PROSLAVA ZEDINJENJA SE BO VRŠILA V SOBOTO 29. NOVEMBRA OB 9 URI ZVEČER V DVORANI
“UNION TRANVIARIOS”, ULICA MORENO 2967.
SLOVENSKI UST
COBREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Ne. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in ia cele j leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
Dirección v Administración: GR Al*. CESAR Díaz 1657, u. t. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 21 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1941 Núm. (Stev.) 41		POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Letošnja proslava Zedinjenja
Najbolj znamenit dan v zgodovini Jugoslovanov je bil 1. december 1918. Tega dne se je poklonilo v Beogradu 28 odposlancev “Narodnega viječa’’ regentu, poznejšemu prerano umrlemu kralju Aleksandru, ki je v imenu kralj Petra I. proglasil zedinjenje tedanje kraljevine Srbije s samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino. Od takrat se je praznoval ta dan povsod, kjer je bil kakšen zaveden in svoboden Jugoslo-
van.	Vsak Slovenec, Srb ali Hrvat se je dodbro zavedal, da je le v skupni domovini Jugoslaviji mogoč miren obstoj in razvoj njegovega naroda ter da bi bila propast Jugoslavije tudi propast vsega jugoslovanskega ljudstva.
>
Tudi tukaj v Argentini smo leto za letom proslavljali obletnico tistega dne, ko so bile uresničene sanje «asih dedov in izpolnjene želje vseh velikih Jugoslovanov prejšnjih stoletij. Še posebno v zadnjih par letih so bile decemberske proslave bolj splošne; sodelovalo je vedno več organizacij in udeleževalo se jih je vedno več rojakov. Kakor da slutijo bližajočo se nevarnost, so se strnili vsi sloji, kolikor jih premore naš preprosti narod, in vsem se je brala v očeh skrb za usodo, ki bo prišla nad domovino. Nevihta, ki divja po Evropi in ki je opustošila poleg mnogih drugih tudi našo državo, nas je sedaj še bolj strnila, in zdramili so se tudi taki, v katerih je morda že dremalo domovinsko euvstvo.
Tudi letos praznujemo praznik zedinjenja, kakor se imenuje uradno 1. december. Letos ima ta dan še poseben pomen, ker ne slavimo svobode, ampak obsojamo vse nečloveške krivice, ki jih morajo prestajati rojaki v domovini; obsojamo vsa zverstva in zločine, ki so jih izvršili in jih še izvršujejo pobesnele tolpe “novega reda’’, potom katerega je prišlo nad domovino in nad vso Evropo največje gorje in največji nered, kar jih pomni zgodovina. Toda obenem izpričujemo tudi svojo vero v zopetno vstajenje domovine, in upanje, da bodo zločini maščevani in krivice popravljene.
Tega se moramo zavedati ob letošnji proslavi zedinjenja, ki jo v Buenos Airesu prireja Jugoslovanska Narodna Odbrana s sodelovanjem vseh tukajšnjih jugoslovanskih organizacij. Vsak naš rojak mora prisostvovati tej proslavi in s svojo navzočnostjo izpričati svoja čuvstva do rodnč zemlje, obenem pa izpričati tudi, da iz dna duše obsoja ogabne zločine izvršene nad našimi ljudmi, ki so padli v kremplje najhujšim sovražnikom našega naroda, in ne samo našega naroda, marveč vsega slovanstva in človeštva sploh.
Zato pričakujemo, da bo letošnja proslava obletnice najvažnejšega dne v zgodovini Jugoslovanov prekosila vse, kar jih je doslej bilo v Buenos Airesu. V času, ko naši bratje in sestre doma prenašajo naj-hujše preizkušnje in ko se mnogi izmed njih, izpostavljajoč vse, kar imajo, junaško bore proti naci-faši-stiknemu sovragu, ne sme biti med našimi izseljenci nobenega, ki bi se ne udeležil v soboto 29. t. m. proslave zedinjenja, ki jo Jugoslovan-
Četniški boji v Jugoslaviji
POLKOVNIK DRAŽA MIHAJLOVIČ VODJA ODPORA PROTI NEMCEM IN ITALIJANOM — SOVRAŽNIK SE MAŠČUJE NAD NEDOLŽNIMI TALCI IN JE POKLAL DOSLEJ 350.000 NAŠIH LJUDI _ IZJAVE GENERALA SIMO VIČ A
Po vesteli, ki prihajajo iz naše domovine preko Londona, je ena četrtina bivše Srbije v rokah četni-
General Dušan Simovič
kov, ki so se sedaj že tako dobro organizirali, da operirajo kakor prava redna vojska pod enotnim vrhovnim poveljništvom. Vodja bojev proti nacistom in fašistom, kakor tudi
proti domačim izdajalcem, ki so se prodali sovražniku, je polkovnik Draža Mihajlovič. Pred nedavnim ga je Nedičeva vlada povabila na sestanek ter se z njim pogajala za premirje. Draža Mihajlovič je predložil pogoje, ki jih Nemci niso hoteli sprejeti, in boji so se obnovili s še večjo silovitostjo. Mihajlovič je baje zahteval, da se nemške čete popolnoma umaknejo iz Srbije razen iz Beograda, kjer bi smeli držati manjšo posadko.
Jugoslovanska vlada je uradno objavila, da ima popoln seznam z imeni 180 tisoč naših ljudi od
350.000,	ki so jih Nemci doslej po-streljali ali pobesili. Sovražnik se znaša nad nedolžnimi talci z naravnost zverinsko berzobzirnostjo. V Kragujevcu, kjer je tekom spopada s četniki padlo 26 nemških vojakov, je dal nacistični poveljnik postre-ljati 2.300 talcev, med katerimi so bili tudi mladoletni otroci.
Vkljub strahovitemu terorju in represalijam raste upor vedno bolj. Razen v 'Srbiji se četniki bore tudi
v vseh ostalih krajih Jugoslavije ter so v južnem in zapadnem delu države že tako močni, da resno ogražajo zvezo med nemškimi četami na vzhodu ter italijanskimi četami v Albaniji, Črni Gori in Dalmaciji. Četniki nastopajo z vso odločnostjo tudi proti domačim izdajalcem, ki so se prodali sovražniku. V Črni Gori, kjer je čut narodnega poštenja prav posebno razvit in je izdajstvo smatrano kot najhujši zločin, so četniki pobili tisoč odpadnikov, ki so se bili za časa italijanske okupacije postavili v fašistično službo.
Predsednik jugoslovanske vlade general Simovič je imel v londonskem radiu govor, v katerem je na podlagi dejstev dokazal, da se je v Jugoslaviji četniška vojna spremenila v pravo vojno, ki jo bije obnovljena jugoslovanska vojska pod vodstvom jugoslovanskih častnikov. Zato je zahteval od Nemcev, da prenehajo s klanjem talcev in zajetih borcev ter smatrajo jugoslovanske bojevnike za pripadnike redne vojske države, s katero je Nemčija v vojni.
Strahovlada v Slo-
vemji
ODPOR PROTI SOVRAŽNIKU
RASTE VSAK DAN BOLJ
ženeva, 1. novembra.
