delavko, uradnico, naj piše meni. Imam veliko pridnih deklet, ki težko čakajo na delo. Vsaki storite dobro delo, če ji pomorete do kruha. S tem sem hotela povedati, da obup nikomur ne koristi, ampak samo škoduje. Vsak delodajalec ima rajši veselega delavca, vsaka gospodinja rajši služkinjo vedrih oči in vsak mož rajši ljubeznivo ženo kakor pa čmerikav obraz. Pa brez zamere! Podedovan greh. Večina otrok rada pije kisle pijače. Otroku je seveda vseeno, ali je to kisla limonada ali vino. Odrasli ljudje pa smrtno grešijo na otrocih, če jim ponujajo alkoholne pijače. Največ pijači vdanih ljudi se pokvari že v detinski dobi. Če torej nečete, da bo Vaš otrok pijanec, prepovejte vsakomur, da bi dajal Vašemu otroku alkohol, četudi samo par kapljic in čeprav samo za šalo. Če si otrok poželi kisline, mu dajte limonado brez sladkorja. R. P. Testament. Predvsem Vam svetujemo, da govorite s starši očeta Vašega otroka. Povejte jim, da je njih sin napravil testament. Gotovo bodo imeli toliko srca, da bodo priznali za otroka gotov delež. Taka reč se najlepše uredi na miren način. Če bi pa naleteli na gluha ušesa, potem nam pošljite prepis testamenta, da vidimo, kaj se Vam lahko svetuje. Sporočite tudi svoj naslov. R. P. Kdo je kriv? Najbolje je, če se pobotate. Pravdni stroški bodo veliki in se Vam ne izplača, da bi imeli zaradi raztrganih hlač sitnosti, pota in stroške. Vprašanja: Ali naj se poročim? Stojim pred težavno odločitvijo. Vi ste že mnogim pravilno svetovali, svetujte še meni, rada se bom ravnala po Vašem nasvetu. Že dvanajst let sem v državni službi in se prištevam že med «starejše». Ker pa imam že «svoja» leta za seboj, gledam to svojo ljubezen z drugimi očmi kakor mlada zaljubljena dekleta. Odkritosrčno Vam priznam, da bi se zelo rada poročila. Želim si otrok in svojega doma. Do grla sem sita te suhoparne službe. In tudi svojega ljubega iskreno ljubim, pa vendar ne tako, da bi šla zanj «skozi ogenj*. Je pa več reči, ki mi delajo pomisleke. Ena je ta, da je on šest let mlajši od mene. Sicer mi moje tovarišice zavistno priznavajo, da se mi leta ne poznajo, vendar mi pa razlika let prizadeva pomisleke. Tudi bom * v zakonu pogrešala samostojnosti in sem, da Vam na uho povem, včasih zlobno sitna. Potem izgubim, če se poročim, draginjske doklade, tako da se mi ne bo izplačalo hoditi v službo. Z njegovo plačo bova pa komaj izhajala. Če pa bomo kaj zibali (to pa mora biti, ker se prav zaradi tega želim poročiti), bomo pa živeli v večnih skrbeh za skromni obstanek. Svojo usodo polagam v Vaše roke. Storila bom tako, kakor mi boste svetovali. Ana L. Vprašanje. Imam lOletno hčerko edinko, ki jo ljubim čez vse. A ona mi žal vrača to ljubezen le z razočaranji: rada se mi laže in večkrat mi je tudi že izmeknila denar ali pa mi ga je zapravila, če sem ji ga dala, da kaj kupi. Poizkusila sem že vse mogoče kazni in ona mi tudi ob vsaki priložnosti sveto obeta, da ne stori nikdar več kaj takega, a svoje obljube ne drži. Vsa obupana sem in v velikih skrbeh za njeno bodočnost, če se ne poboljša. Lepo Vas prosim, svetujte mi, kaj naj napravim. Obupana mati. žena in dom REVIJA ZA SLOVENSKO ŽENO STEV. 2 FEBRUAR 1934 LETOV ^OA-N — ©TOOOfl tipana, mame in tete Nadje ni doma. Odšli so na krst k staremu oficirju, ki vedno jezdi na majhnem, sivem konjičku. V pričakovanju, kdaj se povrnejo, sedeGri-ša, Anuška, Aljoša. Sonja in kuharičin sin Andrej v jedilnici za mizo in igrajo tombolo. Sicer bi že davno morali spat; pa ali je mogoče, da bi kdo zaspal, preden bi. mama povedala, kakšen je bil otročiček pri krstu in kaj so jim vse prinesli na mizo. Na mizi, nad katero visi svetiljka, leže vsevprek številke, orehove lupine, papirčki in stekelca. Pred vsakim leže po dve tablici in po kupček stebelc za pokrivanje številk. Sredi mize se sveti v skledici pet srebrnih kopejk. Poleg skledice leži na-griznjeno jabolko, vilice in krožniček, ki morajo vanj metati orehove lupine. Otroci igrajo — za denar. Vložek — kopejka. Pogoj: kdor bo sleparil, bo izključen. V obednici ni razen igralcev nikogar. Pestunja Agafja Ivanovna sedi spodaj v kuhinji in uči tam kuharico šivati, a starejši brat Vasja, petošolec, leži v sprejemnici na divanu in prodaja dolgčas. Igrajo hazardno. Največji hazard pa je zapisan na Grišovem obrazu. To je majhen, devetleten dečko z glavo, ostriženo na balin, debelimi lici in takšnimi ustnicami kakor zamorec. Hodi že v pripravljalni razred za gimnazijo in zato se ima za modrejšega in višjega od vseh drugih. Igra samo za denar. Ako bi ne bilo v skledici kopejk, bi jo bil že davno pobral spat. Njegovi sivi očesci nemirno in zavistno begata po tablicah drugih. Strah, da bi morda ne dobil, zavist in finančni ponos, ki ga je polna njegova ostrižena glava, mu ne dajo na miru sedeti. Vrti se kakor na šivankah. Če dobi, hlastno pograbi denar in ga takoj skrije v žep. Njegova sestra Anuška, osemletno dekletce, z ostro bradico in pametnimi, bleščečimi se očmi, se tudi boji, da bi kdo ne dobil. Lice ji zardeva in pobledeva, a oči pozorno slede igralcem. Kopejke je ne zanimajo. Sreča v igri je zanjo vprašanje samoljubja. Druga sestra, Sonja, deklič šestih let, s kodrasto glavico in s takšnimi lici, kakršna imajo le zdravi otroci, naslikani na bonbonierah, igra le zaradi igre same. Po licu ji je razlita blaženost. Naj dobi, kdor hoče, vedno se smeje in tleska od veselja z rokami. Aljoša, debelušoek, stoka, sope in bulji v tablice. V njem ni ne koristoljubja ne samoljubja. Da ga le ne pojajo od mize in ne priganjajo spat — pa je vesel. Na zunaj je flegma, a v duši je prava bestija. Igra ne toliko zaradi tombole, ampak bolj zaradi prepirov, ki jim takšnale igrica ne uide. Strašno mu je všeč, če kdo koga lopne ali vsaj nahruli. Davno se mu že nekam mudi, a ne gane se od mize niti za minuto, ker se boji, da bi medtem ne pokradli njegovih stekelc in kopejk. Ker pozna le enice in pa tista števila, ki imajo na koncu ničlo, pokriva zanj številke Anuška. Peti igralec, kuharičin sin Andrej, temnolas, bole-hen malček, v platneni srajčki in z medenim križcem na prsih, sedi nepremično' in željno gleda na številke. Za dobiček in tuje uspehe mu je vseeno, ker je ves zatopljen v aritmetiko igre in v njeno neskladno filozofijo: koliko je na tem svetu raznih številk in kako je mogoče', da se ne zmešajo! Številke kličejo vsi po vrsti, razen Sonje in Aljoše. Ker so številke same po sebi puste, jim je praksa skovala mnogo pridevkov in smešnih imen. Tako kličejo sedem za «grablje*, enajst za «paličici», sedem in sedemdeset za «Semjona Semjoniča*, devetdeset za tdedka* in podobno. Igrajo živahno. «Dva in trideset!* kriči Griša in vleče žolte številke iz očetove čepice. — »Sedemnajst! Grabi je! Osem in dvajset — seno kosim!* Anuška vidi, da je Andrej spregledal osem in dvajset. Drugič bi ga spomnila na to, sedaj pa, ko leži v skledici skupaj s kopejkami še njeno samoljubje, je vsa v ognju. «Tri in dvajset!* je nadaljeval Griša. »Semjon Sem-jonič! Devet!* «Hrošč, hrošč!* — zakriči Sonja in pokaže na hrošča, ki je lezel čez mizo. — «Aj!» «Ne ubij ga!* pravi z basom Aljoša; «morda ima otroke...» Sonja spremlja hrošča z očmi in misli na njegovo deco; kakšni majceni hroščki morajo to biti! «Tri in štirideset! Ena!* — kliče Griša, ki trpi ob misli, da ima Anuška že dve kvaterni. «šest!» »Tombola! Pri meni je tombola!* kriči Sonja in ko-ketno zavija oči ter se hohoče. Soigralcem se raztegnejo obrazi. »Poizkusimo!* pravi Griša in sovražno pogleda na Sonjo'. Ker uživa Griša vseobčo slavo največjega in najpametnejšega, ima vedno glavno besedo. Kar on hoče, to tudi delajo. Dolgo in natančno preizkušajo Sonjino tombolo, a v veliko nezadovoljstvo vseh se pokaže, da ni sleparila. Začno novo igro. «A kaj sem jaz včeraj videla!* vzklikne Anuška. «Filip Filipič je tako čudno zavrtil veke in pokazal tako strašne, rdeče oči, kakor bi bil sam nečisti duh.* «Jaz sem tudi videl*, pravi Griša. cOsem! Pri nas v šoli pa zna nekdo migati z ušesi. Sedem in dvajset!* Andrej vzdigne oči na Grišo, pomisli in pravi: «Jaz znam tudi migati z ušesi.* «No, pa pokaži!