Poštnfaa plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 11. oktobra 1957 Stev. 231. Leto XI. fXV!!U isss.^jc^; ■ se^egHBBM MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Konkordat — Sporazum Konkordat ne prade pred senat! — Dr. Maček, „voditeSr večšne katoličanov" se na briga!! za konkordat — Sporazum: ukinitev ustave, ©snovni zakon, volitve za ustavo-tvorn© skupščino Dr. r^asek ne obvladuje ekstremistov — Sedanja ustava mora esiati! Dva dogodka sta v ospredju zanimanja i'it pozornosti merodajnih političnih kro- sov: umaknitev konkordatnega osnutka in objava besedila sporazuma. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil predstavnikom tukajšnjih listov, da pride ob predstoječem zasedanju senata konkordatni osnutek v razpravo utemeljujoč to odločitev s tem, da sc razmere še raso spremenile v takšni meri, da bi 'bil moral spremeniti svoje stališče, ki ga je podal pred dvema mesecema ob Sprejetju konkordatnega osnutka v skupščini. Radi tega ne bo kraljevska vlada izročila senatu zakonskega predloga o konkordatu v razpravo in sprejetje. Raz«n beograjskega poloficioznega beograjskega »Vremena« ni prinesel doslej nobeden list k tej odločitvi beograjske Vlade svojih posebnih komentarjev. .le Pa v tem »Vremenovem« komentarju nekaj točk, ki so zelo zanimive in ki zaslužijo opiembo. Med drugim navaja omenjeni list sledeče: »Voditelj večine katoličanov v državi, gosp. dr. Maček, od katerega se je moglo pričakovati, da se bo dvignil v obrambo verske enakopravnosti kot predhodnice politične enakopravnosti, za katero se toliko trudi, se je držal docela rezervirano in ni kazal niti malo zanimanja za to vprašanje. Iz-vzemši konkretnega in lojalnega zadržanja bratov Slovencev je v vprašanju konkordata ostal osamljen, kakor vitez brez strahu in napak, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Junaško je vzdržal borbo, dobil večino v skupščini, toda je'kot moder državnik moral priti do pravega spoznanja.« K temu komentarju bi ne bilo zaenkrat nič pripomniti. Drugi dogodek, ki je prinesel v naše Politično življenje kopico ugibanj, kombinacij in domnev, pa je zagrebški sporazum, katerega besedilo je objavil dr. Mačkov »Hrvatski dnevnk« v posebni izdaji. Besedilo tega sporazuma vsebuje sledeče točke: Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demokratska stranka, združeni v Kmečko-demokratski koaliciji, ter Narodno radikalna stranka, Demokratska stranka in Savez zemljoradnikov so utrdili naslednji sporazum: 1. Stoječ na principu demokracije, smatramo narodno suverenost za jedro )sake državne organizacije in narod za izvor vsake javne oblasti. 2. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov, ustava z dne 3. septembra 1931 nima moralne obveznosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli in je bila sprejeta ne s<*mo brez Hrvatov in proti Hrvatom, marveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko uveljavim ustavi in ki se opira le na navidez-11 i parlament, iiima nikake avtoritete niti med Hrvati in ne med Srbi. 3. Soglasni smo, da je neobhodno posebno, da se uvede nev ustavni red, ki zasnovan na načelih narodne vladaje in se bo ostvaril kot skupno delo r*>ov, Hrvatov in Slovencev. Naše stranke se zavedajo, da za- s poraz um n a organizacija državne zajed-nice na enako zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 5. Edina pravilna pot do tega cilja je, da na državno upravo pride narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseli političnih strank, ki imajo dejansko oporo v narodu. Takšna