Neka ugledna oseba, ki se je poslovno mudila v štajerskem delu Slovenije in v Prekmurju, je izjavila po svoji vrnitvi v Ženevo, da je položaj v Sloveniji nevzdržen. V vseh slojih slovenskega naroda, predvsem pri kmetih, raste odpor vsak dan bolj, čeprav so Nemci izgnali vse narodne voditelje in približno tretjino vsega prebivalstva, Vse prebivalstvo Slovenije vodi borbo proti nemškim in madžarskim oblastem, bodisi aktivno, bodisi pasivno. Nemci in nemčurji ne morejo več vzdrževati reda in varnosti v prometu, ker je vse prebivalstvo v zvezi z mladino, ki se je umaknila v Pohorje ali v oddaljena gorska naselja, kjer ni nemških posadk in kjer ji kmetje pomagajo. Radi ope-tovanih napadov na nemške vojake in priseljence so oblasti zagrozile, da bodo za vsakega ubitega Nemca postreljali deset Slovencev. Ko se nemški kmetje nastanijo na imetju pregnanega slovenskega kmeta, jim že prvo noč zapalijo imetje.
V Prekmurju so Madžari prepovedali rabo slovenskega jezika v u-radih in šolah. Vse slovenske napise so morali ljudje zamenjati z madžarskimi napisi. V narodu vre. Vsak dan se dogajajo nemiri, ki jih oblasti skušajo zatreti z enakim brutalnim terorjem kakor Nemci v sosednih krajih.
16 Slovencev obešenih in več vasi vpepeljenih
Neka Slovenka v Združenih državah je prejela pismo iz Slovenije, ki je ušlo nemški cenzuri. V pismu
ji javljajo, da so Nemci v Domžalah obesili deset oseb, v Mengšu pa šest. Bližnje vasi so Nemci spremenili v kupe pepela in kmete so pregnali. To je bila kazen za nerede v Kranju in Kamniku. Slovenci, ki niso bili odgnani v Nemčijo ali izgnani v Srbijo jočejo in preklinjajo Nemce, ki se za vsako najmanjšo stvar krvavo maščujejo.
SIJAJEN ODPOR RUSKE VOJSKE
NEMŠKA UPANJA, DA BI MOS KVA PADLA V NACISTIČNE ROKE ŠE PRED NASTOPOM ZIME, SO SE KONČNOVELJAV-NO RAZBLINILA, KAKOR IZG LEDA — NA JUGU SO RUSI ZADRŽALI VOJSKO M ARŠALA VON KLEISTA
ska Narodna Odbrana prireja pod pokroviteljstvom našega poslanika dr. Izidorja Cankarja v dvorani organizacije “Unión Tranviarios”,
ul.	Moreno 2967.
“Odločilnih zmag”, ki jih je po Hitlerjevih obljubah imela izvojeva-ti nemška vojska na ruski fronti, od nikoder ni. Nemški časnikarji tolažijo javnost s — slabim vremenom, kateremu pripisujejo vso krivdo za izjalovitev načrtov generalnega štaba. Razlagajo, da se utegne vreme poboljšati in da odločilne zmage lahko še pridejo pred nastopom zime. Ta upanja pa so, kakor izgleda, zaenkrat popolnoma splavala po vodi. Upehanost nemških čet, ki so šest tednov brezuspešno naskakovale ruske postojanke pred Moskvo, so Rusi izrabili za to, da so s svežimi oddelki potisnili vpadnike ponekod nazaj in tako izboljšali svoje obram-bene črte. V ruskih vojaških krogih so prepričani, da se Nemcem to zimo ne bo posrečilo zasesti rusko glavno mesto, čeprav izgleda, da pripravljajo novo ofenzivo.
Tudi Leningrad se še zmerom drži in preko Ladoškega jezera vzdržuje zvezo z ostalo Rusijo, s čimer je postavljena na laž nedavna Hitlerjeva trditev, da je Leningrad popolnoma obkoljen in da je njegov padec samo vprašanje časa in p> trpljenja.
Na jugu se položaj spet boljša. Nemci so sicer prodrli do Kerča, Se-bastopola pa še niso spravili v nevaren položaj in ob Donu so Rusi za-
kakšnih 750.000 mož, letalstvo in vojna mornarica, ki obstreljuje postojanke in prometne zveze Nemcev in Italijanov. Ofenzivo so Angleži tako skrbno in tajno pripravili, da so sovražnike popolnoma presenetili in že prvi dan prodrli 80 kilometrov v Libijo. Ker je vojna moma-sica v zadnjih tednih prestrigla in potopila več totalitarnih transportov namenjenih v Afrika in s tem oslabila nemško in italijansko vojsko, obstoja upanje, da se bo Angležem takrat posrečilo popolnoma iztisniti Italijane in Nemce iz tega dela sveta.
Weygand je prišel v nemilost
General Weygand, vrhovni poveljnik francoskih čet v Afriki, je prišel pri Nemcih v nemilost, ker sc je baje protivil pretesnemu sodelovanju vichyske vlade z nacistično Nemčijo. Moral je odstopiti.
Svojčas so mnogi upali, da bo Weygand — o katerem je pokojni maršal Foch zatrjeval, da je edini mož, ki bo znal v stiski rešiti Francijo — svojo vojsko v Afriki in svoj vpliv vporabil za boj proti sovražniku, ki je vdrl v francosko zemljo in se sedaj po njej šopiri. Sedaj, ko ga vichyska vlada, na nemški »pritisk, razrešuje vsake veljave, bi bii. zadnji čas, da bi mož izpolnil upanja, ki jih je vanj polagal pokojni Foch. Ali se mu bo tudi ta zadnja prilika izmuznila iz rok?
držali vojsko maršala von Kleista. Nekatere njegove divizije, ki so skušale od severa obkoliti Rostov, so padle v zanjko. Rusi so jih obkolili ter jim prizadejali ogromne zgube.
Silovitemu odporu, ki ga ruska, vojska nudi nemškim napadalcem, katerih “bliskovito vojno” so posebno pred Moskvo in Leningradom spremenili v pozicijsko vojno. Za Nemce pomeni ta reč zelo neljubo presenečenje. Mnogo je začelo vplivati na njihovo razpoloženje tudi dejstvo, da so Združene države spremenile svoj zakon o nevtralnosti tako, da bodo smele odslej ameriške ladje, dobro oborožene proti nemškim napadom, voziti vojni materijal naravnost v pristanišča vojujočih se držav. Goebbels je začel že razlagati v svojih člankih, da bo vojna dolga, t. j. da je postala popolnoma drugačna nego so Nemci mislili, da bo. Razočaranja se že začenjajo.
Nova angleška ofenziva v Libiji
Dne 18. t. m. so Angleži sprožili novo ofenzivo proti Libiji. Sodelujejo v tej ofenzivi sveže čete, v veliki meri motorizirane in ki štejejo
Kongres ameriških Slovanov
V Pittsburghu, v Združenih Državah Severne Amerike, se je osnoval Slovanski odbor, ki je sklical za 21. 22. in 23. novembra “Kongres ameriških Slovanov”, pozivajoč nanj i zastopnike vseh bolgarskih, karpat-sko-ruskih, hrvaških, čeških, mace-donskih, poljskih, ruskih, srbskih, slovaških, slovenskih, ukrajinskih in beloruskih organizacij v Ameriki. Namen kongresa, ki se bo ta petek otvoiul v istem mestu, t. j. v Pittsburghu, je usvariti protinacističn > zvezo vseh Slovanov v Ameriki ter sodelovati v boju za iztrebljenje nacističnega zla.
