yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE
Štrajk aH nesporazum? (stran 2)
Ukrepi proti steklini (stran 3)
Vse o Stoparjih (stran 4)
Nova trgovina v Muretincih (stran 5)
Kod te vodi pot, Ptuj? (stran 6)
leto xlii, št. 4	Ptuj, 2. februarja 1989 cena 1500 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Pomanjkanje
vode
(iasilci se vedno držijo sta-
rega, a resničnega gesla: V
siu/bi ljudstva — na pomoč.
Fa ne le kadar ne glede na čas
ali vremenske razmere prihiti-
jo na požarišče, tudi v zimskih
mesecih imajo širom ptujske
občine veliko dela. V Sloven-
skih goricah in Halozah na-
mreč zaradi dolgotrajne suše
že močno primanjkuje vode.
Studenci na podeželju, pred-
vsem v hribovitih vaseh, so
prazni. Prav tako cisterne z
deževnico in marsikje bi brez
pomoči gasilcev hlevi že bili
prazni. Tako pa po redni zapo-
slitvi naši prostovoljni gasilci
noč in dan dovažajo s svojimi
cisternami vodo do najbolj
kritičnih predelov.
Minuli torek smo bili s
ptujskimi gasilci v Velikem
Vrhu pri Cirkulanah, kjer so
Rojsovi z veseljem dočakali
odrešilno cisterno vode. Do se-
daj niso mogli prati in vode je
zmanjkovalo že za živino. Stu-
denec v dolini je že čisto »na
"^»jgi«, je povedala gospodi-
nja, cisterna pri hiši pa je bila
že skoraj čisto prazna. Za lju-
di ni tako kritično, saj si v sti-
ski nekako lahko pomagajo —
če ne drugače z vinom ali pija-
čo. Te je sicer prav tako zelo
malo, a v sili in boju za obsta-
nek pride vse prav.
Gasilca Milan Mahorič in
Igor Fekonja sta povedala, da
prepeljejo dnevno po 10 ci-
stern v vse hribovite kraje —
od Gabernika v Slovenskih go-
ricah do Velikega Okiča v
Halozah. Seveda je tudi pri
tem potrebno precej humano-
sti m gasilskega duha, saj vse
opravljajo na prostovoljni ba-
M. Ozmec
PTUJSKA OBČINA BO POČASTILA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. FEBRUARJA
Recital Cankarjevih del
Osrednja proslava, s katero
bomo v ptujski občini proslavili
slovenski kulturni praznik, bo 8.
februarja ob 18. uri v ptujskem
gledališču. Gledališče Delavske-
ga prosvetnega društva Svoboda
F>tuj je pripravilo pod režiser-
skim vodstvom Hermine Koče-
var gledališki recital del Ivana
Cankarja. Ob tej priložnosti bo-
do podeljene tudi oljenke, pri-
znanja Kulturne skupnosti obči-
ne Ptuj, in priznanja Zveze kul-
turnih organizacij.
Že v lanskem letu je republiški
komite za kulturo izdal priporo-
čilo, da bi ta dan proslavili po
vsej Sloveniji v slehernem oko-
lju, tudi letos je poslal delovnim
organizacijam in družbenopoliti-
čnim skupnostim enako priporo-
čilo. Ali ga bomo letos vzeli bolj
zares kot lani, ni znano, glede na
podatke pa je verjetneje, da bo
ravno obratno. Kulturne institu-
cije bodo tako kot doslej imele
dan odprtih vrat, sicer pa so nji-
hova vrata odprta vse dni v letu,
če jih le hoče kdo obiskati. V šo-
lah bodo imeli ali priložnostne
razstave ali kulturne dneve. Kaj
pa drugje? Lani je predsednik
občine prvič v zgodovini prazno-
vanja slovenskega kulturnega
dneva sprejel kulturne delavce.
Kulturni praznik, kot kaže, še
naprej ostaja praznik, ki sicer ni
dela prost dan, dan, ki se ga
spomnijo delavci, zaposleni v
kulturnih dejavnostih. Kultura
nekega naroda potrjuje in opre-
deljuje obstoj naroda, brez kul-
turnih vrednot naroda ni in ga
nihče ne prepozna. Zavest o tem
pa je v nas vse manj prisotna, če-
prav nam sedanje življenje govo-
ri prav o nasprotnem. Kako bo-
ste praznovali kulturni praznik
vi?
NaV
^—^UVODNIK----N
O kadrih in »kadrih«
Sociologi in kadrovski delavci tudi v ptujski občini že dalj časa
na različnih predavanjih in srečanjih dokazujejo, da so ustrezni ka-
dri na prvem mestu, kadar gre za ovire, ki dolgoročno zavirajo na-
predek v občini. Res Je. da Je zadnja leta »'.vt' »'('r izobraženih ljudi
tudi v ptujskih delovnih organizacijah, prav tako pa Je res, da veliko
sposobnih ptujsko gospodarstvo in družbene dejavnosti zapušča aH
se sploh ne odloči za to. da hi vanju vstopilo.
Ze dalj časa tako občinski sindikati kot mladinska organizaci-
ja tudi na občinskih zborih vpijeta, da ptujsko gospodarstvo kot ce-
lota pravzaprav nima jasnega razvojnega koncepta do leta 2000.
Izjema so seveda prodorne delovne organizacije, ki za kadre dobro
skrbijo, slabše pa Je »■ večini ptujskega gospodarstva in družbenih
dejavnosti, kjer zaradi negotovega položaja in nejasnih razvojnih
usmeritev tega pač ne morejo ali ne znajo početi.
Posebno poglavje so kadri, ki naj bi prevzemali odgovorne na-
loge v ptujskem izvršnem svetu, skupščini in pomembnejših uprav-
nih organih. Za te funkcije enostavno ni navdušenj. Vprašanje pa
Je tudi. aH Je pametno liste najbolj uspešne iz gospodarstva potegni-
ti v »politiko«, kot takim funkcijam pogosto tudi krivično rečemo.
To, da imajo nekateri posamezniki v ptujski občini sposobnosti in
energijo za — v nekaterih primerih — kar tri odgovorne funkcije
ali delovna mesta, najbrž ne kaže nič kaj lepe slike o kadrovski po-
litiki v občini. Težava je najbrž bolj v tem, da nimamo dolgoročne
kadrovske politike, še bolj pa v tem. da o kadrovskih zadevah odlo-
čajo v ozkih krogih znanih kadrovskih in političnih koordinacij, to-
rej izven gospodarstva.
V občinski upravi prav gotovo obstaja organ, ki bi moral kadre
spremljati in načrtovati njihovo pridobivanje in razvoj. Ni se še na
primer nikoli zgodilo, da bi tak organ zbral najuspešnejše ptujske
študente in se pogovoril z njimi o njihovih načrtih in poklicnih am-
bicijah. ki bi se jih morda bolje kot doslej dalo vtkati v gospodarska
prizadevanja.
Zakaj tega ni. je seveda vprašanje, na katero Je težko odgovo-
riti. prav gotovo pa stoji, da znanstvenega pristopa h kadrom v
ptujski občini ni in da brez tega tudi ni mogoče pričakovali drugega
kot gašenje požara s priučenimi in »politično izkušenimi« kadri, ki
sicer po svoji strokovnosti ne sodijo na odgovorna delovna mesta.
Dokler ne bomo prislunili dognanjem kadrovskih strokovnjakov,
saj je znanje o kadrih tudi zahtevna znanstvena panoga, tako dol-
go se nam bo pač tudi v ptujski občini moralo zdeti, da iz kadrov-
skih kuhinj še vedno prihajajo močne vonjave. In sposobni ljudje
bodo .še naprej zapuščali ptujske delovne organizacije.
Darja Lukman
Ptujski kurenti
v Italiji
Kurenti so že prebujeni. Po
starem pustnem izročilu lahko
opravljajo svojo demonsko po-
slanstvo šele od svečnice, torej
od danes naprej. Tako bo zvečer
naš stari Ruj spet poln živahne-
ga predpustnega rajanja, ki bo
trajalo vse to pustnega torka, ko
bomo pusta pokopali za leto dni.
Pa so se tudi letos nekateri ku-
renti pregrešili, saj je bilo njiho-
vo zvonjenje po ulicah starega
Ptuja slišati že od ponedeljka na-
prej. V korist tradicionalnega ne-
deljskega kurentovanja s karne-
valom pa so se pregrešili tudi ku-
renti iz Rogoznice in Ptuja, ki so
minulo nedeljo, 29. januarja, na-
stopili na letos že četrtem bene-
ško-slovenskem pustu v Podbo-
nescu (Pulferu) pri Čedadu (Ci-
vidale) v sosednji Italiji. To je bil
prvi nastop naših kurentov na
tem karnevalu in brez večjega
pretiravanja lahko rečemo, da so
bili kljub 17 različnim skupinam
iz Slovenije in Benečije prava
atrakcija. Tudi člani Mini štajer-
ske šov godbe iz Ptuja so pošte-
no ogreli dlani sicer ne preveč
številnega občinstva na pustni
povorki, ki jo zanalašč organizi-
rajo teden dni pred pustno nede-
ljo, samo da bi zagotovili udelež-
bo vseh vabljenih skupin.
Nazaj grede so se ptujski ku-
renti in godbeniki ustavili še v
Ljubljani in nastopili pred Me-
talko in poslovno zgradbo Smel-
ta, kjer so jih tudi pogostili in
sprejeli z odprtimi rokami.
M. Ozmec
Steklina tudi v ptujski občini
Območje ptujske občine je bi-
lo že nekaj časa otok, z vseh stra-
ni ogrožen s steklino. Stekle živa-
li so namreč odkrivali tako rekoč
v vseh sosednjih občinah. Konec
prejšnjega tedna smo izvedeli, da
je Obdravski zavod za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj poslal
vzorce lisic, pri katerih so opazili
znake, značilne za živali, obolele
za steklino. V torek smo dobili
novo informacijo, ki potrjuje
sum: pri dveh lisicah so ugotovi-
li steklino!
Tudi naše območje je torej
ogroženo s to nevarno boleznijo.
Prenašajo jo v glavnem lisice in
druge divje živali, seveda tudi
potepuški psi in mačke. Bolezen
je nevarna za vse domače živali,
smrtno nevarna je tudi za člove-
ka. Naloga lovcev je, da poskrbi-
jo za stekle divje živali, seveda
pa je naša skupna naloga prepre-
čevanje širjenja bolezni. Lovce
moramo opozoriti na divjad, ki
se neobičajno vede, pse in mačke
moramo držati pri hiši.
Živali, ki zbolijo za steklino,
se neobičajno vedejo, postanejo
tudi napadalne. Več o nujnih
ukrepih lahko preberete na tretji
strani.
JB
Cesta za Križaja
Ker so vzdrževalci ceste spozna-
li napako, zaradi katere je prišlo
do nesreče tovornjaka s pomaran-
čami, so jo popravili tako blisko-
vito, da jih je tu in tam krepko za-
neslo. Posledica: vijugasta črta na
magistralni cesti, ki bi ji lahko
sledil le Bojan Križaj.
JB
Letos sedež v Klanjcu
. Na slovesni seji koordinacijskega odbora 27. srečanj bratstva in
prijateljstva Lendava '88 so ocenili, da je večina nalog, načrtovanih
'^88, bila tudi uspešno opravljena, za kar gre veliko zasluge
tUdI občinski organizaciji ZSS Lendava.
V skladu s pravili so sedež 28. srečanj bratstva in prijateljstva
predali občini Klanjec, prevzel pa gaje Ivo Kajba, predsednik OS ZS
'rvaške Klanjec. Ob tem je izrazil upanje, da bodo naloge v okviru
J srečanj enako uspešno uresničili, kot so bile uresničene vse dose-
danje. Gre predvsem za sodelovanje na gospodarskem področju; o
tem naj bi se že v aprilu letos pogovorili na sestanku predsednikov iz-
vrsriih svetov vseh 13 bratskih občin. Več o slavnostni seji preberite
na 2. strani.
Ukrep družbenega varstva od 1. februarja
AGROTRANSPORT
V torek je zbor združenega dela sprejel sklep o
začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni or-
ganizaciji Agrotransport Ptuj. Nizka produktiv-
nost, visoki stroški poslovanja, neizpolnjevanje fi-
zičnega plana, visoka zadolženost delovne organi-
zacije in nizki osebni dohodki, ki bistveno zaosta-
jajo za tistimi v sorodnih dejavnostih — vse to je
utemeljen razlog, da je do tega tudi prišlo.
Na nepravilnosti in neposlovnost so v tej delo-
vni organizaciji delavci opozorili z več prekinitva-
mi dela in z izrekom nezaupanja vodstvu delovne
organizacije.
Naloga začasnega kolektivnega organa, za kate-
rega je Anton Ilec, ko je zboru združenega dela
pojasnjeval vzroke za ukrep, dejal, da najbrž ne bo
potrebno, da bi delal vse leto, bo, da do I. aprila
izdela program ukrepov za odpravo motenj, zago-
tovi optimalno izrabo proizvodnih sredstev in
zmanjša režijske stroške, kadrovsko okrepi delo--
vno organizacijo in prouči možnost povezovanja s
sorodnimi dejavnostmi.
Predsednik začasnega organa upravljanja je
gradbeni inženir Drago Krepfl, član za področje
trženja strojni inženir Štefan Kirbiš, za področje
kadrovskih in pravnih zadev bo skrbel pravnik
Milan Hehar, za organizacijo diplomirani inženir
Radenko Milič, za računovodstvo in finance pa
Franc Lašič, diplomirani ekonomist.
Predsednik bo za neprofesionalno opravljanje
dobil milijon dinarjev mesečno, profesionalni član
za kadrovske in pravne zadeve 2 milijona in 300 ti-
soč dinarjev, drugi neprofesionalni člani pa 700 ti-
sočakov. Stroški in nagrade članov začasnega or-
gana bremenijo delovno organizacijo Agrotran-
sport.	i
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. februar 1989 - TEDNIK
KONČANA 27. SREČANJA BRATSTVA
IN PRMATEUSTVA LENDAVA. '88
V iskanju novih
oblik sodelovanja
v prostorih hotela Lipa \ l.en-
davi je bila v soboto, 28. januar-
ja, slavnostna seja koordinacij-
skega odbora za sodelovanje
bratskih občin SR Hrvaške in
Slovenije. S tem so bila končana
27. srečanja bratstva in prijatelj-
stva, katerih nosilec v letu 1988
je bila občinska organizacija ZSS
Lendava. Poleg članov koordina-
cijskega odbora in gostov, tudi iz
republiških svetov zveze sindika-
tov obeh republik, se je seje ude-
ležilo tudi nad 30 prejemnikov
priznanj bratstva in prijateljstva.
»Naš program je po svoji vse-
bini in obsegu že zdavnaj prera-
sel značaj skupnih manifestacij.
Vse bolj postaja dejansko in čvr-
sto sindikalno gibanje v iskanju
novih oblik skupnega in nepo-
srednega sodelovanja in povezo-
vanja osnovnih organizacij zveze
sindikatov, organizacij združene-
ga dela, družbenopolitičnih
skupnosti za krepitev gospodar-
skega sodelovanja.« Tako je med
drugim rekla v svojem poročilu
predsednica koordinacijskega
odbora Marija Dobrijevič, ki je
tudi predsednica OS ZSS Lenda-
va.
V svojem poročilu je Marija
Dobrijevič razčlenila uresničeva-
nje programa srečanj za leto
1988 in ob koncu dejala:
»Naša skupna ocena je, da je
bila večina dogovorjenih nalog v
letu 1988 uspešno uresničenih,
da medrepubliško sodelovanje
ohranja svojo vsebino, z novimi
oblikami pa postaja še trdnejši in
v tem trenutku eden pomembnih
dejavnikov za skupno reševanje
naših nakopičenih družbenih
problemov. Rezultati našega
skupnega dela potrjujejo, da v
vsakodnevni praksi uresničuje-
mo Titovo vizijo o bratstvu, enot-
nosti, prijateljstvu, sožitju in ena-
kopravnosti med jugoslovanski-
mi narodi in narodnostmi. To
smo s skupnim delom potrjevali
vseh minulih 27 let in to bomo s
skupnim delom dokazovali tudi
v prihodnje.«
Pred tem je gostom iz drugih
bratskih občin predsednik občin-
skega izvršnega sveta Lendava
predstavil občino in njena priza-
devanja za hitrejši gospodarski
napredek. Oktet KUD iz Turniš-
ča pri Lendavi je zapel nekaj pe-
smi — slovenskih, hrvaških in
madžarskih, saj je v lendavski
občini tretjina prebivalcev mad-
žarske narodnosti.
Predsednik odbora za prizna-
nja bratskih občin Lojze Cucek
iz Ptuja je obrazložil sklep o po-
delitvi priznanj bratskih občin.
Obrazložitvi je sledila podelitev.
Lista vseh prejemnikov priznanj
bo objavljena posebej, kljub te-
mu navajam prejemnike z našega
območja: zlato plaketo je prejel
Anton Brglez iz C irkovc, plaketo
bratstva in prijateljstva Alojz
Cajnko, Ptuj, Franc Fideršek,
Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj in PD
Stane Petrovič Hajdina, listino
bratstva in prijateljstva Otmar
Medik, Ormož, Avgust Ivartnik,
Ptuj, Franc Lačen, Ptuj, in OS za
teritorialno obrambo občine Ptuj
ter Branko Repnik iz Slovenske
Bistrice.
Podelitvi navedenih in posebej
še priznanj 27. srečanj je sledil
najsvečanejši del, to je predaja
sedeža nosilcu 28. srečanj brat-
stva in prijateljstva — Klanjec
"89. Iz rok dosedanje predsedni-
ce Marije Dobrijevič je sedež
prevzel rfovi predsednik Ivica
Kajba, predsednik OS ZSH Kla-
njec, se zahvalil za zaupanje in
izrazil prepričanje, da bodo sre-
čanja tudi letos enako uspešna,
kot so bila vsa dosedanja. To pa
ni odvisno samo od občine Kla-
njec, ki je z 11.750 prebivalci naj-
manjša med sodelujočimi obči-
nami. Uspešno uresničevanje
programa je odvisno od nas
vseh, predvsem pa še od delav-
cev na področju gospodarstva,
saj je gospodarsko sodelovanje
najpomembnejše. To pa prebi-
valci obeh strani reke Sotle že
stoletja uspešno dokazujejo, saj
so vedno živeli v slogi.
S slavnostne seje so poslali tu-
di pozdravni pismi predsedstvu
SFRJ in Zveznemu svetu ZS Ju-
goslavije. Pismi je prečital sekre-
tar predsedstva OK ZSMS Len-
dava. V njem je bilo med drugim
zapisano, da z zaskrbljenostjo
spremljamo vsa politična dogaja-
nja v Jugoslaviji. Pozvali so k ra-
zumu, katerega rezultat naj bo
skupno in strpno reševanje vseh
gospodarskih in političnih vpra-
šanj. Ob koncu je bilo poudarje-
no, da mladina bratskih občin
SR Slovenije in SR Hrvaške
odločno podpira vse tisto, kar
vodi v Jugoslaviji naprej.
F. Fideršek
Marija Dobrijevič izroča stol, simbol srečanj bratstva in prijateljstva,
Ivici Kajbu, predsedniku OS ZSH Klanjec.
Foto: L. Cajnko
Anton Brglez prejema zlato plaketo bratstva in prijateljstva iz rok pred-
sednice Marije Dobrijevič in sekretarja Feliksa Bagarja.
(Foto: L Cajnko.)
V ORMOŠKEM TOZD u PRIMATA:
Štrajk ali nesporazum?
6. januarja letos je 24 proi/.\(>dnih delavce\ iz dopoldanske i/mene prekinilo delo, pridru/il pa se jim je
ludi delavec iz režije. Zahteve so delavci podali v jasni obliki, na i/redni seji jih je delavski svet lOZD Ban-
čna oprema »sprejel« in na zboru delavcev 16. 1. zahteval od članov začasnega poslovodnega organa DO Pri-
mat odgovore. Kljub temu da je delavski svet sprejel sklep, da proti delavcem, ki so štrajkali, ne bo začel nobe-
nih sankcij, se je to zgodilo. Da suspenz treh delavcev iz lakirnice ni utemeljen, bosta skupaj z njimi poskušala
dokazati sedaj tudi zastopnika, ki so ju ti delavci najeli: sekretar občinske konference ZSMS Ljutomer Ro-
man Plohi in sekretarka ormoške mladinske organizacije Breda ^>ef.
Zahteve delavcev
Podatki o številu stavkajočih
dala nam jih je vodja splošne-
ga sektorja tov. Rozmanova
kažejo, da je stavkala dobra po-
lovica delavcev, zaposlenih v
proizvodnji, kar je gotovo zado-
sten razlog, da je prekinitev dela
bila resno opozorilo o nezado-
voljstvu delavcev. Od režijskih
delavcev se je stavkajočim pri-
družil eden. Njihove zahteve je
potem na izredni seji izvršni od-
bor osnovne organizacije sindi-
kata, ki ga vodi Ivan Vincekovič,
oblikoval tako:
I. Sindikat predlaga vodstvu
tozda in DO, da zmanjša režijsko
delovno silo za enak odstotek
(20 %), kot so se zmanjšale nor-
me v neposredni proizvodnji. Ta
predlog ne velja za čisto proiz-
vodno režijo.
Usoda zahtev
Tega dne se je sestal tudi de-
lavski svet. Ob prisotnosti pred-
stavnikov stavkajočih, predsed-
nika začasnega K PO, sekretarja
občinskega komiteja, sekretarke
občinskega sveta sindikatov Or-
mož, direktorja t^zda in pred-
stavnikov sindikata je ta po dalj-
2.	Sindikat tozda Bančna opre-
ma zahteva 30-odstotni dvig
osebnih dohodkov, ki naj bo ta-
kojšen.
3.	Sindikat zahteva od vodstva
tozda kontinuiran dotok dela.
4.	Sindikat apelira na začasni
kolektivni poslovodni organ, da
pospeši uresničevanje smernic za
izvajanje ukrepa družbenega var-
stva v Primatu, ki se nanašajo na
sistem nagrajevanja po delu in
njegovih rezultatih.
5.	Sindikat soglaša s sklepom
delavskega sveta o zmanjšanju
norm za 20%. Morebitno nez-
možnost doseganja norm pa je
potrebno urejati po ustaljenih sa-
moupravnih poteh.