vlada bi morala skupno s krono na dan prevzema uprave 1 proglasiti začasni osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se obenem ukine ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bo vseboval glavna načela države in bi veljal do uveljavljenja nove ustave. V osnovni zakon bodo vnesene naslednje odredbe: da je Jugoslavija na-sledstvena ustavita in parlamentarna mOnrhija; da v Jugoslaviji vlada kralj Peter 11. iz dinastije KaradjCrdjevičev; da cio njegove polnoletnosti kraljevsko oblast izvršuje namestništvo; da so državljanske in politične svoboščine zaščitene *n da je zajamčen parlamentarni si-: steni vladavine in slednjič, da bo usta-votvorna skupščina sprejela ustavo z večino, v kateri mora biti večina Srbov, * t > , t- . večina Hrvatov in več'.na Slovencev, na- , L0N30N, 11. oktobra. »Times« poro-rodnifi poslancev ustavotvorne skupšči- c.aj?. 0„stalni]! gverilskih borbah v Abe-ne . simji. Pri nedavnem napadu na Aduo je 2. istega dne proglasiti pravičen in de- ubitih 200 Italijanov. Obisk podkra-mokratlčen volilni red in razpisati ve-ilja Oraziamja v Assamu seje moral radi litve za ustavotvorno skupščino, Vlada j ^nIskA1’1 P°d™' Pretoziti. Ob cesti Po italijanskem „Ne!" Odložilni teden za Evropo LONDON, 11. oktobra. Spričo bivanja A. Edena izven Londona še ni bila storjena nobena odločitev glede italijanskega negativnega odgovora, ki ga bodo najpreje detajlno proučili. V londonskih diplomatičnih krogih obžalujejo zelo, da ni Italija sprejela povabila h konferenci treh velesil. Trenutno je težko predvideti nadaljnji razvoj dogodkov. Položaj je postal še nejasnejši, vendar pa je očitno, da bodo odločitve Velike Britanije in Francije v teku tedna zelo pomembne in važne. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada pripravila nujne ukrepe, ki bi naj osigurali Francijo pred veliko italijansko intervencijo v Španiji. Zatrjuje se, da so že storjeni ukrepi za ovtoritev pirenejskih meja, kar bi se nikdar ne zgodilo, če ne bi bile resno ogrožene glavne prometne žile Francije in njenih prekomorskih kolonij. Pmš §hmm i&dUMtm mmem v PMstd VARŠAVA, lil. oktobra. V zveza z iz-j redno vladno sejo, ki sta ji prisostvovala | tudi prezident renublike in maršal Rydz ' Smigly in ki je trajala polnih pet ur, se 'doznava, da obstoja možnost prevzema | oblasti po polkovniku Kocu, ki je tudi bil ; pritegnjen k temu zaupnemu »osvetova-1 niu. Gre za oficielno ponudbo režima polkovniku Kocu, šefu vladne stranke nacionalnega zedinjenja, ki deluje v duhu navodil maršala Rydz Smiglyja za konsolidacijo Ppljske, da bi prevzel vodstvo države in sestavil novo vlado. Doznava se, da bi se s takšno preosnovo vlade uresničili načrti o totalitarnem režimu. mora dat? vsa poroštva, da bodo volitve za ustavotvorno skupščino izvedene svo- jAddis Abeba—Massaua se neprestano ponavljajo abesinski napadi. V Abesiniji bodno in da bo prava narodna volja pri- se ?pa^a P°niail^aili'e živil, ker je prišla do polnega izraza. Vlada bo odgo- Pušce" sa,vlc> foz ,zKIItalf- >>D?‘ly.Ie: vorna Pred ustavotvorno skupščino po^P1*; poroča 12 Napol]a,° ste1vll'Mh načelih parlamentarizma. !lask,lh transportih v italijansko vzhodno 6. Navedene stranke v duhu te soglas- ’ Afnko> kar Je nedvomno v zvezi z ne- uosti ustvarjajo blok zaradi skupne bor-! »» AA»i * 4&m A* • Šh »•# be za ostvaritev političnega in državne-! fkvlltfblx ga programa, vsebovanega v tem spo- j * wW9vmW IPUI*MW|VVP Tr,^iliSrelj"?