* Andrej miga z očmi, z ustnicami in s prsti, pa se mu zdi, da so se tudi ušesa pričela premikati. Vsi se smejejo. •tSlab človek je ta Filip Filipič*, vzdihne Sonja. cVčeraj pride kar k nam v otroško sobo, jaz pa v sami srajčki. In tako me je bilo sram!* «Tombola!* zakriči nenadoma Griša in pograbi kope jlce iz skledice. «Kar poglejte, če hočete!* Kuharičin sin Andrej povzdigne oči in ves prebledi, cjaz ne morem več igrati*, zašepeta. «Zakaj ne?* «Zato, ker ... Zato, ker nimam več denarja.* «Brez denarja pa že ne!» pravi Griša. Andrej še enkrat prebrska vse žepe. Ne najde pa ničesar, razen drobtinic in zgrizenega končka svinčnika. Ustne se mu skrivijo in milo prične utripati z očmi. Zdaj zdaj bo udaril v jok ... «Čakaj, bom pa jaz zate stavila!* pravi Sonja, ki ne more prenesti njegovega mučeniškega izraza. «Pa mi drugič vrneš.» Kopejke se spet zablešče v skledici in igra se iznova začne. «Zdi se mi, da nekje zvoni!* pravi Anuška in na široko razpre oči. Vsi prenehajo in z odprtimi usti gledajo v temo za oknom. V temi motno brli svetiljka. «To se ti je le zdelo!* «Ponoči zvoni le na pokopališču ...» pravi Andrej. «Zakaj pa tam zvoni?* «Da bi se razbojniki ne zbirali v cerkvi. Zvonov se boje!* «Zakaj pa se zbirajo razbojniki v cerkvi?* izprašuje Sonja. cZakaj neki! Da pobijejo čuvaje!* Minuta mine v molku. Vsi se spogledujejo, trepečejo in spet prično. To pot dobi Andrej. !» «Takoj», pravi in išče po žepih. cKopejke sicer ne najdem, a tu je rubelj. Stavim rubelj.* «Ne, ne, ne ... kopejko stavi!* «Vi ste tepci. Saj je rubelj na vsak način več vreden od kopejke*, pojasnjuje gimnazijec. — cKdor dobi, mi bo izmenjal.* «Ne, ne. Kar pojdi!* In petošolec zmigne z rameni in gre v kuhinjo, da bi mu tam kdo izmenjal. V kuhinji ni niti kopejke. . — Tem prijetnejše bo zdravljenje, če ne boli! — Hvala lepa! — se je zasmejala Ela in že stekla iz čakalnice. Mati jo je šele na stopnicah dohitela. — To je sramota, — je zagodrnjala nad njo — dandanes mora vsakdo biti junak, v tebi pa ni niti trohice moškosti! — Ali mama, kako naj bo v meni moškost! — je rekla Ela, toda prav v tem trenutku ji je nova grozna bolečina šla ne le skozi zob, ampak skozi vso glavo in vse telo. Prijela se je za ograjo ob stopnicah in tako strmela ob novem doživljaju. — Kaj pa je? Spet te boli! No, kajne, kajne? Kar pojdiva nazaj! Toda Ela je kakor brezumna zdrevila po stopnicah in se ustavila šele v pritličju, ker se ji je zdelo, da je bo od bolečin konec. Lica je skrila v dlani in pričela jokati. Šele tedaj se je osvestila, ko je že sedela v velikem zobozdravniškem stolu. Bela, mehka in prijazna moška roka ji je segla k bradi. — Odprite usta! Ela se je preplašeno ozrla kvišku, toda nič ni videla. Poiskala je žepni robček, si obrisala obraz, oči in nos in silno se je sr; movala, ker sedi z objokanimi očmi in gotovo z rdečimi lici pred tujim moškim. — Odprite usta! Ela se je umikala kakor divja mačka, zopet jo je minila zobna bolečina. S sovražnim pogledom in postrani je zrla v zdravnika. Zdravnika je posilil smeh. Bil je čeden plav in nizek mož in se mu je smeh na mehkem, okroglem obrazu prav dobro podal. — No. Ne bom se doteknil! Samo pogledal bom. Poglejte, nič nimam v roki. Samo pogledal bom, in to ne bo bolelo. — Pokaži, otrok! — jo je vzpodbujala mati zagrenjeno in s slabotnim glasom. — Se ne boste doteknili? — je vprašala Ela. — Ne, ne. Glavo je nagnila nazaj, toda hipoma se je vzbudil v nji sum in je spet pogledala predse. — Nič ne primi te! — Ah, kaj bi. Zdravnik jo je prijel za brado. Roka mu je bila gladka in dehteča. Eline brade se še nikdar ni do-teknila moška roka. Zardela je in okoli bolečega zoba se ji je nabrala slina. Iznova se je vzravnala. — Je že končano? — Kajpak, že je zdrav. Mislite, da moje oko zdravi? Elo je užalil norčavi glas. — Kaj hočete zdaj? — je resno vprašala zdravnika, ki je prebiral sumljive predmete. Zdravnik je nadaljeval ukročevanje živali. — Zdaj vzamem tole malo pripravo. Glejte, kako je čedna. Čisto nova: vsa iz niklja. S to bom pogladil vaš moteči zob. Ela je z bojazljivo radovednostjo gledala. — Ne dovolim. — Želite videti, s čim pulimo? S temle. Primite. No, lahko primete, nič vam ne stori. Poglejte, kako močne klešče... Seve, vi mislite, da se zob lahko izpuli tudi z iglo. Ela je videla, da drži zdravnik v roki samo iglo. Opazujoče mu je zrla v oči, kjer je videla vse nekaj drugega, kakor kar je pričakovala. Tak krotek, globok pogled, tako toplo in globoko sočutje, da je hipoma otrpnila in naslonila glavo nazaj. Plava moška glava se je sklonila nadnjo in njen posebni vonj jo je močno prevzel. Eli se je zdelo, da ji je nenadoma prenehalo biti srce, nato spet, da ji čisto nepravilno tolče. — Jo j! —■ Nič, nič. To ne boli? Zanimivo. Bolni zob ne boli, ampak zdravi! —• Joooj! — Hvala, dva bolna zoba imate, — in tedaj se mu je v strahu zresnil obraz. Obrnil se je k materi in suho, s trgovsko hladnostjo dejal: — Od levega prvega kočnjaka se ji je že vnelo lice. — Grozno! — je rekla mati. Ela se je sklonila naprej in postala pozorna. — In kaj bo zdaj, gospod doktor? ■— Luknja se bo naredila. — Kje? V licu? — Seveda, če ne preprečite. Takole, počez. Ela se je doteknila z jezikom lica. — Takoj zdaj ni mogoče nič ukreniti. Dal bom nekaj za utešenje bolečin. — To dajte, to, gospod doktor, ker ubogo dete vse noči ne spi. — Nocoj bo dobro spala. — Toda, moj Bog, kaj bo z zobom? — Če ga daste ozdraviti, ne bo nič hudega. Ela je bila vsa osupla, niti ozreti se ni več marala na zdravnika. — Odprite, prosim, usta. Ubogala je; v besedi «prosim» in v moškem obrazu je spet našla prejšnje občutje. — V redu je, hvala. Ela je vstala in s plahimi koraki šla iz sobe, noseč za spomin v zobu košček vate, namočene v kreozotu. Med vrati se je ozrla. Lepi, mali, plavi zdravnik je sanjavo gledal za njo. Ela je ujela njegov pogled, v njenem srcu se je nekaj zgenilo. Pokimala je z glavo, toda mnogo prisrčneje, kakor je hotela. Ponoči je sicer dobro spala, četudi jo je silno vznemirjala misel, da se ji bo v licu naredila luknja. Mama je bila srečna, ko se je Ela drugi dan sama odpravljala k zdravniku. Mali plavi mož je bil popolnoma tak, kakršnega si je Ela predočevala. Preprost, neposreden in zaupen. Kakor bi si bila že stara znanca. Kakor bi bilo že nekaj več med njima kakor zgolj uradno poznanstvo. Ni bil vsiljiv, ne neprijazen, ne nedostopen, le nekoliko visok; videlo se je, da mu niti najmanj ni neprijetna in spoštovanja vredna njegova obrt, in zato nekoliko prezira tiste, ki trepetajo pred njo. Toda Ela je bila cela junakinja. Upala se je že prijeti za klešče, za zakrivljene igle, za kavčukasto vrvico električnega stroja in nervozno se je smejala, ko je zdravnik nekoliko razbrskal boleči zob, z novo količino vate (njen vonj jo je ves dan nevarno spominjal na zdravnika!) se je ločila. — Vam je zoprno, da sem tako strahopetljiva? —- Nasprotno, največji junaki so pri zobeh največji strahopetci. Videl sem imeniten primer na bojišču. Junaški narednik, ki je imel že veliko srebrno in zlato svetinjo, je tulil zaradi zobne bolečine kakor lev. Rečem mu, saj ste vi junak, nikar ne bodite otrok. «Joj, prosim, je dejal, ko me pa to bolj boli, kakor če največje bodalo zabodem v sovražnika.