Naj k temu dodam še zahteve
sindikalnih skupin, ki so jih de-
lavci podali 9. januarja:
ši razpravi sprejel sklepe, v kate-
rih navaja:
—	da je potrebno popraviti
normative časa za vse izdelke
proizvodnega programa bančne
opreme, ki so v proizvodnji in
čakajo na tržno uveljavitev
—	da morajo delavci, ki so de-
lo prekinili 6. in 9. januarja, izgu-
bljene ure nadoknaditi najpozne-
je do 14. januarja, s tem da proti
tem delavcem, ki so prekinili de-
lo, ne začnejo nobenih sankcij
sklepe sindikata in zahteve
sindikalnih skupin je potrebno
posredovati začasnemu poslo-
vodnemu organu, ki naj svoje
odgovore, stališča in ugotovitve
posreduje delavskemu svetu in
sindikalnim skupinam.
Zbor delavcev
Do zbora delovnih ljudi je to-
rej prišlo, na njem pa so člani za-
časnega K PO odgovorili na zah-
teve delavcev.
Predsednik Ernest Fujs je po-
vedal, da zahtevi delavcev za 30
odstotkov višje plače DO ne mo-
re ugoditi, ker tega ne dopuščajo
rezultati poslovanja, osebne do-
hodke pa bodo dvignili postopo-
ma za vse delavce enako. Tako
ali tako pa so jih že dvigovali za
10% v zadnjih treh mesecih. S
prvim februarjem bodo uvedli
nov sistem nagrajevanja, v kate-
rem bodo strokovnjaki ustrezno
nagrajeni.
Povedal je tudi, da bo Primat
skušal svojo izgubo ob koncu
lanskega leta pokriti iz sredstev
drugega ormoškega gospodar-
stva. Na zahteve o zmanjšanju
režije je odgovoril s pojasnilom,
da bodo zmanjšali režijo v tozdu
za tri delavce.
Ob koncu je še menil, da se s
zahtevami delavcev v celoti stri-
nja, ne pa z načinom, kako so jih
zastavili (štrajk!). Povedal pa je
še, da je disciplinska komisija
istega dne dopoldan z dela zača-
sno odstranila 3 delavce, ki niso
nadomestili zaradi štrajka izgu-
bljenih ur. Predsednik sindikata
je ob tem opozoril na vprašanje,
kaj se v primeru, da ti trije delav-
ci niso imeli pripravljenega dela,
lahko zgodi.
Nekoliko smo osvetlili urad-
noplat zadeve. Delavci, ki so za-
časno odstranjeni z dela, menijo,
da je to krivično, saj so izrecno
vztrajaH, da bodo ure nadomesti-
li, ko bodo uresničene zahteve,
in da se jim tudi ni zdelo smotr-
no biti po končanem delovnem
času še tam, ker delo za njih ni
bilo pripravljeno. Ti trije delavci
tudi navajajo, da niso prejeli pis-
nega sklepa o tem, da je delavski
svet sklenil, da morajo ure nado-
mestiti, poudarjajo pa tudi, da je
delavski svet sklenil, da proti
štrajkajočim ne bo nobenih sank-
cij ter da so želeli svoje pravice
tudi utemeljiti s pravilniki in akti
svojega tozda, pa v pravni službi
niso mogli dobiti aktov, češ da
nimajo toliko izvodov.
Tako torej. Prizadeti so delav-
ci in prav gotovo se bo morala
disciplinska komisija pošteno
poglobiti v zadevo, da bo o spo-
ru in uvedbi disciplinskega ukre-
pa, ki je bil podan na zahtevo di-
rektorja tozda, pravilno ukrepa-
la.
Pri tem bosta delavcem poma-
gala tudi oba sekretarja OK
ZSMS Ljutomer in Ormož, v
zahtevo po javnem preverjanju
pravilnosti postopka do teh de-
lavcev pa seje vključila tudi OK
ZSMS Ptuj.
V premislek pa še to: Delavci
so prekinili delo - vsaj kar se
proizvodnje tiče in glede na iz-
mensko delo — v večini, občin-
ski sindikalni funkcionarji pa so
skupaj z vodstvom sindikata v
tozdu ocenili, da to ni bil štrajk,
temveč le nesporazum, in na os-
novi tega delavce tudi prepričali,
da je potrebno ure nadomestiti,
čeprav bi štrajkovna pravila do-
voljevala tudi to, da teh ur ne na-
domestijo oziroma jih ne nado-
mestijo do takrat, ko bodo meni-
li, da so zahteve uresničene. Ka-
korkoli že, primer kaže, da se v
delovnih organizacijah vodstve-
ne strukture skupaj z občinskimi
vrhovi kaj rade postavijo v vlogo
zastraševalca in pomirjevalca de-
lavskih zahtev. Tako pač, da ne-
katere delavce suspendirajo, dru-
ge premestijo, ostale ... Cilj pa
je najbrž jasen: pokazati drugim,
kaj se zgodi, če si neposlušen.
Ne glede na to, kako se bo pri-
mer končal za tri delavce iz lakir-
nice, je že sedaj jasno, da je
ustrahovanje uspelo. O tem je
avtorico tega prispevka prepriča-
la tudi izkušnja ob obisku v toz-
du, kjer predsednik delavskega
sveta sploh ni želel dajati izjav,
sindikalni predsednik pa je zago-
tavljal, da dogodek sploh ni bil
štrajk, saj je štrajkala le četrtina
zaposlenih, in da je ravnal v
skladu z navodili občinskega sin-
dikalnega vodstva.
D. Lukman
/. Linearno zmanjšanje časa izdelave za 20% ni sprejemljivo,
ker je v nasprotju s sklepi DS TOZD-4 in ukrepi začasnega K PO
DO. ki govori o 15% linearnem in 5% selektivnem zmanjšanju časa.
2.	Vsem izdelkom, ki so sedaj v izdelavi, naj ostanejo stari nor-
mativi. Vsem novim izdelkom, ki so pripravljeni za proizvodnjo, naj
določi normo na novo strokovnjak — po možnosti izven TOZD-a.
3.	Ne oporekamo sklepom DS TOZD. ki govori o korigiranju
norm za povprečje 20%. ne strinjamo pa se z izvajanjem tega. ker
se je prešlo na 20% linearno zmanjšanje časa izdelave.
4.	Glede na težnjo po večji produktivnosti ter motivaciji za delo
zahtevamo takšen pravilnik o nagrajevanju, ki ho dejansko stimuli-
ral proizvodno delo.
5.	Za zmanjšanje režije je potrebno preveriti, katera opravila
se lahko združijo oziroma prenesejo iz TOZD-a v Maribor oziroma
obratno, da ne ho za eno opravljeno delo potrebno plačevati dveh
ljudi (KPOj.
6.	Ne strinjamo se s samo organizacijo dela v proizvodnji, ker
prihaja med proizvodnim procesom do zastojev.
7.	Glede na to. ker smo skoraj iz leta v leto — torej kronični iz-
gubarji. dvomimo o usposobljenosti naših strokovnih služb v
TOZD-u in ljudi v DO. ki delajo za naš program. Zato predlagamo
začasnemu K PO v DO Primat, da preveri delo teh služb ter ukrepa
tako. da bodo te bolje funkcionirale.
8.	Zahtevamo zvišanje OD za 30% iz razlogov, da smo pri OD
na občinskem repu, zaradi zagotavljanja .socialne in življenjske ek-
sistence zaposlenih ter zaradi zaostajanja 20—25 % za OD v pano-
gi-
9.	Te zahteve so postavljene od delavcev z oddelka črne in bele
montaže, varilcev in lakirnice; ti so zbrali svoje predstavnike in zo-
per njih se ne smejo začeti nobene .sankcije, pa tudi ne proti drugim
udeležencem v tem primeru.
10.	Vse izgubljene ure smo pripravljeni nadoknaditi glede na
zahteve postavljenih planov.
Na razpotju
devetdesetih let
»Naši odnosi s tujino so tradicionalni in temeljijo na strategiji, ki
je bila začrtana v petdesetih letih in se do danes ni bistveno spremeni-
la, čeprav se svet okoli nas, žal tudi mimo nas, hitro spreminja.« To je
bila uvodna misel dr. VLADA KENDA, rednega profesorja na VEKS
v Mariboru, ko je 26. januarja v Ptuju govoril o gospodarstvu sodob-
nega sveta s poudarkom na strategiji, ki je nujna na razpotju 90. let.
Predavanje je spadalo v okvir programa občinske politične šole
ZK. Poleg rednih slušateljev so bili povabljeni tudi člani ZK iz gospo-
darstva in krajevnih skupnosti. Žal tudi tokrat odziv ni bil zadovoljiv,
čeprav boljši iz krajevnih skupnosti kot iz združenega dela.
Predavatelj se je resnično potrudil in navzočim nazorno razčlenil
naše gospodarske stike v svetu z razvitim tržnim gospodarstvom, z dr-
žavami s centralnim planskim gospodarstvom in z deželami v razvoju.
Pri tem je nakazal možnosti razvoja našega gospodarstva, ki nujno
mora slediti razvitemu tržnemu gospodarstvu. To je organizirano
predvsem v okviru evropske gospodarske skupnosti in v to skupnost
se bomo nujno morali vključiti. Ni pa to enostavno, saj bomo morali
marsikaj prej urediti doma, da bomo izpolnjevali nekatere pogoje. Pri
nas sedaj ni niti enotne volje za tako opredelitev. Na vstop že čakajo
Turčija, Malta in Ciper, za Jugoslavijo pa še ni znano, kdaj bo ta ča-
kalna doba začela teči.
Predavatelj je prepričljivo odgovarjal slušateljem tudi na številna
vprašanja, ki so bila: Zakaj pri nas ekonomska teorija ni bolj sposob-
na usmerjati prakse? Kako je s klirinškim izvozom? Kaj z 1,7 milijar-
de dolarjev viška s Sovjetsko zvezo? Kakšna Evropa po letu 1992? Ali
so realne možnosti, da se ji pridružimo? Kako z enotnim evropskim
denarjem? Kakšno je naše gospodarsko sodelovanje z arabskimi pri-
jatelji in podobno.
Iz vseh predavateljevih odgovorov je bilo moč povzeti osnovno
misel: Uresničevati enotni interes Jugoslavije skozi množico različnih
interesov je resnično težko!
FF
Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj
TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj
TOZD Komunalni servisi Ptuj
Na podlagi odredbe o določitvi najvišjih cen in sklepa
Samoupravne komunalne skupnosti Občine Ptuj o obli-
kovanju cen komunalnih storitev je delavski svet TOZD
Vodovod in kanalizacija in TOZD Komunalni servisi v
razširjeni sestavi z uporabniki in izvajalci dne 30. 1. 1989
sprejel
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in odvo-
za smeti.
2.	člen
Cene komunalnih storitev iz 1. člena tega sklepa so:
A.	VODA - CENA ZA m^
1.	gospodinjstva	1.320 din/m'
2.	drugi porabniki	2.110 din/m'
B.	KANALŠČINA - CENA ZA m^
1.	gospodinjstva	1.000 din/m'
2.	drugi uporabniki	1.520 din/m^
C.	ODVOZ SMETI - CENA ZA m^
1.	stan. površine, šole, VVZ, upr. pr.	150 din/m'
2.	industrija, obrt	300 din/m'
3.	trgovina, gostinstvo	590 din/m'
3.	člen
Cene komunalnih storitev iz 2. člena veljajo od 1.2. 1989
dalje, za vodo in kanalščino pa se začnejo uporabljati z
dnem odčitanja števca.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o
višini cen komunalnih storitev od I. 10. 1988.
Predsednik delavskega sveta
TOZD Vodovod in kanalizacija:
Milan Kralj
Predsednik delavskega sveta
TOZD Komunalni servisi:
Franc Krajnc, s. r.
TEDNIK - februar 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH
TER O SOCIALNEM SKRBSTVU
Prvega februarja večje preživnine
Te dni sta pričela veljati zakon o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerij ter zakon o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o socialnem skrb-
stvu. S tem so odslej skrajšani postopki iu va-
lorizacijo preživnin, denarne pomoči, določa-
nje rejnin, plačila in doplačila oskrbnih stro-
škov v socialnih zavodih, enkratne in začasne
denarne pomoči. Ce so o tem doslej na pred-
log C entra za socialno delo odločali sveti pri
občinski skupnosti za socialno skrbstvo, je
zdaj to izključna pristojnost Centra za socia -
no delo. Končno smo odločanje prepustili
strokovni organizaciji, ki je tudi že doslej pri-
pravljala strokovno mnenje, m pa imela pra-
vice odločati. Nadalje se spreminja tudi po-
stopek za sklenitev zakonske zveze; mladim,
ki se želijo poročiti, odslej ni treba več v
predzakonsko posvetovalnico- Pa tudi pri
razvezi ni več spravnega poskusa; zdaj Cen-
ter z zakoncema, ki želita razvezo, opravi le
posvetovalni razgovor.
Preživnine so se nekaj časa usklajevale le
enkrat letno, zadnja leta dvakrat, to pa se je
ob vedno višji intlaciji seveda poznalo pri
tem, kaj in koliko življenjskih stroškov otro-
ka je mogoče pokriti s preživnino, ki jo pla-
čuje eden od staršev. Preživnine so se nazad-
nje povečale novembra lani. Skupščina skup-
nosti socialnega skrbstva Slovenije pa je na
zadnji seji sklenila, da bodo preživnine od 1.
februarja dalje višje za 96,3 odstotka. Spre-
memba zakona o zakonski zvezi in družin-
skih razmerjih daje možnost, da se preživni-
ne v nenormalnih razmerah usklajujejo več-
krat letno.
Kot smo že napisali, pa se poenostavlja tu-
di postopek odločanja o povečanju preživ-
nin. Doslej so bile občinske skupnosti social-
nega skrbstva, v zadnjem času pa sveti ali od-
bori pristojni, da določijo odstotek poveča-
nja preživnin in ga objavijo v uradnem glasi-
lu, vsem upravičencem in zavezancem pa
vročijo odločbo o tem povečanju. Po zadnjih
spremembah zakonodaje določi odstotek po-
večanja preživnin republiška skupnost social-
nega skrbstva. Center za socialno delo v ob-
čini pa to izvede. Upravičenci in zavezanci
bodo odslej prejemali le pisno obvestilo o
novih zneskih valoriziranih preživnin.
Center za socialno delo je tako dobil javna
pooblastila za določanje preživnin, denarnih
pomoči, sklepanje rejniških pogodb in dolo-
čanje rejnin. Strokov ne podlage za te odloči-
tve je sicer pripravljal že pred spremembo za-
konodaje, ni pa imel pravice odločitve. Ta je
bila prepuščena svetu za varstvo otrok in
družine ter svetu za varstvo odraslih pri
skupščini skupnosti socialnega skrbstva. Po-
stopek je zdaj skrajšan, odpade odločanje v
svetih, pritožba na izdani sklep C entra za so-
cialno delo pa je na prvi stopnji možna na
sam center, v drugi pa na pristojni republiški
upravni organ.
NaV
Ukrep družbenega varstva — edina rešitev?
v ptujski občini se lahko »po-
hvalimo« z izjemno skrbjo druž-
bene skupnosti za usodo delov-
nih organizacij, ki odseva v ukre-
pih družbenega varstva. Ce se
namreč ozremo nekaj let, smo od
leta 1983 tako rekoč vsako leto
uvedli v eni od delovnih organi-
zacij ukrep družbenega varstva:
Leta 1983 v Tovarni glinice in
aluminija, 1985 v Pokrajinskem
muzeju, 1986 v Hiko Olga Me-
glič, 1987 v Agisu in tudi letošnje
leto pričenjamo z ukrepom druž-
benega varstva, tokrat v Agrotan-
sportu. Na hitro in na splošno bi
lahko rekli, da družbeni skupno-
sti res ni vseeno . . . Ozadje in
razmere teh skrajnih ukrepov pa
bi, če bi se jih pošteno in resnico-
ljubno lotiii, pokazale to »skrb«
v precej drugačni luči.
Znano in dokazano je, da do
nevzdržnih razmer, tudi v delov-
nih organizacijah, ne pride čez
noč; da opozorila, da je v kakš-
nem okolju kaj hudo narobe, pri-
hajajo na prava mesta dovolj
zgodaj, pa jih največkrat ne sliši-
mo ali pa jih preslišimo; da so
posledica neprimerne kadrovske
politike in s tem seveda neučin-
kovitega gospodarjenja. Tudi ta
ugotovitev je silno posplošena,
se pa razumljivo vsiljuje in je
razmišljanje ljudi, ki so posred-
no ali neposredno prizadeti in
jim ni vseeno, kaj se dogaja v nji-
hovi občini.
Ali je ukrep družbenega var-
stva res tista edina pot, po kateri
lahko neka delovna organizacija
zleze na »zeleno« vejo, je vpra-
šanje. ki ostaja v ptujski občini
neodgovorjeno, kljub nekajletni
praksi v zvezi z ukrepi družbene-
ga varstva. V vsakoletnem poro-
čilu družbenega pravobranilca
samoupravljanja v vseh teh letih
namreč nismo zasledili kakšne
poglobljene misli o teh skrajnih
in za našo občino običajnih poja-
vih. Tudi družbenopolitične or-
ganizacije ne razmišljajo o tem
kot o »problemu«, ki je posledi-
ca in bi kazalo poiskati vzrok.
Mogoče bi se, verjetno z velikim
veseljem, lotili tega sociologi, pa
nam je njihovega strokovnega
mnenja kar malo mar.
Zlobneži bi verjetno lahko
sklepali, da je to tudi ena od po-
ti, kako zagotoviti položaje (ne v
vseh primerih) še »nerazporeje-
nim« funkcionarjem, vendar od-
govorni v občini to demantirajo.
Zagotavljajo, daje res ravno nas-
protno, da za vodilna, posebej
odgovorna delovna mesta nima-
mo dovolj ljudi, vsaj z izkušnja-
mi ne (kje potemtakem dobiti iz-
kušnje?), pa tudi da se takšnih
delovnih mest »kadri« otepajo.
Res je tudi, da ima le slabih 10
odstotkov zaposlenih v ptujski
občini visoko ali višjo izobrazbo.
Tudi nad tem bi se lahko kdo za-
mislil kot nad ukrepi družbenega
varstva, ki nam ne morejo biti v
ponos (četudi so se izkazali —
»po ocenah« za uspešne), saj
naj bi bili po podatkih po ukre-
pih družbenega varstva med pr-
vimi med slovenskimi občinami.
NaV
Ali se bomo v podjetju
samoupravljanju odpovedali
Kaj je samoupravljanje in kaj so socialistične samoupravne vred-
note?
Na kratko:
—	pravica do dela za vsakogar,
—	pravica odločanja o dohodku, dobičku in deležu osebnih do-
hodkov v strukturi dohodka in dobička,
—	sodelovanje in odločanje pri sklepanju in prenehanju delov-
nega razmerja,
—	samostojno imenovanje in razreševanje poslovodnih delavcev,
—	ustanavljanje podjetij in njihovo povezovanje,
—	spremljanje in ocenjevanje dolgoročnih in letnih ciljev podje-
tja.
Nova zasnova samoupravljanja in poslovodenja v podjetju teme-
lji na tem, »da delavci ne upravljajo več s procesi, ampak upravljajo s
cilji in rezultati organizacije.«
Delavci naj bi po tej zasnovi za vsako poslovno leto na skupščini
samoupravljalcev ali na svojem zboru določili temeljne kazalce go-
spodarjenja in cilje podjetja. To so: fizični obseg proizvodnje, zniža-
nje stroškov, povečanje realizacije na tržišču, novi delovni programi,
doseganje dohodka in dobička, raven osebnih dohodkov, doseganje
akumulacije . . .
Za tako določene cilje bi dali delavci mandat poslovodstvu z na-
logo, da zagotovi njihovo izvajanje. Za izvajanje ciljev naj bi delavski
svet sprejel poslovno strategijo in politiko, ki jo predloži delavskemu
svetu poslovodni organ.
Na koncu poslovnega leta bodo delavci na skupščini ali zboru
obravnavali doseganje in izvajanje sprejetega programa in ciljev za
podjetje ter sprejeli potrebne odločitve. Sklicevanje skupščine bo to-
rej potrebno le dvakrat letno, prvič za določanje ciljev in drugič za
obravnavanje doseženih rezultatov.
Samouprava bo opredeljena v STATUTU podjetja. Kaže biti
močno prisoten pri sprejemanju določil, ki obravnavajo samoupra-
vljanje v podjetju.	Vsebino izbira SŠ
Steklina tudi v naši občini
Po šestih letih se je v občini Ptuj ponovno pojavila steklina. Tako
je naša občina 51. v Sloveniji, okužena s to zelo nevarno kužno bolez-
nijo, ki se prenaša od živali na človeka in je za človeka smrtno nevar-
na. Gre za silvatično steklino, saj so steklino ugotovili pri dveh lisi-
cah; ena je bila ustreljena v Krčevini pri Vurbergu, druga pa je pogi-
nila v gospodarskem dvorišču v Bišu.
Glede na dejstvo, da so s steklino okužene sosednje občine razen
občine Ormož, da se je število lisic zelo povečalo in ker so vremenske
razmere ugodne za širjenje bolezni, je pričakovati, da se bo steklina
širila; zato opozarjamo občane, da najstrožje izvajajo naslednje ukre-
pe:
1.	Vsak sum bolezni (če je domača žival, lisica ali drugi sesalec
poškodoval človeka ali domačo žival oz. če je pri živali opazno spre-
menjeno vedenje, če lisice pridejo podnevi v bližino naselij) je treba
takoj javiti Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živilnorejo
(OZVZ) Ptuj, Ormoška c. 28, tel. 771-316.
2.	Obvezen je kontumac in prepovedana prodaja psov ter mačk,
psi morajo biti privezani ali zaprti, zaprte morajo biti tudi mačke.
Lovci in veterinarski higienik morajo pokončati pse in mačke lastni-
kov, ki ne izvajajo kontumaca, pokončani bodo tudi necepljeni in ne-
registrirani psi.
3.	Vsi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4
mesece starosti, prijavljeni morajo biti na OZVŽ Ptuj ~ TOZD Vete-
rinastvo, ki vodi register psov za območje občine Ptuj. Do starosti 4
mesecev morajo biti psi zaprti. Imetnik psa mora ob javnem razglasu
o preventivnem cepljenju privesti psa na določeno mesto in poskrbe-
ti, da bo žival cepljena. Ob cepljenju dobi pes znamkico, ki jo mora
nositi okrog vratu. Ker so mačke posebno nevarne pri širjenju stekli-
ne, priporočamo lastnikom mačk, da jih dajo cepiti na OZVZ, ki ima
na zalogi cepivo za cepljenje mačk proti steklini.