^0SIa^’ o' 0^t°bra. j PARIZ, 11. oktobra. V diplomatičnih i n .Y!? ?. ’ Aca Stanojevič,; ]a ogih j« zbucJrl veliko pozornost oni Adam Pretieevic, Ljuba Davidovič, Jo- pasus, članka v »Popolo d’Italia« pod na- va*‘. ^0van0v c' v islovom »Evropa in fašizem«, katerega Y .1S1,.„ .,1 !e,.x sP°razL,nJ povzročil; avtorstvo se pripisuje samemu Mussoli- v tukajšnjih političnih krogih bi se lahko' zbrali v sledeči formulaciji: miri v severni Abesiniji. Iz Džibutija poročajo o nemirih v ju goža padni Abesiniji. Abesinski narod si je opomogel od vojnih tegob in se nezadovoljstvo širi po vsej zemlji. Zlasti se upirajo veleposestniki, katerim ekspr opri ji rajo italijanska oblasta posestva v smislu novih zakonov. Z ozirom na vesti o resnih uporih v Abesiniji pravijo italijanska službena poročila, da ni s tem v nobeni zvezi odpošiljanje večjih odredov v Libijo, kar je le posledica precej ostre mednarodne 'napetosti. niju m s katerim člankom je sprožen .. . , , ] konflikt med fašizmom in katoličanstvom. Ker se je za sporazum delalo tako dol- ya pasus se Poslovno glasi: »Z vsemi go, je bilo pričakovati, da bo uredil tisto, onimi, ki predstavljajo reakcijo, kapita-'ar mu je bil glavni cilj, to je hrvatsko, [.i^ti, demokrati, boljševiki in tudi neka-vprasanje. Iz podpisanega sporazuma se pa jasno vidi, da to vprašanje še nadalje ostane popolnoma odprto kot predmet nadaljnjih in novih pogajanj. Sporazum obsega ono, kar se imenuje teri katoličani, bomo danes ali jutri poravnali račune, kakor mi to znamo.« Doznava se, da bo papež odgovoril na ta članek, ker se razen tega označuje v tem članku krščanstvo kot nekaj odmirajočega. Pravijo, da gre za Mussolinijevo reakcijo na to, ker ni posvetil »Osserva-tore Romano« Mussolinijevemu posetu v rajhu nikakšne pozornosti. &dl Mi UGSMti NANKING, 11. oktobra. V daljšem ra-1 pohod v smeri Taianfu v pokrajini Šansi »procedura«, la procedura določa: 1. se- dijskem govoru je pozval maršal Čang- se je zaustavil. Japonsko prodiranje ob stavo nove koalicijske vlade, 2. ukinitev Gajšek kitajsko ljudstvo, da se pripravi reki T — m j — — ,------------Tutung je trčilo na srdit odpor moč- ustave, 3. oktroiranje nove začasne usta- |ia dolgo vojno proti Japoncem. Japonski * nih kitajskih oddelkov, ve, 4. oktroiranja novega volilnega za- kona, 5. volitve v konstituanto, 6. delo ■ v konstituafjti za sprejem nove ustave dala začasna ustava. Pozornost zbuja, brez majorizacije med Srbi, Hrvati in ! da se v tej ustavi med nespornimi nače- Slovenci. i 11, ki se morajo izvajati, ne omenjajo ne Začetek te procedure je posebno ne- \ nedotakljivost državnih meja, ne enot srečno izbran, ker pomeni državni udar. nost vojske, ne enotnost države in na-Tako gospodje iz opozicije, ki so, kakor roda. Ali so to sporne točke, ki se ima trde, bili iz načelnih demokratskih raz-! o njih še debatirati? Odgovora na to logov proti državnemu udaru z dne 6. ja-{vprašanje v tem sporazumu ni. Po za-nuarja 1929, zdaj tudi sami predlagajo , časnem sporazumu bi se delalo za spre-nov udar. To je vsekako ona stara reak-; jetje novega, »definitivnega«. Torej: cionarna teorija o »dobrih« in »slabih« ' ukine se ustava, ki obstoji, da se oktro-državnih udarih. Dobri so. kadar prideš ira druga in da se naposled izda tretja. ..... __ _________ .... .... ,na oblast, slabi; kadar odideš z oblasti. I Kam bi vodil takšen sporazum, ni tež- stt>pajo tudi hrvatski in srbski narod, ter Vsekakor je ta pot zelo splozka in se v j ko uganiti. Posledice se bodo kmalu vi-^°Je na stališču, da je napočil zadnji čas, | pravi demokraciji nikoli ne priporoča. 