* Ela se je prikupno zasmejala. - Doktor je pripovedoval prav prijazne dogodivščine. — Pri bataljonu sva bila dva, ki nisva imela konj. Nazadnje so nama preskrbeli iz nekega poljskega gradu dva lepa konja, toda bila sta vprežni živali in nista hotela iti drugače, kakor drug ob drugem. Nekoč je bil napad na nož in skočil sem na konja. Oni drugi zdravnik prav tako na svojega. Zdirjal sem proti sovražniku, toda konj se mi je splašil, se upiral, plesal in se ni maral premekniti. Kaj je neki temu konju, sem rekel in ga pustil, da je delal, kar je hotel. In pomislite, konj se je obrnil in zdirjal iz čete. In ni se ustavil prej, dokler ni dohitel onega drugega konja, na katerem je sedel drugi zdravnik, ki je obrnil hrbet bitki. Ela se je zabavala. — Toda pojasnite mi, kako je to, da ni hotel oni drugi konj iti za mojim? — Vi ste pa pametni, — je dejala Ela — vendar bo rajši bežal konj iz bitke, kakor pa vanjo. — Tako je... — tako je, je rekel zdravnik in izvrtal Eli zob. Nato je pridno in redno dan za dnem' prihajala. Komaj je že čakala, da se odpro pred njo vrata male čakalnice, ki je kmalu dobila večji pomen v njenem življenju. Vsa vesela in zadovoljna je posedala v modrih plišastih foteljih, zobni zdravnik je lepo ravnal z njo in ni hitel z delom. Ela je prihajala vsak dan z večjo vdanostjo k njemu in se je ves dan veselila na tiste minute, ki jih je prebila pri zdravniku. Oboževala je njegov vonj in svinčeni blesk delavnice, nekoč je celo prosila nekoliko snovi, s katero mašijo zobe. Posebno vesela je bila tedaj, kadar mama ni utegnila iti z njo. Ob takih prilikah je ugotovila, da je zdravnik dvakrat bolj pazljiv in štirikrat bolj zaupen. Toda kljub temu se je še vedno grozno bala, če je doktor segel k njenemu zobu. Vselej jo je izpreletel smrtni strah, kolikorkrat je moral odpreti usta in je začutila na zobu trdo, hladno železo. — Gospod doktor, — je jecljala po vsakem mučenju — razen vam nikomur, prav nikomur na svetu ne dovolim, da bi si dal kaj opraviti pri mojih zobeh. Zdravnik se je smehljal in se je s tako toplim pogledom zazrl v dekličino oko, da bi kmalu z deklico vred zletel kvišku veliki zdravniški stol. Končno se je približala bodočnost: v nekaj dneh bomo končali! Kaj bo, kadar bodo vsi zobje izvrtani, zglajeni, zbrušeni in popravljeni in ne bo ničesar več, da bi mogla še hoditi v prijetno čakalnico! Eno samo upanje jo je tolažilo, to, da bo zdravnik slovesno izpregovoril takole: — Denar! Bog ne daj, da bi sprejel denar! Toda dovolite mi, da bom smel odslej jaz prihajati k vam!... Sedaj je itak vojna in gotovo pogrešate kavalirja, ker fantov ni doma, in če dovolite, Elica ... To se ji je zdelo tako gotovo, da se je Ela iz osup-nosti prijela za lice, kakor če bi jo bilo zbodlo v zobu, ko je na mamino vprašanje: cKoliko smo dolžni, gospod doktor?...» zobni zdravnik poiskal knjigo, vzel iz nje račun in ga izročil mami. In doktor je prav zares vzel denar in nič drugega ni dejal kakor: privzdignemo križ tako, da se vse telo zlekne in se samo glava dotika mize. To potem večkrat ponovimo. Slika 5. Za sklep telovadne urice pa primemo otroka za obe nogi in ga vzdignemo kvišku, da visi z glavo navzdol. Pri tej vaji se napno vse mišice od temena do pet. Se vam smili, mamice, kaj? Toda le poglejte mladega junačka, kako zadovoljno se drži in kako zvedavo gleda okoli sebe. A. P. Slika 2. Otroka, ki leži na trebuhu, primemo zopet z levico za nožice, desnico pa denemo pod trebušček, nakar izkuša otrok sam iz radovednosti dvigniti glavo, pri čemer se zopet zlekne vse telo. Jutrnja telovadba HWH dojenčka Vsako mlado bitje se rado igra in prekucuje. Poglejte samo male kužke in mačice! Komaj odpro svoje krmež-ljave očke, že dražijo drug drugega, se love in valjajo po tleh. Le ubogi dojenček, ki je prav tako živo bitje, naj leži ves božji dan v svoji zibelki in naj čaka, da toliko zrase, da bo lahko sam skakal. In tej revni stvarci so še do nedavna trdo povijali roke in noge, da se v zibelki niti geniti ni mogla. Dandanašnji se nam zdi takšno početje kar strašno in nemogoče. Takrat so pa ravnale tako vse matere, ki so skrbele za blaginjo svojih otrok, ker so pač živele v tej napačni veri, da bo imel tako negovan otrok bolj ravno hrbtenico in noge. V svoji objestnosti je ubogi človek mislil, da mora popravljati veličastno naravo, ki je edina najpopolnejša umetnica in učiteljica. Če je že menil, da je človeško bitje kaj posebnega, naj bi se spomnil vsaj na žive cigančke, ki zrasejo v naravi v zdrave, krepke in postavne ljudi, čeprav niso poznali povojev in so bili kar po več ur sključeni v culi na materinem hrbtu. Kakor v dobi Jeana Jaquesa Rous-seauja, je zdaj iznova zaoril klic »Nazaj k naravi!» Kadarkoli se je človek izneveril naravi, je vselej taval v zmotah in njegovi grehi so se dostikrat hudo maščevali. In vedno se je skesan zopet vrnil v naročje narave, ko je občutil in spoznal svoje zablode. Kakor vsakemu živemu bitju, godi gibanje tudi dojenčku. Ker se pa v tej dobi to nebogljeno revšče še ne more samo dovolj gibati, mu je pač treba pomagati. Na naših slikah vidite nekaj telesnih vaj, ki so prav posebno primerne in zdrave za male otročičke. Slika 3. Otroka, ki leži na trebuhu, primemo za obe ročici in mu privzdignemo zgornji del telesa do položaja, ki ga kaže slika. Medtem ko sta prvi dve vaji namenjeni zlasti za okrepitev hrbtenice, delajo pri tretji vaji poleg tega tudi roke. S 1 i k a 4. Da bodo tudi nožice bolj močne, skrčimo otroku, ki leži vznak, zdaj levo, zdaj desno nogo k telesu. Milica Stupanova: Ženski pokret in otrok Dandanes je pri kulturnih narodih ženska v splošnem enakopravna moškemu, dasi enakopravnost še ni povsod dosežena in dasi jo na drugi strani spet odločno napadajo. V dobi enakopravnosti pa imata oba spola enako močen vpliv na vzgojo svojih otrok, oba spola iz-kušata istočasno, enako močno in z enakimi sredstvi zagotoviti svojemu naraščaju lepšo bodočnost, tako da niso v d%bi enakopravnosti otroci nobenega spola zapostavljeni. Tako je popolnoma upravičena trditev, da ima od ženskega gibanja največ koristi otrok. Zlasti notranje je prinesel ženski pokret otrokom neizmerno korist, in sicer ne samo otrokom ženskega spola, katerim je šele ženski pokret listvaril položaj, ki jim gre, ampak tudi otrokom moškega spola, ki sicer ne doraščajo več kot bodoči izključni gospodarji sveta kakor v prejšnjih časih, ampak se zavedajo že v mladih dneh, da morajo biti soljudje, da je tudi ženska prav tako človek kakor moški, kar jim v poznejših letih znatno in uspešno olajša življenjsko pot, sožitje z drugimi. Žensko poklicno delo, ki ga je omogočil ženski pokret, pa je tudi zunanje ustvarilo otrokom vse lepše in lažje življenje. Ženska se ni oklenila poklica samo zaradi težnje po gospodarski osamosvojitvi in neodvisnosti od moškega, dasi je to odvisnost včasih dovolj bridko občutila, ampak predvsem iz premoženjskih razlogov, da se same preživijo, zlasti pa, da poinorejo svoji družini, posebno svoji deci, ki jo dostikrat samo materin zaslužek obvaruje bede in pomanjkanja. To velja zlasti za delavske, pogosto pa tudi za meščansko ženo. Kmečka žena je bila itak vprežena v jarem dela že od nekdaj, poleg svojih dolžnosti kot žena, mati in gospodinja je imela svoje poklicno delo, nad katerim se ni nihče spotikal, ker ji ga nihče ni zavidal in je bilo vsakomur prenaporno. Iz ljubezni do otroka se oklepajo ženske dela, tudi če ni zanje poklic, ampak zamo zaslužek, če jim zato tudi otopi duša in klone telo. Kajti ni vsako delo poklicno delo. Poklicno delo je samo tisto, ki se ga je oklenil človek iz notranje potrebe, ki ga izpolnjuje, v katerem najde srečo in zadovoljstvo in notranji mir. Vsako drugo delo, ki ga opravlja človek samo zaradi denarja, ki ga prinaša, pa ni poklicno delo, tudi če ga opravlja kdo še tako vestno, ampak je vedno samo delo za zaslužek. Koliko meščanskih in proletar-skih mater pa vztraja pri delu samo ' zaradi otroka, tega nam ne more povedati nobena statistika. Kmečki ženski je njeno delo, kakor je trdo in naporno, k sreči skoraj vedno poklicno delo, in to je največji blagoslov kmečkega dela. Pozabiti tudi ne smemo, da pomeni ženski pokret odkletev in odrešitev tistemu delu otrok, ki pod izključno moško nadoblastjo brez svoje krivde največ trpijo, nezakonskim otrokom. Kadar ima moški vso oblast v rokah, je delež nezakonskega otroka od rojstva naprej, da, še celo pred rojstvom, samo preziranje, največkrat tudi slabo ravnanje in pomanjkanje. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti za časa izključnega moškega nadvladja pomeni oče v družini vse, on je tisto solnce, katerega sijaj se razliva tudi nad otrokom, mati pa nima te veljave, dasi je za otroka že telesno toliko trpela. Otrok, nad katerim v takih razmerah ne drži oče svoje roke, ki je prišel na svet brez ščita očetovega imena, je naravno v tako usmerjeni družbi preziran in zapostavljali, vsa gorka ljubezen materina mu ne more v očeh zunanjega sveta odtehtati tega primanjkljaja. Kadar pa vlada ženski svet, je stvar bistveno drugačna. Takrat prejme otrok ime po materi, ne po očetu, in zato je vprašanje očetovstva bolj postranskega pomena. Zato so se tudi o vseh narodih, ki so bili kaj časa pod žensko nadoblastjo, n. pr. o starih Egipčanih, Špartancih itd., ohranila poročila, da ni bil tam nezakonski otrok za ženo nobena sramota, da je bil položaj nezakonskih popolnoma enak položaju zakonskih otrok. To je brez dvoma velika prednost, ki jo ima ženska oblast pred moško, kajti stališče nezakonskega otroka je brez dvoma najžalostnejše poglavje izključne moške nadvlade. To vidimo jasno že v naših dneh. Naziranje o enakopravnosti obeh spolov prodira sicer nevzdržno vedno dalje, a do sedaj še ni seglo tako globoko, da bi izkoreninilo predsodke o nezakonski materi ali pa vsaj o nezakonskem otroku in tako izboljšalo položaj vseh tistih neštetih otrok, ki pridejo na svet edino s to krivdo, da njih oče ni hotel ali ni mogel javno prevzeti odgovornosti zanje. Ker je v tem oziru vse naše javno mnenje še vedno popolnoma prepojeno z mišljenjem prejšnje izključno moške nadvlade, se godi št; vedno strahovita krivica neštetim ženam, ki so prav tako izpolnile svojo prirodno nalogo materinstva kakor zakonske žene, samo s to razliko, da žanjejo za to svoje poslanstvo z otrokom vred prezir in porog. zapostavljanje in pomanjkanje. Zato je važna naloga sleherne ženske, ki se zaveda pomena in važnosti ženskega pokreta, da se bori z vsemi močmi za to, da se bo položaj nezakonskega otroka zunanje in notranje čimprej izenačil s položajem zakonskega otroka. Najprej pa bo treba začeti z delom pri ženski sami, kajti dejstvo je, da se nešteto žensk vsega tega še ne zaveda, da še vedno obsoja nezakonsko mater in prezira njenega otroka, da tako ponižuje svoj lastni spol. Končno je treba poudariti še velikansko korist, ki jo je prinesel ženski pokret otroku s tem, da je odprl njegovi materi oči za pravice otroka. Kadar ima moški spol vso oblast v rokah, izkuša ohraniti z vsemi sredstvi, z zvijačo in s silo, žensko v čim večji vsestranski nezavednosti in neizobraženosti, da jo laže ohrani v podložništvu, da se v njej ne more poroditi misel na odpor in upor. Zato se taka ženska, vzgojena po željah moške miselnosti, le redkokdaj dovolj določno zaveda, da je ona kot otrokova ro-diteljica najbolj odgovorna za otroka, da je otrokova življenjska pot v veliki meri odvisna od nje same, da je predvsem njena dolžnost, da dobro preudari, kaj čaka njenega otroka, če je spočet v nesrečni uri, rojen v neugodnih okoliščinah, če bo pozneje bedno životaril in živel življenje, ki je nevredno človeškega dostojanstva. Ženska pa, ki je vzgojena tako, da se zaveda svojih nalog kot človek in ženska, se tudi zaveda svojih dolžnosti do otroka in ve, koliko resnice vsebujejo znane besede, da bi morali v neštetih slučajih starši prositi svojega otroka odpuščanja, da so mu dali življenje. Žena, ki se tega zaveda, ki je notranje osvobojena in prebujena, se ne prepušča več slepo vdana spolnemu nagonu moža, ampak uravna svoje življenje tako, da ne pride njen otrok več nezaželen na svet, ako mu že naprej ne more nuditi potrebnih pogojev za uspešno življenje. Kadar bo ženski pokret prodrl v vse plasti in prebudil sleherno žensko iz otopelosti in nevednosti, bo tufli vsaka mati še vse bolje kakor zdaj razumela pravice otroka. Od srca —do srca Prijateljstvo v nesreči. Pregovor pravi: Dokler je človek srečen, ima dosti prijateljev, če je pa nesrečen, ostane sam. Menda je že zadnji čas, da zavržemo to neumnost, če nočemo grešiti proti vsem dobrim srcem in dobrim čutom. Človek ni sam, ker je nesrečen, ampak zato, ker ga napravi nesreča enostranskega. Priveže si na oči črno ruto, da ne vidi ničesar razen svojega trpljenja. Najprej se prijateljem smili in pomagali bi mti radi. Spoštujejo njegovo žalost in potolažili bi ga radi. Toda minejo časi in njegovo stanje se ne izboljša. Zmeraj samo toži in obtožuje. Če se njegovo obzorje zmanjša na obseg krožnika za kompot in če se v mislih peča samo še s svojim trpljenjem, naj se ne čudi, da se mu bodo prijatelji odtujili. Nesreča je tisto stanje, ko pokaže človek svojo notranjo vrednost. V nesreči pokaže, kaj je v resnici, ne pa v sreči in izobilju. In če pride nesreča še tako iznenada, če je še tako huda, nas ne sme uničiti. Močni moramo biti. Nositi moramo bolečino kakor križ in se zavedati: vse se bo še na bolje obrnilo. Pogledati moramo sami v sebe in zrasti iz sebe, čez sebe. Kdor bo znal svojo bolečino tako prenašati, ne bo nikoli sam! duha in misliti na sadove, ki smo jih mo nekaj kakor okrepčilo. Utrujeno v življenju poželi ali jih pa šele mi- oko se ozre okoli — vse je tako, O samoti in osamljenosti. slim°- kakor Je bn°" ^čutimo spet Ko nas zajame popolna tišina, bo- zvezo s svojo okolico, ki nas me več Brez dvoma je že vsakdo sam na mo izprva malo nervozni. Prenapeti ne draži. Mir nas prevzame, sebi spoznal, kako blagodejno deluje živci se ne morejo takoj prilagoditi Vendar ima vse v življenju dve časih samota. Za zdravje nam je po- novi, mirni okolici. Toda počasi ta strani. Tako so tudi okolnosti, ko trebna, če niti ne upoštevamo tega, napetost poneha. Telo in duh pod- utegne biti samota škodljiva, da, da moramo časih zbrati svojega ležeta izčrpanosti, in kmalu začuti- celo nevarna. Živi ljudje, ki ne morejo biti brez družbe, utegnejo v osamljenosti obo-leti. Ne najdejo prirodnega utešenja svojega značaja. Tudi ljudje, ki jih je usoda zelo preganjala, bodo svoje težave pozabili le tedaj, če pozabijo sami sebe in zažive z drugimi, v družbi. Vsak človek pa je potreben izpre-membe: dela in počitka. In počitek bo najlepši, če se bomo zavedali svoje dolžnosti: Najti moramo uteho v zabavi, vendar pa mora biti zabava zmerna, nepretirana in človeka vredna. Dosti žena misli... ... da imata besedi strani). Knjige naj bodo broširane za Din 100.—, vezane v platno za Din 160.—. (Kar ne želite, prečrtajte!) Naročnino bom plačala skupno z »Ženo in domom« (kar ne želite, črtajte!)! mesečno Din 17.—, četrtletno Din 46.—, polletno Din 88.—, letno Din 168.—. Za vezavo v platno se doplača Din 60.—. Ko boirn plačala vso naročnino, mi brezplačno pošljite knjigo Uptona Sinclaira »Alkohol«, I. in II. del. Ime in priimek: Bivališče:............... Cesta: Zadnja pošta:.................... Odniiti! M: Mohorčiče v d: ; - v Cez 4000 metrov in dinarjev »No', kam pa k letu, menda samo še na Mont Eve-rest?* naju je pozdravil oče, ko sva odlagali kovčege, in gledal preko naočnikov, kakor stori vsakokrat, kadar ne ve, ali bi se jezil ali ne. »Drugi ljudje gredo po svetu in se mučijo in mučijo, da bi denar zaslužili, vidve pa morata seveda tako daleč in toliko trpeti, da ga zapravita.* Pri naši hiši je to že stara pesem. Pa je čisto sam kriv, da sva taki. Ko sva bili še majhni, smo živeli na kinetih, in ko sva začeli hoditi v šolo, je bilo treba iti vsako nedeljo tudi k maši. Pa mislite, da smo hodili k maši v najbližjo cerkev? Oh, kaj še! Vsako, vsako nedeljo je naju vodil drugam in včasih celo nesel. Kadar je bilo pri kaki podružnici žegnanje, smo bili mi trije gotovo tam. In če sva torej zeleni griček svetega Mihela zamenjali za Matterhorn, je lahko samo vesel, da je zrnje njegovih zlatih naukov tako visoko pognalo. , Noč, ki sva jo midve prespali, kakor jo pač prespi človek, ki se je vrnil s potovanja, še ves v drugih krajih, med drugimi ljudmi, na vlaku, na hribih, na vodi, sedaj v hotelu, sedaj v gorski koči, pa zopet pred Michelangelovim Mojzesom, sta najina znanca Jože in France prekrokala. »To sva storila iz samo žalosti, ker naju nista vzeli s seboj*, sta se prav ginjeno opravičevala, ko sta na vse zgodaj prirogovilila s celo metlo aster in nageljnov. »Torej tako, Mont Blanc, Matterhorn, Rim1 in bogve kaj še je za vama, midva pa doma, a? Ali je to prav, kaj?* sta začela očitati, pa sva ju potolažili, češ da sami nisva vedeli, ali krenemo bolj na desno ali levo, ali ostanemo bolj pri tleh ali poizkusimo priti tudi više. Na Mont Blanc in na Matterhorn priti, ni šala. Še pionir naše inozemske turistike prof. Janko Mlakar je odšel, kakor sam pravi, dvakrat s težkim srcem in lahkim žepom izpod Mont Blanca in šele tretjič prišel na vrh. Dr. Reya je ves teden čakal v Chamonixu na lepo vreme za Mont Blanc in neki Dunajčan mi je pripovedoval, da je imel v svojem življenju dve želji: da bi prišel do železnega zaslužnega križca in pa na Matterhorn. »Železni križec sem dobil,* je rekel, »na Matterhorn pa nisem mogel, čeprav sem prišel zaradi njega štirikrat v Zermatt. Vselej sem imel slabo vreme,* Koliko jih je, ki čakajo po v«s teden in še več v Zermattu, Matterhorna pa še vidijo ne, ker je do tal v megli .