4.	Zdrave pse, mačke in druge živali, ki so ranile človeka, je treba
takoj izolirati in o tem obvestiti OZVŽ Ptuj, ki bo tako žival klinično
opazoval 10 dni. Ranjena oseba si mora takoj nuditi prvo pomoč —
ranjeno mesto temeljito sprati z vodo oz. milnico in nato iti v najbliž-
jo zdravstveno ambulanto.
5.	Lovci morajo temeljito izvajati odstrel lisic, drugih divjih me-
sojedov ter pižmovk.
6.	Prepovedano je odiranje poginjene divjadi in vseh živah, ki so
kazale znamenja, po katerih Je mogoče sumiti, da so zbolele za stekli-
no. Ker lovske organizacije ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za
odiranje trupel, bo organizirano odpiranje trupel na OZVŽ Ptuj, ki
ima za to ustrezne prostore in opremo.
Najpomembnejši in edino uspešen način borbe proti steklini
predstavljajo odstrel lisic, potepuških psov ter mačk, kontumac psov
in mačk ter dosledno izvajanje cepljenja psov.
Veterinarska inšpekcija
Uprave za inšpekcije občin
Ormož in Ptuj
Govori se.. .
. . . da Emona-Kmetijski kom-
binat ponuja muzeju grajsko re-
stavracijo. Ni .še znano, ali zaradi
zelo uspešne razstave Baročna ku-
hinja ali zato, ker hi se radi svojih
gostinskih obratov znebili; zasebni
(uspešen) sektor pa ne pride v po-
št ev . . .
... da je delo strokovne službe
SIS družbenih dejavnosti terensko
in je posedovanje službenega vozi-
la (podedovanega oh zadnji reor-
ganizaciji od strokovne službe
Zdravstvene skupnosti) nekaj sa-
mo po sebi umevnega. Če ga izva-
jalci nimajo, pa je to druga zgod-
ba, katere moto je: omejevanje
skupne porabe . . .
... da so nekateri, ko so slišali,
kakšne teža ve imajo na neki šoli z
obnovo tal (učenec se jim je na-
mreč na lesenem podu zaskalil v
hrbet pri uri telm-adbe, zato želijo
tla obložiti s parketom), takoj ve-
deli. zakaj neko pomembno pisar-
no na magistratu obnavljajo: boji-
jo se. da bi se kakšna delavka za-
skalila v hrbet. . .
ZAKON O PODJETJIH IN NJEGOVO URESNIČEVANJE <
Zahteva po kreativnosti
Predavanje o zakonu o podjet-
jih (predaval je dr. Šime Ivanjko,
organiziralo pa društvo pravni-
kov v gospodarstvu — podružni-
ca Ptuj — Ormož) seje udeležilo
prek štirideset pravnikov ter vod-
stvenih in vodilnih delavcev iz
ptujskega gospodarstva in dru-
gih okolij.
Zakon o podjetjih je bil spre-
jet 29. decembra lani v skupščini
Jugoslavije z aplavzom. Tega pa
po besedah dr. Šimeta Ivanjka,
ni dobil zaradi tega, ker bi bil
strokovno dobro pripravljen,
temveč zato, ker je opravil z ne-
katerimi tabuji, ki so bili pri na-
šem delu in življenju prisotni šti-
rideset let. Z zakonom se odpira-
jo nekatere nove poti gospodar-
skega razvoja, zlasti pa pot v Ev-
ropo in druge dela sveta. Pove-
dal Je tudi, da bo veliko težav pri
razlagi tega zakona in pri uresni-
čevanju, zato bo pravna znanost
morala dokazati svojo kreativ-
nost. Po predavanju Je sledil po-
govor. Udeleženci so imeli za dr.
Simeta Ivanjka več konkretnih
vprašanj. Še več pa jih pričakuje-
jo do srede februarja, ko bo usta-
vno sodišče Slovenije razpravlja-
lo o težavah pri uresničevanju
zakona v praksi. Združeno delo
ima tri leta čas, da se organizira
po nJem.
Dr. Sime Ivanjko Je po konča-
nem razgovoru predstavil neka-
tere aktivnosti mariborskega dru-
štva. Povedal Je, da bodo tudi le-
tos delali tako kot v prejšnjem le-
tu in se srečevali vsak prvi četr-
tek v mesecu. Janez Solina iz
ptujske podružnice pa je člane
seznanil, da bodo predavanja
vsak drugi četrtek v mesecu.
MG
Sporočilo javnosti
ob vseh kulturnih prireditvah v Sloveniji na Prešernov dan 1989
Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije Je predzad-
nji dan lanskega leta sprejel zakon o začasni omejitvi
razpolaganja z delom družbenih sredstev družbeno-
političnih skupnosti i n samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v obdobju
Januar-junij 1989. Njegove določbe ponovno pavšal-
no omejujejo naše izobraževalne, kulturne in znan-
stvene dejavnosti. Takšnim posegom smo se in se bo-
mo uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.
Skupščino SFR Jugoslavije opozarjajo, da Je zopet
nasedla lažireformni prevari, ki obeta privarčevati
male denarje na škodo šolskega, kulturnega in znan-
stvenega razvoja družbe in države. Obenem pa dovo-
ljuje odtekanje mnogokrat večjih vsot v številne jav-
nosti znane in še bolj v mnogotere prikrite nenasitne
požiralnike denarja, kar je resnični izvor gospodar-
skih težav v Jugoslaviji.
Koliko kateri narod ali družbenopolitična skupnost
v državi nameni svojim šolam, kulturi in znanosti. Je
njegova oziroma njena stvar. Tisti, ki porabijo za te
namene več, kot zmore njihovo gospodarstvo, morajo
sami nositi posledice in s^nii qpi;aviti f njimi. To je
edina prava in zdrava reformna-pot iz gospodarskih
težav. Zato zahtevamo od slovenskih'delegatov v zve-
zni skupščini, da se dosledno ravnajo po tem načelu.
Odkloniti morajo vse zakonske in druge ukrepe, ki bi
omejevali slovensko šolstvo, kulturo in znanost pod
raven, ki Jo narekujejo potrebe in možnosti slovenske
družbe. Za razvoj sleherne moderne družbe so to klju-
čne dejavnosti. Njihov razvoj je torej naša prihod-
nost, naš obstoj.
Slovenski kulturni delavci smo ogorčeni zavoljo
stalnega zapostavljanja kulture kot produktivne druž-
bene sile oziroma omejevanja njenih materialnih te-
meljev. Krivce za to vidimo ne le v zveznih organih in
zakonih, pač pa tudi v republiških. Zato zahtevamo
od Skupščine SR Slovenije, da na temelju skladnega
družbenega razvoja odmerijo kulturi tolikšna sred-
stva, kolikor Jih zmoremo in moramo odmeriti Slo-
venci.	Predsedstvo skupščine
KULTURNE SKUPNOSTI
SLOVENIJE
Svet za kulturo pri predsedstvu
RK SZDL SLOVENIJE
Republiški odbor
SINDIKATA DELA VCEVV
kulturi
Pamflet
Kadrovska kuhinja
— prosto po Prešernu
»Bliža se sprememba kadrovska,
nje se, ljuh'ca. veselim;
s funkcije na funkcijo
kakor ptiček poletim.<<
»Ak'je blizu ta sprememba,
moraš vzet' me. ljubček moj,
da zasedern kakšen stolček,
tudi jaz s teboj.«
»Sam po kadrovski se cesti
vozil bom od funkcije do funkcije;
v vsakem mandatu stolček drugi
imel bom, ker sposoben sem za vse.«
»Ceste tebi ne zapiram
ne za predsednika, ne za direktorja,
ti pa mene pusti z miram.
. saj s.strokovnostjo ti ne konkuriram.«
»Vi strokovnjaki ste košati,
so prijazni možni kandidati,
delegatska baza 'ma bogate,
politika izbrane kandidate.«
»Smo pošteni strokovnjaki,
vsak sleparček ni za nas,
mi hoč'mo bit delavci,
funkcionarji ne za kratek čas.«
»Vi si pa žeite strokovnjake,
ki ne stop jo z ojnice.
zmerom v stroko vprežene.
kar dolgočasne že.«
»Tebe sla pa k funkcijam
vleče, buzakljunski kos!
Besede dal boš delegatom,
na koncu ostal boš bos.«
»Jaz pred.sednik bom postal,
dal snubit se za direktorja,
na vrh se bom prerinil,
ne uide mi kakšna funkcija.«
. . > . , Bodeča /ieža
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
2. februar 1989 — TEDNIK
Ansambel Stoparji v obdobju Srečno, mladi fantje...
Zakaj ravno v obdobju Srečno
mladi fantje? Zato, ker ansambel
trenutno v živo ne deluje, saj so
se štirje člani poslovili s kaseto,
prireditvijo in pozdravom Sre-
čno, mladi fantje ter odšli v Kar-
lovac služit vojaški rok. To ob-
dobje pa na prizorišču narodno-
zabavne glasbe še vedno traja,
saj so skladbe z drugega projekta
Stoparjev zelo priljubljene, pred
odhodom pa so posneli že nove
melodije ze tretji projekt, ki bo
izšel poleti, da nadomesti vrzel.
Spet bo simbolično naslovljena
ob vrnitvi Stoparjev domov in na
glasbeno prizorišče. Pod rodni
krov.
KDAJ SO NASTALI SIO-
PARJl?
Robi Stopar, vodja ansambla,
se spominja: »Kot vsako leto
smo tudi za pustni torek leta
1983 rajali skupaj s pustnimi ma-
skami po vasi. Jaz sem igral na
harmoniko, drugi so peli. V vaški
gostilni je padla ideja, da bi usta-
novili ansambel. Brat franci je
povedal, da ima sošolca F^avleta,
kitarista-basista, imamo tudi
pevca Jožeta in klarinetista To-
maža. Ko je bila v naši vasi Loki
pri Mengušu veselica, smo med
odmorom ansambla Nika zajca
poskusili tudi mi. Uspeli smo.
Takoj smo začeli vaditi štirikrat
tedensko. Na drugem nastopu v
osnovni šoli v Kamniku je z na-
mi nastopila tudi sestrična Nata-
ša. Pred dnevom OF smo igrali
na podelitvi priznanj. Najbolj je
vžgala narodna Na Viču. Z ra-
men je padlo tudi breme glede
kitarista. Vsi smo mladi, kar nam
je še najbolj všeč. Cez poletje
smo šli že na prave vaške veseli-
ce, sproti pa smo se učili novih
pesmi. Za pomoč smo prosili
Franca Kompareta; takoj je pri-
šel na našo vajo in nam veliko
pomagal. 16. nastop je bil na pri-
reditvi Pod mengeško marelo, ki
sta jo prvič pripravila Franc
Kompare in Ivan Sivec. Glasbe-
ni urednik Kajetan Zupan je re-
kel, da smo kar dobri, vendar bo-
mo morali glasbeno delo jemati
še bolj resno. Malo smo bili iz
ritma, Jože in Nataša pa nista bi-
la preveč točna v petju. Kljub te-
mu smo se odločili, da se prijavi-
mo za oddajo Kar znaš — to ve-
ljaš na Duplici.«
V svojem dnevniku ima Robi
Stopar zapisano pri datumu 8. fe-
bruar 1984: »Napisati moram ne
preveč veselo novico, da smo bili
na Duplici samo drugi, čaprav
smo na tihem računali, da bomo
zmagali. Franc Kompare pravi,
da ni še nič izgubljenega. Menda
nas bodo kljub temu povabili na
finalno oddajo Kar znaš — to
veljaš.« 6. junij 1984. Vesela no-
vica, povabljeni smo na finalno
oddajo Kar znaš — ti veljaš v
Zreče; tu gre za amaterja leta.
Ker pa je to na Štajerskem, sode-
luje pa tudi Pohorje express, ni-
mamo kaj dosti šans. Vseeno pa
stisnimo pesti. Franc Kompare
je 100-odstotno prepričan v zma-
go. Skladbo Na Viču smo vadili
kot nori . . .«
AMATER LETA '84 je stopar-
jem odprl pot v narodnozabavne
vode ... Po zmagi v finalni odda-
ji Kar znaš — to veljaš v Zrečah,
ko so Stoparji dosegli laskav na-
slo\ amater leta '84, se je odprla
pot nastopov kot plaz. sledila so
pr\a snemanja, resno delo s pro-
ducentom Kajetanom Zupanom,
urednikom Borisom Kovačičem in
tonskim mojstrom Vinkom Roj-
cem. Ker je imel Franc Kompare
vse manj časa za Stoparje, med-
tem je ustanovil svoj ansambel
Marelo, jim je prijazno priskočil
na pomoč nekdanji kapelnik
mengeške godbe Franci Lipičnik
in Stoparje kvalitetno dvignil še
za en nivo, skupaj z Ivanom Siv-
cem, ki je prispeval besedila, pa
so Stoparji dobili skladbe, napi-
sane njim na kožo . . . f ranci I.i-
pičnik je pripeljal v ansabmel še
eno pevko Natašo Šimunovič iz
Kamnika. Po dveh ne preveč
uspešnih poizkusih s pevkami je
nastal odličen ženski duet Nata-
ša Stopar in Nataša Šimunovič
oziroma tercet s pevcem Jožetom
Šarcem. Nastajala je skladba za
skladbo, lepo počasi, spontano,
a vendar načrtno. Franci Lipi-
čnik je znal voditi ansambel pre-
vidno in kvalitetno in tako so tu-
di prva snemanja dobro uspeva-
la .. .
Naslednji korak je bil sodelo-
vanje na FESTIVALIH DOMA-
ČE ZABAVNE GLASBE ... Le
ta 1985 so bili na Štajerskem fe-
stivalu že opaženi, leto kasneje
pa so s skladbo Vsak ne more biti
muzikant dobili nagrado za naj-
boljšo melodijo. Uspešni so bili
Stoparji tudi na treh ptujskih fe-
stivalih domače zabavne glasbe.
kjer so vsakič osvojili zlat orfej
za kvalitetno izvedbo. Leta 1986
so v Ptuju nastopili s skladbami:
Dekle i/ druj^ega b, za katero je
dobil 3. nagrado za besedilo Ivan
Sivec in Mi pa gremo v disko, ki
je bila nagrajena z 2. nagrado ob-
činstva. Na Ptuju "87 so Stoparji
sodelovali s skladbama Lastovke
in Jaz pa vem. Na ptujskem festi-
valu '88 pa so zaigrali in /apeli
skladbi Ljubezen za ljube/en in
Koroška, moja bolečina; ta je bila
nagrajena s 3. nagrado strokovne
žirije. Na ptujske nastope so Sto-
parji še posebno ponosni, veseli
pa so bili velikih aplavzov občin-
stva, saj jih je to sprejelo za svo-
je.
»K uspehu je prispevala naša
mladost. Zaradi tega smo hoteli
še več narediti na kvaliteti in
uspelo nam je. Zadovoljni smo,
da imamo tako med mladimi kot
starejšimi veliko poslušalcev. Li-
pičnikova glasba povsod vžge,
besedila Ivana Sivca so nam pi-
sana na kožo, pri izvajanju pa tu-
di vedno sledimo čim kakovost-
nejšemu zvenu . . .,« pove Robi
Stopar.
OB FESTIVALIH pa ste bili
uspešni tudi na LOJTRCI DO-
MAČIH.
»Na Lojtrci domačih smo pr-
vič zmagali oktobra 1986 s sklad-
bo Vsak ne more biti muzikant
ter bili uvrščeni v finale in na ka-
seto. S skladbo Zaihtela bi od
sreče pa smo ta uspeh ponovili
marca 1988 in nastopili decem-
bra na sklepni prireditvi v Celju,
tik pred odhodom k vojakom;
naša pesem pa je tudi na kaseti
Lojtrca domačih '88 in Janez Do-
li na r.«
Kot NAJMLAJŠI SLOVEN-
SKI ANSAMBEL ste kmalu iz-
dali svoje kasete in plošče.
»Fantje smo bili ob začetku
dela stari 16 let, dekleti 13 in 14
let, sedaj smo štiri leta starejši.
Imenujejo nas tudi novi val, mla-
da generacija narodnozabavne
glasbe. Glede na to, da smo žive-
li v mengeškem okolju, smo
vzljubili domačo glasbo, čaprav
tudi zabavne ne zanemarjamo.
Mladi so našo glasbo lepo spre-
jeli in tudi starejši. Prva kaseta in
plošča Vsak ne more biti muzi-
kant, ki je izšla pri RTB, je bila
prodajno uspešna in prodana
blizu naklade 3().()()() izvodov. S
te kasete so poslušalcem še po-
sebno všeč melodije Mi pa gremo
v disko. Dekle iz 2. b. Nocoj s te-
boj bi rada zaplesala. Vsak ne
more biti muzikant . . . Druga ka-
seta in plošča Srečno, mladi fan-
tje, ki smo jo pod producentskim
vodstvom Kajetana Zupana pos-
neli v študiju Metro in Študiju 14
RTV Ljubljana, je še bolj bogata
po kvalitetni in glasbeni plati, pa
tudi vsebini motivov, ki jih ope-
vamo. Naslovna pesem nam je
napisana na kožo, saj je to konec
nekega obdobja ansambla,« pra-
vi Robi Stopar. Zapišimo del be-
sedila te skladbe:
Srečno, mladi fanlje,
zdravi vrnite se vsi.
dnevi v vojaški suknji,
naj minejo vam brez skrbi.
»Kaseta je zelo raznovrstna,
pri instrumentalnih melodijah
igram na diatonično harmoniko,
pri drugih na klavirsko. S harmo-
niko pod starimi kostanji je pe-
sem, ki se namensko uporablja
kot avizo temovanja ljudskih
godcev na diatonični harmoniki
Pr Repanšku na Homcu. Znane
so skladbe Jaz pa vem. Ne bodi
otožen, tu je zdomska Lastovke,
Smučarija, Zaihtela bi od sreče,
Očku rudarju ter instrumentalni
skladbi Gasilec Mihec in Jesen v
Stranjah. Kompozicije sta ustva-
rila Franci Lipičnik (glasba) in
Ivan Sivec (besedilo), izdelekpa
je [zšel pri RTB.«
Štirje člani ste igrali pri MEN-
GEŠKI GODBI, edini ste štiri-
krat nastopili na prireditvi POD
MENGEŠKO MARELO. Kako
pa je bilo z vašimi nastopi doma
pa tudi v tujini?
»Za nastope se je potrebno
dobro pripraviti, zato imamo
dvakrat tedensko vaje doma v
Loki pri Mengšu. Veselic je bilo
letos kar veliko, od maja do kon-
ca avgusta smo bili vse konce
tedna zasedeni, razen enkrat, ko
smo si po dogovoru vzeli prosto.
Potovali smo po vsej Sloveniji,
tako da je bilo glasbeno ži\ Ijenje
kar pisano. Zaradi obveznosti
(obe Nataši hodita še v šolo, ena-
ko Tomaž, drugi pa delamo) za-
enkrat ne moremo na daljša go-
stovanja v tujino, občasno pa.
Najbolj nam je ostal v spominu
nastop v Vzhodni Nemčiji, kjer
smo zastopali slovenske barve in
doživeli navdušen sprejem na
nabolj popularni tv oddaji Muzi-
kanti so tu. Igrali smo v Avstriji,
v Tuttlingenu. na Vinski trgatvi
Zd naše "zdomce ter pri Trstu na
prireditvi Glasba treh dežel. Ta-
koj po vojaščini bomo delo širše
zastavili, saj povabil ne manjka,«
meni Robi Stopar.
Kaj pa TELEVIZIJSKE OD-
DAJE?
»Prvo odajo smo imeli za no-
voletni program skupaj z ansam-
blom Slavček, zanimiva je bila
oddaja Dober dan, Ljubljana —
Dober dan, Bratislava, kjer so
nas posneli Čehi, naši pa so šli k
njim. Nastopili smo na Alpskem
večeru '88 na Bledu in iz tega je
nastala tudi tv oddaja. Posneli
smo tudi nekaj videospotov in ti
so bili predvajani na tv progra-
mu. Pri RTB pa je izšla videoka-
setaz nastopajočimi z Alpskega
večera "88, ki snemajo pri tej za-
ložbi. Ione Miler, član Foto-kino
kluba Mavrica iz Mengša, pa je
posnel dokumentarni film o nas,
dolg deset minut, s tiste manj
znane strani vaje, priprave na
nastop, prevozi, ozvočenja in na-
meščanje, igranje, po koncu pa
utrujenost, zaspanost, pripravo
na počitek . . . Prikazan je bil na
poslovilnem koncertu pred od-
hodom v JLA.«
Robi, nekaj melodij si napisal
tudi sam.
»Na prvi kaseti imam tri svoje
melodije :Stara Lipa, Loški fantje
in Pozdravi veter, priredil pa sem
zelo staro narodno Na Viču in, je
kar dobro uspela.«
Kakšen je zven Stoparjev?
»Najprej ga je izoblikoval
Franci Lipičnik — z mladostni-
ško glasbo, ki se razlikuje od
drugih ansamblov; svoje je do-
dal z besedili Ivan Sivec. Muzika
je v modernem stilu klasičnega
kvinteta z vložki dixielanda,
predvsem pa je značilno prepe-
vanje mladih glasov. Sicer smo
pa vsi glasbeno izobraženi — z
nižjo glasbeno šolo, obe Nataši
pa hodita v srednjo glasbeno šo-
lo,« je dejal Robi Stopar.
Tudi OBLAČILA imate svoj-
stvena, brez tradicionalne narodne
noše?
»V narodne noše se ne oblači-
mo, temveč imamo povsem svojo
garderobo, ki nam jo šivajo naše
mame. Razmišljali pa smo o na-
rodnih nošah in verjetno si jih
bomo po vrnitvi od vojakov tudi
mi nadeli, predvsem zaradi tuji-
ne.«
Da ste sploh začeli in že tako
zgodaj, imajo zasluge starši?
»Oče Anton in mama Tončka
Stopar sta nam vlila ljubezen do
glasbe in potem pomagala na
vsakem koraku, tudi finančno,
da smo sploh lahko začeli igrati.
Včasih se je pripetilo, da so bili
talenti, vendar niso uspeli, ker
starši niso zmogli kupiti instru-
mentov. V ta namen smo na
Ptujskem festivalu '88 prepevali
in tudi posneli skladbo Ljubezen
za ljubezen«, za katero je besedi-
lo napisal Radovan Palčič:
. . . Ta pesem je za dobre starše.
v zahvalil naj jim zdaj velja,
za v.vf skrbi iskrena hvala,
za vse zahvalit vp ne da.
Ljubezen vaša je brezmejna,
nasmeh nas boža in bodri,
radost, tiha sreča
privabi solze na oči.
Ca: hiti pa dalji. kuje nas v može.
eni že vojaki, druge čaka
Vse najlepše želje širnega \veta.
so na poti k vam, do vašega srca.