1 dele ob napovedani propagandni akciji se enkrat za vselej prekine z vsemij Toda kam bi nas pripeljal tudi ta dr- srbske združene opozicije, ki jo namera-^edemekratskimi sistemi in režimi ter se žavni udar, ta kršitev prisege in vsa ta va izvesti v srbskem delu našega naro-°mogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem j pravna negotovost? Predvsem bi se nam da. Pravijo, da se hočejo voditelji beo- grajskega dela združene opozicije požu-riti s to agitacijo, ker se bojijo, da bi jih pri tem kdo ne prehitel... Pa tudi iz Zagreba prihajajo instruktivne informacije: napoveduje se secesija skrajnih elementov, ki nočejo ničesar slišati o sporazumu. Pričelo se bo torej licitiranje z vele- in samohrva t st vom. Šušlja se, da ima dr. Maček premalo avtoritete, da bi mogel obvladati te skrajna elemente, ki so mu že zdavna zrasli preko glave. Položaj je jasen: Prav nobenega dvoma ni, da se sedanja ustava mora ohraniti in držati, saj je v okviru sedanje ustave možno reševati vse politične proble- . me, tako da bo to reševanja lahko ustrezalo vsem pokrajinam naše države in vsem delom našega naroda. pM&eski Zgodba o vrnjenem dinarju »IX:]. politika« z dne 6. t. m. poroča: •fDinar nazaj. V nekem industrijskem kraju naše ožje domovine je šel nek cerkovnik po »biro« za sebe in gospoda. Prišel je k nekemu revnemu upokojencu, kateri mu je dal dva dinarja, z izjavo, da je eden za cerkovnika, eden pa za gospoda. »Oospod« sO bili nad tem majhnim darom tako ogorčeni, da so takoj kupili poštno nakaznico in doti čilemu vpokojencu poslali tisti dinar nazaj. Pa pravijo, da gospodje niso materialisti I.-1 Revež, ki je v resnici potreben, bi tega ne napravil. Tisti, ki poznate sv. pismo, primerjajte prispodobo o ubogi vdovi, ki je dala poslednji belič in potem sodite.« Kdo Je kriv »Kmetski list« poroča v štev. 40: »Skozi Celje in Vojnik sem jo mahnil v Konjice in na Pohorje, pa spet po drugi poti nazaj. In ni bilo snopja, o ne, ampak povsod je le plazeča golazen na delu. Ljudje so se odpovedali malici, južini in večerji, vsem potrebam in potrebščinam so se odrekli in kar s samim »frouškom« opravijo vse. Jaz pa še »frouškati« ne morem, če hočem duhovski in deželski gosposki vse odrajtati, kar terja od mene. Kakor sem rekel, je povsod polno plazeče golazni, ki žre in žre, ne vpraša, čigavo je, ne hvali Boga in se ne briga za nič na svetu. Včasih smo se bali hude ure, ki .je prihajala s hruščem, zdaj se bojimo papirja in te golazni, ker oboje prihaja tiho in nam požre vse, kar premoremo. Povsod je polno- teh zaveznikov dobre letine. Rumeni so, malo ali nič milejši od črnili kebrov. Letos so Se združili in v brozgi teh dveh barv smo res' tako daleč, da še kislega zelja ne bo. Kdo je kriv to jeze božje nad nami? Jaz prav gotovo ne, saj sem vedno pošteno delal hi mla-tttk Kedaj... »Slov. beseda« poroča v štev. 36: »Beseda o politični morali. »Slovenec« piše: »V današnjem režimu sodeluje bivša SLS, da se politične strasti ■ublažijo in pomirijo in pripravijo tla za naroden sporazum s pomočjo demokracije in demokratičnih metod, medsebojne strpnosti ter s-poštovanja vsakega poštenega političnega prepričanja. (!) Komu od političnih protivnikov se je zgodila kaka krivica proti zakonu in pravilom politične morale ter ‘krščanskega mišljenja? Kdaj je vladala . . . taka politična svoboda, kakor da«es . . .?« Kedai... Ocvirek »Oel. politika« poroča v štev. Sl: »In takega vzgojitelja je slavil »Slovenec«! 229. št. »Slovenca« poroča o najnovejši ljubavni aferi avstrijskega kneza Star-hemberga pod naslovom »Takšnega vrhovnega vzgojitelja je imela avstrijska mladimi!