-in oblakih. Kako bi se torej dve inežni deklici* mogli že naprej bahdti s ta- kimi na tisoče visokimi cilji. In če bi ne prišli gor, koliko bi imeli opraviti, preden bi vsem dopovedali, zakaj nisva mogli na vrh. Ho, to so prazniki, ti naši dopusti, na katere se tako radi spominjamo, na prihodnje pa zopet veselimo! Kupili smo si vozne listke, in sicer take, ki so tudi za nazaj, prav do doma. »Pojdimo, pa brez posebnega načrta, kakor se nam bo zdelo,* smo rekli, »brigali se ne bomo ne za datum ne za dan, saj bo denarnica naš najboljši koledar.* »Koliko imate denarja s sebpj?* nas je prav uradno vprašal finančni preglednik pred mejo. »O, veliko premalo*, smo obrnili njegov uradni ton v šalo in pokazali potne liste. V Postojni je bila v jutrnjem mraku cela revija italijanskih uniform. Med drugimi sem občudovala zlasti svojega službenega kolego, poštarja, kako hiter je bil. Komaj da smo ga še videli v postelji v peron-skem uradu, je že letel v belih hlačah in belih čevljih z vrečo pod pazduho. »Tukaj imajo pa hitro pošto*, me je podražil Kopinšek. V Št. Petru so vstopili vojaški novinci. Veselo so prepevali, saj je bilo lepo nedeljsko jutro in peljali so se domov. Ostanki strelskih jarkov na Krasu, monfalkonske soline in ladjedelnice. Soča, Piava, Tagliamento, raz-sežni nasadi murv in koruzna polja so se vrtila okoli nas. Po gladkih cestah so tekmovali z našim »direttom* avtomobili. Mahali smo jim1 in oni nam. Tam ha motornem kolesu sta drevila za nami dva. Na sociusu je sedela nežna sinjorina v rožasti obleki z velikim slamnikom. Samo čez pas se je tesneje prijela svojega vozača, in že sta bila mimo nas. Od Benetk do Padove je šel dež in vročina je nekoliko ponehala. Pred milanskim kolodvorom, ki je med največjimi v Evropi, so nas lovili v vseh mogočih jezikih hotelski sluge in razni agenti za izlete. Da bi se jih ubranili, smo odgovarjali lepo po slovensko. To so se jezili, ker jim vse njih poliglotstvo ni nič pomagalo. Znanec mi je pripovedoval, da so njega nekoč tudi tako obletavali v Milanu hotelski agenti in da jim je tudi odgovoril slovensko: »Ah, bogve kakšni so vaši hoteli.* Pa mu je eden odgovoril: «0, gospod, lepi. imamo toplo in mrzlo vodo v sobah.* Ob vhodu v Trienale sta dve zali, sveže pobarvani deklici pripeli Kopinšku in Francitu bronaste medalje. «Bogve za kakšrie zasluge*, sta si morda že mislila. Ko je pa vsaka takoj nato zagostolela: »Činkve lire*, sta videla, da te dve deklici ne znata samo sebe, ampak prav spretno tudi posetnike razstave lepo nabarvati ali, kakor rečemo mi, »nafarbati*. Zvečer nam je dobro teknila pašta šuta, drugo jutro smo pa opazovali iz kavarne milanski jutrnji promet. «Glejte, koliko mleka!* sem: se začudila. Avtomobil za avtomobilom je drevil mimo, vsak z dvema priklopnima vozovoma, naloženima z velikimi kanglami. Pa nam je natakar pojasnil, da vozijo v teh pločevinastih posodah milanske smeti. Novost za nas so bili tudi konji v belih čepicah in pa fijakerji, ki imajo belo preoblečene cilindre. Kakor nebo lepo modro je bilo Gardsko je-zero in nič manj tudi Lago M&ggiore, ki se je lesketal skozi bujne hortenzije, vodomete in vile ob železniški progi. Vlak je žvižgal iz predora v predor. Eleganten Švicar je opečatil naše potne liste, zajel nas je Simplon, in ko smo zopet zagledali dan, smo bili v Švici. V Brigu je Kopinšek v banki menjal dolarje. Plačali so mu jih nekaj bolje kakor meni v Ljubljani, zato je pa tam deponiral še svojo novo kapo. Kakor kdo more! Drugi, tako se govori, imajo v švicarskih bankah denar, on pa kapo. Sicer jo je pustil v prostoru za stranke, kar je seveda po njegovem nekaj drugega. Simplonska cesta s svojimi drevečimi elegantnimi avtomobili je, rečem vam, nekaj očarljivega. V Martignyju smo stopili v gorsko železnico za Chamonix. Ta vlak vam je pravi turist. Vozi ob samih strminah in prepadih, pa ni prav nič vrtoglav, in nam se je, morda zato, ker smo prišli vanj iz brzovlaka, zdelo, da tudi prav počasi leze. O, kako se vzpenja in meri slapove, kako se preriva skozi predore, ki pa niso čisto taki, kakor pri nas. Na obeh straneh imajo vrata, da se pozimi lahko zapro. Ko ni več letoviščarjev, zapro baje v Švici tudi slapove in pokrijejo s plahtami ledenike. Zdaj, ko poznamo tudi zimske sezije, tega najbrže več ne delajo. Na vsaki postaji so vstopali in izstopali letoviščarji. Na strmih rebrih stoje hoteli, kakor bi bili prilepljeni, vse tako, kakor sem si mislila Švico. Na francoski meji so nam prtljago prav pretipali. Kar nič všeč jim niso bili naši keksi, sladkor in salame, ker smo pa rekli, da gremo na Mont Blanc, ni bilo nič hudega, samo preseliti se je bilo treba v francoski vlak. Z nami se je peljala večja skupina skavtov, ki sta jo vodila dva patra. Kar naprej so prepevali in pozdravljali druge skavte, ki so taborili ob progi vse do Chamonixa. To je bilo šatorov, okroglih, pravokotnih, velikih in majhnih, rjavih in modrih vmes. To je bilo pozdravljanja, sama mladost, samo veselje! Samo solnce. Chamonix! (1050 m). »Kaj bova stali tu na peronu, prtljago bova varovali tudi prav dobro čez cesto*, sva si rekli s sestro in sedli na klopico pred kolodvorom. Mont Blanc sem zagledala prvikrat iz Lyona, drugič se mi je pokazal že bliže v Ženevi, zdaj sem ga pa gledala nad seboj s te klopice. Tik nad nami je bil. Tu v dolini se je že mračilo, prižgali so že luči, tam zgoraj je pa bilo še vse svetlo, vse belo. »Sedita še vidva!* sva povabili Kopinška in Francita, ko sta prišla s hotelskim slugo po našo prtljago. »Tukaj je res lepo.* — »Kaj, to vam je všeč», je zadovoljno po-kimal Kopinšek, ki je imel prav za prav največjo za- slugo, da smo gledali Mont Blancu, temu belemu očancu velikanu, iz oči v oči. Za najvišjo goro v Evropi se vidi iz doline malo preveč ponižen. Vsi vrhovi naokrog se zde višji. A ta diskretni gospod nam je dal čez dva dni dobro lekcijo. »Sami vitamini*, smo godrnjali pri večerji v pen-sionu. Pečenko so nam najbrže narezali na stroj za ogrsko salamo, pa kaj zato, saj smo gledali od mize skozi tenke rezine pečenke lahko na Mont Blanc. Največ opravka smo imeli s kompotom. Dosti ga je bilo, dober je bil, drag je bil in treba ga je bilo vsega pojesti. O, kako smo potem na promenadi obračali hrbet vsem slaščičarnam. Po trgovinah smo ob enajstih zvečer še kupovali, pa bi zjutraj ob osmih tudi lahko, saj so bile že odprte. Pot na Mont Blanc ni markirana, zato smo pod »spretnim* vodstvom že v mestu zašli na neko dvorišče. Naprej oziroma nazaj je šlo potem po sreči, zlasti v žični železnici Teleferique de l'Aiguille du Midi, s katero smo se dvignili na Gare des Glaciers 2650 m visoko. Na poti proti ledeniku smo srečevali turiste. »Ein Wind, beaucoup du vent, molto vento*, smo poslušali drugega za drugim. Pred ledenikom les Bosson smo se vsi štirje navezali na eno vrv. Ker je bil dan lep in solnčen, je bilo prav lepo videti shojeno stezo, ki je držala čez ledenik preko snežišč in čez velike lede-niške razpoke Jonction na Grandes Mulets in še naprej proti Vallotu. V megli in slabem snegu mora biti ta pot precej drugačna. Pa tudi v lepem vremenu, kadar so razpoke po ledenikih tako velike, da se ne more preko njih, prinesejo tja lestve, čez katere turisti potem lezejo z ene strani na drugo. Letos se ni bilo treba iti gasilce. Pred kočo na Grandes Muletsu (3050 m) nas je presenetila družba tako zalih fantov, da jih je bilo treba res kar pogledati. To so bili člani filmske družbe »Cine Aliance Berlin*, ki je snemala film »Prvi vzpon na Mont Blanc*. Kdor pozna zgodovino Mont Blanca, ve, da je prišel prvi na vrh Mont Blanca Jacques Balmot dne 8. avgusta 1786, in sicer zaradi visoke nagrade, ki jo je bil razpisal ženevski prirodoslovec Horace Benedict de Saussure prvemu, ki stopi na vrh. Ker takrat še niso vedeli, kako se je treba za to pot opremiti, je od solnčnega refleksa na snegu hipno oslepel in potem taval, dokler ga niso rešili in pripeljali v dolino. V Chamonixu imata