Za konec pa vam predstavljamo
SrOPARJE podrobneje:
ROBI STOPAR, harmonikar,
vodja ansambla. Rojen je bil leta
1968, harmoniko ga je začel učiti
najprej Jože Sprejcer, šest let je
obiskoval glasbeno šolo v Men-
gušu pri prof. Koscu, od petega
ra/reda naprej je spremljal fol-
klorno skupino šolskega kultur-
nega drušrva, na frajtonarici je
tako rekoč samouk. Igra na har-
moniko Mengešana Zdravka Zu-
pana. Napisal je tri skladbe, vne-
to pa se vse podrobnosti o an-
samblu zapisuje v svoj dnevnik.
Po poklicu je elektrotehnik, nje-
gova srčna želja pa je, da bi po
končani vojaščini postal učitelj
glasbe diatonične harmonike.
FRANCI STOPAR, trobentar,
Robijev brat. Z osmimi leti je za-
čel igrati kitaro, ko je prišel v
Mengeš profesor Lipičnik, ga je
navdušil za trobento. Po poklicu
je lesar; sam pravi, da je »luba-
dar«. Je leto mlajši od Robija.
PAVLE JERŠE, letnik 1970,
bas kitarist. V šestem razredu je
začel po Lipičnikovem nasvetu
igrati pozavno, pozneje je prešel
na trobento, vse seveda v Menge-
ški godbi, v ansamblu Stoparji
pa igra bas kitaro. Vadi tri ure na
dan, po poklicu je varnostnik.
TOMAŽ ŠINKO, klarinetist,
letnik 1971. Igral je že pri folklo-
ri in tudi plesal, v glasbeni šoli
pa ga je poučeval prof. Lesko-
vec. Je dolgoletni član Mengeške
godbe. Po poklicu bo strojnik.
JOŽE ŠAREČ, pevec, letnik
1968. Peti je začel pri enajstih le-
tih — tudi že na javnih mestih,
pri šolskem zboru. Vzor sta mu
Alfi Nipič in Franc Košir, vsak
po svoje; rad zapoje tudi brez
glasbene spremljave.
NATAŠA STOPAR, pevka. Pri
ansamblu je že od samega zečet-
ka, klavir se uči pri prof. Tereziji
Križnar in prof. Olgi Štele. V šoli
je ves čas vključena v šolski zbor,
sicer pa je dijakinja Srednje glas-
bene šole v Ljubljani — smer
teorija. S skladbami na klavir se
je že večkrat predstavila širšemu
občinstvu.
NATAŠA ŠIMUNOVIČ, pev-
ka. Ansamblu se je priključila
nazadnje — po Lipičnikovem
nasvetu. Postala je močna okre-
pitev Stoparjev in večkrat zapoje
tudi solo. šest let poje v otro-
škem zboru v Kamniku, ves čas
se uči igranja na violino, zdaj pri
prof. Dušanki Stražar. Poje tudi
v mešanem pevskem zboru na
Duplici. Je dijakinja Srednje
glasbene šole v Ljubljani, njena
želja pa je, da bi nadaljevala štu-
dij na Akademiji za glasbo, smer
violina in solo petje.
ALt:Š LIPIČNIK, kitarist. Sin
komponista Francija Lipičnika,
ki je k ansamblu prišel zadnji.
Zamenjal je kitarista ROMANA
KOMATARJA, ki je maja 1988
odšel v JLA. V glasbenih skupi-
nah je že sodeloval, sicer pa je v
Lipičnikovi družini glasba tako
in tako doma. Študira računalni-
štvo, sicer pa se kot letnik 1963 v
ansamblu počuti — kot pravi
sam kot stari ata.,
DRAGO PAPLER
Stoparji na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe '86.
Mladi muzikantje na poslovilnem koncertu v Mengšu, decembra 1988.
OKREPČEVALNICA MARJANA ŠNEBERGERJA V NARODNEM DOMU
Po šestindvajsetih letih
Dolgoletne želje našega bi-
všega sodelavca Marjana Šne-
bergerja so v prvih decembrskih
dneh postale resničnost. V Na-
rodnem domu je v življenje
»spravil« gostinski del, ki je sa-
meval celih 26 let. V tem času se
ni nihče drug spomnil, da bi za-
čel ponujati napitke in hrano ter
sicer poskrbel za nekaj dodatne-
ga življenja.
Prostor bodo v bodoče veli-
ko bolj kot doslej uporabljali tu-
di člani kluba kulturnih delav-
cev. Ta je organiziran kot sekcija
L)elavskega prosvetnega društva
Svoboda Ptuj in je pričel delati
ob koncu prejšnjega leta. Klub
kulturnih delavcev med drugim
načrtuje podobne aktivnosti, kot
jih že nekaj let uspešno uresniču-
jejo v Zemonu in Slaviji. S to
obliko organiziranosti naj bi do-
segli tudi večje zbiranje kultur-
nih delavcev.
V okrepčevalnici nudijo ra-
zne pijače, tople napitke in eno-
stavna jedila, po dogovoru pa
pripravijo tudi kosila. Zraven je
velika dvorana, ki jo je moč naje-
ti v Zvezi kulturnih organizacij
občine. Tako ni nobenih zadrž-
ko\ za organizacijo najrazličnej-
ših prireditev: gostij, plesov, ob-
čnih zborov in družabnih sre-
čanj.
Marjan pravi, da so njegovi
gostinski začetki dobri. Načrtuje,
da bo v kratkem preuredil okrep-
Cc%a!nico in tudi sicer poskrbel,
da se bodo gostje še naprej do-
bro po-. iitili. Za večino je Marja-
nova okrepčevalnica prijetna oa-
za miru prijeten prosior za
klepet in sprostitev
MG
Natakarica Zorica: »Gostje radi prihajajo in se pri na.s dobro poču-
tijo.«
(Posnetek: J. Bračič)
tednik ""	1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
delavska univerza
ptuj
VPISUJE V
OSNOVNO ŠOLO ZA
ODRASLE — 7. razred
_ STROJEPISNI TEČAJ
_ TEČAJ AVTOGENEGA
treninga
_ tečaj šivanja in kro-
jenja
_ TEČAJ ROČNEGA PLETE-
NJA
_ TEČAJ ZA DELAVCE, OD-
GOVORNE ZA izvaja-
NJE POŽARNOVARSTVE-
NIH UKREPOV V OZD
_ tečaj za UPRAVLJALCE
VILIČARJEV
-	TEČAJ ZA DELAVCE VA-
ROVANJA
-	tečaj za strojnike
TEŽKE GRADBENE ME-
HANIZACIJE
Informacije in vpis: Trg
MDB 2, telefon: 771-539
LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V OBČINI PTUJ
Delavci v obrti še premalo pogumni
v osnovni organizaciji delav-
cev na področju samostojnega
osebnega dela v občini Ruj je
vključenih petsto od okrog 800
delavcev, zaposlenih pri obrtni-
kih. Zunaj sindikata je tako še
precej delavcev. Po besedah
predsednice osnovne organizaci-
je Mirke Murata pa je zaupanje
v sindikat vedno večje, saj jih več
prihaja po pomoč in imajo razli-
čna vprašanja. Tudi izobražava-
nje je iz leta v leto množičnejše,
čeprav bi jih lahko bilo še več, če
bi obrtniki to izobrazbo upošte-
vali . . . Lani so bili uspešni tudi
pri stanovanjskem kreditiranju.
Kredite je dobilo 29 delavcev. V
prejšnjem letu je osnovna orga-
nizacija pregledala plačilne liste.
Iz podatkov je razvidno, da so
nekateri delavci prejemali oseb-
ne dohodke pod zajamčenimi.
Podatke je osnovna organizacija
dobila od uprave za družbene
prihodke in od občinske zdrav-
stvene skupnosti. Seznam obrtni-
kov, pri katerih so imeli delavci
nižje osebne dohodke od zajam-
čenih. je kar dolg in vsebuje štiri-
deset priimkov oziroma obrtni-
kov. Mirka Murata je tudi pove-
dala, da so v juniju lani odkrili
tudi en primer, ki Je delavec pri
obrtniku zaslužil za 182 ur dela
le 164 tisoč dinarjev. Zanimivo
pri vsem tem Je, da noben dela-
vec, ki so tako malo zaslužili, ni
iskal pomoči v osnovni organiza-
ciji sindikata.
Od vabljenih gostov sta na let-
no sejo prišla le Vlado Belšak,
sekretar sindikalne konference
delavcev pri obrtnikih Maribor,
in Marjan Irgl, vodja službe pra-
vne pomoči pri občinskem svetu
Zveze sindikatov občine Ptuj.
Najbolj so delavci v obrti pogre-
šali predstavnika inšpekcijskih
služb in republiškega odbora sin-
dikata delavcev v obrti iz Lju-
bljane.
Četudi na letno konferenco ni
prišlo pričakovano število delav-
cev, so navzoči bolj ali manj po-
zorno spremljali Vlada Belšaka,
ki Je tudi član oziroma delegat
republiškega odbora delavcev v
obrti. Ta jim Je predstavil bistve-
ne spremembe nove kolektivne
pogodbe, ki bo po pričakovanjih
sprejeta do prvega marca. Spre-
membe kolektivne pogodbe so
nastajale kar tri leta.
Po njegovih besedah naj bi de-
lavci v obrti šli v skrajnem pri-
meru v štrajk, če obrtniki febru-
arja ne bodo sprejeli nove kole-
ktivne pogodbe. Najbolj so si po
Belšakovih besedah prizadevali,
da bi zvišali najnižji OH, saj tega
obrtniki najpogosteje uporablja-
jo kot merilo za delo. Predlagali
so, da naj bi se zvišal za 19 od-
stotkov.
Marjan Irgl je povedal marsi-
katero resnico ta pa Je za veči-
no še vedno zelo grenka. Ni bil
zadovoljen z udeležbo delavcev,
saj bi jih moralo na letno konfe-
renco priti mnogo več. Delavci
pri zasebnikih bodo po njego-
vem morali začeti drugače raz-
mišljati, saj se bo v kratkem mar-
sikaj spremenilo. Predvsem pa si
morajo sindikat predstavljati kot
solidarnostno organizacijo, kate-
rega dejavnost ne more biti
usmerjena proti obrtnikom. Mar-
jan Irgl tudi trdi, da mora postati
osrednja naloga sindikata stalno
usklajevanje osebnih dohodkov.
Tako bo sindikat delavcev v obr-
ti moral razmišljati o lastni nad-
zorni službi. Inšpekcijske službe
v glavnem zanima le, ali ima de-
lavec na delovnem mestu čelado,
obleko, ali je stroj brezhiben, ze-
lo redko ali pa skoraj nikoli pa
se inšpektorji ne zanimajo, ali so
kolektivne pogodbe vsako leto
dopolnjene in podobno.
Posebej Je Marjan Irgl omenil
težave delavcev invalidov, ki
so dejansko brez pravic.
Lani je službo pravne pomoči
pri občinskem svetu obiskalo de-
vetnajst delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih, v glavnem zaradi od-
povedi delovnih razmerij iz razli-
čnih vzrokov, tudi zaradi tega,
ker so prišli v spor z obrtnikovo
ženo.
Delavci so imeli za Vlada Bel-
šaka in Marjana Irgla veliko
vprašanj. Največ pa je bilo govo-
ra o osebnih dohodkih in o tem,
ali Je čisti dohodek obratovalni-
ce podatek, ki ga sme poznati tu-
di delavec. Ta ga mora poznati,
saj mu pripadata tudi odstotek
udeležbe v nJem; za tega se je z
obrtnikom pogodil ob sklenitvi-
kolektivne pogodbe.
Na letni konferenci so v sobo-
to delavci v obrti sprejeli pro-
gram dela s finančnim načrtom
za letos.
MG
S pridnostjo do novih objektov
Na območju krajevne skupnosti Gorišnica živi okrog štiri tisoč kra-
janov. V zadnjih letih .so se le-ti precej trudili, zato uspehi niso izostali.
Lani so med drugim asfaltirali in modernizirali nekaj kilometrov cest v
Moškanjcih. Muretincih in Gorišnici. v Moškanjcih so poleg tega dohiH
razsvetljavo, preuredili so nekaj vaških domov, urejali pokopališče, na
železniški postaji v Moškanjcih pa so s pomočjo ptujske Kmetijske zadru-
ge. Ettume-Kmetijskega kombinata. Tovarne sladkorja Ormož in želez-
niškega gospodarstva Pragersko uredili velik plato. Konkretne rezultate
pa je prinesel tudi dogovor z MlP-om iz Ptuja. Za novo samopostrežno
trgovino so precej naredili tudi krajani sami. saj so 35 let staro stavbo, ki
je sicer samevala, uredili do četrte gradbene faze.
Objekt, v katerem Je sodobna
samopostrežna trgovina in bife.
Je vreden okrog štiristo milijonov
dinarjev. Ima 120 kvadratnih
metrov prodajne površine in
prav tolikšno skladišče. V trgovi-
ni Je zaposlenih osem delavcev.
Kot Je povedal direktor temeljne
organizacije Maloprodaja Jože
Vaupotič, so prepričani, da bo
nova trgovina zadovoljila potre-
be krajanov iz Stojncev, Gajevec,
Muretincev in Male vasi. Do
odprtja nove trgovine so ti kupo-
vali v Stojncih.
V slavnostnem govoru je pred-
sednik skupščine krajevne skup-
nosti Gorišnica še posebej opo-
zoril na naloge v tem letu. Naj-
bolj si bodo prizadevali za prido-
bitev novih telefonskih priključ-
kov in telefonov. Vodovod naj bi
napeljali v Moškanjce in v Goriš-
nico. S pripravami na gradnjo so
tako daleč, da bi lahko izvajalec
že začel delati. Po Horvatovih
besedah pa se zatika pri denarju,
ki naj bi ga dobili od samoupra-
vne komunalne skupnosti obči-
ne. Gradnja že omenjenega vo-
dovoda naj bi stala 1,5 milijarde
dinarjev.
Predsednik skupščine Je na so-
botni slovesnosti ob krajevnem
prazniku, ta Je bila v dvorani v
Muretincih, podelil tudi nekaj
priznanj za uspešno delo pri raz-
voju krajevne skupnosti. Te so
izročilu Mipu — tozdu Malopro-
daja, Tovarni sladkorja iz Ormo-
ža in TVD Partizanu Gorišnica,
ki letos slavi pomemben jubilej.
Ob prazniku krajevne skupno-
sti so Gorišničani pripravili bo-
gat kulturni program in ga pove-
zali s praznovanjem slovenskega
kulturnega praznika. Nastopili
so recitatorji, tamburaši in meša-
ni pevski zbor Prosvetnega dru-
štva Ruda Sever Gorišnica. Tem
so se pridružile članice aktiva
kmečkih žensk iz Muretincev in
folklorna skupina Stojnci — čla-
nica Prosvetnega društva Mure-
tinci.	MG
Jože Horvat, predsednik skupšči-
ne krajevne skupnosti, je govoril o
sedanjem in bodočem razvoju kra-
jevne skupnosti.
Novo samopostrežno trgovino je odprl Jože Vaupotič in dejal, da od
krajanov pričakujejo pomoč glede ponudbe, delovnega časa; skratka
vsaka pripomba bo dobrodošla.
S kulturnim programom ob krajevnem prazniku so Gorišničani počastili
tudi slovenski kulturni praznik. Na sliki mešani pevski zbor PD Ruda
Sever.	(Posnetki: M, Ozmec)
Kriza jezika ali kriza
medčloveških odnosov?
»Po moji sodbi krize jezika( ...) sploh ni. Namesto tega bi v našem času
kazalo opozoriti na krizo medčloveških odnosov. Kot ljudje smo naravnani na
jezik, in če so naši medsebojni odnosi moteni, nujno prihaja do tega, da so v
tem obseženi tudi naši jezikovni stiki, zato je oteženo tudi sporazumevanje z je-
zikom.«
Hans Eggers: Ali se še lahko sporazumemo
Na to misel smo se spomnili, ko smo prebrali prilogo, ki nam jo je skupaj s
pismom poslala A. K. iz Ljubljane. Takole piše: »Skupnost VVO Slovenije je za
sejo lO Skupnosti VVO Slovenije med drugim posredovala tudi gradivo .dolgo-
ročni ukrepi', ki vam ga pošiljam v proučitev in prevod v slovenski jezik. Bojim
se namreč, da delegati omenjenega OI ne bodo dobro razumeli, kaj jih ,dolgo-
ročno' čaka!«
Zaradi omejenega prostora objavljamo le nekaj odlomkov iz priloženih
»srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov« omenjene skupnosti:
»V njih je začrtan nadaljnji razvoj in preobrazba družbenega varstva otrok
v SR Sloveniji. V ciljni politiki nadaljnjega razvoja družbenega varstva otrok se
prepletajo trije izhodiščni smotri, potrebe in interesi: 1.) naravna želja in odloči-
tev staršev, da rodijo, negujejo, vzgajajo in skrbijo za razvoj svojih otrok, 2.) ize-
načevanje možnosti glede na potrebe otroka, da se usposobi za življenje in delo
ter 3.) potrebe in interesi celotne družbene skupnosti, da sodeluje pri urejanju
pogojev za uresničevanje teh interesov in potreb zaradi lastnega obnavljanja
(biološke in socialne reprodukcije).
Izhajajoč iz teh temeljnih izhodišč in upoštevajoč pri tem tudi zastavljene
cilje smo začrtali naslednje srednjeročne in dolgoročne usmeritve: — (...)
—	Upoštevajoč dejstvo, da predstavlja prebivalstvo poleg razpoložljivih
naravnih resursov in razvitosti proizvajalnih sredstev enega izmed odločilnih
dejavnikov nadaljjnega družbenoekonomskega razvoja, prispevanje k resnejši
obravnavi in upoštevanju razvoja prebivalstva ter s tem v povezavi k ustvarja-
nju celovitejše ureditve in spremljanju ukrepov aktivne prebivalstvene politike.
Njen sestavni del naj bi postalo tudi področje družbenega varstva otrok s svoji-
mi programi.
-	(•••)
— Zagotovitev pogojev za osebno poklicno delo, delovanje otroškovar-
stvenih kooperativ-zadrug idr. oblik dela, ki bodo dopolnjevale in sodelovale s
sedaj obstoječimi institucionalnimi oblikami ter
•	povečale in istočasno pocenile ,ponudbo' na področju storitev družbe-
nega varstva otrok in s tem v večji meri zadovoljevale potrebe ljudi
•	omogočile vključevanje ljudi v neposredno zadovoljevanje potreb (pre-
mik od pasivne konzultacije k integralni koncepciji samouprave) ter
•	predstavljele izziv in kritiko do rutinizacije, standardizacije, fragmen-
tarnosti, omejenosti in velikih stroškov družbenih institucij ter s tem vzpodbudo
za njihovo redefiniranje, večjo učinkovitost, demokratizacijo in javno nadzor.«
Naš komentar: Ne samo kak šaljivec ampak tudi povsem resen človek bi
morebitno nadaljnje .upadanje števila rojstev v Sloveniji utegnil povezati s takš-
nim srednjeročnim in dolgoročnim načrtovanjem otroškega varstva.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi
pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije,
Ljubljana, Komenskega 7.
VRTEC V JERUZALEMU
Tako nejasen je še njihov odnos do neznanega, novega. Zagozde-
ni so med staro in novo, njihov svet Je še brez obzorja, komaj da so
začeli tipati iz teme, zato Je mali Vanek tudi povedal tovarišici, da je
šel na veliki petek v cerkev dedka Mraza kropit ... in se je Zefika
brez zadrege pohvalila:
»Meni pa je Božiček knjigo prnesa, pa Je atek reka, ka nesmen
van povedati!«
V vrtcu naj hi naučili otroke - predvsem tiste, ki bodo Jeseni šli
v šolo — šteti do deset, prišteti števila od ena do pet in odšteti od pet
do ena.
Zjutraj sklenemo, da se bomo naučili, kako bi napravili nove go-
rice. Za to pa seveda potebujemo orodje.
»To pa še ni vse,« jih opozarjam. »Pojdimo najprej na sprehod
pa poglejmo, kako mamice in očetje delajo nove gorice.«
Ko otroci radovedno opazujejo, kako delajo odrasli, stopim k
delovodji:
»Tovariš, ali smemo pogledati?«
»Prosim, kar poglejte!« se nasmehne.
Zberem otroke — tudi njegovi so med njimi - okoli sebe in ga
vprašam:
»Povejte nam, prosim, kako da ste prav tu začeli delati nov na-
sad, nove gorice?«
Pogleda okoli sebe:
»Tu je lep hribček, obrnjen na tisto stran, kjer sonce zjutraj po-
gleda nanj, pa ga gleda še opoldne in zvečer.«
»Pa ste začeli kar tako malo kopati?«
»O ne!« se zasmeje. »Globoko, globoko smo kopali — tri metre
globoko . .. regulili smo.«
»Vidite, otroci — regulili so,« ponovim težko besedo. In se spet
obrnem k njemu: »Kako pa ste vedeli, kdaj je bilo tri metre?«
Pokaže nam meter:
»S temle metrom smo merili.«
»Aha! . . . Poglejte, otroci, tole je meter! — Vi pa pravite, da ste
Kopali tri metre glouoko. Pa naenkrat niste mogli izkopati tri metre?«
»Neee,« odkima. »Najprej smo kopali en meter globoko, pa še
en meter, pa potnem še en meter.«
Otroci otipavajo meter in Tonček je radoveden:
»Striček, kelko je tri metre?«
Delovodja zmeri na tleh in otroci radovedno ogledujejo črto, ki
35. nadaljevanje
jo je zarisal. Trije metri . . . misli v otroških glavicah vrtajo v skrivnost
številk.
»Kako pa trse sadite?«
»Z metrom zmerimo enako razdaljo od prejšnjega trsa — en me-
ter in pol.«
Pokažemo mu palčko:
»Prosim, koliko je na tej palčki en meter?«
Delovodja izmeri — palčka Je dolga en meter. Palico prelomimo
na sredini — obe polovici sta enako dolgi: vsaka pol metra.
To so naši prvi koraki v svet števil.
Računanja pa se učijo tudi odrasli. Uprava posestva Je skupaj z
izobraževalno skupnostjo organizirala tečaj v zasilni lopi na posestvu
in tja prihaja pod večer šolski upravitelj iz Svetinj in uči mlade ljudi,
pa tudi starejše, kako bodo izračunali odstotke, pa tudi množenje in
deljenje jim dela težave. Pišejo na zasilni mizi ali pa držijo zvezke kar
na kolenih, slinijo svinčnike in gubajo čela. Včasih morajo dolgo ča-
kati na učitelja, in če pridem mimo, mi že od daleč kličejo:
»Ti, deklič, pove mi, kak se toto računa!... Ne gre pa ne gre v
vkiip . . .«
V tej lopi je zbrana generacija, ki je rasla mimo šole, mimo osno-
vne izobrazbe. A koliko je v njej bistrih nenavadno sposobnih posa-
meznikov! Ce jim usoda ne bi bila mačeha, bi bili danes to učitelji ali
zdravniki, tehniki, agronomi, kvalificirani delavci kjerkoli širom do-
movine.