« Vsi se še pa spominjamo, kako je »Slovenec* proslavljal tega »razuda-nega kneza« posebno tedaj, ko je gospod knez vodil obstreljevanje avstrijskih delavskih domov. In »Slovenčevi« fantje v krojili nosijo danes podobne klobuke, kakor jih je izumil razuzdani knez Star-bembeng za svoje bojne oddelke. Po taki »vzgojni« politiki res ni čudno, da j® vSBOia »Siov-enčarsltMi« mlajših pristašev taka, kakršna ie.« Skrbni »Slov. beseda« poroča v št. 37: »Skrbmi pa so. Splošno je znana velika skrbnost, ki-jo kažejo slovenski klerikalni polžki za svoje ljudi in kraje. V »Slovencu« beremo važno brzojavko, da je generalno ravnateljstvo državnih železnic odobrilo novo postajališče v Grobljah pri Domžalah. Povedati moramo namreč, da se nahaja v Grobljah slavnoznana Misi-, ionska tiskarna, ki slovi kot specijalno strokovnjaško podjetje za prvovrstne letake najinteresantnejše vsebine.« Mariborsko sokolstvo se kianta manom krnim Uiedlnitelist Ob tretji obletnici marsejskega zločina. katerega datum ostane za vedno vsekan v dušo vsakega pravega Jugoslove-na, ki je združen z vezjo neusahljive ljubezni do naše svete zemlje, so se strnile vse naše številne in neustrašene sokolske legije širom naše zemlje, da se v globoki boli poklonijo spominu našega največjega sina in tvorca Jugoslavije, blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Naše obmejno sokolstvo se je kakor en mož odzvalo klicu meddruštvenega odbora mariborskih 'Sokolskih društev ter ob sobotni sokolski komemoraciji do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Narodnega doma in vse stranske prostore. Komemoraciji so prisostvovali med drugim tudi zastopniki ostalih narodnih organizacij ter odličniki, med drugim tuk. mestni poveljnik general Čedo S t a n o j 1 o v i č kot edini predstavnik oblasti ter bivši mestni načelnik g. dr. F. Lipold. Dvorana je bila za to spominsko svečanost okusno pripravljena in je nje turobna ter v črnino ovita zunanjost nudila odraz tuge, ki jo nosijo Sokoli v svojih srcih. V črnino ovit oder, učinkovito improvizirani črni katafalk z doprsnim kipom Viteškega kralja, iz črnine se blesteča poslednja oporoka »čuvajte Jugoslavijo«, palme, zelejije, dehteče kri- zanteme, med črnm-u vpletene državne trobojnice, v dvorani tisoči v najgloblji tugi drhtečih sokolskih src, vse to je skladno povezalo zunanjost in notranjost v turobno celoto zbranega sokolskega zbora. Grobno tišino, ki je vlada v dvorani, so presekale uvodne besede predsednika meddruštvenega odbora marib. sok. društev br. prof. S t r u n e, s katerimi je objasni! pomen sokolske komemoracije v spomin Kralja Mučenika, čigar spomin so vsi navzoči počastili s klici »slava«. Kakor da pluje nad nami duh velikega in od nas vseh ljubljenega kralja Ujedinitelja, nam je bilo, ko smo prisluhnili svečanostnemu spominskemu govoru župnega prosvetarja br. Janka Pirca, ki je govoril v srce tužnega sokolskega zbora. Pred tremi leti je doživelo So+ kolstvo svoj črni dan. Ko se je napotil takrat naš kralj v tujino, da tam podčrta naše prijateljstvo, smo spremljali njegovo ladjo na tej dolgi poti. Na pragu tuje države je padel pod streli, ki so zadeli tudi nas v srce. Nismo mogli verjeti, da je to res. Tragika naše zgodovine je dosegla svoj vrhunec. Tujina nam je vrnila mrtvega kralja, ki^ smo ga s strtimi srci in z jedko bolestjo sprejeli v Splitu, odkoder se je vil preko vse naše zemlje do zadnjega počivališča na Oplencu. Sokolstvo je dolžno Kralju mučeniku veliko zahvalo. Naša srca so zopet pri njemu, kakor