oba, Saussure in Jacques Balmot. lep spomenik, tako postavljen, da gledata proti Mont Blancu. Vlogo Jaquesa Balmota igra Sepp Riss. Ti fantič so po večini zmagovalci na mednarodnih smučarskih tekmah ali, kakor pravimo, sami kanoni. Bili so zelo pridni, vse jim je prišlo prav. v=ak oblak, vsaka meglica, vsak svetlobni pramen, zlasti solnčni zahod, ki je tukaj res gala-predstava. Neprestano so drdrali filmski aparati na električni pogon. Slišala so se samo posamezna povelja operaterjev (Luggija, Ricliarda Angsta, Seppa Allgauerja) za vlaganje, eksponiranje in druge stvari. To družbo in nje delo prav lepo opisuje v svoji knjigi »Kampf im Schnee und Eis* njih tovarišica. gorska filmska igralka Leni Riefensthalova. Prav pa ima Paul Ickes, ki je napisal v uvodu te knjige, da je pisateljica preskromna, ko popisuje napore in nevarnosti, katerim so bili izpostavljeni ves čas svojega dela. Treba je bilo zgodaj leči, ker smo morali kmalu po polnoči vstati. Z odejami smo imeli vsi srečo, samo Kopinšek je ob slabi razsvetljavi in veliki pohlepnosti pograbil največji kup, ki ga je dosegel. To je bila Chamonix, v ozadju na desni strani Mont Blanc. nekoč prešita odeja, ki jo je pa zob časa precej oglodal. Ob eni smo vstali in odšli podkovani z derezami, oboroženi s cepini in navezani na vrvi. Noč je bila jasna. V dolini pod nami je bil Chamonix še ves razsvetljen in tudi na postaji žične železnice na pobočju hriba in v sosednem hotelu so bile še luči. Hodili smo počasi in morali zdaj pa zdaj v velikih lokih obiti razpoke. Od Grand Plateauja naprej, kjer je solnce že obsevalo vrhove nad nami, je šlo še bolj zmerno in tu in tam je bilo treba že počivati. Franci, ki je bil zadnji na vrvi, je hodil za nami, čisto tiho in ves zatopljen v svojo Odmabnil je z roko: «Niso tako redki.-Ampak kadar sem pijan, jih zmirom prodajam za isto ceno kakor zajce. Tako gre vse po grlu.» Kornejiču je bilo že nad petdeset let. Sam zase je bil in njegove sanje o svoji hiši in morda tudi o ženski niso bile prazne marnje. Toda bal se je, da ne bi bil smešen, in je z Marfo kramljal rajši o lovu. Marfa je povečini nemo grebla za sivojimi lastnimi mislimi, kadar ga je poslušala, in pogosto ji je bilo prav tako, kakor da bi vse te pripovedke o divjih živalih' in pticah, vsi ti nasveti, kako naj se človek po suhih mestih plašnemu ruševčevemu zarodu in vodnim pticam prikrade na odstrel, prihajali od nekod iz peči. «Če greš spomladi z resnim namenom na lov in sedi parček pred teboj, moraš prvo ustreliti samico: samec ne bo odletel, čopal bo s kljunom po svoji mrtvi samici. Če ustreliš najprej racmana, potem raca odleti. Pri majhnih jezercih se moraš najprej uleči, tisto mesto posušiti in moraš breg dobro poznati. Na odprtih vodah je seveda bolje; če plavaš, se ne prehladiš. Mali ribniki so smrt! Nekoč sem nag planil v ribnik: koža mi je zmrznila kakor mokra srajca; voda mi je segala samo do kolen, bila je pomešana s snegom, nekakšna ledena kaša, pa sem jo moral prebresti. Skoraj bi bil noge pustil tam. In brez vsakega smisla — ptiča vendarle nisem dobil, v ruševje se je bil za-lezel, mrcina .. Na morje Marfa sploh ni več mislila; brez strahu je tedaj motrila jambornico kot svoje stanovanje. K obedu in čaju je prihajal v kajuto kapitan, Pavel Dimitrijevič Šečko, črn, sub človek z večno ugašujočo pipo, ki mu je bila kakor prirasla k ustom. Izprva je bil nasproti Marfi plah. Vsak dan si je nadel čist ovratnik in je zmirom prav tako zrl vanjo, kakor da vsak hip pričakuje ukazov. Toda kmalu se je je privadil in ni več natikal ovratnika: samo rdečo plaso je bilo nekaj časa še videti okrog njegovega vratu. Samo malo še, pa je na Marfo celo mrmral, kadar je šla brez orožja v naselbino. Marfa je vsak večer šla ven. Čez dan je zmirom megla visela v zraku; solnce je ni predrlo, kakor trepetajoča, biserno barvna luč se je lomila v njem. Marfa ni marala megle, zatrjevala je, da je v megli vse topo, človek ne more dihati in niti človeških besed ne moreš razumeti. Zvečer se je po navadi zjasnilo. Marfa je naselbino tako naglo prešla, kakor bi bežala pred zaspanimi, medlimi lučkami v nizkih oknih-Pri zadnji hiši si je obula snežke in je dolgo stala tam, oprta ob palice. Veliki veseli mesec in zvezde so stali še čisto beli na nebu, ki je bilo zgoraj rumeno kakor jantar, na daljnem robu pa prozorno zeleno. Kmalu pa so hišice vrgle jasno sinje sence na kakor kreda beli sneg in. nebo je zažarelo v mrzli, zibajoči se luči, da so iskre padale od rije po beli ploskvi. Marfa je tekla, tja v polje, man-drala je iskre s svojimi snežnimi čevlji in je puščala za sabo sinjo svetlobno sled. Pred njo pa so se iskre zlivale v eno, sijale so kakor morje v solnčrii luči, in Marfi je bilo, kakor da gre neko rahlo valovanje čez snežno polje, ki je kmalu zažarelo v migotajočih belih lučkah. Te lučke so minile še hitreje kakor iskre in Marfini čevlji niso več puščali sledi, pa naj je še tako dolgo drsela po ravnini sem in tja. Pomatem so se bele, kakor jantar rumene, zelene barve na nebu bleščeče zasvetile; bilo je, kakor da lije prozorna luč z neba; nad široko planjavo so se blizu in daleč kakor stekleni snopovi zibale tanke stene te luči. Podobne so bile solnčnemu dežju, zdaj drobnim, okrepenelim, s steklom prevlečenim, v srebrno pajčevino zapredenim brezlistnim drevesom.Marfa je drsela skoznje in je brezglasno drobila njih kristal; šumeča luč se je v iskre pršila pred njo in jo mamila s svojo izpreminjasto gibljivostjo. Visoko je dvignila glavo, viharno je dihala z zaprtimi očmi in uživala zveneči, bodeči blesk, ki * je prešinjal vse njeno bitje. In spet je izpreminjasto vztrepetala pred njo steklena stena luči. Kakor hermelin upogibaje svoje voljno, temno telo je s palicami tipala po snegu, kakor da so ji konice prstov, in je zdrsnila tja v steno luči. , 2. V delavnici Pavla Dimitrijeviča Žečka je delal mlad fant po imenu Ilja. Učil se je krznaretva in opravijal vsa potrebna pota. Bil je velik, neroden, zavaljen. Delavci so ga krstili za «slepega orla». Ko je Marfa vprašala neki dan, zakaj to ime, je Kornejič čemerno dejal: «Kaj sami ne vidite tega? Fante je kakor vreča moke, toda njegova glava je kakor bodalo. In njegove oči — le poglejte mu natančno v oči! Ali imajo morda navadni ljudje takšne oči? Takšne oči imajo samo ptice, samo kralj vseh ptic! Pri njem so te oči, kakor da so zaprte v ječo. Z eno besedo, kakor vreča moke sedi tam in se pre-mika.» Ilja je prav tedaj z naročajem drv za peč stopil skozi mala vrata delavnice. Pavel Dimitrijevič, ki jo poslušal pomenek med Kornejičem in Marfo, mu je zaklical: «Hej, ti, kožemedec, s takšnimile očmi bi kdo drug presukal ves. svet! Kaj si pa ti dognal doslej?* \ ■ - V . - -•■ ' , .• (Dalje prihodnjič.) ' Skrivalnica Učenci se breznajo po snegu in ke-pajo, učitelj pa se je skril in jih gleda. Kje je skrit? Lepa igra z žogo Igralce porazdelimo na dve enaki skupini. Vsak igralec dobi svojo žogo, ki je lahko narejena kar iz stlačenega papirja. Ena skupina ima bele, druga barvaste žoge. Nato narišemo na tla krog in postavimo v sredo kroga košaro (ali pa kaj podobnega). Na dano povelje izkušajo zagnati vsi igralci žoge v košaro. Žoge, ki prilete v košaro, preštejemo in zapišemo njih število za vsako skupino posebej. Skupina, ki ima ob koncu igre večje število zadetkov, zmaga. To igro lahko igramo tudi v sobi. Iz praznih škatlic za vžigalice si lahko naredite različne čedne reči. Danes prinašamo našim mladim prijateljicam zibelko za punčko. Iz lepenke ali pa iz kartona, ki ga okrasite z vodenimi barvicami ali pa z barvastimi svinčniki, izrežite stranici in ju prilepite na obe ožji strani praznega predalčka iz škatle za vžigalice. Tako dobite lično zibelko, da jo bo vaša punčka kar vesela. Na ta način lahko napravite različne kose sobne opreme za svojo malo punčko. Čara ti znamo seveda tudi. Prijateljem pokažemo svinčnik in jim rečemo, da ga znamo tako začarati, da nihče ne bo mogel stopiti čezenj, če ga položimo na tla. Nihče nam ne bo hotel tega verjeti. Nato naredimo hokus-pokus, položimo začarani svinčnik na tla čisto ob steno, kjer seveda nihče ne bo mogel stopiti čezenj. Pa poizkusite, če ne verjamete! Za male risarje