Kje je usahniltalent učenca, kije pri obravnavanju prazgodovin-
ske dobe potegni) ij žepa nožič in v nekaj minutah zarezal v kos la-
porja čudovit profil mamuta! Ta je bil rojen za kiparja, pa je svoje šo-
lanje zaključil v petem razredu .. .
Ali se bodo mali, ki sedijo okoli mene v igralnici, ker zunaj dežu-
je, kdaj zavedali, da se Je nad njimi čas prelomil, da so prvi stopili na
rešilni breg, kjer bodo lahko brez skrbi razvijali vsak svoje sposobno-
sti? Da bodo sami namesto staršev jutrišnji učitelji, zdravniki, tehniki,
agronomi, kiparji in pevci — ali vsaj kvalificirani delavci ...
Poletni dež škropi na okna, mi pa se gremo pravljico:
»Tu v sobi!« se razveselijo.
Vzamem torej kredo in začrtam pet trsov, pet čebrov z modro ga-
lico, pet uteži. Narišem gorice. A zdaj ne rišem več na tla — Zalika
ima preveč dela, ko mora za nami pomivati tla, zato nam Je prinesla
velik kos lepenke, da rišemo nanjo.
Trije dečki postavijo tri stolčke. Naložimo jih drugega vrh druge-
ga in začnemo meriti. Ko smo sredi najbolj živahnega merjenja, se
vrata igralnice tiho odpro in tuj človek vstopi. Brez besede grek k ok-
nu, si vzame stol in sede. Spet kak nadzornik, pomislim. Otroci ga sa-
mo bežno pogledajo, saj smo navajeni, da ljudje prihajajo brez po-
zdrava, sedejo v kot sobe in nas gledajo.
Ko smo izmerili stole, stehtali galico, prešteli trse, jih prištevali
m odštevali, pošljem otroke k malici, z nadzornikom pa sedeva k moji
pisalni mizi.
»Lepo, da so otroci tako razgibani,« Je zadovoljen in mi postreže
s priporočilom, da je abeceda za vse vrtce: Vse, kar učite, mora biti
igra ... In se nasmehne:
»Kako so otroci uživali, kako razgibano so merili, sadili trse!«
Nismo jih snemali na filmski trak od prvega dne, ko so vrešče, na
smrt prestrašeni stopali čez vežni prag — z garjami in ušmi, napol
oblečeni, bledični, tudi bosi po snegu ... da bi mu zdaj postregli z
njim in bi lahko presodil, kakšno pot so prehodili tri, štiri, pet in šest-
letni otroci — kak prepad so prestopili, da so postali živahni, sprošče-
ni, pač takšni, kot Jih je danes videl s svojim nadzorniškim očesom ...
Kako plehke so včasih besede, kako malo pove z njimi človek če
jih ni prekvasil v sebi, če ni bil tudi sam rešilna roka mnogim, ki so to-
nili . ..
»Naša naloga v vrtcu je predvsem to, da otrka vzgojenega pošljemo
v šolo.«
Ko so te njegove besede obvisele med nama, oba vstaneva. Na
težnem pragu mi krepko štisnt roko: • <
^ »Želim vam veliko uspehov, pa še kdaj na svidenje!«
Nadaljevanje prihodnjič
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
2. februar 1989 — TCnMTK
»KDAJ PRIDE )PRAVI< DEDEK MRAZ«
(ODMEV NA ČLANEK V 3. ŠTEVILKI)
Dedek ali babica Mraz
Dedka Mraza smo v ptujski občim orKanizirali različno: v oddel-
kih vrtca, v krajevnih skupnostih in tudi nekaterih delo\nih organiza-
cijah. Koliko je za to veselje in pričakovanje novega leta otrok name-
njeno denarja, ne gre izgubljati besed, ne glede na to kdo je organiza
tor. SaS se nam je izjalovil, saj z njim zberemo tako skromna sredstva,
da zanje ni mogoče več primerno obdarovati predšolskih otrok. No,
kakorkoli že, nekaj ljudi v občini pa še vedno bdi nad našimi najmlaj-
šimi in se trudi, da vsaj otroci ne bi preveč občutili te naše gospodar
ske in moralne krize.
Še posebej se trudimo v vseh enotah ptujskega vrtca, tudi za
otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Že nekaj let skupaj z osnovnimi šolami
obiskujemo tudi krajevne skupnosti. Dedek Mraz, ki obišče otroke v
vrtcu, obišče tudi otroke v krajevnih skupnostih, s katerimi sodeluje-
mo; teh pa je trinajst. V teh krajevnih skupnosjtih smo lani otrokom
predstavili igrico, tam, kjer niso imeli dedka Mraza, pa je v programu
sodeloval tudi dedek Mraz iz vrtca. Da imamo v vrtcu same vzgojite-
ljice, ni nobena skrivnost, da je vsako leto — zagotovo pa zadnji dve
desetletji dedek Mraz iz naših vrst, tudi ni nobena skrivnost. Skriv-
nost pa je bila doslej za nas ugotovitev bralca ali bralke VT, ki je pod-
pisan(a) pod člankom v 3. štev. Tednika Kdaj pride »pravi« dedek
Mraz, da otroci s tem dedkom Mrazom niso zadovoljni, da si želijo
drugačnega, »pravega«.
Nikoli doslej nismo imeli nobene pripombe, kritike, negodova-
nja, prav nasprotno. »Naš« dedek Mraz navdušuje otroke že dvajset
let. Res smo medtem že poskušali preobleči v dedka Mraza koga dru-
gega (za poklicne igralce pa nismo imeli nikoli denarja), pa se ni ob-
neslo, ker je delo z majhnimi, predšolskimi otroki sila občutljivo in je
za kaj takega potrebno imeti veliko izkušenj. Tudi imenovani dedek
Mraz v že imenovanem članku Marjan Lizzi ni upravičil pričakovanja
otrok, saj gaje zanesla profesionalna dejavnost in dedek Mraz je po-
stal čarovnik. Poleg tega in ne nazadnje pa moramo kakšnega druge-
ga, če hočete »pravega« dedka Mraza, plačati, »babica« dedek Mraz
je zastonj.
Kakorkoli že, kdor dela, ta greši. Pa kljub temu ne gre, da bi lah-
ko vsepovprek in počez zmetali dedke Mraze v en koš in jim celo
(neokusno in žaljivo) očitali sopran . . .
Zares škoda, da znamo - pa ne samo v tem primeru - biti po
bitki generali vsi. Pa vendar »le čevlje sodi naj kopitar«. Kdo je če-
vljar in komu je in komu ni bil dedek Mraz všeč, pa je menda zdaj
vsakomur jasno.	_ , . ... „
Delavci VVO Mirana Sagadma
Ptuj
Oktobra Vlak bratstva
in enotnosti
v letu 1987 seje v Ptuj z Vlakom bratstva in enotnosti pripeljalo
rekordno število gostov — kar 87, v prejšnjih letih pa le okrog 30. Na
odboru za pripravo Vlaka pri občinski konferenci Socialistične zveze
so povedali, da bo letos potovalo v Srbijo okrog štirideset Ptujčanov,
nekdanjih izseljencev in njihovih družinskih članov. Njihove prijave
pričakujejo na občinski konferenci Socialistične zveze do 31. marca
letos.
Poleg tega so imenovali posebno komisijo, ki bo izbrala najbolj-
še spise na temo Vlaka. Koordinacijski odbor za organizacijo Vlaka
bratstva in enotnosti se je namreč odločil, da bo tudi letos povabil
mlade k pisanju. Avtor najboljšega spisa bo za nagrado potoval jeseni
v Srbijo.
Ptujčani so se doslej zelo izkazali pri organizaciji Vlaka, zato je
občinski odbor Zveze združenj borcev NOV prejel najvišje priznanje
— plaketo, trije člani odbora pa listino.
MG
Moj oče danes
Po dolgem času je v našo družino ponovno posijal sončni žarek
družinske sreče in na naših licih osušil solze žalosti in trpljenja, v sr-
cih pa ogrel nežen dah medsebojne ljubezni in spoštovanja.
Vse te nežne vezi ponovno tkejo našo srečo. Vesela sem, daje na-
šemu atiju uspelo pustiti alkohol na stran, da je spet našel pot do nas
treh — mamice, sestrice in mene, saj v času alkoholizma v njegovi al-
koholni omami ni bilo prostora za nas, zaradi česar smo vsi hudo tr-
peli. Namesto da bi se zvečer pogovorili o svojih problemih — načr-
tih, smo se grdo gledali, prepirali in vlekli vsak na svojo stran. Medve
s sestrico sva se zaprli v sobo, sami pisali domače naloge ali pa se za-
kopali pod blazifto in tiho jokali. Zdaj ima ati več časa za nas. Pogo-
varjamo se, se ne prepiramo in se igramo različne igre. Pomaga nama
tudi pri domačih nalogah, česar prej v času alkoholizma ni počel.
Želim si, da se to ne bi več ponovilo. Lažje bi prenesla pomanj-
kanje denarja kot pa pomanjkanje družinske sreče, ki mi v življenju
največ pomeni.
Hčerka zdr. alkoholika
PROF. DR. ADOLF ŽIŽEK, DIPL. ING. (EL)
Kod te vodi pot, Ptuj?
Iz nekdanjega prijetnega
mesteca se je Ptuj razvil v
močno gospodarsko, trgov-
sko, srednješolsko, kulturno
in še kakšno središče. Vsega
tega naglega razvoja pa urba-
nizacija ni uspela dohitevali,
tako da je danes Ptuj razvit
precej neenakomerno. Da bi
dvignili splošni in zlasti kul-
turni nivo lega, najstarejšega
slovenskega mesta, bi bil lo
potrebno ustvariti (kot pri-
pravo na prihajajočo pos-in-
dustrijsko družbo) zlasti:
A.	ptujski mestni in prime-
stni promet
B.	ptujsko univerzo
C", ptujsko poklicno gleda-
lišče
I), dvigniti raven družab-
nega in kulturnega življenja
h. ptujsko radijsko in tele-
vizijsko postajo.
Tukaj smo navrgli le nekaj
najbolj bistvenih točk, v širo-
ki demokratični razpravi pa
bi lahko govorili še o marsi-
čem, npr. o dvigu ptujske
glasbene šole v srednjo in po-
dobno.
Marsikoga je verjetno
osupnilo sporočilo o možno-
sti ptujske univerze. O tej te-
mi bomo širše pisali prihod-
njič, pripominjam pa le, da
leži najbolj (svetovno) znana
oxfordska univerza v angle-
škern mestu Oxford, ki je
mlajši od Ptuja, razvila na se
je iz nekdanje teološke fakul-
tete, ki ni bistveno starejša
od ptujskega minoritskega
samostana, v katerem je pred
nekaj stoletji teološka fakul-
teta tudi že bila. Ptujska uni-
verza bi morala pokrivati po-
dročja, ki nikjer v okviru Slo-
venije niso pokrita, tako da
ne bi prihajalo do hiperpro-
dukcije kad^rov, kot se je pri
nas ponekod že zgodilo. Pri-
mernih študijskih usmeritev
je pri nas v Sloveniji še okoli
deset. Na tehničnem področ-
ju naj omenim le sistemske
inženirje in inženirje zaneslji-
vosti, ki jih je v tujini precej,
pri nas pa ne obstaja nobena
podobna študijska smer.
Tudi na področju glasbe bi
lahko na Ptuju ustanovili in-
štitut za narodno, narodnoza-
bavne, scensko glasbo in za
jazz. S predavatelji vsaj v za-
četku ne bi bilo težav, saj leži
Ptuj v središču med tremi
kultiirno močno razvitimi
mesti: Ljubljano, Zagrebom
in Gradcem.
Kratek račun pokažCj da bi
bila rentabilna mestni m pri-
mestni promet tudi na Ptuju
(zanimivo pa je to tako ali ta-
ko za vse: za trgovce in go-
stilničarje, ki bodo imeli tudi
popoldne polne lokale, za
urejevalce mestnega prome-
ta, ki se bodo znebili odve-
čnih avtomobilov, za tiste, ki
bodo želeli priti posedet v
katerega od mestnih lokalov
za kakšno uro, pa nimajo
svojega prevoza, za tiste, ki
bi želeli obiskati gledališče,
kino ali katero od ptujskih
diskotek, pa nimaio a\tomo-
bila, itd.).
Izvedba mestnega in pri-
mestnega prometa mora niti
dovolj premišljeno izpeljana,
znanstveno pa ni težav, saj so
podobne študije že bile opra-
vljene tudi v okviru Sloveni-
je, pri eni od le-teh pa sem
tudi sodeloval v okviru magi-
strskega študija.
l udi v Ptuju je bilo nekaj
poizkusov z uvedbo mestne-
ga prometa, vendar so vsi
»padli v vodo«. Dolžine poti
(zanke), po katerih bodo vo-
zila vozila mestnega prome-
ta, bi morale biti namreč do-
volj dolge. Označevali jih bo-
mo s številkami: I, 2, 3,.. .,
kot počnejo to v Ljubljani ali
Mariboru. Morajo pa biti do-
volj velike, da bodo avtobusi
ob ponovni vrnitvi avtobusa
na začetno avtobusno posta-
jališče mestnega prometa
tam pobrali že nove potnike.
Ob tem bo potrebno opraviti
raziskovalno nalogo (podob-
no nalogo — vendar v zvezi z
računalniškim vodenjem se-
maforjev v mestnem prometu
tako, da so v vseh smereh ze-
leni valovi — sem opravil v
Ljubljanskem prometnem in-
štitutu pred kakšnimi 15 leti).
Kot predlog linije številka
ena omenimo naslednjega:
Turnišče po Zagrebški cesti
proti Ptuju; postajališče pred
tiskarno, naslednje pred Pe-
rutnino, nato še na Br^u
pred nekdanjo gostilno To-
manič, nato na desno prek
Ptujskega mosta — postaja-
išče poleg bencinske črpal-
ke, naslednje postajališče
zraven hotela Poetovio, na-
slednje na desni strani pred
avtobusno postajo in blizu
železniške postaje. Avtobus
zavile nato na levo proti
Srednješolskemu centru, se
ustavi tik pred Potrčevo ce-
sto, jo prečka, postoji pred
domom upokojencev, pred
Srednješolskim centrom, za-
vije na levo proti Panorami
in postoji pred trgovino pri
naselju oratov Reš. Prečka
Grajeno in zavije na levo
proti gradu, postoji tik pred
dominikanskim samostanom,
nato pa še enkrat v Prešerno-
vi ulici, morda pred novim
ptujskim hotelom (nekdanji
dom JLA), nato prevozi Mur-
kovo ulico (odprta bi morala
biti izključno za mestni pro-
met) in se ustavi pred gostiš-
čem Evropa. Nato zavije na
desno po Krempljevi ulici in
postoji nekje blizu sodišča
oz. pošte. N^ato zavije na de-
sno in pelje prek d^ravskega
mostu ter postoji na Bregu
blizu Elektrokovinarja, nato
odpelje do ptujskih toplic,
tam obrne ter se vrne mimo
ElektrokovinaHa na Mari-
borsko cesto. Tam zavije na
desno proti Mariboru ter po-
stoji na vseh obstoječih po-
stajališčih, nazadnje na haj-
dinskem. Nato zavije na levo
mimo Gojkovičevih in posto-
i na Hajdini (morda dva-
crat), pelje po Rogaški cesti
in postoji pred cerkvico sv.
Roka. Zavije na desno skozi
središče na novo naseljeno
področje Sp. Hajdine (natan-
čno pot in postajališča bi bilo
potrebno coločiti sporazum-
no tako, da bi imeli vsi prebi-
valci približno enako daleč
do avtobusa). Nato postoji
avtobus pred hajdinsko že^
lezniško postajo, zavije proti
turniškemu gradu, pri čemer
vozi po sredini novo pozida-
nega predela (kjer bi bilo
spet treba določiti postajališ-
ča). Na Selško cesto pride
morda iz ulice Šercerjeve bri-
gade, postoji še kje na Selški
cesti in zaključi krog pred go-
stilno in kmetijsko trgovino
na Turnišču.
Drug avtobus vozi na isti
liniji, vendar v nasprotni
smeri. Oba avtobusa naj ima-
ta fazni premik tako, da se
lahko odpelje kdo v središče
Ptuja izpred Ptujske tiskarne
v katerikoli od obeh smeri.
Skozi ptujsko središče bo
morala voziti enaka po dven
različnih poteh, saj mestno
središče ne prenese dvosmer-
nega avtobusnega prometa.
Ko privozi enka z dravskega
mostu, zavije pred hotelom
na levo in postoji nekje pred
brezcarinsko trgovino, nato
še na Srbskem trgu, pa na po-
stajališču pred gradom pred
otroškimi vrtci. Nato zavije
na desno po Majstrovi ulici
proti Sredtiiešolskemu cen-
tru. To je bil seveda le pred-
log, ki bi ga bilo potrebno
natanko proučiti tako za en-
ko kot tudi za druge linije
mestnega prometa. Takšnih
linij je mogoče speljati po ce-
lotnem Ptuju vec tako, da bo
pokrito celotno mestno po-
dročje.
Ptujčani se bomo morali
F>rivaditi, da so nekdanji oko-
iški kraji danes že sestavni
del mesta. Tako je Vičava že
Ptuj, prav tako je že Turnišče
del mesta, podobno kot sta v
ljubljani Vič in Šiška oz. v
Mariboru Tabor in Pobrežje.
Za tisto, kar smo včasih ime-
novali »Ptuj«, bomo morali
odslej uporabljati izraz »sre-
dišče (center) Ruja«. Ptuj na-
mreč že dolgo ni več majhno
mesto, čeprav ga stari Ptujča-
ni (moji predniki od leta
1918) še vedno gledamo kot
majhno mesto, v premeru pa
ima današnji Ptuj že kakih
5 km (sicer še vse področje ni
poseljeno). Pri hitri hoji bi
prehodili Ptuj z enega konca
na drugega v kakšni uri, po
zveriženi črti, ki upošteva vse
ulice, pa v kakšnih dveh
urah. Ta pot ni majhna. Če
ima kdo sorodnike na dru-
gern koncu (»velikega«) Ptu-
ja in nima avtomobila, jih
praktično ne more obiskati.
Rujčani lahko le poredkoma
zahajamo na oddaljeno novo
mestno pokopališče ali v
Ptujske toplice, če nimamo
avtomobila, v Ljubljani in
Mariboru pa sta liniji, ki vo-
zita na pokopališče Žale oz.
1'obrežie mecl najbolj zasede-
nimi. Problem s pokopališ-
čem bi rešili z dvojko, ki bi
vozila do novega pokopališ-
ča in se tam obrnila, obenem
pa napravila dovolj veliko
zanko, da bi bila rentabilna.
Zelo pomembne so linije, ki
bodo vozile skozi na novo
pozidani del Ruja, pa tudi
skozi industrijski' de I^uja,
Budino in Brstiče itd. Problem
ni enostaven. Skozi nekatere
sedele Ptuja bo vozilo več
inij, nekatera postajališča pa
bodo skupna več linijam.
Treba se bo navaditi na pre-
stopanja itd.
Raziskava, ki bo obravna-
vala ptujski mestni promet,
bo morala biti obdelana od
strokovnjakov različnih vrst;
tehnikov, sociologov, psiho-
logov, itd., tudi brez računal-
nika ne bo šlo.
Najprej pa bo seveda po-
trebno zbuditi zanimanje pri
ljudeh; to sicer ne bo težko,
saj je to eden redkih projek-
tov, ki so skupni vsem Ptuj-
čanom v širšem pomenu be-
sede.
Menim, da bi se morale
sprožiti razprave po krajev-
nih skupnostih, da bi ljudje
saiTii do očili, kje bodo posta-
jališča, ter razpravljali, kod
Dodo potekale posamezne li-
nije. Menim, da bi bili ljudje
pripravljeni tudi prispevati
del sredstev za nakup novih
avtobusov itd. Vsa postajališ-
ča mestnega prometa bi mo-
rala biti enotno opremljena z
oznako vozne linije ter voz-
nim redom za delavnik in
praznik. Podjetje za mestni
promet bi moralo biti samo-
stojno. Zadeva namreč ni
enostavna, in če bomo želeli,
da bo vse tako, kot mora biti,
jo bodo morali voditi spo-
sobni strokovnjaki, ki bodo
pri delu morali uporabljati
računalnike. Isto podjetje bi
lahko organiziralo prirnestni
Dromet s podanimi linijami,
ci pa bi vozile bolj poredko.
Zajemale bi kraje, kot so Se-
la, Videm, Tržeč, Podlehnik
ter vse večje vasi Ptujskega,
Dravskega polja, Haloz in
Slovenskih goric. Če bi bile
linije krožne in bi vodile sko-
zi ftui, menim, da bi bile ne-
prenehoma zasedene. Posta-
lališče za primestni promet bi
oilo lahko na Ptuju na pro-
storu, kier prodajajo rabljene
avtomobile. Tukaj bi lahko
potniki prestopili na liniio za
medkrajevni promet (obsto-
ječa avtobusna postaja) ali
na linije za mestni promet ali
obratno. S tem bi dokaj raz-
bremenili avtobusno postaio,
kjer bi prestopali le potniki,
ki bi potovali medkrajevno.
Avtobuse bi lahko podjetje
za mestni in primestni pro-
met vzelo v najem ali jih ku-
pilo. Le začeti bi bilo treba
čimprej!
Rodila sem se v kmečki družini. Odraščala sem
ob očetu alkoholiku in ljubeči materi - suhem al-
koholiku. Torej sem tudi sama suhi alkoholik. Iz
nevednosti ali negativne identifikacije s starši sem
se poročila s psihično odvisnim alkoholikom. Po
svojem laičnem razmišljanju bi si dovolila svojega
moža uvrstiti po klasifikaciji Augusta Aichhorna
znanega avstrijskega psihiatra v drugo sku-
pino, v katero spadajo ljudje oz. delikventi, ki ve-
do, kaj je prav, imajo torej znanje in jasne predsta-
ve, kaj je moralno in kaj ne, pa ne morejo ravnati
vedno in povsem v skladu z moralnimi normami.