vedno, ko nam je težko pri srcu. V zadnjih izdihih je imel v mislih domovino, ko je iz njegovih krvavih prsi odjeknil klic »čuvajte Jugoslavijo«. Dolžnost Sokolov je, da odnesejo iz tega žalnega zbora samo eno misel in to je, da hočemo yti tvesti izvrševalci iijeg°ve nadnje oporoke i:i čuvati narodno edin-stvo. V dveminutnem molku, s solzami v očeh je stoje sokolski zbor počastil spomin ljubljenega kralja. V okviru žalne manifestacije so bile pevske točke, »Večnaja ti pamjat« ter »Bože pravde«, ki so ju ubrano in občuteno odpeli naši vrla Jadranaši pod vodstvom svojega zborovodje prof. U. Vrabca, ter recitaciji naraščajnikov Ivče Pregrada (Slava kralji: mučeniku) ter Draga Lutharja (Umrl je kralj). Veličastna žalna spominska svečanost, ki je ponovno izpričala neomajno zvestobo našega obmejnega sokolstva d« naše narodne dinastije, je zaključi! br. crof. Struna s pozivom, da ohrani sokolstvo svojega kralja Mučenika v trajnem spominu ter da se še z večjo ljubeznijo oklene mladega in ljubljenega kralja Petra II. sHjesnjasss ECjje so naše meje «»*• Torek, 12. oktobra, ob 20. uri: »Najboljša Ideja tete Olge«. Red A. Sreda, 13. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. J*ai D. Maribor m pozabit na koroške &raf@ Včerajšnja plebiscitna manifestacija, ki sta jo sklicali tuk. podružnica Branibora in Klub koroških Slovencev in ki je nad vse pričakovanje veličastno uspela, nam je porok, da obmejni Maribor ni pozabil ca koroške brate. Samozavestna izpoved nacionalnega Maribora naj dvigi)e vso našo zemljo iz dosedanjega mrtvila, da povzdigne svoj glas za pravice naših bratov onkraj Karavank. Branibor $i je nadel hvaležno in težko nalogo, da zbere krog sebe čim večji, krog sodelavcev, ki naj poživijo dosedanje narodnoobrambno delo. V tej misli in želji se je včeraj predpoldne zbrala v veliki dvorani Narodnega doma fcočgiava množica zavednih in nacionalnih Mariborčanov, da da javno duška svojemu čustvu, ki ga obhaja ob vsakoletni obletnici koroškega plebiscita. Okusno prirejena in okrašena dvorana nas je s številnimi napisi opominjala na našo narodno dolžnost, ki nas veže do one zemlje, kjer je tekla zibelka slovenstva. Z istim duhom so bila prepojena 'uvodne besede, ki jih je po ubrano in občuteno odpeti Jenkovi »Molitvi združenih pevskih zborov Ipavčeve pevske župe pod vodstvom zborovodje A. Horvata, spregovoril agilni predsednik Branibora g. France Avsenak. Z veliko pozornostjo, ki jo je na več mestih prekinjalo gromko pritrjevanje in žf-valien aplavz, je očrtal g. prof. S t r u-n a Lojze pred in poplebiscitno dobo. Ob' govornikovih izvajanjih smo spremljali vse trpljenje koroškega -življa v bivši Avstriji, kjer je na tisoče in tisoče naših ljudi tlačanik) in krvavelo za tujo državo. Ko je razpadlo, kar je razpasti moralo, smo v naivnem veselju ob Wi!so-novih načelih pozabili na biser naše zemlje, kjer je naš kmet že v davnini delil s knežjega kamna koroškim vojvodom oblast. 10. oktober je poleg 9. oktobra za nas črni dan, ko je z izsiljenim plebiscitom usahnila luč svobode. Iz suženjstva pa vodi pot edino lo z lastno močjo, če bi Koroška hnela svojega generala Maistra, bi danes te maiuie&taeije ne bne potrebne. General Maister je bil <>ni, ki ie zahteval etnografsko mejo na Štajerskem in Koroškem, mednarodna komisija pa je leta 1919 predlagala Karavanke za mejo. Plebiscit nam je prinesel poraz. Za Jugoslavijo je glasovalo 41% koroškega življa (15.270), za Avstrijo pa 59% (22.025). Vse obljube za 100.000 naših rojakov onstran Karavank so ostale samo na