Jugoslavija vodi upore evropskih narodov proti tiranstvu
Kakor se je pričakovalo, tako se je zgodilo: ne Hitlerju ne Mussoliniju se ni posrečilo pokoriti Evropo in prislititi zsužnjene narode k molku in posluhu. Dan za dnem se evropski narodi dvigajo proti tiranskemu nasilju. Evropa vstaja iz strahovlade in se dviga v obrambo svojih demokratskih izročil in svoje svobode. Slovani so na čelu. Vsi se v krvavih bojih bore proti nasilnežem, vsak po svojih najboljših močeh. Jugoslovani so prvi med Slovani in z njimi Poljaki' in Čehi. Silen je odpor Rusije na bojnem polju. Ruski narod brani vsako ped svoje plodne slovanske zemlje. Za glavno bojno črto v zasužnjeni Evropi se v južnovzhodnem delu, na Balkanu, v Šumadiji in Sandžaku, med Beogradom in Skopljem, v hr-
vatskem Zagorju, po dalmatinskih planinah in otokih, v Sloveniji in Črni gori se narod dviga proti sovražniku in njegovim najemnikom. Vse se dviga, vse vstaja na klic svobode. Narodi vstajajo proti svo* jim sovragom, rušijo njihov “redM, mu povzročajo težave in postavljajo zapreke strašnješe kot so jih nahajali na bojnem polju. To je narodna zavest, dvigajoča se iz strahovlad»' in tiranstva, sovražnik je ne more zadušiti in uničiti ne s “Stukami” in ne z oklopnimi divizijami. Narodna zavest je silne j ša kot vsaka materijalna in tehnična premoč.
Med najstrašnejšimi je usoda Srbije. Užiee so zravnali z zemljo; takoj zatem nemško poveljništvo napove obstreljevanje in dokončno po-rušeneje Beograda, jugoslovansko prestolnice, ki je že v prvih dneh vojne prestajal najstrašnješe. Z Varšavo, Amsterdamom in Coven-tryjem je Beograd v tej vojni največ pretrpel. Sovražnik se ne zadovoljuje s storjenimi zverinstvi. Na Dedinje postavi topove, ki bodo vsak trenutek zagrmeli pomerjeni na Beograjčane, ker čuvajo branike svoje svobode. 'Strah nas prevzema spričo vsega, kar bo to mesto še moralo pretrpeti. Beograd, geslo naše svobodne preteklosti in naše svetlejše bodočnosti.
Ob tej strašni tragediji, ki se odigrava v Srbiji, v Hrvatski, v Sloveniji, v Črni gori, ko prihajaj?-strašna pisma iz Dalmacije o peklu, ki vlada tam, ob tem času izdajalec in tuji najemnik, krvava in zlo činska duša, ki je poskušala hrvatski narod postaviti v boj proti svojim zgodovinskim izročilom in proti svoji narodni zavesti, mračni Ante Pavelič, piše v svojem listu: Srbi v Hrvatski naj premislijo; sicer se utegne zgoditi, da zmanjka polclrug milijon srbskih glav. Ta strašna izjava, najbolj krvava med vsemi, ki jih je gdaj v zgodovini sveta rekel kdo bratskemu narodu, izjava, ki .jasno slika politiko, ki jo Italija in Nemčija želita uvesti v Jugoslaviji, uvršča tistega, ki jo je spregovoril med krvnike človeštva in svobode, doda hrvatski narod bo na tako izjavo spregovoril in se uprl pri prvem poskusu; hrvatski narod, veren i svojim idealom pravičnosti in demokracije, bo zločinskemu izdajalcu in njegovima “delodajalcema” Nemčiji in Italiji, pokazal, da sta Srb in Hrvat prava brata, odločena, da skupaj živita ali umreta. V tem času vstaje v Hrvatski rušijo Paveliče-vo oblast tako, da mora nemške in italijanske čete klicati na pomoč. Sovražnik nedvomno poskuša izzvati državljansko vojno in spraviti v boj brata prati bratu. Toda bratska naroda to vidita in nobena stvar ju ne more spraviti ob vero, da je njihova rešitev in bodočnost v skupni borbi proti tiranstvu in fašistični in naci.jski strahovladi.
Ali si se oglasil?
“Odbor Slovencev in Hrvatov izpod Italije” je naslovil na naše primorske izseljence proglas, v katerem jih poziva na sodelovanje pri delu za osvoboditev naše primorske dežele izpod italijanskega jarma.
Ali si se oglasil? Ali si izvršil svojo dolžnost napram deželi, v kateri si se rodil in kjer imaš starše, brate in sestre, katerih usoda ti ne more biti deveta briga? Ali si pripravljen sodelovati za osvoboditev Primorske?
če tega še nisi storil, nikar več ne odlašaj! Tu ni dopustno nobeno cincanje! Stvar je zelo jasna:	če se
35.000 Primorcev v Argentini ne bo oglasilo, zahtevajoč v imenu Jugoslovanov pod Italijo osvoboditev ocl italijanskega suženjstva, nimamo pravice zahtevati in pričakovati, da se bo kdo drugi zavzemal za. usodo Primorske. Mi smo naj večja primorska skupnost V tujini in naš molk bi pomenil, da nas končna usoda Primorske nič ne briga.
Ali naj se tako tolmači tudi tvoj molk? Ali naj pomeni, da si s sedanjim stanjem na Primorskem zadovoljen in da pristajaš na to, da naj tujec, Italijan, ostane tudi po sedanji vojni ošaben gospodar na tvo.ii zemlji? Tako, prijatelj, se bo po vsej pravici tolmačil tvoj molk! Zato nikar ne odlašaj, marveč se oglasi takoj!
“MARCHA DE LOS SIGLOS”
Vsako soboto od 8 in pol do 9 ure zvečer je prenos na radio El Mundo pod naslovom “Marcha de los Siglos ’ ’.
Spored tega prenosa do konca leta je ledeči:
Norveška: 22. novembra. Jugoslavija: 29. novembra. Holandija: 6. decembra. Danska: 13. decembra. Grška; 20. decembra. Angleška: 27. decembra.
Rojaki poslušajte te prenose!
Uspela kermesa
Kermesa, ki jo je priredil odbor “Comité Argentino pro Vugoesla-via” pod pokroviteljstvom soprog diplomatskih zastopnikov Velike Britanije, Združenih Držav Severne Amerike in Jugoslavije v velikem buenosaireškem hotelu “Alvear” dne 15. in 16. t. m., je v vsakem oziru dlično uspela. Veliko število tukajšnjih prijateljev našega naroda je posetilo prireditev in radodarno pripomoglo, da je nad vsako pričakovanje lepo dosegla svoj namen.
BOGOSLUŽENJE
Svečana maša za Zedinjenje, se j J za pravoslavne do sedaj vsako leto vršila v ruski cerkvi, ulica Bra-zil 315. Letos pa se bo maša brala v
grško-pravoslavni cer-k v i, ki se nahaj'a v ulici ALVAREZ 1036. In to z ozirom na večkratne izjave monsig. Izrastova, da želi zmage Nemcev nad zavezniki.