Da ni z možem vse tako, kot bi moralo biti, sem
opazila že v prvih letih najinega prijateljstva. Upa-
la sem, da se bo z zakonom vse uredilo. Kmalu po
poroki je moje upe začelo razkrajati spoznanje, da
nisem sposobna vplivati nanj v toliki meri, da bi se
začel spreminjati kot osebnost. Bila sem premalo
poučena o alkoholizmu, da bi ga že takrat postavi-
la pred zid — zdravljenje ali razveza. Dolga leta
sva živela vsak zase, vsak s svojimi interesi in pri-
jatelji. On je živel v glavnem za pivske kolege in
tuintam še za otroke. Sama sem živela le še za
otroke in knjige, ki sem jih prebirala pozno v noč
ob prisotnosti smrčečega moža ali zdaj proti
koncu največkrat sama s svojo bolečino, ki seje ne
da opisati z besedami spoznaš jo le takrat, če jo
doživiš sam, se bojuješ z njo toliko časa, da jo pre-
magaš in preživiš. Stiskalo meje v grlu in pri srcu.
lebdela sem v tem brezčutnem in morečem svetu,
večkrat sta se me lotevala melanholija in obup ob
pogledu na moje prazno živlienie. Trikratno bre-
zuspešno moževo zdravljenje me je popolnoma
strlo. Dvignila sta me avtogeni trening in materin-
ski čut - živeti moraš za otroke. Želela sem se
razvezati, se odseliti s hčerkama, ki sta jokali ob
mislih na ločitev od svojega atija, ki kljub svoji al-
koholni omami ni bil agresiven do nas.
Mož se ni zavedal mojih in otroških stisk. V ce-
loti so mu odpovedale vse »ego« funkcije, ostal
mu je le še goli »io«, ki ga je brezupno gnal v pro-
pad. Ponovno sem se osvestila šele ob pogledu na
trpljenje zbeganih otrok, ki sta iskala ljubezen in
toplino še vedno pri obeh, ob zavedanju, da je ta
tujec v naši hiši vendar moj mož, oče mojih otrok,
da sem mu nekako dolžna pomagati. Vdala sem se
v usodo in odpeljala moža na ponovno socializaci-
jo v Ormož. Oba se imava zahvaliti strpnosti tera-
pevtov, ki so naju sprejeli in nama bili pripravljeni
ponovno pomagati.
Tokrat naj bi možu pri njegovi rehabilitaciji in
dvigu samozavesti največ pomagali hčerkici. Sama
pa poskušam biti le nekakšen pomožni krmar naše
male barke, da nam ne bi nikoli več zaplula v stru-
pene alkoholne vrtince. Nasploh pa verjetno ni-
sem osamljena žena zdravljenega alkoholika, ki bi
potrebovala zanesljiv recept za jeklene živce, potr-
pežljivost in strpnost za prva leta življenja z zdra-
vljenim alkoholikom. O sreči in soncu, ki se z mo-
ževo abstinenco ponovno vračata v našo družino,
si še ne upam govoriti, ker se še vedno bojim, da
sta pri nas le na začasnemu obisku.
Žena zdr. alkoholizma
Utrinki iz življenja z možem
alkoholikom
V centru znova rekreativna odbojka
Komisija za množičnost pri Zvezi telesnokultur-
nih organizacij občine Ptuj in TVD Partizan Kidri-
čevo pripravljata v okviru množičnih rekreativnih
aktivnosti tekmovanje v odbojki za moške. Turnir
bo v soboto, 1 1. februarja, od 9. ure dalje v dvora-
ni Center. Sodelujejo lahko ekipe društev, delov-
nih organizacij, krajevnih skupnosti, telesnovzgoj-
nih društev Partizan, JLA in rekreativne skupine iz
občine Ptuj. Tekmovanje je torej v okviru občin-
skih športnorekreativnih aktivnosti pod geslom
Razgibajmo življenje.
Pisne ali prijave po telefonu 771-745 sprejema
ZTKO občine Ptuj, Cučkova 7, do četrtka, 9. fe-
bruarja.	1. k.
Smetišče v
telefonski
govorilnici
Bliža se kulturni praznik. Kultura
niso samo kulturne institucije, ume-
tniki, knjige, slike ... Kultura so naši
medsebojni odnosi, naš odnos do
okolja, v katerem živimo ... Zakaj so
(kdo bi vedel kdo) izbrali za smetišče
ravno telefonsko govorilnico, bo žal
ostalo znano le nepridipravom (pa to
niso zmeraj mladi), ki so takole dobe-
sedno nastlali telefonsko govorilnico
pri bolnišnici. Kultura, kje si? Škoda,
da naš mestni nadzornik ne pripne
kakšnega listka za storjeni prekršek
kot ga avtomobilom, ki napačno par-
kirajo, tudi kakšnemu posamezniku,
ki odlaga odpadke na nepravem me-
stu. •	N. V.
Kdaj se bomo naučili reda___?
tednik - 2- februar 1989
NAŠI DOPISNIKI - 7
pki'k cvkk jk posi ai. ravnatkij na^k ^olk
Nekega dne je prišel na šolo majhen, debel ravnatelj, da bi nado-
meščal našega pravega ravnatelja, saj je ta trenutno zbolel. Zvedeli
smo, da ima samo tri leta osnovne šole. Mesto ravnatelja pa je dobil
najverjetneje s kakšno zvezo.
Prve dni se nam je na šoli skoraj zmešalo, ko smo gledali, da
sploh ni uporabljal stopnic, ampak se je peljal kar po ograji.
V jedilnici je strašno cmokal in skoraj polovico kosila pojedel z
rokami. Vsakokrat, ko sem ga srečal, je v žepu imel steklenico »šnop-
sa« in v ustih kar dva cigareta.
Zraven šole je nekakšen majhen bife, v katerega je ravnatelj po-
gosto zahajal. Nekdo je povedal, da njegova žena sploh ne hodi po
gostilnah, edino v posebnih primerih, ko pride po ravnatelja z valjar-
jem za testo ali s staro marelo.
Tisto leto, ko smo dobili njega na šolo, sem ravno obiskoval 2.
razred; končal sem ga z odličnim uspehom. Ko nam je razdelil spriče-
vala, smo vsi, ki smo končali leto z odličnim in prav dobrim uspehorrr,
dobili takšno zaušnico, da se nam je tri dni vrtelo. S tistimi, ki so kon-
čali z nezadostnim in zadostnim, pa je rajal tri dni in noči.
Tovarišice so bile navdušene nad novim ravnateljem. Kar naprej
je bil ves rdeč od šminke.
t^ejan Miletič,
6. a, OŠ Olge Meglič
skkcanjk z vojakom
Nekega dne, ko smo se v vrtcu
pogovarjali o NOB in o partiza-
nih nam je tovanš.ca povedala
da nas bo naslednji dan obiskal
vojak Vsi smo bili veseli m smo
nestrpno pričakovali ta dan.
Naslednje jutro smo vsi prisli
v vrtec zelo zgodaj, ker smo mi-
slili da nas bo vojak ze čakal.
Vendar ni bilo tako. Se dolgo
smo morali čakati nanj. Ko je
naposled le prišel, smo bih vsi
zmedeni in nismo vedeli, kam bi
se skrili. Tovarišica nam ga je
predstavila. Povedal nam je od
kod "je doma, kako dolgo je že v
F>tuju da zjutraj zgodaj vstajajo
in imajo telovadbo, potem imajo
obvezni program, nato pa prosti
čas ki ga izkoristijo vsak po svo-
je Vojak, ki nas je obiskal, v pro-
stem času igra kitaro, poslusa ra-
dio, bere knjige in piše pisma
staršem in prijateljem. Včasih z
drugimi vojaki igrajo šah, nogo-
met! košarko in druge igre. O
straži nam ni veliko povedal, ker
on še ni stražil. Rekel je, da vča-
sih lahko gredo tudi domov m
da večkrat pomagajo delavcem,
ki popravljajo ceste in kopljejo
jarke. Opisal nam je tudi obvezni
program, ki ga imajo vsak dan.
Toda nas ta ni preveč zanimal,
bolj nas je zanimal prosti čas, o
katerem nam je vojak tudi veliko
povedal.
Na koncu pogovora nam je za-
igral nekaj pesmi. Poslovili smo
se. Bili smo veseli, ker smo se
lahko pogovarjali z vojakom.
Nina Bračič, 5. b,
OŠ Videm pri Ptuju
moja muca
Moji mucki je ime Pika. Je pi-
sane barve. Rada se igra z moji-
mi vezalkami. Ko se zmrači, gre
na potep. Včasih vlovi tudi kak-
šno neprevidno miško. Rada pije
mleko. Imam jo zelo rada.
Barbara Vršič,
1. r., OŠ Trnovska vas
že šest let sem pionirka
Pred šestimi leti za 29. novem-
ber sem bila sprejeta med pionir-
je. Tisti dan sem bila zelo vesela.
Najprej sem morala skupaj s so-
šolci povedati pionirsko obljubo,
da bom služila domovini, spošto-
vala starejše ljudi ter se dobro
učila. Potem smo dobili rdeče ru-
tice, kapico s peterokrako zvez-
do in pionirsko knjižico. Nato
smo odšli v predavalnico, kjer
smo se gostili s sokom in slašči-
cami.
Teh šest let je hitro minilo in
tudi pionirske obljube sem se
vseh šest let trdno držala. Letos,
v sedmem razredu, bomo sprejeti
že v mladinsko organizacijo. Tu-
di letos se tega veselim enako,
kot sem se pred šestimi leti pio-
nirstva; čeprav bom sprejeta v
mladinsko organizacijo, bom še
vedno držala pionirsko obljubo.
Tudi letošnji cicibani so bili
sprejeti med pionirje. Morali bo-
do držati obljubo ter zvesto slu-
žiti domovini.
Marjana Kostanjevec,
Literarno-dopisniški krožek,
OŠ Markovci
nega zob
Ko sem bila majhna, me je
mama naučila pravilno umivati
zobe. Redno si jih umivam. To je
zjutraj, po kosilu, zvečer in po
užiti sladkariji. Umivali smo si
jih tudi v vrtcu in sedaj v šoli.
Redno moramo obiskovati zobo-
zdravnika. Lepo je, če imaš zdra-
ve in lepe zobe.
Petra Cihal,
2. r., OŠ Olge Meglič
naš pismonoša
Naš pismonoša pride vsako ju-
tro. Prinese nam časopis in vča-
sih razglednice. Enkrat na mesec
pa prinese pokojnino. Nakazni-
co podpiše mama. Pismonoša
ima v svoji torbi še polno polož-
nic, časopisov, pisem in razgled-
nic. Včasih, ko nas ne najde do-
ma, nam pusti v nabiralniku ob-
vesti o. Z njim dvignemo pošilj-
ko ah denar na pošti. Po konča-
nem delu se vrne na pošto.
Tina Štrafela,
2. c, OŠ Olge Meglič
kaj so napisali o svoji
muci prvošolcki?
Muca rada pije mleko. Rada
se Igra. Leži in prede. Lovi miši.
Dunja
Moja muca se dobrika. Mijav-
ka. Rada se igra.
Marko Strgar
Doma nimamo muce. Muca se
vsako jutro umije.
Tanja
Babica ima dve muci. Ime ji-
ma je Pika in Miki. Ko ima Pika
male mucke, jih skrije na pod-
strešje. Mucam moramo redno
dajati hrano. So pridne mišolov-
ke.
Simona
Muca spi z mladiči v košari.
Jasmina
Naši muci je ime Pikica. Imam
jo rada.
Sabina
Moji muci je ime Maca. Je ze-
lo lepa in prijazna. Doma je pri
babici, ker je v bloku ne moremo
imeti.
Gregor
Babica ima muce. Lni je ime
Megi. Je bele barve. Spomladi je
dobila dve mucki. Lovi miši. Pije
mleko.
Iztok
Teta je prinesla malo črno mu-
co. Pije mleko in se igra. Včasih
joka za svojo mamico.
Tihomir
O svoji muci so pisali
učenci 1. d razreda OŠ Ol-
ge Meglič.
ime mi je mihela
Stara sem 12 let in hodim v 7.
b razred. Sem srednje postave.
Moja glava je ovalne oblike.
Obraz se proti bradi naglo zožu-
je. Obrvi so goste in temne. Celo,
po katerem opletajo razmršeni
rjavi lasje, je visoko. Po velikem
nosu rastejo mozoljčki, ustnice
so ravno prav izoblikovane, ka-
dar se nasmehnem, se pokažejo
beli zobje z eno samo zvezdico.
Povsod po obrazu imam sledove
vodenih koz; to so luknjicam po-
dobne temnejše pike, da ne bo
kdo mislil, da sem tako mozolja-
sta! Roke in noge so mišičaste,
ker sem vajena krepkega dela.
Toda tega pri delovnih akcijah
ne pokažem najboljše.
Ponavadi sem oblečena v kav-
bojke in kakšen pulover. Med-
tem ko nekatere mamice tožijo,
da morajo kar naprej prati, me
moja pohvali, rekoč: »Ja, naši pa
dam hlače v pralni stroj šele po
14 dneh.«
Sem vesela, razgrajaška, zdiv-
jana, zmeraj nasmejana (skoraj
zmeraj), toda znam biti tudi do-
bra prijateljica. Med poukom se
z Valerijo poredno gledava in si
mežikava. Z njo se pogovarjam o
največjih skrivnostih na svetu.
Sem zelo jezljiva, zaradi tega se
skregam z najboljšimi prijatelji-
cami, a hitro se zopet sprijate-
Ijim. Sem zelo melanholična;
zmeraj si postavljam visoke cilje,
npr, imeti zgodovino pet, vendar
se mi to nikdar ne posreči.
Upam: morda pa to leto. Vedno
se naučim vse, kot je treba, ko
sem vprašana, pogumno odgo-
varjam, toda vedno, vedno je ne-
kaj, česar ne znam.
Moji najljubši športi so: od-
bojka, skakanje čez ovire, pleza-
nje po drevesih itd. To zadnje si-
cer ni šport, a jaz ga tako imenu-
jem, ker to zelo rada počnem.
Zelo rada berem tudi knjige,
najljubši so mi Bobri. Rada ri-
šem, čeprav nisem sposobna na-
risati kaj čudovitega.
Moje najljubše živali so konji.
Vedno spreminjam svoje vede-
nje, zato pravzaprav ne vem,
kakšna sem. Po horoskopu sem
riba.
Mihela Hergan,
7. b, OŠ Cirkovce
kaj menim o alkoholu
Alkohol je strup, če ga použi-
jemo v večjih količinah. Zraven
alkoholika največkrat trpijo otro-
ci. Živijo v pomanjkanju. Trpijo,
ko se vinjeni starši prepirajo. Ti
otroci so ponavadi manjše rasti
in so revneje oblečeni. Zato vam
svetujem: »Roke vstran od stru-
pa, ker si boste z alkoholom po-
kvarili bodočnost.«
Vesna Šalamun,
6. a, OŠ Ivana Spolenaka
moj brat
Mojemu bratu je ime Zdravko.
Star je petnajst let in hodi v osmi
razred osnovne šole. Vsak dan
sva skupaj in se igrava in učiva.
Ima rjave oči in kostanjeve lase.
Je suh in večji od mene. Smeje se
na ves glas, ko pa je jezen, se
muli.
Zvezdana Šalamun,
1. r., OŠ Trnovska vas
!\AŠI SMUČARJI
Naši smučarji dobri so,
če ne padejo, padejo . . .
Naši smučarji dobri so.
če trenirajo, trenirajo . . .
Ko naš Rok Petrovič
dol drvi. drvi.
vsi gledalci so navdušeni.
Ko pa Rok se zaleti,
pa vsi utihnejo in so žalostni.
Ko pa Mateja gre na start,
vsi gledalci ploskajo,
ona spretno mimo zank
in že zmago vsi slavijo.
Tudi naš Vlaga slab ni,
za zmago se bori.
Ko po zraku ravnotežje lovi.
nam v grlu žganec tiči.
Naši smučarji dobri so.
če ne padejo, padejo . . .
Naši smučarji dobri so,
če trenirajo, trenirajo .,. .
Zvonko Dolamič,
6. n D.S Juriinri
naše delo
Najraje pomagam mamici pri
pospravljanju. Včeraj smo dobili
dva obiska. Teto, Dejana in stri-
ca Načeta iz Celja. Nato je še
prišel obisk iz Mihovec. Zato
smo se kar precej zamudili. Ko
sta obiska odšla, smo se spravili
delat. Mamica je šla likat perilo.
Moj brat Robi je pomagal stari
mami pri opravljanju živine. Jaz
pa sem pomagala mamici. Ata
pa je včeraj pomagal pri sosedo-
vih betonirati ploščo. In tako se
je iztekla nedelja.
Nataša Petrovič,
3. r., OŠ Lovrenc na Dr. p.
obisk pri bratrancu
Letošnje poletje je prišel moj
najstarejši bratranec Blaž iz Lju-
bljane v Ptuj; pa ne na obisk,
prišel je na služenje vojaškega
roka.
Prvič smo ga videli na zaprise-
gi oziroma na »zakletvi«, kot
pravijo vojaki. Takrat nam je po-
kazal sobo, v kateri spi, in poste-
ljo ter svojo »kaseto«. Tako pri
vojakih rečejo omarici.
Blaž je povedal številko svoje
vojaške pošte in jo moraš pove-
dati vsakič, ko ga obiščeš. Zvede-
la sem, da je pri protiletalski
obrambi, da vstajajo zgodaj, spat
pa hodijo zelo pozno. Mislim, da
včasih bedijo celo več kot dva-
najst ur.
Blaž mi je pokazal tudi puško
in top. Nato smo vsi skupaj odšli
na kosilo. Dovolil mi je, da sem
si nadela kapo. Bila mi je preve-
lika in mi je zlezla na nos. Kma-
lu smo se vsi poslovili in odšli.
Blaža sem še velikokrat obiskala.
Včasih je bil vesel, včasih žalo-
sten in utrujen, a povedal je mar-
sikaj zanimivega. Na primer to,
da so z vojaškimi lopatami sekali
drevesa. Jaz sem se smejala, on
pa se je zgražal. Vseeno pravi, da
se ne more pritoževati nad niči-
mer drugim kakor nad hrano.
Ampak jaz mislim, da mu je pri
vojakih všeč, pa tega noče pove-
dati. Že prvi našitek si je prislu-
žil.
Vsem vojakom, predvem pa
Blažu želim čimkrajše vojaško le-
to.
Metoda Ciglar,
5. a, OŠ Toneta Žnidariča
tudi jaz sem poskusil
Ko smo še stanovali v prejš-
njem stanovanju, je mami več-
krat spekla marmorni kolač. Ta-
krat sem bila stara pet let. Neke-
ga dne sva tudi midva z bratom
Brankom hotela speči tako peci-
vo. Našla sva recept. Mami nisva
povedala. Malo prej sva prišla iz
vrtca. Vse stvari sva pripravila na
mizo Jslato sva vse naenkrat stre-
sla v skledo in zmešala. Ko sva
ravno hotela postaviti v peč, je
prišel oče. Skledo sva skrila pod
mizo, da ne bi videl, kaj počne-
va. Starše sva hotela presenetiti.
Ko je odšel, sva nadaljevala.
Kmalu je vstopila mama in vpra-
šala: »Kaj pa tako diši?« Kolač
sva predolgo pustila v pečici.
Malo seje zažgal. Ampak vseeno
smo ga jedli pri večerji. Bil je či-
sto nizek in mami je rekla, da ne
bi smela vsega naenkrat zmešati.
Tako se je najin poskus- kar sre-
čno končal!
Nataša Novak,
cro nl^ f*I irt
Pred tremi leti star sem bil
deset let seje moj prijatelj po-
skusil peljati samo na zadnjem
kolesu. Uspelo mu je. Cez nekaj
časa sem poskusil še jaz na svo-
jem novem kolesu, ki sem ga ra-
vno dobil za rojstni dan. Dolgo
je trajalo, da sem se privadil in je
tudi meni uspelo. A prvič sem ta-
ko padel, da sem raztrgal hlače
in pulover. Ne vprašajte, kaj je
rekla mama!
Bojan Bohorč,
Frankfurt
Ciledal sem mamico, kako je
delala palačinke. Zdelo se mi je
čisto enostavno. Sklenil sem, da
jih bom tudi jaz napravil. Vzel
sem mleko in moko. Dobro sem
zmešal, a mi ni bilo všeč. Dodal
sem še sladkor. Nisem imel volje
čakati in sem poskusil peči. Pala-
činke so postale čisto črne. Prvo
sem pokusil. Ni bila dobra. Mi-
slil sem: Ce bom vse lepo pos-
pravil in pomil, mamica ne bo iz-
vedela za moj ponesrečeni po-
skus! Toda takoj je zavohala, da
nekaj smrdi. Vedela je, koliko je
Ervin Tratar,
Frankfurt
Bil je lep, sončen dan, s prija-
telji smo se zbrali na ulici. Odlo-
čili smo se za vožnjo s kolesi. Bi-
lo nas je več in vsak je pokazal,
kako zna obvladati kolo. Nekaj
teh »akrobacij« mi je bilo kar
všeč. Ko sem poskusil tudi sam,
sem videl, da ni tako enostavno.
Toda nisem odnehal, poskušal
sem še in še. Ni mi uspelo, prevr-
nil sem se s kolesom in si ranil
roko. Ta rana me je še dolgo spo-
minjala na poskus!
Hendrik Cvetko,
Frankfurt
prvi sneg
Doma sem v vasi Kukava, ki
je hribovit kraj. Pri nas raste pre-
cej gozdov, sadovnjakov in vino-
gradov.
Bregovi okrog naše Iviše so po-
ložni in strmi. Že nekaj let se
ukvarjam s smučanjem in sanka-
njem, zato sem tudi letos komaj
čakala na prvi sneg.
In glej, kmalu se mi je želja tu-
di uresničila. Zame je na snegu
pravo, največje otroško veselje.
Opazovala sem prvi ples razigra-
nih snežink, ki so nežno pokriva-
le moj domači kraj. Naš hrib je
postal bel in že sem iz shrambe
prinesla smuči.
Pomislila sem, ko sem stala na
vrhu hriba in si pripenjala smu-
či: »Druga Mateja Svet res ne
bom, je pa čudovito drseti na
smučeh v dolino, pa čeprav vča-
sih ujamem tudi zajca!«
Brigita Lah,
5. a, OS Juršinci
MOJ ROJSTiM DA!S
Ko imam jaz rojstni dan,
pričaka me očka razigran.
Ker mama v kuhinji kuha,
zato potem je dobra juha.
Največ, kar mamica lahko da,
je dobra torta orehova.
Potem pa še poljubčka dva
od mamice in očka.