papirju. Naš jezik je izrinjen iz urado-v, šol in cerkva. Kolika razlika med ►našo in nemško narodno manjšino. Zahtevati moramo reprociteto. Korošci gledajo i>a nas kot celoto, kot skupnost, potreben nam je bolj kakor kedaj Maistrov in Malgajev duh. Drugi 'govornik je bil prof. Š e d i v y. Jan, ki je stvarno razčlenil 'narodnostne razmere na Koroškem ter »delovanje Hcimatbunda«. Vse to se dogaja v tisti »katoliški Avstriji«, ki hoče veljati kot katoliška in ki kaže svojo veliko ljubezen in smisel za vse mogoče misijone ter celo do zamorčkov. Na lastnih tleh pa onemogoča domačo slovensko govorico celo na prižnici. Mar smo mi manj vredni kot zamorčki. Ali Gospa je naš jezik mani vreden za bogoslužje kakor latinščina ali katerikoli drug jezik? Narod, ki ima zgodovino, pa ne bo umrl. Po obeh govorih in pevskem vložku ie bila ljubka deklamacija Ziljanke gdč* noši. Deklamirala, je dr. Pregljevo »Tož-Marce ZvRarjeve v zdljanski narodni bo Korošcev« in žela viharen apl&vz« Zaključek je izzvenel v vseslovanski himni »Hej Slovani«, ki jo je stoje od-nela zbrana množica, Za borce, ki so padli v koroških bojih, je bila v frančiškanski cerkvi maša zadušnica, pri kateri ie pel pevski zbor »Drave«. Sveta &paminsaca prireditev v Gostemu Da vedo koroški Slovenci onkraj meje, da ne bodo nikdar pozabljeni in da »e vsako leto z žalostjo spominjamo nesrečnega 10."Cktobra, ki jih je iztrgal iz materinega naročja, je hotela pokazati tudi naša Glas. Matica, ki je včeraj v Gu-štanju nastopila s Stilnim koncertom koroških 'narodnih pesmi. Njen narodobu-den korak so podprla skoraj vsa naša kulturna društva in odposlala v Guštanj svoje zastopnike (Maistrovi borci, Klub koroških Slovencev, Jadran, Nanos, Slovenska Straža, Sokol itd.). Glavni govornik je bil g. prof, Šcdivy. Gušfanjčani so Matičarje/slovesno sprejeli in kolodvoru. Gačnikov razred jih je pozdravil z ljubko šolsko pesmico, cerkven zbor pa pod vodstvom g. župnika Barbiča z »Zvezdo«. Med : '. mejnimi Slovenci se je v veselje prirediteljem zopet pokazala vsa tako težko pogrešana narodna vzajemnost. Gg. župnik in ltar?lan sta se udeležila koncerta v 2Mplskem ko Rožman v imenu prireditelja (Pevsko in godbeno društvo v Guštanju).____________ V M- a rib o m, dne Tl. X. 1937. gjpt 'r ■; ^vr—r Jutra ~£BSSS*l, *0WCf i®aat!xpsasBMMKBias«aBB predsednik, prijatelj in zaščitnik živali višji veterinarski svetnik g. Pirnat, je z včerajšnjo povorko lahko zadovoljno. Mlad} legalo v grob... V tuk. splošni bolnišnici je preminil v cvetu mladosti, komaj 17 let star, Jarc Franc, dijak 4. klasične gimnazije v Mariboru. Pokojni se je ob priliki nekega /zleta na Boč prehladil, kar ga je priklenilo ma bolniško postelj, s katere se ni več dvignil. — Istotam je izdihnila Sletna Kovač Angela, železničarjeva hčerka iz Tezna. Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sočutje! Uničena domačija. V Selovcu pri Gu-štanju je uničil požar stanovanjsko poslopje posestnika Franca Šalerja, ki trpi radi požara okoli 15.000 dinarjev škode. Šaterju je zgorelo vso perilo, nekaj pohištva in 432 dinarjev gotovine. Ogenj je nastal radi slabega dimnika. Abonenti reda A dobe kot prvo svojo ! letošnjo predstavo jutri v torek zelo fino in zabavno Preradovičevo komedijo »Najboljša ideja tete Olge«, abonenti reda D pa v sredo, 13. t. m. imenitno rusko klasično komedijo »Revizor«, Hitro izsledena, Mariborska policija je včeraj dopoldne zaupno domala, da ponuja neki 211etni Franc S. na Glavnem trgu v nakup zlato moško verižico. Policija je mladeniča aretirala, ki