Razumljivo je tedaj, da duhovnik, ki moli za zmago totalitarcev ma more obenem moliti tudi za nas.
MAŠA se bo vršila v NEDELJO 30. NOV. ob 10 uri. Takoj po končani maši pa bo protestno zborovanje proti Izrastovu, poglavarju ruske pravoslavne cerkve v Buenos Airesu.
Važna razsodba Vrhovnega sodišča
Ko je neko buenosaireško društvo priredilo predavanje brez predhodnega policijskega dovoljenja, so organi javne varnosti preprečili sestanek in odgnali vse udeležence na policijo, kjer so predsednika obsodili, pogojno, na denarno globo oziroma na petnajst dni zapora. Predsednik društva je vložil priziv na sodišče, ki je v prvi inštanci dalo policiji prav, stvar pa je končno prišla pred Vrhovno sodišče, ki jo j-.: v torek končno veljavno razsodilo. Razsodba je vzbudila splošno pozornost. Vrhovno sodišče izjavlja, da se sme prebivalstvo svobodno zbirati na sestankih in zborovanjih teina njih izražati svoje mnenje, ker je to ena izmed temeljnih ustavnih pravic v demokratični državi, kakršna je Argentina. Policija ima pravico zahtevati predhodno dovolje ' nje samo za zborovanja, ki se vršo na prostem in pa samo za takšna zborovanja v zaprtih prostorih, katerih se udeleži tako veliko število ljudi, da more njihova udeležba ostati vprašanje reda in prometa na ulicah in trgih. Vse druge policijske določbe, ki omejujejo pravico zborovanja, so protiustavne in zato brez vsake veljave .
POMANJKANJE KROMPIRJA
Zadnje čase je bilo kaj težko kupiti krompir, to poleg kruha tako-rekoč vsakdanje živilo. In v kolikor si ga je bilo mogoče nabaviti, je bilo treba plačati 40—45 c e n ta vo v za kilogram.
Pa ne misliti, da .je pomanjkanje tega živila, krompirja je dovolj, Ampak prekupčevalci so hoteli napraviti dobro kupčijo. Pokupili so krompir ter ga po svoji volji in ceni dajali v promet. Tèj nesramni špekulaciji, .je sedaj napravil konec urad za prehrano. Prevzel .je sam oskrbo krompirja ter ga je po tržnicah že dobiti po 20 cent. kilogram. Po znižani ceni ga bo mogoče dobiti tudi po trgovinah.
“LIKOF”
po argentinsko se pa reče “asado”, se je vršil v prijetni družabnosti v Villi Devoto, v središču Slovencev.
Graditelj Franc Klajnšek je dovršil lepo zgradbo na Franc. Beirc j 5327 (Tres Cruces) in Lope de Ve-
ga, ki bo odslej njegov dom.
Tu bo imel odslej svojo pisarno.
Ta pomembni dogodek je pa hotel proslaviti v družbi prijateljev in na krščanski način. Dovršeno zgradbo sta blagoslovila g. kaplan Hladnik in P. Gabriel. Naj tudi božji blagoslov čuva nad vestnim in stanovitnim prizadevanjem g. stavbenika.
Povabil pa je g. Klanjšek tudi mnoge prijatelje, rojake, pa tudi svoje inženirje. Navzoči so bili tudi zastopniki mestnih gradbenih oblasti in od banke de la Provincia, s katero ima g. stavbenik denarne posle.
V prijetnem razpoloženju se je vršila slovesnost tega'“likofa” v soboto 15. nov. ob dobri kapljici in slastni pečenki, ki jo je'pripravil g. Špacapan, in ob veseli pesmi, ki je oznanila veselje vsem sosedom, ki so očarani nad lepo hišo, ki je najznačilnejša stavba v tistem delu mesta, ki nosi Klanjškov pečat še na drugit okusnih sosednih zgradbah.
Z OGRODJA JE PADEL
Jože Mežnaršič, doma od Žužen-berka, bil je stavbeni mizar in je prežala nanj smrt, ki ga je zalotila, ko je 17. nov. padel z visokega ogrodja. Zakopan je bil na Čakariti.
Zapušča ženo, ki je v bolnišnici, in 2 otroka.
Star je bil 43 let.
Naj mu bo lahka argentinska zemlja !
Gdč. O’ Farrellova, ki je prodajala na kermesi
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 6 ure 45 minut do 7 in *4 na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in zvedeli tudi kaj iz našega narodnega življenja.
Proslava Zedinjenja
Kakor vsako leto, bodo tudi letos razne svekanosti Prvega Decembra, našega narodnega praznika.
Spored proslav je sledeči:
DNE 29. NOV. Prenos Jugoslovanske radio ure na postajo L R 2 Radio Prieto od 6.45 do 7.15 ure zvečer.
DNE 29. NOV. “Marcha de los Siglos” na radio L R 1 Radio El Mundo od 8.30 do 9 ure. Govoril bo tudi naš minister g. dr. I. Cankar.
DNE 29. NOV. Prireditev JUG. NAR. ODBRANE v dvorani Unión Tranviarios, ulica Moreno 2967. — Začetek ob 9 uri zvečer.
V NEDELJO 30. NOV. bo ob 10 uri svečana maša v grško-pravoslavni cerkvi, ulica Alvarez 1036.
; V katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin 1039, pa bo svečana maša ob 10 in pol.
Po končani maši bo sprejemanje na poslaništvu, ulica Charcas 1705.
ženske na kermesi v jugoslovanskih narodnih nošah
Čajanka
V nedeljo 30. novembra ob 5 uri popoldne bo v Slovenskem domu, u-lica Gral. Gesar Diaz 1857, “čajanka”, katero pripravijo dekleta Slovenskega doma za svoje člane in prijatelje društva.
Poleg čaja in druge pijače bo tudi kaj za prigrizek. Razume se že samo ob sebi, da bo tudi ples in druga zabava.
Zato nasvidenje v nedeljo v Slovenskem domu!
V BOLNIŠNICI JE
Naša rojakinja Antonija Žigon, doma iz Štjaka, se nahaja že kaka dva mgseca v bolnišnici v Devotn. Prejšnjo soboto je bila operirana na grlu ter se je operacija posrečila, radi česar je upati, da bo mogla kmalu zapustiti bolniško postelj in se zopet vrniti na svoj dom, kjer jo družina že težko pogreša.
Skorajšnjega popolnega okrevanja ji tudi mi iz srca želimo.
Nov grol) v domovini
NOV GROB V DOMOVINI
Sporočam vsem prijateljem in. znancem, da sem sprejel od doma po zračni pošti pismo, v katerem mi javijo o žalostni novici, katera nas je zadela, da je naš ljubi oče, Franc Marušič, v Opatjem selu umrl 20. oktobra tega leta.
Zatisnil je svoje trudne oči v krogu svojih otrok, ki se tam v domo-
Slika nam kaže dan zlate poroke, ki sta jo obhajala naši sta-riši pred tremi leti v družbi svojih otrok, ki so še tam v domovini.
vini nahajajo ter svoje že živeče soproge. Stregla mu je do zadnjega hči Marija, katera je nalašč zato iz Tirolskega prišla, kjer je pri usmiljenih sestrah sv. križa. Učakal je ravno 80 let.