Sonja Matjašič.
5. h. OŠ Juršinci
!v10j ocka pri vojakih
Spominjam se, ko sem bil star pet let. Skozi okno sem opazoval
kolono vojakov, ki so s puškami na ramenih strumno korakali po ce-
sti. Takrat sem prvič vprašal očka, ali je tudi on bil vojak. Povedal mi
je, da je odpotoval k vojakom 1969. leta v malo bosansko mesto Brč-
ko. V tem mestu seje učil vojaških spretnosti in rokovanja z orožjem.
To je trajalo štiri mesece. Nato so ga premestili v Sarajevo. V Saraje-
vu je bil osem mesecev v tehnični četi. Popravljali so avtomobile, skr-
beli za vzdrževanje strojev, občasno pa so tudi obnavljali znanje voja-
ških veščin.
Posebej mi je omenil, da je bil dober prijatelj in tovariš s sovoja-
ki. Bili so iz vseh republik in pokrajin naše lepe in svobodne Jugosla-
vije.
Damijan Sneberger,
4. c, OŠ Franca Osojnika
prvic na triglav
Nekega lepega jutra v avgustu se nas je zbralo na počivališču na
novi avtocesti Ljubljana—Naklo 18 Slovencev, večinoma iz Offen-
bacha in Frankfurta, a tudi iz domovine. Naša pot nas je vodila na
Triglav, na velikana naših planin, v višino 2864 m. Za ta podvig smo
se odločili iz različnih nagibov: iz ljubezni do planin, radovednosti ali
pa, kar je veljalo predvsem za starejše med nami, da si pokažeš, »da si
še za kaj«.
Ko sta dospela še naša vodiča, planinca iz planinskega društva v
Šentjurju, smo se skupaj peljali mimo Bleda čez Pokljuko skoraj do
planinskih koč na Uskovnici, od koder smo odrinili peš, z nahrbtniki
na ramah, proti Vodnikovemu domu, prvi etapi naše poti. Na strmi
stezi nas je grelo toplo planinsko sonce in kmalu smo se vsi potili. Za-
to sem začel premišljevati, kako bomo pihali na strmih skalnatih ste-
zah, ko bo postalo res naporno! K sreči smo dospeli do svežega stu-
denca v hladu gozda. Tedaj pa je nekajkrat zagrmelo in ohladila nas
je ploha. Nekaj časa smo vedrili pod skalami malo pod stezo. Lahko
povem, da ni prijetno čepeti na blatnih tleh, medtem ko voda pada
kot zavesa okoli tebe. Tudi strah me je bilo, saj je strela udarjala čisto
v bližini in grmelo je, da bi lahko mislil, kako se bo skala nad menoj
zdrobila. Ker pa mi Slovenci iz Offenbacha vedno prinesemo s seboj
tudi lepo vreme, je nevihta kmalu nadaljevala svojo pot v notranjost
Slovenije, mi pa svojo proti Triglavu. Kmalu smo prišli iz gozda in
hoja mi je postajala čedalje bolj prijetna, medtem ko sem občudoval
čisto, neoskrunjeno planinsko naravo, za katero sem danes prepričan,
da je ena najlepših.
Za sabo smo imeli že krepki dve uri hoje, ko smo stopili okoli
skale na rob velike doline Velo polje. Visoko v nebo je strmel velikan
s tremi vrhovi ~ Triglav. Z daljnogledom sem našel na dve majhni hi-
šici daleč v višini — planinska domova Kredarica in Planika. Ob mi-
sli, da bomo še isti dan dospeli v tako višino, mi je za trenutek zaostal
dih. K sreči pa smo bolj v bližini zagledali še Vodnikov dom, ki nam
je obljubljal malo počitka. A tega je bilo le premalo, saj smo kmalu
napadli drugi, veliko napornejši del svoje poti proti Kredarici.
Pot se je naglo dvigala, vsi smo bili utrujeni, mučil nas je rahel,
hladen dež, a kljub vsemu nam ni zmanjkalo dobre volje. Po poti, ki
se nam je zdela skoraj neskončna, smo vendar dosegli planinski dom
na Kredarici in z olajšanjem opazili, kako blizu cilja smo. Po večerji,
medtem ko so se drugi še zabavali v jedilnici, sem z daljnogledom
opazoval okolico. Na malem Triglavu sem razločno videl drobne hri-
bolazce in obšel me je rahel dvom.
Naslednjega dne smo se že zgodaj zjutraj zbrali. Sv. Peter je bil z
nami, vreme se je kazalo s svoje lepše strani. Veseli, dobre volje in
polni pričakovanja smo se na skalnati stezi, ob varovalnih vrveh, nad
breznom in po klinih naglo vzpenjali na Mali Triglav. Malo sem se
posmehoval našim Tirolcem iz doline, ki vedno filozofirajo, da vzpon
na Triglav ni nič vreden, saj je lahek, da ga je zmožna še babica.
Tudi z Malega Triglava se je zdelo, da ni več daleč, zato smo po-
spešili korak. A že malo naprej smo reveži opazili, kaj nas še čaka, ta-
ko da je nekdo vzkliknil: »Hej, kam me je vrag nesel?!«
Kljub peklenski torturi med dvema breznoma in na klinih smo
vsi srečni dospeli na Triglav. Tam se nam je veseli obraz skremžil šele
pri krstu v imenu boga Triglava. V opomin, da ne bi trgali planinske-
ga cvetja, da ne bi puščali odpadkov in da ne bi kričali v planinah, je
trikrat padel bič po zadnji plati. Še danes pa ne vem, ali je bil rdeč
primorski teran za krstno vodo ali v tolažbo. Vsekakor se je požirek
prilegel.
Za vrnitev sta nam prijazna in družabna vodiča izbrala drugo
pot, čez Planiko in Konjščico. Bila je malo daljša, a zato nič manj le-
pa. Vseeno smo vsi začutili olajšanje, ko smo po enajstih urah hoje in
dveh prelepih dneh na svežem zraku v planinah zdravi in veseli do-
speli na Uskovnico. Razume se, da smo se po tem skupnem doživetju
le neradi ločili.
Ta dva dneva sta bila zame nepozabna. Upam, da smo Slovenci
dovolj bistri in bomo pazili na naravne lepote naših planin. Vsako-
mur pa priporočam, da naj gre vsaj enkrat v planine, mogoče na Tri-
glav ker bo to gotovo za vsakogar nepozabno doživetje.
Robert Sinur,
odd. slov. dopol. pouka,
Offenbach - 9. raz.
kakšno je tvoje mnenje o novi televizijski nada-
ijevanki Cisto pravi gusar?
Nadaljevanka sama ni bila slaba, vendar mislim, da so manjši
otroci porabili nekaj časa, preden so ugotovili, kdo je kdo. Včasih je
bila malo preveč razvlečena.
Natalija Brglez, 8. razred
Po dveh delih te nadaljevanke sem bila zelo razočarana, saj sem
bila prepričana, da so slovenski filmarji sposobni posneti dosti boljši
in zanimiv film. Mislim tudi, da je bila vsebina filma za otroke preza-
pletena, saj niso imeli pojma, za kaj gre — niso razumeli!
Nataša Celan, 8. razred
Nadaljevanka je bila tipična slovenska. Mladinski oziroma otro-
ški filmi so še nekako za ogled, medtem ko so filmi za odrasle ... ne
vem . . . katastrofa!
Maja Lamberger, 8. razred
Po mojem mnenju ni film niti za otroke niti za odrasle. Vse se od-
vija v nekakšnem tempu, ki je za otroke preveč zapleten, za odrasle
pa dolgočasen. Iz njega ne moreš razbrati bistva — nima pravega za-
četka in ne konca.
Brigita Beranič, 8. razred
Zdi se mi preveč nerodno posneta, je brez prave vsebine, ima pa
nekaj dobrih »štosov«.
Peter Greif, 8. razred
Vsebina je zabavna, toda nekateri igralci so zanič, se pravi, da
štorasto igrajo.
Sandra Soršak, 8. razred
Zbrala in uredila
Mojca Žolgar, 8. r., oš Cirkovce
8 - ZA KRATEK ČAS
2. februar 1989 — TEDNIK
Dober den' V toten preJjašenkoven ijedni. pred praznikom
fseh noriofin listih, ki si mislijo, da so naiholj pametni, vam že-
lin veselo f^odovno. Vele. Jaz sen že od ne^i negda tak navajeni,
da na fašenk f^odovno praznuvlen. Letos mi lo še hoj paše. saj
sla svečnica. gdo ma moja Mica godovno. in fašenk skoro čista
fkuper. Gnes. r četrtek. 2. fehruara. na svečnico. si sveče vujž^ite,
v sredo na pepelnico pa se s pepelom po f^lovi potrosite. Provijo.
da pepel »vt' grehe skrije. Stori pregovor pa tudi provi: Spuni se
človik. da si proh in se nazaj v proh povrneš . . .
Mon pa Jaz v lotih norih ca/lih en nori ohčutek. da imamo i'
naši luhi domovini premalo pepela, da bi lehko vse gospodarske,
politične, kurvinske in druge grehe posipali od Lriglava do Dev-
delije. Zalo pa Je moj sosid Juža že priša na idejo, da hi do dru-
ge pepelnice ustanova tovarno pepela. Na našem manj razvitem
območju Priekije hi tokšna tovarna še kak prav prišla, kupcof pa
nam itak ne hi sfalilo. lak kak grešnikov ne.
Ste si že zmislili. kokšno lorjo hote meh na nedeljskem ko-
ranlovoji na Pluji '.^ Dohro se maskirajte. saj civilne lorje itak vsa-
ki den gledamo in nesa več zanimive. Jaz sen vam že prejšji tje-
den napoveda. da hotno v naši ves i uprizorili sestop zveznega iz-
vršnega sveta, ki smo tnu skoro preveč polen pod noge zmetali in
Je ludi zato že čisla šajtravi grola. Na drugi strani pa se meni le
zdi. da se jsi fkuper preveč ukvarjamo z zveznitni. hrezveznimi in
drugitni prohletni. na svojen dvoriši pa radi pozahlama na grehe
in napake. Pa še mala poglednima. kakšne mama krajevne, ob-
činske in republiške vlade, ki so glih lak krive ali pa zaslužne za
težavo in uspeh. Vsi hi pač radi pred drugimi pragi zmetali, pa ne
vidimo, da mama tudi pred svojim en vejki kup smeli. Če jas sa-
ma na svojo delegatska dvoriše pogledan, vidim, da nemam lepa
zloženega gnoja, da mi ludi plug rjavi. . . Vas pazdravla Vaš
zarjaveli LUJZEK.
tednik - 2- februar 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
Zagreb — 36. odprto prvenstvo Jugoslavije
v Zagrebu je potekalo 36. odprto prvenstvo za
n.omrke in pionirje v mlajši in starejši konkurenci.
NTK Petovia se je prvenstva udeležil dokaj števil-
čno, njegovi igralci in igralke so zopet igrali vidno
^'"pr? pionirkah v starejši konkurenci se je poznal
nrehod mlajših pionirk v starejšo konkurenco po-
Lbno pri Mlakarjevi in Cegnarjevi, saj sta imeli ze-
lo neugoden žreb. Ekipno sta skupaj s Cerčetovo m
T^nio Karničnikovo osvojili 24. mesto - sodelova-
1 64 ekip V posamični konkurenci je Cerčetova
uvrščena najbolje, in sicer od 16. do 32. mesta igra-
lo na ie 128 pionirk. Zaradi neugodnega žreba, saj
i drugem kolu igrale proti nosilkam, pa so se
hitro poslovile od nadaljnjega tekmovanja Mlakar-
pva Cepnarjeva in Tanja Karničnikova.
Da smo v NTK Petovia res močni kot ekipa, pa
__ potrdili tudi fantje v starejši konkurenci, »rod-
niak in Janžekovič sta osvojila z zares odličnimi
arami izredno 12. mesto; med drugimi sta izločila
enega od nosilcev favorizirano Slogo iz Miho-
vljana. Žal pa ekipnih dobrih iger nista ponovila v
posamičnem delu tekmovanja. Presenečenje je uvr-
stitev druge ekipe v sestavu Dajčman, Križe na
odlično 18. mesto. Tam sta izčrpala svoje možnosti,
pa tudi zaradi neugodnega žreba nista v posamični
konkurenci dosegle vidnejše uvrstitve.
Najugodnejše presenečenje pa je pripravila ekipa
mlajših pionirjev: Strašek, Pepelnak. Igralca sta v
starejši kategorijo osvojila presenetljivo visoko 22.
mesto.
Potrebno je poudariti, da je v kategoriji starejših
pionirjev ekipno igralo 26 ekip in da je NTK Peto-
via edini klub v Jugoslaviji imel uvrščene tri ekipe
med najboljših 32, kar je posledica pravega pristo-
pa in borbe za klub, za l^uj.
Ekipa mlajših pionirjev Strašek Pepelnak je z
zares odlično igro osvojila simpatije publike in stro-
kovnjakov. V izredno borbeni igri sta osvojila 2.
mesto. V finalu sta bila poražena od srečnejše ekipe
Jedinstva-Kreke iz Tuzle. Rezultati so bili zelo tesni
in ne bi bilo nezasluženo, če bi bila tudi zmagoval-
ca. Na tekme v Zagrebu sta krenila z željo, da se
uvrstita med četverico najuspešnejših, vendar sta
prekosila sama sebe. Igralo je 128 ekip. Potrdila sta,
da sta v vrhu jugoslovanskega pingponga.
Dobre igre sta nadaljevala tudi posamično in oba
sta se uvrstita od 16. do 32. mesta. Igralo je prek
400 pionirjev iz cele Jugoslavije. Zato moramo obe-
ma iskreno čestitati, saj v pionirski konkurenci to
pomeni najboljšo uvrstitev pionirjev NTK Petovie,
odkar so tekmovanja v Zagrebu.
Ce pogledamo na kratko sodelujoče, vidimo, da
je igralo prek 1000 pionirjev in pionirk iz 106 klu-
bov iz Jugoslavije od Raven pa do Dževdželije,
zato je toliko večje veselje ob uspešnosti NTK Peto-
vije in ob prodoru v sam \ rh. Bodočnosti namizne-
ga tenisa vidimo v Strašku in Pepelnaku. Vsem
igralkam in igralcem pa čestitke za dobre igre in
vzpodbudo za delo.
Ivan Pšajd
Nova zmaga Drave
Rokometaši Drave so v soboto gostovali v Varaždinu in v okviru medrepubli-
ške zimske lige premagali domači Vartilen. Rezultat je bil 27:22 za Ptujčane.
Hrupič je dal osem, Žmavc šest, Osterc pet, Kramberger in Žuran po tri ter Ter-
buc dva zadetka. V zadnjem kolu se bosta v Ruju pomerila Drava in Ormož.
Tekma naj bi bila v nedeljo, vendar jo bodo zaradi kurentovanja prestavili.
I. k.
NOVO V PREŠERNOVI UUCI V PTUJU
Pizzerija Slonček
četudi so počitnice, je v Prešernovi ulici precej živo. Zalo sla poslirhela nova
zasebna lokala: pizzerija Slonček in hulik Leonardo. V prvem lokalu bodo pred-
vsem .■skrbeli za naše želodce, v drugem bodo za svojo zunanjost skrbeli vsi tisti, ki
so nazadovotjni z modo iz domačih logov. V Prešernovo se tako počasi, a vztrajno
vrača nekdanje poslovno življenje, četudi načrti o hkratnem odprtju več deset loka-
lov še nimajo trdne osnove. Trditev o socialnem getu se bo tako prav kmalu morala
umakniti. Turistični sprehod skozi Prešernovo bo že letos daljši, še pred nekaj leti
turist v njej ni našel ničesar privlačnega. Že danes je drugače, kako bo šele jutri '.'
V pizzeriji Slonček goste sprejema-
jo od 25. januarja. Trije zaposleni —
Tatjana, Marjan in Sašo - pravijo,
da gostje pridno prihajajo. Izbirajo
lahko med osmimi pizzami, med kate-
rimi velja še prav posebno omeniti
pizzo slonček. Ta je vsaj za začetek
nekakšen zaščitni znak lokala, bolje
rečeno specialiteta hiše. Kuhar Sašo,
ki je prej pripravljal pizze za Mari-
borčane, jo pripravi iz šunke, vratovi-
ne, klobas, hrenovk, hrena, gobic,
mezge in sira. Seveda brez testa ne
gre.
Marjan VrabI, lastnik, pravi, da je
lokal dobil ime po nekdanjem hotelu
Slon. Ker pa je manjši, mu bolj pri-
staja ime SLONČEK.
Pizzerija je obenem tudi mlečna re-
stavracija, saj gostom že sedaj ponu-
dijo nekaj tovrstnih jedi, v bodoče jih
bo še več. K pizzam strežejo brezalko-
holne pijače, pivo in izbrana butelj-
čna vina. Naenkrat lahko postrežejo
sedemnajst gostov pri mizah in neka-
terim pri pultu.
Zjutraj začnejo ob sedmih in imajo
odprto do 21. ure. To je začasni odpi-
ralni čas in ga bodo po potrebi še pri-
lagodili.
Poleti bodo del svoje ponudbe pre-
selili na teraso.	MG
V Slončku je prijetno in tudi hrana je dobra, so povedali prvi obiskoval-
(Posnetek: M. Ozmec.)
Butik Leonardo
Milan Pišek s Ptujske Gore je v
Prešernovi s hišno številko 21 odprl
butik visoke mode. Sam pravi, da gre
za ponudbo visoke mode po meri, ker
takšne ponudbe v Ituju še ni. Visoka
moda je njegov izziv, ker želi narediti
nekaj kakovostnega.
Butik LEONARDO želi po.stati tu-
di modna posvetovalnica, skratka
prostor, kjer bo vsak, ki zna ceniti
modo, dobil tisto, kar želi.
Milanovo življenje je z modo pove-
zano že vrsto let. Prve hlače je zašil že
v drugem razredu osnovne" šole. Pri
tem mu nihče ni pomagal. Končal je
modno-kreatorsko šolo. Prvo službo
je dobil v butiku Neno, pozneje pa ie
• začel delati sam.
Lokal v Prešernovi, dobil ga je od
samoupravne stanovanjske skupnosti
občine Ptuj, je obnavljal več mesecev
in za obnovo ter ureditev porabil \eč
deset milijonov dinarjev.
Želje? »Želim si le, da bi bili moji
kupci zadovoljni in da bi se vračali,«
pravi Milan.
Lokal je lepo urejen, in če ste priča-
kovali, da bodo tam visele obleke, ste
se zmotili. Milan Pišek bo delal po že-
ljah kupcev. Iz bogate zaloge zelo ka-
kovostnega, \ glavnem uvoženega
blaga ne bo težko izbrati. Seveda bo
izdelal obleko tudi iz prinešenega bla-
ga, vendar,40» poudarja.'le-takrai. ko
bo blago zares kakovostno.
MG
Milanov lokal bo zadovoljil še tako zahtevnega in za modo navdušenega
kupca.
(Posnetek: J. Bracic)
Uspešni tudi v tretjem kolu
V	nedeljo, 29. januarja, je bilo v Ljubljani tretje kolo I. republiške članske
judo lige. Pomerile so se ekipe Gorišnice, Triglava in domačina Šiške.
Judoisti Gorišnice so zopet dokazali, da so iz dvoboja v dvoboj bolje pri-
pravljeni, saj so ponovno premagali obe ekipi. Najprej so opravili z ekipo Tri-
glava iz Kranja, ki je veljala za enega favoritov, z rezultatom 11:3, po tehničnih
točkah pa 45:10. V dvoboj z ekipo Šiške iz Ljubljane pa so tekmovalci iz Goriš-
nice šli preveč lahkotno, kar se jim je skoraj maščevalo. Svoj delež pa so take-
mu rezultatu pridali tudi domači sodniki, ki so očitno sodili pristransko. Kon-
čni rezultat dvoboja je bil 8:6 za Gorišnico, po tehničnih točkah pa 40:20. Mla-
da članska ekipa Gorišnice je sedaj trenutno na lestvici 1. republiške lige na
odličnem 4. mestu.
V	četrtem kolu se bo ekipa Gorišnice v soboto, 4. februarja, pomerila v
Ljubljani z ekipama Golovca in Olimpije II.
Vsi ljubitelji dobrega juda pa bodo prišli na svoj račun v nedeljo, 5. febru-
arja. Takrat bo v Gorišnici tradicionalni turnir za pokal Gorišnice v počastitev
krajevnega praznika. Pomerili se bodo mladinci iz slovenskih klubov in sosed-
nje Hrvaške. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri v telovadnici osnovne šole.
Vsi privrženci judo športa, vabljeni!	]v] p
Uspel turnir pionirjev
Nogometni klub Drava je v soboto v Centru izvedel zanimiv in dobro izpe-
ljan turnir v malem nogometu za pionirje, ki se ga je udeležilo osem ekip. Prvo
mesto je osvojil mariborski Kovinar, ki je v odločilnem srečanju z 1:0 premagal
prvo ekipno Drave. Tretja je bila druga ekipa Drave, četrti Aluminij. Sledijo
MTC iz Cakovca, Maribor, Varteks in Železničar.
I. k.
Trstenjak drugi v Kranju
Na Košnikovem memorialu v streljanju s standardnim zračnim orožjem v
Kranju je moška ekipa družine Jožeta Lacka osvojila četrto mesto v streljanju s
pištolo. Med posamezniki je bil Alojz Trstenjak drugi s 567 krogi, Franc Bedrač
deveti s 557, Milan Stražišar pa je nastreljal 528 krogov.
V	Ptuju pa je bilo občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško. Občinski pr-
vaki so: med pionirji Vlado Lovrenčič iz Opekarja, med pionirkami Majda Ra-
ušl iz Vitomarcev, med mladinkami Mateja Rožman iz Mipa, med mladinci
Stanko Lenart iz Železničarja, med članicami Zdenka Matjašič s Turnišč in med
člani Albert Frčeč iz Kidričevega. Normo za uvrstitev na področno prvenstvo je
od 87 doseglo 29 strelcev in strelk; to bo 12. februarja v Ormožu. Republiška
prvenstva bodo 25. in 26. februarja v Izoli in Kranju.
I. k.
Kljub težavam uspešni
in varni
čeprav člani ptujskega Aerokluba
v lanskem letu niso dosegli toliko vr-
hunskih športnih dosežkov kot leta
87, so z minulo športno sezono zado-
voljni, saj so potolkli vse svoje dose-
danje rekorde opravljenih aktivnosti
v posameznih sekcijah. Najugodnejše
so bile razmere za dejavnost padalske
sekcije, kjer so kljub težavam zaradi
premajhnega števila padal opravili v
letu 1988 prek 1.650 skokov, česar v
zgodovini tega aerokluba ne pomnijo.