Otroci, poizkusite narisati tega petelina z eno samo potezo. Kotiček tete Mine Danes vam moram nekaj povedati, kar se je nedavno tega zgodilo pri nas, namreč zgodbico o mehkosrčni psici dobermanki. Po strašni, mrzli zimski noči je naša Flora na vse zgodaj razburjena planila o sobo, cvileč, kakor da bi jo nekaj bolelo; nato je spet stekla venkaj, se čez čas vnovič vrnila in pustila že pripravljeni zajtrk nedotaknjen, kar drugače ni njena navada. Pomembno je pogledala gospodka, mu polizala roko in spet izginila. To nenavadno vedenje živali je zbudilo mojo pozornost; vstala sem in šla za njo na dvorišče. In res: Flora je stala pred svojo hišico in lajala od veselja, ker sem jo razumela. Pogledala sem d hišico in v svoje začudenje opazila mladega kunca, ki je ležal v topli slami, s katero ga je bila Flora skrbno odela, ter zadovoljno mrdal z noskom. Odprta vrata kunčjega hleva so mi takoj povedala, kaj se je bilo zgodilo: živalca je bila ponoči padla iz svojega zavetišča in jela cviliti, naša mehkosrčna Flora jo je pa do jutra varovala zraven sebe v topli hišici, jo tako rešila gotove smrti, zjutraj pa z vsem poudarkom naznanila gospodarju nesrečo, ki se je bila zgodila. Ali bi mogel človek bolj plemenito ravnati? Ta resnična zgodba vam bodi jasen dokaz, kako dobrosrčna je žival proti živali. Nu, in kakšen je človek? Kako ravnate z živalmi vi, moji mladi prijatelji in prijateljice? Ali kaj skrbite za uboge ptice, ki si v tem snegu ne morejo najti hrane? Če tega doslej še niste storili, hitite zdaj ubogim pticam na pomoč. Spomladi, ko bo solnce spet toplo sijalo, vam bodo hvaležno prepevale svoje najlepše pesmi. Srčno vas vse pozdravlja vaša teta Mina. Zgodba mojega življenja Povest oreha, ki je postal nočna omarica, nazadnje pa omarica za radio. Ko sem bil še majhno drevesce, sem rasel v skrajnem koncu lepega vrta; izprva sem bil plašen in se kar nisem upal na beli dan. Pa o tem ne vem več dosti; pomnim le, da sta živela blizu mene moj veliki brat in moja teta, ki sta bila zmerom prijazna z menoj in sta mi ljubeznivo mahala z vejami. Tako sem se ohrabril; tudi jaz sem jima pomahal s svojimi šibkimi vejicami in sem začel mogočno rasti, dokler nisem postal visoko orehovo drevo. Nekoč sem slišal teto, ko je rekla bratu, da sem zal kakor malokdo! Prevzel se pa nisem, niti tedaj ne, ko so tudi velika dvonoga bitja, ki jih imenujejo ljudi, začela tako govoriti; le čedalje bolj veselo sem mahal z vejami. Na vrtu so se pogosto igrali mali ljudje, tako imenovani otroci, in kadar so bili upehani, so sedli tik ob moje znožje. Časih so pripovedovali drug drugemu lepe zgodbice ali zapeli katero. Za šalo sem kdaj pa kdaj spustil temu ali onemu kak oreh na nos. To je bil vrišč! Nekega dne, ko je pravkar začelo deževati in se je zrak shladil, je pa prišel človek, ki so mu rekali coče», odvedel otroke in jim povedal, da odsihdob ne bodo mogli več hoditi k meni, ker gradijo delavci cestno železnico in bo vozila ta cestna železnica prav tod, kjer zdaj stojim jaz s svojimi sorodniki. Od strahu smo pobesili veje, osuli listje in prelivali bridke solze! A vse to ni nič zaleglo. Nekega dne so prišli hudi možje in so nas posekali. Ne bom vam pripovedoval, kako je to bolelo, niti ne, kako so nas razžagali vsakega na nekaj kosov! Povedati pa moram, da je prišel mož, ki me je po-gladil, rekoč, da bo napravil iz mene nekaj čednega, ker semi že od rojstva tako lep. In kako je izpolnil obljubo? Dobil sem štiri majhne nožice, dolgo telo in belo pokrivalo, ki ga je mož imenoval marmor. A strašno se mi je zdelo, ko so mi postavili v trebuh belo, okroglo reč. Primaknili so me k babičini postelji, in ko sem premagal svoj strah in pogledal okoli sebe, je stal nedaleč od mene moj veliki brat, ki so ga zdaj imenovali omaro za obleko, in moja teta, ki so ji tekali umivalnik. Zelo smo se razveselili svidenja in časih, najrajši ponoči, smo se razgovarjali o lepih starih časih, o ptičjem petju, o solncu in o cvetlicah. Gotovo ste nas že kdaj slišali, kako pokamo. Tako se namreč pomenkujejo orehi. Tako sem stražil ob babičini postelji mnogo let in sem jo zmerom dobro varoval; mislil sem, da bo tako ostalo do konca dni. Toda — oreh obrača, Bog obrne! Nekega jutra je prišel v mojo sobo mož, vzel — Bog bodi zahvaljen! — tisto belo, okroglo reč iz mojega trebuha, me vzdignil na ramo in me postavil v dnevno sobo, v kot zraven knjižne omare. Dečka, ki sta bila zmerom tako dobre volje, sta rajala okoli mene in od veselja vpila smešno besedo, ki je nisem bil še nikoli slišal: radio, radio! Nato je mož pregrnil moj lepi, beli klobuk, postavil name črno skrinjico in zataknil vanjo mnogo čudnih vrvic. Zelo sem bil radoveden. Moj ubogi trebuh je bil spet siromak, čeprav ne tolikšen kakor prejšnje čase. Postavili so vanj neko črno, oglato stekleno zadevščino; veliki deček, ki hodi že v gimnazijo, je rekel, da je akumulator. Tako omotičen sem bil, da še počiti nisem utegnil. Dečka sta preglasno vreščala — kdo bi se bil zmenil za mojo orehovo govorico? Tedajci se je pa zgodila tista velika reč, čudež vseh čudežev! Mahoma sem začul godbo kakor angelsko petje iz nebes. In vsakovrstne povesti, in mislite si, celo božične zgodbice! Zdaj poslušam te lepe reči spet in spet, še ponoči, ko veliki in mali ljudje že spijo. O, kako sem srečen! Vendarle je dobro, da sem bil pet in dvajset let taka pridna nočna omarica! Za plačilo so me povišali v srečno omarico za radio! Šale za naše male Učitelj: »Kako je ime deželi, kjer vladajo kalifi?» Raztreseni učenec: »Kalifornija, gospod učitelj!* * Janezek: »Včeraj sem videl čarovnika, ki je izpre-minjal vodo v mleko.* Mihec, čigar oče je lastnik mlekarne: »Saj to ni bil čarovnik — mlekar je bil!* * Janko in Stanko sta se sprla iu stepla. Nazadnje Stanko zmagoslavno zakliče: »Nu, le počakaj, moj oče je stražnik, če mu povem, kaj vse si že napravil, te kratkomalo zapre!* »To lahko mirno storiš,* je odgovoril Janko, »moj oče je ječar in me bo kratkomalo izpustil!* bodo tudi pri jedi -96- -* Jli. u l' 1 1 I j ij \ 1 x' 1'] jI i \/ ep Kvačkani in pleteni slinčki Praktični so slinčki iz voščenega platna, ki se ne premoči. Kdor jih pa hoče sam narediti, jih lahko splete ali skvačka tako, kakor vidite na naših slikah. Skvačkajte slinček iz biserne prejice, in sicer z malimi stebrički, pa tako, da vbadate vedno v notranjo zanko stebrička prejšnje vrste, kakor je videti na prvi sliki. Ako slinček pletete, tedaj ga lahko naredite tako, kakor kaže druga slika, to je, da pletete samo desno, ali pa pletete vzorček, kakršnega vidite na tretji sliki. Ta vzorček se dela na ta način: v prvi vrsti pletete dve na lice, dve narobe, v drugi vrsti dve narobe, dve na lice, tretja vrsta je kakor prva, četrta pa kakor druga. Vsak slinček, kvačkan ali pleten, lahko obrobite s preprosto kvačkano čipko na način irske čipke, kakor je videti na spodnjem detajlu. Če boste pletli ali kvačkali take slinčke, si najprej naredite krojček, da boste vedeli, kje dodajati in kje snemati. Prinašamo tri različne pomanjšane kroje z naznačenimi merami, tako da vam povečavanje ne bo delalo preveč težav. Slika Slika 2. Slika 3. * Mihec je dobil za božič trobento in boben. Lahko si mislite, kako vesel je bil. Neprestano je trobental in bobnal, da se je mamici že kar temnilo pred očmi. cMihec, ali ne bi hotel biti malo priden in miren?> ga je ljubeče vprašala v nadi, da bo nehal razbijati. «Zakaj pa, mamica?> je vprašal Mihec. je nekakšna meja med zbližanjem dveh ljudi, medtem ko je besedica «Ti» že nekakšen ključ do intimno? sti našega bližnjega. Zato je treba paziti, kako izbirate svoje prijatelje, s katerimi se hočete tikati. To je važno zlasti za dekleta. Iz telovadnice sem poznala fanta, ki se je v poznejših letih izpridil. Zapravil si je dober glas, ker je uganjal neumnosti. Kako strašno mučno mi je bilo, ko me je oni dan srečal. Bila sva skupaj z možem, pa pride k meni slabo oblečen, zapit moški, odrine moža, mi vzame roko in me z drugo potreplja po rami: «No, kako se pa že kaj imaš? Veselega novega ti voščim.