Toraj ljubi naš oče, ni te več med nami. Bog te je poklical po zasluženo plačilo, nam pa bodi v vednem spominu.
Bodi ti lahka domača zemlja!
Žalujoči ostali:
Mario Marušič in družina.
Buenos Aires, 18. novembra 1944.
Cerkveni vestnik
23. nov. maša na Avellanedi za Kato Rit oper.
Ob 12 h pri Sv. Rozi za rajne Podlogar.
30. nov. maša ob 10.30 v spodnji cerkvi Santísimo Sacramento.
Pri Sv. Rozi za Marijo Bratuš ob 12 uri.
Cerkveni del praznika zedinjenja 1. decembra se bo praznoval s sveto mašo v spodnji cerkvj Santísimo Sacramento (San Martín 1039) 30. novembra ob 10.30.
Pridite rojaki, da bo bolj glasna naša prošnja za blagor domovine, kateri v njeni stiski moremo pomagati z našimi molitvami.
30. nov. popoldne sc vrši na IV ternalu po molitvi razgovor o oživitvi in načinu delovanja bratovščine živega rožnega venca. Vsi rojaki ste toplo povabljeni, da se pridružite tej Aólilni akciji za blagor domovine in za srečen mir. Potrudite se in pridite 30. ov. ob 16.30 uri na A\. (del Campo 1653.
Janez Hladnik
MAŠA V KATOLIŠKI CERKVI
Maša za zedinjenje Jugoslavije se bo vršila v nedeljo 30. t. m. ob 10.30 uri v cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin 1039 (blizu Retira).
Pri maši bo pel zbor Slovenskega doma.	,
■*>
!
I
!§
¡I
§
! $
; Zi
F O T O G R A F I J A I
“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
9
i
i
I
*
I
PRVOVRSTNA KROJAČNICA	
“LA ESTRELLA”	m
ZA POMLADANSKE IN	
POLETNE OBLEKE	ISfW!
V ZALOGI VELIKA IZBIRA	'■ -k / s - «g
BLAGA ZNAMKE SUPERLAN	M., v t-TS.- ki. II h".i. ;■? /f
Stanislav Maoru*	
TRELLES 2642 — Buenos Aires	““ '%
U. T. 59 -1232	
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
				
□			m	□
		* r • t 9 F		hi
■SP“1		Técnico Constructor		3]
		Proyectos - Planos B		
		1 Trámites		
-	L		an	y
Homigón Armado - Firma de los Planos I Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Vesti iz organizacij
* •!
Í
“Silvestrovo”
SLOVENSKI DOM se drži stave tradicije ter bo zato tudi letos praznoval SILVESTROV VEČER. \
Da bi to Silvestrovo čimlepše in da bodo udeleženci zadnje ure starega in prve ure novega leta preživeli veseli in zadovoljni, hoče Slovenski dom udeležence presenetiti 2 izrednim sporedom, katerega bomo priobčili pozneje.
Silvestrov večer Slovenskega doma se bo vršil v dvorani XX. SETIEMBRE, ulica ALSINA 2832, ob 9 uri zvečer.
Opozarjamo že sedaj na ta večer!
Naznanilo članstvu
članstvu Slovenskega Doma se sporoča, da si je društvo nabavilo društvene izkaznice, (karnete) radi česar se opozarja članstvo, da se zglasijo pri tovarišici tajnici Vidi Kjuder ter prineso majhno sličico,
ne v deklamaciji “Zasužnjena domovina ’ ’.
Igralci pa so podali kratko burko “Zdaj gre sem, zdaj pa tja”. Ta burka ni sicer kaj posebnega, toda igralci so napravili iz nje dobro burko, ter je udeležencem zelo ugajala.
Po sporedu je bil ples.
Kljub slabemu vremenu je bila udeležba še zadostna ter so bili prav posebno dobro zastopani Ko-baridčani, namreč Kurinčiči in Še nekaj drugih ter veseljak g. Andrej Čebokli. Ta številna družba je pridno prepevala naše domače pes, mi, kar je napravilo res prav lepo domačo zabavo.
Za pijačo in prigrizek je bilo tudi preskrbljeno, pa so posetniki pridno segali po gorkih klobasicah, ki sta .jih dajale Rogelj e vi, v katerih rokah je bila kuhinja. Seveda pa so klobasice užejale, pa so žejnim pridno razpečavali pivo naši fantje.
Ob enajsti uri se je prijetna zabava končala ter so se udeleženci zadovoljno razšli.
DOMAČA ZABAVA
V nedeljo 16. t. m. se je vršila v Slovenskem domu domača zabava. Nastopila sta oba pevska zbora, mešani in moški. Mešnai zbor je zapel “Ujetega tička tožba” in “Ma-jolčica”, moški pa “Zvečer”. Oba zbora sta sicer dobro zapela ; vendar se nam je zdelo, da so tenorji bili šibki. Najbrže je manjkalo nekaj glasov.
Lepo je deklamirala naša pridna učenka Irena Vidmarjeva, ki nam je prikazala trpljenje naše domovi-
Proslava 1. Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v soboto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranviarios ’ ’, ulica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva še sedaj na to prireditev.
Spored te proslave priobčimo prihodnjič.
Proslava Zedinjenja
a ouresBuud -ui ^ aup TAUisoad un iuCuazi oq as tq ‘paaodg španščini, da zamorete povabiti tudi vaše prijatelje Argentince na proslave.
1)	HIMNOS ARGENTINO Y YUGOESLAVO — por coro y orquesta — director: Rodolfo Kubik.
2)	PALABRAS ALUSIVAS AL ACTO — por el sr. Rude Mikuličič, presidente del Comité Central Yugoeslavo.
3)	LEJOS ESTA MI SPLIT (Ivo Tijardovic)
ALLEGRO (danza) (Zlatko Grgoševič)
EL GAITERO (Pintarič-Stančic) — por la orquesta de Víctor Scblichter de Radio “EL MUNDO”.
4)	NILLATUM _ HIMNO AL SOL (George Andreani) BRODARSKA (Jakov Gotovac)
de la “Asociación de Música de Cámara”, dirige: Rodolfo Kubik. OMILI MI U SELU DIVOJKA (Jakov Gotovac) — por el coro de la “Asociación lírica de Cámara”, dirige: Rodolfo Kubik.
5)	CANTO DEL GUSLAR Y KOLO (Miroslav Schlick)
AIRES CRIOLLOS (Aguirre-Gaos) — violín solo: Ljerko Spiller con acompañamiento de orquesta de radio El Mundo, dirige Víctor Schlichter.
I*N T E R V A L O
6)	DIVERTIMENTO PARA 2 VIOLINES (Andante — Allegro vivace con fuego — Moderato — Allegro vivace (Miroslav Schlick) — por Ljerko Spiller y Ernesto Blum.
7)	SELECCION DE AIRES YUGOESLAVOS — por la orquesta de Víctor Schlichter de Radio “El Mundo”.