Pomlajene padalske ekipe so dosegle
tudi nekaj solidnih rezultatov: 3. me-
sto na republiškem padalskem prven-
stvu. 2. mesto na republiškem mladin-
skem prvenstvu in 6. mesto na držav-
nem prvenstvu v Banja Luki.
V	motorni sekciji Je bilo v minulem
letu aktivnih 41 pilotov, od tega 5
učencev. Povprečno so preleteli 21 ur
in presegli zastavljeni program s
skupno 872 urami letov. Piloti Ver-
bančič. Kralj, Kostja Kolarič, Petro-
vič, Tetičkovič in Pišek so na republi-
škem prvenstvu dosegli ekipno prvo
mesto, medtem ko so na tradicional-
nem jugoslovanskem aerorallyu dose-
gli solidno deveto mesto. Poleg tega
so kot ekipa dosegli še precej dobrih
rezultatov na različnih tekmovanjih
pri nas.
Tudi v jadralni sekciji so plan pole-
tov presegli, saj so opravili blizu
1.500 ur letenja ali v dolžino blizu 22
tisoč kilometrov. V športnih dosežkih
so bili najuspešnejši Igor Kolarič, Mi-
lena C estnik. Dejan Bezjak, Bojan
Žmavc in Iztok Žagar. V minulem le-
tu so uspešno izvedli republiško drža-
vno prvenstvo, na katerem Je sodelo-
valo 23 pilotov.
V	modelarski sekciji so poleg K)
članov sodelovali še štirje pionorji iz
OS Toneta Žnidariča. Žal še nimajo
svoje modelarske delavnice, kljub te-
mu pa so bili na športnem področju
zelo uspešni.
Največji uspeh nedvomno pomeni
16. mesto \ elunška in 20. mesto Ža-
garja na svetovnem prvenstvu \ sob-
nih modelih v ZDA. Velik uspeh pa
so Osvojena prva mesta na vseh tek-
movanjih \ Sloveniji mladega obeta-
jočega pionirja Primoža Tropa. V mi-
nuli sezoni so modelarji uspešno or-
ganizirali tradicionalni štajerski po-
kal in ptujski sobni pokal.
Poleg omenjenih štirih sekcij pa
lahko omenimo še zmajarsko sekcijo,
v kateri pa zaj-adi izredno, visokih
stroškov deluje le nekaj članov.
Ponovno izvoljeni predsednik Ae-
rokluba Ptuj Janko Bezjak Je na letni
skupščini minuli petek, 27. januarja,
ob vsem tem posebej poudaril, da so
športno leto 1988 končali brez hujših
poškodb v katerikoli sekciji, varnosti
svojih članov pa bodo tudi v bodoče
posvečali največ pozornosti. Ker se
splošna gospodarska in politična kri-
za odraža v vseh porah našega življe-
nja, Jo krepko čutijo tudi aeroklubov-
ci. Delež nekoč stalnih dotacij Je pa-
del skoraj za polovico, pa tudi drugi
prihodki so bili rrianjši. Kljub temu
so v lanskem letu za celotno dejav-
nost porabili blizu 200 milijonov di-
narjev, ki so jih prigospodarili z usta-
ljenimi aktivnostmi. Posebej obetavni
so poslovni poleti organizacij združe-
nega dela, ki sicer aeroklubu rade pri-
skočijo na pomoč. Veliko si obetajo
tudi od turističnih in drugih poletov,
potrudili pa se bodo tudi, da bodo v
ietošnjem letu opravili v svojih delav-
nicah več kot lani.
Predsednik Zveze letalskih organi-
zacij Slovenije Alojz Gojčič Je opozo-
ril na vse težje razmere v športnem le-
talstvu, ki niso le posledica krize v ju-
goslovanski letalski organizaciji, am-
pak tudi nekaterih negativnih razple-
tov v naši družbi. Do sedaj so precej-
šen delež pri razvoju letalske dejav-
nosti namenjale tudi oborožene sile
(JLA). Zaradi zaostrenih varčevalnih
ukrepov pa letos še ni Jasno, kakšen
in ali sploh bo letošnji prispe-
vek JLA.
Ob koncu petkove skupščine so pe-
tim članom izročili za 30- in večletno
aktivnost zlate značke aerokluba Ptuj.
Prejeli so Jih: Otmar Gajser. Anton
Purg. Jože Botolin in Alojz Čuš. Po-
leg tega so izročili še pet diplom
športnega pilota Viliju Tomašiču, Iz-
toku Žagarju, Marjanu Vukosavu.
Zoranu Maloviču in Toma/u Pliber-
šku.
Zaradi poteka mandata so zatem
razrešili dosedanje in izvolili novo
vodstvo ter vodje posameznih sekcij,
ob koncu pa ,o se dogovorili, da bo
letošnja članarina vključno / naročni-
no za reviji! Krila znašala 150 tisoča-
kov. Omeniti velja tudi prizadevnost
večletnega siidelavca Aerokluba Tin-
čk.i Ivanuša, ki Je za prijetnejši uvod
v skupščino prikazal prisotnim dva
krajša in zanimiva videofilma iz svoje
produkcije: Sprehod skozi Ptuj in
Slovenija lepote tvoje. Ob koncu
uradnega dela pa so za veselje tja do
mtja skrbeli člani popularne skupine
Prerod, ki so'baje'že kar'uradni an-
sambel .Aerokluba Ptuj. \L O/mec
10 - ZA RAZVEDRILO
2. februar 1989 — _
tednik februar 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
PUSTNEMU VESEUU NAPROTI - LETOS EDEN NAJKRAJŠIH
PUSTNIH TEDNOV
Za nedeljsko osrednjo pustno
prireditev vse pripravljeno
Da se bliža pust, nas že nekaj
tednov opozarjajo v izložbah tr-
govin, največ z najrazličnejšimi
maskami. Tem se bo že danes
pridružilo okrog dvesto zastav z
mestnim grbom in likom kuren-
ta. Poleg tega bodo na petih me-
stih obesile duhe in na oknih,
balkonih ter pročeljih hiš nešteto
pisanih trakov. Na nedeljsko pri-
reditev pa vabijo tudi plakati
oranžne barve. V tej barvi so le-
tos tudi priponke. Hna velja pet
tisoč dinarjev. Na voljo jih jc še
17 tisoč, saj so jih tri tisoč proda-
li v predprodaji.
f^oleg organizacijskega odbora
prireditve, v katerem tudi letos
Priponka kurentovanja
dela največ članov Folklornega
in Turističnega društva Ptuj, so v
teh dneh še posebej pridni ku-
renti. Podobno kot v prejšnjih le-
tih so ali še bodo obiskali več
slovenskih krajev. Skupina ptuj-
skih in rogozniških kurentov pa
je bila minulo nedeljo in ponede-
ljek tudi v Čedadu, kjer so imeli
pustno povorko. Ob vrnitvi so se
kurenti ustavili še v Novi Gorici,
Postojni in v Ljubljani. Povsod
so jih lepo sprejeli. O obisku na-
ših kurentov v Čedadu poroča-
mo posebej.
lo soboto bo ptujske, rogozni-
ške in spuheljske kurente pot vo-
Vodja karnevalske in fol-
klorne povorke ho Franc Mu-
cek. V pomoč pa bodo .še Franc
Kodrič. Franc Kolarič. Anion
Brglez in Andrej Brence.
dila v več slovenskih in hrvaških
krajev. Rogozničani bodo obi-
skali Celje, Kamnik, Kranj in
Ljubljano, Spuhljani Ormož, Va-
raždin, Cakovec, Slovensko Bi-
strico in Kidričevo, Rujčani pa
Maribor, Lenart, Radence in
Mursko Soboto.
Tudi letos je med spremljajo-
čimi prireditvami pustni sejem.
Organizatorji so se odločili, da
bodo prodajalce od drugod po-
stavili v Bezjakovo ulico in na
Slovenski trg, pred blagovnico in
na Titovem trgu pa bodo svoje
stojnice postavili trgovci in go-
stinci.
Da se bo letos splačalo kupiti
priponke, se je organizator odlo-
čil organizirati žrebanje le-teh.
To bo v nedeljo takoj po končani
prireditvi — torej med 16. in 17.
uro ~ na magistratu. Zato naj bi
obiskovalci počakali in že kmalu
Maske ho ocenila komisija,
ki jo vodi Franc MHošič. Člani
pa so še: Anton Purg, Stane
Stanič, Majda Goznik. Branko
Kampuš in Stane Napast.
poskušali izvedeti, ali so med
srečnimi izžrebanci. Prva nagra-
da je moped, druga televizor, tre-
tja kolo, četrta varilni aparat in
peta kolo. Poleg tega je pripra-
vljenih še več drugih nagrad.
Žrebanje bo izvedel računalnik.
mesta. Tisti, ki se bodo letos še
posebej potrudili, bodo prejeli
lepe nagrade. Odbor za organi-
zacijo kurentovanja je imenoval
posebno komisijo, ki bo ocenila,
kako so občani in drugi okrasili
pročelja svojih hiš. Komisijo se-
stavljajo: Julij ()šlo\nik, Branko
Zupanič in Savo Kozjak.
Letošnje kurentovanje naj bi
bilo eno kakovostnejših. Skupine
in posamezniki bodo za svojo
udeležbo in kakovost mask boga-
to nagrajeni. Neposredno je v
kakovost vloženih več deset mili-
Tiskovni center ho imel se-
dež v prostorih skupščine obči-
ne Ptuj na Srbskem trgu. Vodi-
la ga bo Nevenka Dobljekar.
Letos je organizacijski odbor
povabil na nedeljsko prireditev
35 redakcij časopisnih in radij-
skih hiš.
jonov dinarjev. Tako bodo posa-
mične maske dobile po deset ti-
soč dinarjev, kurenti petdeset ti-
soč, prav tako kopjaši in godbe-
niki pri folklornih skupinah,
vodja skupin osemdeset tisoč,
drugi nastopajoči pa 25 tisoč di-
narjev. Najboljša skupina na vo-
zilih bo prejela 1,5 milijona di-
narjev, druga milijon in tretja
petsto tisoč dinarjev. Sicer pa bo-
do najboljše maske ali skupine
mask prejele petsto, tristo in dve-
sto tisoč dinarjev.
V nedeljo bo priponke proda-
jalo okrog 200 prodajalcev, v
glavnem člani kinološkega dru-
štva. Upati je, da bodo Ptujcani
in drugi obiskovalci bolj pridno
kot v prejšnjih letih kupovali
vstopnice že zaradi žrebanja in
bogatih nagrad. Parkirna mesta
naj bi bila v nedeljo rezervirana
za obiskovalce od drugod, poleg
tega pa bo poskrbljeno za to, da
Vsako leto obi.šče ptujsko
kurentovanje več tisoč ljudi,
zato je še kako pomembno za-
varovanje prireditve. Letos bo
za to skrbelo petdeset milični-
kov. Med njimi bodo tudi tisti,
ki skrbijo za zatiranje krimina-
litete. Vsaka prireditev je žal
tudi nova priložnost za tatove.
jih ne bi po nepotrebnem zasedli
tovornjaki od drugod. Seznam
parkirnih mest je razviden iz ski-
ce, na kateri je vrisana tudi ob-
hodna pot letošnje povorke. Od-
bor tudi letos pričakuje, da bodo
Ptujcani odstranili svoje jeklene
konjičke z ulic in trgov, koder bo
šla povorka, sicer lahko nastane-
jo nepredvidene težave. Na par-
kirnih mestih bodo priponke
prodajali mladinci in člani Aero-
kluba.
Na dan kurentovanja bodo
odprte muzejske zbirke, za razli-
ko od drugih nedelj, ko je večina
mestnih gostiln zaprta, bodo v
nedeljo, petega februarja, odprte
vse. Poleg tega bo s svojo ponud-
bo družbenemu sektorju gostin-
stva pomagal tudi zasebni.
V soboto bo v Ptuju in okolici
Krof je osrednja pustna do-
brota. Gostinci ga bodo proda-
jali po 1800. peki pa po 1500
dinarjev. Sicer pa bodo vse go-
stinske storitve v času kurento-
vanja višje za deset odstotkov.
Izkupiček ho dobil organizacij-
ski odbor za pokritje stroškov
prireditve, ki letos ne bodo
majhni in bodo dosegli več sta-
rih milijard dinarjev.
veliko pustnih plesov. Natančne-
ga števila ne poznamo. Upati je
le, da bodo minili v veselem
vzdušju, takšnem, kot se ob pu-
stu spodobi. Sicer pa naj bi pust
pokazal vse, kar zna in zmore, v
nedeljo.
MG
Načrt parkirnih mest in obhodne poti povorke.
Suha zima
ogroža
kmetijstvo
Zelo suho zimo na svoji koži
in denarnici čutijo predvsem pre-
bivalci Slovenskih goric in Ha-
loz, kamor gasilci pridno vozijo
vodo. V nižinah ptujske in ormo-
ške občine zaenkrat še ni čutiti
pomanjkanja pitne vode. Ce ne
bo padavin, se lahko zgodi, da
bomo morali pričeti varčevati z
električno energijo, saj so aku-
mulacije na rekah tako rekoč
prazne.
Ker so jesenski posevki naj-
bolj varni pod zaščitno snežno
odejo, je taka suha zima tudi za-
nje neugodna. Zaloge, ki so si jih
posevki ustvarili ob ugodnem je-
senskem vremenu, so pošle. Pše-
nica in druga žita so tako že pre-
cej izčrpani in prva polovica fe-
bruarja je primeren čas za prvo
dognojevanje. Na hektar je po-
trebno potrositi 300 kilogramov
kana.	JB
rezultati pa bodo objavljeni v če-
trtek, 9. februarja, v časopisih
Tednik in Večer. Priponke je v
teh dneh moč kupiti v prostorih
Turističnega biroja Turističnega
društva Ptuj, Trg svobode 4.
Tudi letos je računati, da bo
prireditev obiskalo nekaj tujih
gostov. Zato je nujno, da bolj kot
običajno poskrbimo za urejenost
Program 29. ptujskega kurentovanja
Ob 10. uri: nastop folklornih skupin na tržnici
L	Skupine s Ptujskega in Dravskega polja:
1.	Pozdrav pustnih pokačev iz Podlehnika in Markovec,
2.	Ple.< kopjašev iz Markovec.
3.	Nastop vil iz Zahovec.
4.	Orači iz Podlehnika,
5.	Plesači iz Pobrežja,
6.	Orači iz Lancove vasi,
7.	Haloški Jurek iz Dolene,
8.	Orači iz Markovec,
9.	Lucije iz Lancove vasi.
10.	Kopanjarice iz Stojncev.
11.	Piceki in kokotiči iz Markovec.
12.	Rusa. medved in drugi pustni liki iz Markovec,
13.	Ploharji iz Cirkovc.
II.	Gostujoče skupine
1.	Šrangarji iz Obreža pri Ormožu,
2.	Pustne skupine iz Ronefa in Malajurja iz Beneške Sloveni-
ji-
3.	Sleljeraja — Ravne na Koroškem,
4.	Ples s tortami — Videm v Slovenskih goricah,
5.	Klada — Spodnja Polskava,
6.	Pustni plesači - Beltinci v Pornurju.
7.	Vasiličarski babah iz Bitole — Makedonija.
III.	Koranli iz Ptuja in okoliških vasi
Ob 14. uri: FOLKLORNA IN KARNEVALSKA POVORKA
PO MESTNIH V LIC A H IN TRGIH
Zbirališče za udeležence povorke:
Vozila na Muzejskem trgu in v Cafovi ulici, pešci v Dravski in
na Hrvatskem trgu.
OBHODNA POT POVORKE:
Cafova. Muršičeva, Dravska in Vošnjakova ulica. Trg svobo-
de. Krempljeva ulica. Trg MDB. Lackova. Trstenjakova ulica. Gre-
gorčičev drevored. Potrčeva ulica. Srbski, Titov trg, Miklošičeva uli-
ca. Trg MDB. Krempljeva ulica. Trg svobode. Dravska ulica (raz-
hod).
Biseroporočenca iz Apač
v soboto, 28. januarja, je bilo na matičnem uradu v Ptuju poseb-
no slovesno, saj je biserna poroka vedno dogodek leta. Pred pooblaš-
čenega delegata skupščine občine Ptuj in matičarja sta točno po šest-
desetih letih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi znova stopila
FRANC in MARIJA ZAJC iz Apač št. 13, KS Kidričevo. Biserni že-
nin je bil kovač, sedaj je že precej let upokojen, rojen pa je bil 2. 10.
1908. Biserna nevesta Marija, roj. Korpar, 4. 4. 1910, pa je delala do-
ma in gospodinjila. Poročila sta se 28. januarja 1929 v Lovrencu na
Dravskem polju. V zakonu sta imela 7 otrok, danes pa sta ponosna na
13 vnukov in tudi že prav toliko pravnukov.
Biseroporočencema iskreno čestita tudi naše uredništvo!
FF
Še na mnoga leta, biserni par! (Foto: Langerholc)
Zlati par iz Stoperc
JURIJ in ROZA ADAM iz Grdine 23, KS Stoperce, sta bila v so-
boto, 28. januarja, na matičnem uradu v Ptuju slovesno razglašena za
zlatoporočenca. Jurij je bil rojen 19.4. 1904 in je čevljar v pokoju. Ro-
ža, roj. Lampret, 18. 8. 1912, je delala doma na kmetiji in gospodinji-
la. Poročila sta se 6. 2. 1939 v Stopercah. V zakonu sta imela 5 otrok,
danes pa se veselita ob 10 vnukih in tudi že 4 pravnukih. Zlato poro-
ko sta združila s poroko vnukinje Bernardke. Zlatoporočencema tudi
naše čestitke!	FF
Zlatoporočenca s svojimi najdražjimi in njuna vnukinja s svojimi svati v
poročni dvorani matičnega urada v Ptuju.	(Foto: Langerholc.)
Rodile so:
Marjeta Kamenšek, Draženci
49 — Benjamina; Ana Jurgec,
Pristava 2 — deklico; Dragica
Lovrec, Kraigherjeva 16 — de-
čka; Jožica Caf, Grajenščak 18
—	deklico; Terezija Štumberger,
Cirkulane 37 - Matevža; Ivan-
ka Jaušovec, Runeč 41/a — de-
čka; Ana Antolič, Moškanjci 3
—	dečka; Marija Rot, Bukovci
86 — deklico; Marjana Sok, Za-
mušani 9 — Uroša; Olga Vnuk,
Moškanjci 114/a — deklico; Mi-
lena Topolovec, Ljubstava 19 —
deklico; Suzana Mohorko, Kup-
činji Vrh 44 — Denisa; Marija
Kokot, Goričak 38 -- Tončka.
Poroke:
Frančišek Hergan, Stražgonjca
19, in Jožica Medved, Pleterje
21; Miran Lipovac, Apače 11, in
Bernardka Adam, Koritno 23;
Franc Kekec, Bukovci 69, in
Dragica Pajnkihar, Bukovci 69;
Srečko Pihler, Sp. Velovlek 7, in
Terezija Lenart, Sp. Velovlek 7.
Umrli so:
Maks Kosec, Gradiščak 19,
roj. 1912, umrl 23. jan. 1989; Ja-
nez Rajh, Cankarjeva 6, roj.
1940, umrl 23. jan. 1989; Martin
Vidovič, Pobrežje 121, roj. 1928,
umrl 24. jan. 1989; Neža Mlakar,
Podlehnik 96, roj. 1918, umrla
24. jan. 1989; Anton Drozg, Sp.
Polskava 113, roj. 1924, umrl 21.
jan. 1989; Marija Tomašič, Dom
upok. Ptuj, roj. 1907, umrla 25.
jan. 1989; Anton Vaupotič, Ka-
juhova 3, roj. 1917, umrl 22. jan.
1989; Jožef Hanželič, Dornava
40, roj. 1928, umrl 27. jan. 1989;
Stanko Fabič, Dom upok. Ptuj,
roj. 1904, umrl 29. jan. 1989.
TEDinK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
icova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Groznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec
in Nataša Vodušek ter novi-
nar-lektor Jože Šmigoc.
Uredništvo in uprava: Radio-
Tednik, telefon: (062) 771-261
in 771-226. Celoletna naročni-
na znaša 75.000 dinarjev^ za
tujino 120.000 dinarjev. Ziro-
račun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, tozd Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.
Z VRHA CISTERNE NA TLA
V sredo, 25. januarja, se je v EKK
Ptuj-Tovarni močnih krmil v Dražen-
cih hudo poškodoval voznik tovorne-
ga avtomobila Stanko Kozel iz Ptuja.
Do nezgode je prišlo zato, ker je
Stanko med polnjenjem cisterne sto-
pil nanjo in skušal z nogo zapreti ven-
til. Kot so ugotovili, je vrtel v napačni
smeri, zato se je pokrov odvil in uda-
ril Kozela v nogo. Padel je z vrha ci-
sterne na tla in hudo poškodovanega
so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
OTROK SE JE IGRAL Z VŽIGALI-
CAMI
Prejšnji torek, 24. januarja, popold-
ne je začelo goreti gospodarsko po-
slopje Janeza Malnarja v Sestržah,
KS IVlajšperk. Okoliški gasilci so ta-
koj prihiteli na pomoč in požar ome-
jili. Kljub temu je zgorelo ostrešje in
okoli dve toni sena. Škodo cenijo na
več kot 5 milijonov dinarjev. Ugotovi-
li so, da je ogenj nastal zato. ker se je
otrok igral z vžigalicami.
PRIKOLICA S TELETI SE JE PRE-
VRNILA
Voznik tovornjaka z italijansko re--
gistracijo Borivoje Tomovič iz Kralje-
va je vozil tovornjak s prikolico po
cesti od Središča ob Dravi proti Or-
možu. Bilo je v nedeljo, 29. januarja,
nekaj po 10. uri, ko je pripeljal v na-
selje Pušenci, kjer je pri hiši št. 9 za-
peljal na bankino. Uspelo mu je sicer
vozilo zapeljati nazaj na cesto, vendar
se je ob tem prikolica prevrnila na
bok. Prav takrat je naproti pripeljal s
kombiniranim vozilom Stanislav
Kandič iz Trgovišča 49. Trčil je v pri-
kolico, pri tem pa se je prevrnil tudi
vlečni del tovornjaka. V nesreči je po-
ginilo 36 telet, 8 pa so jih morali od-
peljati v klavnico. Kandič je bil le la-
žje poškodovan. Zaradi nesreče je bi-
la cesta med Središčem in Ormožem v
nedeljo nad 5 ur zaprta.
FF