* Tudi moj mož ga je poznal, da je nepridiprav in okoli stoječi ljudje tudi. Zato je zlasti za dekleta jako važno, da pazijo, s kom se bratijo. Kakor lahko trdno pobratimstvo v življenju kdaj jako koristi, prav tako lahko tudi škoduje. Samo po sebi se razume, da se sorodniki med seboj tikajo. Pri nas je še v navadi, da otroci starše vikajo. Če prihaja to vikanje od srca in ne iz navade, je jako lepo. Grdo pa se sliši n. pr., kakor sem zadnjič mimogrede ujela: cMati, glejte, da bo do večera perilo oprano, da vesteh Takšno spoštovanje ni vredno počenega groša! — Bratje med seboj, sestre, stric in nečak, teta in nečakinja, svaki med seboj, bratranci, sestrične in drugi sorodniki se navadno tudi tikajo. Poleg tega lahko tikamo tudi prijateljice in prijatelje, s katerimi smo skupaj rasli, pa jih srečamo pozneje kdaj v življenju. Pa tudi tako, če najdete človeka, ki se Vam zdi vreden zaupanja, pa Vam ponudi bratovščino, ni napačno, če jo sprejmete. Seveda morate paziti, da bratovščina nima enega samega pomena za enega ali drugega, namreč — poljub. Človek, ki si poljuba ne zna na drug način pridobiti kakor z bratovščino, ima prav gotovo velikansko vrsto pose-strim, kajti pri fantih poljubovanje pri bratovščini ni v navadi. Razve-ljavljenje bratovščine pa je smešno. Zato tembolj pazite, s kom sebratite! Zgodi se včasih v življenju, da se razmere dveh ljudi popolnoma za-sučejo. Pa srečamo človeka, s katerim smo se v otroških letih pretepali in lovili, v položaju, ki zahteva javno spoštovanje. Dostikrat pomaga iz take zadrege samozavesten nastop. Dandanašnji se že nihče ne bo zgražal, če boste tisto osebo tikali in se z njo pomenili pač kakor s prijateljem, ki Vam je zrasel mnogo čez glavo. Ako se pa primeri, da takšno znanko ali znanca v hipnem razburjenju zaradi nenadnega srečanja vendar vikamo, potem tista oseba ni dolžna, da nas tudi ona vika. Lahko nam reče «ti», in če je uvidevna, nas pozove, da jo tudi mi tikamo. Vse druge ljudi, ki jih v življenju srečamo, pa vikamo. Sedaj med posameznimi sloji ni razlike in smo prav tako dolžni vikati berača ali služkinjo, kakor univerznega profesorja ali ministra. Kar se tiče naslovov posameznih ljudi, je dandanašnja doba tako preprosta, kakor nobena poprej. Če so prej po vsem spominu iskali naslove, kako bi človeka, ki ga največkrat v srcu niti malo niso spoštovali, čim bolj počastili, rečemo danes človeku samo to, kar je. Če ima akademsko naobrazbo, ima tudi naslov: doktoi, profesor, inženir, n. pr. gospa doktor, gospa profesor itd. Seveda le, če si je tista žena res pridobila ta naslov na univerzi. Če je le soproga doktorja, profesorja ali inženirja, pa do tega naslova nima pravice. Večina žena tega ne trpi, zato pazite, da se jim s takim prihuljenim in pretiranim spoštovanjem ne zamerite. Naravnost smešno pa je, če imenujete koga n. pr. gospod uradnik, gospod trgovec, gospod mizar ali gospa mizarjeva. Te imenujemo kratko po imenu. HimiiHiiiiimniHNiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii Rdeč nos. je ena izmed nadlog, ki tarejo žene zlasti pozimi. Vendar pa se ga lahko počasi iznebimo z vsakdanjo kami-lično kopeljo. Skuhajte čaj iz kamilic (2 žlici na liter vode) in ga vdihavajte, ko je še vroč, skozi nos. Usta pri tem zaprite. Da vam sopara ne uide, zlijte čaj v plitvo posodo in pokrijte glavo zotiračo. Potem obraz in nos previdno obrišite in dobro namažite z mastno kremo. Čez štirinajst dni rdečega nosu ne bo več. Seveda morate paziti tudi na dieto. Premastne hrane, alkohola in močne kave se morate ogibati. Lasna voda. Zdravniki pripisujejo kininu lastnost, da pospešuje v zvezi z vinskim cvetom rast las. Recept za tako lasno vodo vam prinašamo: Vzemite 200 gramov razredčenega vinskega cveta (alkohola). V njem raztopite 5 gramov salicilne kisline, po 2 grama slanokislega kinina in resorcina, 3 grame epicarina in grama rici-novega olja. To lasno vodo tudi lahko parfumirate, če dodaste 30 gramov kolonjske vode ali pa t—3 kapljice parfuma. Led v službi lepote. Vsa kozmetična sredstva nimajo te lastnosti, da bi olepšala človeka in ga obenem osvežila. To lastnost pa ima led. Led ali sneg zavijemo v majhno platneno cunjo in si z njim dobro otaremo obraz. Učinek bo presenetljiv. Koža se oživi in napne, krvni obtok postane živahnejši, utrujenost izgine in človek je ves kakor prerojen. moka NESTLE posebno redilna. 50 letnica. Že od nekdaj priznana znamka kreme za čevlje «Š m o 1 p a s t a» (reg. zašč. znamka cSchmollpasta») slavi letos 50letnico svojega obstoja. Ta redek jubilej lahko slave samo taki izdelki, ki so si pridobili popolno zaupanje konsumentov in trgovcev, torej izdelki, ki so se jim najbolj priljubili. cšmolpasta* si je to zaupanje pridobila z vedno enako odlično kakovostjo blaga, ki je obenem najboljše sredstvo za konserviranje usnja, ter z reelnim poslovanjem in si je znala to zaupanje tudi ohraniti. V teku petih desetletij je bila cšmolpasta» nagrajena v Parizu, Rimu, na Dunaju, v Budimpešti, Atenah, Osijeku itd. itd. s 25 najvišjimi odlikovanji (zlatimi in srebrnimi kolajnami), s čimer je bila ta znamka deležna tako rekoč mednarodnega priznanja. cšmolpasta* se izdeluje v Mariboru v kemično-tehnični tvornici cUnios-družba, to je manjše podjetje, ki pa je v vsej Jugoslaviji na najboljšem glasu in je jugoslovanski industriji prav gotovo le v čast. Izvrsten/ zdravilni čaj. Ni dolgo tega, ko se je pojavil v lekarnah nov prsni čaj, imenovan cTriglavska roža». Ljudje, ki trpijo za pljučnimi obolenji, za prehladi, bronhijalnim katarom, hripo, naduho ali za vnetjem sapnika, so kaj radi poizkusili ta novi prsni čaj, ki je sestavljen iz mešanice slovitih zdravilnih zelišč. Mnogi so prav hitro opazili znatne olajšave in izboljšanje in hitro zdravljenje. Čaj cTriglavska roža» se dobi v vseh lekarnah, naroča pa se lahko tudi na naslov: cTriglavska roža», Ljubljana, poštni predal št. 3. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105'—, za pol leta Din 54—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5'—; za Italijo Lit 50—. Posamezna Številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 30—. Des»t broSiranlh leposlovnih knjig Din 100—. Vezava teh knjig; Din 80—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izda^ateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani predstavnik Miroslav Ambrožič. Da boste lepi na plesu si nabavite sebi primerno plesno toaleto. Pariške modele Vam nudi v veliki izbiri tvrdka DRAGO GORUP & Cov Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. (Bamberg). Telefon 32-33. Prsni čaj ,Triglavska roža' pri vseh pljučnih obolenjih, zlasti pri kašlju, bronhijalnem katarju, hripi, naduhi, vnetju sapnika. Pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. ..Triglavska roža" se dobi v vsaki lekarni in le v originalnih zavitkih po Din 17-—. Naročila sprejema ,.Triglavska roža, Ljubljana. • *U, l"" * poštni predal št. 3. je najboljša nogavica Odobreno od ministrstva za soc. politiko n narod, zdravje S. 20 542/33. Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Vašem domu! Take vezave Vam oskrbi, od preprostih do najfinejših, Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. Kakor božajoč okvir okrog dragocene slike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKU S, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. No debelo! Ustanovljena leta 183 9. in družbo f 5705-26 Plesni čeveljček iz svilenega atlasa. 9875-26 Iz laka ali rjavega ševroja z okrasom iz prave kačje kože. Eleganten čeveljček iz laka aff črnegi semiJa s kombinacijo iz prave kačj< kože. ' ....................................j. 9375-23 Praktičen čeveljček£|z satena ali bar-žuna. Prikladen zatfiružbo in ples. Ne sme manjkati v ga derobi praktične dame. Isti iz laka Diij 99.-, iz svilenega atlasa Din 69.-. ^gk. ^ k 9305-54 Salonski čeveljček iz črnega laka, kombiniran s črnim ali sivim semišem. Za čajanke in. zabave. v m M 5705-21 Etegant&jpftlesni čeveljček iz svilenega dtlasa, okusno okrasen. Nenadomestljiv k večerni 9315-23 Okusni salonski čeveljček iz finega boržuno ali satena. Najprikladnejši za snežke. ZA OBISK ZA SPREHOD k«* 1345-63 Za udobno hojo so najboljši čevlji iz satena ali baržuna z nizko peto. - 1875-32 Udobni lakirani čevlji z okrasom iz pravega kačjega-usnja. 1845-54 Črni ali rjavi iz bariuna, kombinirani z usnjem.