8)	DEKLICA TI SI JOKALA (Josip Pavičic)
DVI ZA SV ADBU (Kajkavske) (Mladen Pozajió) — por el coro de la “Asociación de Música de Cámara, dirige: Rodolfo Kubik. (Todos los arreglos para orquesta por Víctor Schlichter)
F I N
spodovati nad Slovenci in so jih pri- 1 čeli kruto zatirati. V številnih vojskah so morali Slovenci sami iti nad sovražnika, Obri pa so ostali v svojih taboriščih. A če .je bilo'kaj vojnega plena, so ga Obri hoteli imeti zase. Pozimi so Obri prihajali v deželo Slovencev, se tam redili na njih stroške ter jim s silo jemali žene in hčerke, a zraven nakladali še druge davke. Kaj čuda če se je ljudstvo slednjič uprlo in se skušalo otresti hudega jarma.
Toda Obrov je bilo mnogo in bili so zelo bojeviti ljudje, ki so se na brzih konjih hitro pomikali iz kraja v kraj. Le z združenimi silami je bilo mogoče streti njihovo iu-silstVo. Tu .je vstal Simo, zbral 1. 623. okoli sebe vse slovnske rodove, k so bivali ob Labi, na Češkem, v Moravi, v Podravju, v Posavju in ob Adriji. Z vsemi temi se je vrgel na Obre in jih porazil. Neštevilna množina Obrov je tedaj padla pod mečem združenih Slovanov.
Ta uspeh je poučil Slovane, da je le v edinosti moč. In Samo, ki je bil voditelj zveznih slovanskih čet v boju proti Obrom, je tudi še nadalje obdržal vrhovno oblast nad vsemi združenimi rodovi in je kot kralj vladal celih petintrideset let nad njimi (1. 623—658).
Samova slovanska država je bila nekaka narodna zveza med Čehi, Slovenci in polabskimi Srbi. Središče ji je bilo na Češkem. A skoraj gotovo se je raztezal Samov vpliv še dalje proti jugovzhodu k sedanjim Hrvatom in Srbom, kajti tudi ti slovanski rodovi so se v začetku sedmega stoletja z drugimi Slovanu vred rešili obrskega jarma.
A Samova zvezna država ni bila le mogočna opora proti Obrom na vzhodu, temveč tudi proti germanskim narodo Babavcem, Longobar-dom in Frankom na zapadu, od koder je njihovi svobodi grozila še hujša nevarnost.
Frankovski kralj Dagobert je okoli 630. sklenil s Samom trgovinsko zvezo in je poslal mnogo frankovskih kupcev v slovenske dežele, da so tam prodajali raznovrstno blago in dragotine. A zdi se, da so bili ti trgovci ogleduhi, ki so priprav-
MOJ SIN BO PRESKRBLJEN ..
za prihodnjost, ker je že od početka varčeval za svoje študije in poklic. ..
Ali morete Vi reči isto? Ste se li zagotovili za bodočnost in kar je k temu potrebno za vašo pomoč? Vsakemu so znani stroški za vzgojo otrok iri zato se je treba pravočasno nanje' pripraviti.
Če še niste otvorili “HRANILNI RAČUN”
v naši Banki, storite to za Vaše dobro in svojih, četudi s samo $ 5— kot začetkom. Vaši prihranki bodo rasli in Vas tako rešili, vseh skrbi.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AI RE
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agencia No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL CURACAO
mo že nekoliko užaljen odgovori: -“Saj smo na uslugo Dagobertu, mi in naša zemlja, ako le hoče z nami v prijaznosti živeti”. — A Sihari,; mu odvrne izzivajoče: “Ni mogoče, da bi živeli kristjani in služabniki božji v prijateljski zvezi s poganskimi psi.” — “Dobro”, mu odgovori nato Samo, “ako ste vi božji služabniki, mi pa poganski psi, vas smemo raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu Bogu”. Potem so vrgli Siharija iz Samovega dvora. — Ko Dagobert vse to zve.
mom so Slovani čutili, da so kos svojim nemškim sosedom, in ta zavest jim je vžigala pogum ter dajala podjetnost za tedanje mnoge boje. Ako bi Slovani obranili edinost kot dragoceno Samovo dedščino, bi si bili tudi v poznejših časih sami odločevali usodo in oprti na svojo lastno moč uspešno odbijali sovražnike na desni in levi. Tako je pa kmalu zavladala med njimi nesloga, ki jih je uklonila tujemu jarmu.
Seveda je treba upoštevati, da so bile zunanje sile tiste, ki so tedaj
zoper Slovane. A tudi Slovani se pripravljajo na vseh straneh za boj. Alemanska vojska pod voj-v o dom Krodelbertom premaga Slovane, prav tako tudi longobardsk... Alemani in longobardi ujamejo
Kralj Samo
j bile v času vojne preslabe da bi mogle same braniti ali napadati. Zato Družabni red je bil pri Staroslo- |so.se združile v male državice ter vanih osnovan na enakopravnosti izvolile skupnega poglavarja, voj-Slovenci niso imeli plemstva kakor voda> kneea ali velikega župana, ki Germani, ki so smatrali svoje kneze ¡Ie oblast samo toliko časa do-in vojvode za ljudi višje vrste, i‘\ !k^ei' Je trajala vojna. Če pa je bila potomce bogov, katerih se morajo 11<,va,n0id trajna, tedaj je knez ob-
oklepati podložniki z brezmejnim češčenjem in vdano pokorščino. Pri Slovencih je imel izprva vsak član naroda enake pravice in enake dolžnosti. Vsled tega svojstva, kakor tu-
držal svoje dostojanstvo tudi dalje časa, in mnogokrat ,se je vsled go-spodoželjnosti tuli stalno ukoreninilo v kakšni družini. Tako je nasta-o mnogo malih državic, raztresenih
di pretežno kmetskega značaja na ših dedov, se pri Slovencih niso razvile mogočne vojaške države, kakor-šne so ustanovili germanski rodovi Gotov v Italiji in Španiji, ali Franki v Galiji. Prvotna politična enota je bila župa (županija), zaveza so-rodovincev, ki so bili naseljeni skupaj v enem okrožju. Župi je načeloval izvoljeni župan, ki je nadzoroval gospodarstvo, imel sodno oblast in v dobi poganstva opravljal tudi duhovniške posle. Takšne edinice so
¡povsod koder so bivali Sloveni.
Le enkrat so se vsi Sloveni, severni in južni, strnili v večjo politično skupino in ustanovili zvezno državo Samovo.
Povod osnovi tega mogočnega kraljestva so dali Obri —• divje bojevito ljudstvo — s katerimi so bili Sloveni v zvezi nekaj časa. Dokler se je ta zveza opirala na enakopravnost in dobrohotnost, je lahko obstojala, ker je donašala narodoma korist. A kmalu so Obri zahoteli go-
Bjelina, kjer so se vršili pred kratkem boji na življenje in smrt
ukaže zbirati vojsko, katera se po- zedinile Slovane, njihov notranji tem v treh oddelkih napoti nad Sa- kulturni razvoj ni bil še toliko raz-ma in Slovane. Dagobert vzpodbudi jvit. Veliki vojvodi, mogočni vla-tudi Longobarde, da se vzdignejo dar ji, kakoršni so bili Aleksander
Veliki ali Samo, ki dosežejo sijajne trenotne uspehe, so navadno le redki zgodovinski pojavi. Tudi med nemškimi plemeni je prvotno vladala nesloga, dokler se niso kulturno zedinili potom krščanstva. Slovanom pa ni bilo prisojeno, da bi bili pravočasno dobili tako trdno, enotno kulturno uredbo. Kar je' ustvaril sv. Metod v Panoniji in Moravi, je prehitro uničil madjarski naval. Zato, ker je manjkalo prave kulturne podlage za slovansko vzajemnost, je ta ostala le trenoten pojav.
KUPIM IZ DRUGE ROKE STROJ SIERRA SIN FIN IN TUPI
Uonudba: Galle México 4120 —
V. López (Villa Marteli).
l.jali pot Dagobertovi vojski. Zato so .jih Slovani napadli, jih mnogo ubili in se polastili njihovega blaga. Dagobert je zahteval zadoščenja, a ker mu ga Samo ni hotel dati, je prišlo do krvavega spopada. Frankovski zgodovinar Fredegar podaja sledeče poročilo o tem dogodku: “V tistem-letu (631) so Slovani, imenovani Vindi, ubili mnogo frankovskih trgovcev, ki so kupčevali v Samovem kraljestvu, in se polastili njihovega blaga. To ,je bil povod raz-pora med Dagobertom in Samom, kraljem Slovanov. Dagobert po-šlje k Samu poslanca Siharija in zahteva, naj se- tisti, ki so itmoriii trgovce kaznujejo, za ugrabljeno blago naj se plača primerna odškodnina. Toda Samo ni hotel sprejeti odposlanca, niti mu ni dovolil na svoj dvor. Nato se je Siharip oblekel po slovensko in z zvijačo se nui je posrečilo s svojim spremstvom priti pred Sama ter mu razložiti vse Dagobertove zahteve. Toda Samo ni Hotel popraviti krivice svojih ljudi, temveč je le dovolil, da se postavi sodišče, ki naj bi sodilo v teh in drugih spornih zadevah med obema strankama. Nato pa začne Siha-rij kot nepreviden poslanec rabiti sramotilne besede, groziti in zahte-
mnogo Slovanov in jih odpeljejo s seboj. Drugače pa se je godilo av-strazijskoffrankovski vojski p>i Wogostogradn (pri sedanjih Doma-žlieah v južnozapadni Češki), kjer se je zbral glavni oddelek hrabrih Slovanov. V strahovitem tridnevnem boju .je Dagobert izgubil velik del svoje vojske. Nazadnje je moral zapustiti tabor in drugo, kar je imel pri sebi ter bežati preko Bavarske. Slovani pa so kmalu potem večkrat napadali Turingijo in druge frankovske pokrajine.”
Poročilo nemškega zgodopisca priča dovolj, kako nevarni sosedje, so bili takrat mogočnim Frankom. Slovani za dobe kralja Sama.
Po Samovi smrti (1. i’3.) je njegova velika država razpadla. Slovenci so' se ločili od svojih severnih bratov Čehov in zopet živeli pod domačimi vojvodi. Vez, ki je družila vse zapadne Slovane, bivših avstrijskih dežel, v mogočno politično celoto, se je le še enkrat — žal le za kratko dobo — obnovila za češkega kralja Otokarja II. Vendar je imela Samova država za vse slovanske rodove trajen pomen. Rešila jih je poniževalnega obrskega jarma, jih
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
vati, naj bode Samo in njegovo ljud- dvignila na višjo stopnjo izobrazbe stvo pokorno kralju Dagobertu. Sa- in razvnela narodno zavest. Pod Sa-
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 132o
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
SLOVENSKI LIST
Ust izdajata: “SLOVENSKI DOM’’ in KONSORCIJ
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?

Kroj
acmca
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
Rio Bamba 879, Bs. Aires
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVie de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Slov. Babica
i
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer T.TMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Ana Chr
a Lftrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-se priporoča vsem Sloven-
son
kam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
Kroj
jačnica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal

TRGOVINA JESTVIN
“Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
Sapaleri 2700 na Paternalu I
U. T. 59 - 0467	Í

ŠKROPILNICA ZA TRTE IN SADNO DREVJE,
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277 i
porabna je tudi za barvanje z vodeno barvo (nov model) proda se po ugodni ceni. San Blas 1238. Buenos Aires.

ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
MODERNI NAČIN DELA — UMETNO ZOBOVJE Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 -3961 — BUENOS AIRES




Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
enereas
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro najfinejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires

ANALIZE urina brezplačno. Analize krrf, Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-*-1 jen je na podlagi krvne analize (914)
KOZA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpor danje las. Ultravioletni žarki.
ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarellijn.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadna, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
Ka5elb Šibka pljuča.
CKEVA; colitis, razširjenje, kronična za-
OBLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brw operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO 3 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI Ja
edini te vrste v Argentini. _ Lečenj
zajamčeno. — Ugodno tedensko in ¡neplačevanje.
SPREJEMA OD 9 DO 21 URE Ob NEDELJAH od 8 do 12 ure
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 251 To je obraz, ki mu moram priznati, da ne morem v svoji celi državi najti obličja, ki bi bilo ravno tako angeljsko nedolžno in lepo!
Ali je ta lepotica resnično ciganka?
—	Ali želi morda Vaše Veličanstvo zaslišati Vladimira Dembinske-ga, ki je pripeljal to ciganko v Petrograd?
On bo Vašemu Veličanstvu vse povedal, kar ve o tej lepi, mladi ciganki !
Katarina se zamisli.
—	Zaprite okno! — ukaže naposled carica. — Dobro, pokličite ga sem!
—	Toda ne! — Počakajte še!
Še enkrat jo hočem pogledati! — Samo nekoliko minut še počakajte!
Katarina se še enkrat približa okencu.
Dolgo je gledala v drugo sobo. Naposled vzklikne:
—	Ne, to ni ona! — Ona to ne more biti! — Elizabete Voroncov ni več na svetu. — Ona je že davno mrtva!
—	Seveda! — potrdi Panin.
—	Toda on bo gotovo prepričan, da je to ona! — nadaljuje Katarina. — Potem pa — potem sem na cilju!
Takrat sem izpolnila pogoj, — izpolnila sem svojo obljubo, ki sem jo dala Potemkinu v samostanu svetega Nikolaja!
—	Čuden je ta Potemkin! — zamrmra grof Panin. — Njega moramo naravnost siliti — naj bo srečen!
Carica mu da z roko znamenje. Minister zapre okence, nakar odide iz sobe in pusti zamišljeno carico samo.
Čez nekoliko minut se vrne.
Z njim je prišel neki človek, ki je pokleknil na pragu na tla, ko je zagledal carico.
—	Vstanite! — ukaže carica. —
Kako se imenujete?
—	Imenujem se Vladimir Dem-binski — odgvori mladenič, katerega obraz je bil bled in upadel. Njegove oči so se mrzlično svetile.
Še pred kratkem sem bil občinski pisar v Oršovi.
—	Vladimir Dembinski, storili ste mi veliko uslugo,— reče carica Katarina.
Prijatelj, nagradila vas bom, ker ni še nihče storil usluge ruski carici, ne da bi dobil zato bogato nagrado.
Sedaj pa mi povejte, kako in kje ste našli to deklico, to mlado ciganko, ki je tako podobna sliki?
Vladimir Dembinski vstane.
Ohrabren po milostljivem sprejemu carice Katarine, je začel pripovedovati.
srce.
—	Veličanstvo, bodite prepričani, da bom molčal kakor grob. —-Nikdar ne bom izdal niti ene same besedice o tem kar se je zgodilo na vaše povelje.
—	Tako je treba — odvrne carica. — Zadeva je zelo važna in nihče na svetu ne sme ničesar zvedeti!
Grof Panin —- se obrne zdajci Katarina k svojemu ministru — zdi se mi, da ta mladenič ni le zelo zanesljiv, temveč je tudi nadarjen!
Nadarjeni ljudje pa ne smejo ostati skriti!
Izvolite zabeležiti da imenujem Vladimirja Dembinskega za guvernerja v Irkutsku. Že danes se naj poda na svoje novo službeno mesto; tam se je vsled smrti grofa Mihajld
v	Goromova izpraznilo guvernersko
— Veličanstvo, nekega jutra sem mest0.
se podal na izprehod. To je bilo ravno na dan moje poroke.
V gozdu sem našel četo ciganov, ki so sedeli ob ognju. V naš kraj cigani pogosto zahajajo.
Povabil sem jih, naj mi igrajo pri poročnih svečanostih in gostiji, ker v naši vasi sedaj ni. godbenikov.
Cigani so takoj sprejeli moje povabilo in ko so prišli, so pripeljali s seboj neko mlado deklico, ki je plesala pred mojimi gosti.
Imenovali so jo cigansko kraljico; ko sem jo zagledal, sem se takoj spomnil slike, ki nam jo je poslalo n.inisterstvo.
Takoj sem sklenil, da jo bom dal aretirati, ker sem bil prepričan, da je ona tista žena, ki jo Vaše Veličanstvo išče.
Mislim, da bo Vaše Veličanstvo zadovoljno z menoj, ker sem jo odvedel takoj v Petrograd!
— Zelo sem zadovoljna z vami, Vladimir Dembinski, — odgovori carica Katarina. — Storili ste tako. kakor vam je bilo ukazano in kakor sem želela.
Toda še bolj zadovoljna bom z vami, če boste pokazali, da znate tudi molčati!
Dembinski položi svojo roko na
To je nagrada za njegovo zvestobo in uslugo, ki mi jo je izkazal!
Panin se nasmehne.
Carica daje Dembinskemu tako nagrado, da ga pošilja v Sibirijo!
Tam je bila gotova, da bo molčal!
Odslej bo torej moral mladi Dembinski živeti na dalnjem vzhodu, v pusti Sibiriji.
On bo sicer guverner, ne bo pa ji mogel škodovati, ker bo živel daleč proč od civiliziranega sveta.
—- Moja želja je, da preskrbite novega guvernerja v Irkutsku z denarjem in vsemi ostalimi potrebščinami — nadaljuje carica Katarina.
Želim, da živi in nastopa kakor se spodobi guvernerju in zato ukazujem, da mu izplačate iz državne blagajne sto tisoč rubljev.
Dembinski vztrpeče od veselja.
Ponovno poklekne pred carico in vzklikne:
— Veličanstvo, to je preveč milosti !
Dembinski. — Nikoli ne bom izdal niti besedice o tem, kar se je zgodilo !
Dobro, prijatelj! — Upam, da se boste vedno spominjali svoje obljube !
Sedaj pa pojdite!
Zbogom!
Vladimir Dembinski vstane.
Globoko se prikloni pred carico, nato pa zapusti dvorano in stopi na hodnik.
Sedaj je bil visok gospod — on, priprosti vaški pisarček, je nenadoma postal guverner, visok uradnik!
Sedaj je dosegel, kar je vedno želel! — Sedaj je dobil službo, ki ;o dobijo drugače ruski uradniki še-le po dvajset ali tridesetletnem službovanju in še to samo takrat, če imajo mnogo protekcije.
Ko je stopal po lepih, širokih, marmornatih stopnicah v pritličje prekrasne Paninove palače, je čutil, da je zadovoljil svoji častihlepnosti.
Toda njegovo srce je ostalo pusto in prazno.
Vedel in čutil je, da bo ostalo tako vse do njegovega zadnjega dne na tem svetu.
Vedel je, da bo odslej vedno bolj napredoval, da ga čaka sijajna ka-rijera, da bo mogočen in bogat, toda — nikakor ni mogel pozabiti Dore, ki se je radi njega obesila na staro jablano v Oršovi.
Jasno mu je bilo, da ne bo te slike nikoli pozabil, da ga bo preganjala, dokler bo živel.
Polagoma se napoti po petrograj-skih ulicah.
Spomnil se je tistih časov, ko je živel, v tem mestu kot reven študent medicine, ko še ni slutil, kaka bodočnost ga čaka.
Sedaj ni imel nikogar na svetu.
Starši so mu že davno umrli. Tudi edini brat, ki ga ,je imel, mu
—	Naj se imenuje Jefim — je rekel jezno oče, ker ga je iskanje in eitanje v koledarju zelo utrujalo.
—	Dobro, reče duhovnik in zapiše ime v cerkveno knjigo.
—	Dobro — reče tudi komisar in. zapiše pozneje to ime v potni list, ki ga je nosil Jefim vedno pri sebi.
Ta -Jefim je zgodaj odšel od doma. Služil je po raznih vaseh in jo tako siromašno životaril.
Glavno je, da je imel potni list, ki ga je vedno potegnil iz žepa, kadarkoli je to zahteval kak orožnik, ki ga je slučajno srečal.
—	Vse je v redu, vaše blagorodje, ali ne? — je govoril Jefim, ko je kazal orožniku ali stražniku potni list.
Nihče mu ni mogel do živega. Niti orožnik, niti stražnik — niti sama carica.
In če bi prišla nekega dne carica in ga vprašala:
—	Kako se imenuješ?
On se ne bi prestrašil. Priklonil bi se in ji izročil svoj potni list z besedami:
svoj
— Imenujem se Jefim Aleksari-drovič, rojen sem tam in tam, takrat in takrat, izvolite se sami prepričati !
Nato poljubi rob njene obleke.
—	Dobro je, moj dragi, mladi pri- je že umrl. jatelj. — Ostani mi tudi v bodoče j Njegovi starši so bili siromašni zvest in — molči, to je glavno! poljedelci v Sibiriji.
—	Nikoli niste imeli zvestejšega Njegov brat se je imenoval Jefim. podanika in uradnika, Veličanstvo Bil je kmet, muzik; oče mu je izbral
Jefim si je predstavljal, da bi se carica na to opravičila in dejala:
— Oprostite, ker sem vas nadlegovala, moj dragi Jefim Aleksandro vič !
Nekega dne se poda ta Jefim, Aleksandrovič Dembinski na potovanje.
Njegove lokave oči so kmalu zagledale v vagonu neko lepo kmetico. Potovati ,je moral sedem ur in v tem času se lahko marsikaj pripeti.
Lahko sklene z njo prijateljstvo,, lahko se celo poroči, če bo ona hotela.
Star je bil dvajsetosem let, veselil se je življenja in to tembolj, ker je ravnokar potoval na svoje novo službeno mesto, kjer je postal poštni sluga — kočijaž.
áWiimsà