je pri zaslišanju dejal, da je verižico dobil od nekega prijatelja 211etnega Josipa U., ki ča-ka nanj v neki gostilna, da bi mu prine' sel izkupiček za prodano zlato verižico. Policija je aretirala tudi Josipa U. ter so pri telesni preiskavi našli pri njemu 1025 dinarjev gotovine, zlato moško verižico s tremi obeski, zlat moški prstan z bri iljanti ter drugje dragocenost. Pri zasliševanju na policiji je Josip U. priznal, da je skupno z nekim Cirilom v petek dopoldne vlomil v stanovanje dvornega svetnika dr. -Kokošineka v Počehovi, in sicer v času, ko so bili domačini v vinogradu, ter odnesla vse dragocenosti, ki sta jih našla v nekem predalu pisafee mize. Po vlomu sta si oba plen razdelila, in je Ciril dobil neko kaseto, dva prstana in 2000 din-arjev gotovine, dočirn je ostale dragocenosti in 1100 dinarjev pridržal Josip U., ki je nadalje izpovedal, da sta kaseto zakopala pod neko drevo v Počehovi. Josipa U. je policija izročila košaškim orožnikom v svrho nadaljnjih poizvedb, pajdaša Cirila pa še iščejo. Kakor so sedaj ugotovili je bilo pri je sicer nadaljevanje lanskega tečaja, dr. Kokošineku ukradeno 3100 dinarjev vendar bo prirejen tako,, da bo možen j gotovine ter razno zlatnino v skupni obisk tudi začetnikom. Učnina za tečaj j vrednosti okoli -1000 dinarjev, tako da bi stane mesečno 20 din. Pričetek tečaja je znašala skupna škoda okoli 7000 dinarjev. , v četrtek 14. t. m. ob 17. uri v knjiž- Prvotno so domnevali, da je bila ukra-nici Pedagoške centrale. Udeležite se dena tudi zlata moška ura z briljanti, ki t §F©sfeš dr, SMsrifO Ipmne V tuk. splošni bolnišnici je danes zjutraj za vedno zatisnil svoje oči vpoko-jeni sreski načelnik dr. Ipavic Marko. Blagi pokojnik, ki ga je v vsem njegovem življenju odlikovala dobrosrčnost in dobrodušnost ter nacionalna zavest, izdaja iz znane zavedne narodne rodbine Ipavčevih pri Sv. Juriju ob južni železnici. Značilno za Ipavčeve je, da so bili vsi glasbeno nadarjeni, saj je pokojnikov oče zdravnik dr. Gustav Ipavic znan kot komponist, prav tako1 njegov stric dr. Benjamin Ipavic, primarij otroške bolnišnice v Gradcu. Po dovršenem študiju je bil pok. dr. Ipavic uslužben pri namestništvu v Gradcu, odkoder ga je po prevratu gnalo v domovino. Neposredno Po prevratu je bil imenovan za glavarja v Slovenjgradcu, kjer je služboval 5 let. 'Nato je prišel kot okrajni glavar oz. sreski načelnik v Maribor, kjer je preživel zadnja tri leta v pokoju. Še pred svojo vpokojitvijo pa je bil eno leto banski svetnik v Ljubljani. Blagega pokojnika so spoštovali in cenili vsi, ki so ga poznali ali ki so imeli z njim opravka. Po upokojitvi se mu je njegova očesna bolezen znatno poslabšala, tako da je imel z očmi stalnega opravka in mu je začel popuščati vid. Pridružila se je še druga bolezen, ki ji je podlegel. Dr. Ipavic se je živahno udejstvoval v nacionalnih organizacijah. Bil je dolgo vrsto let predsednik tuk. Protitub. lige. Smrt ga je dohitela v njegovi najlepši moški dobi 57 let ter ga iztrgala iz družinskega kroga. Pokojniku ohranimo časten in svetal spomin, težko prizadeti in globoko užaloščeni rodbini naše toplo sočutje! Smrt vrlega narodnjaka. Preminil je znani in vsepovsod priljubljeni vpokojeni železničar Alojz Turk, ki se je živahno udejstvoval v vseh naših obmejnih narodnih organizacijah. Blagi pokojnik je bil vsa leta zvest član matičnega sokolskega društva. Pogreb bo jutri dne 12. t. m. izpred mestne mrtvašnice na Pobrežju. Težko prizadeti rodbini izrekamo najiskrenejše sočutje! Blagega, plemenitega pokojnika ohranimo v trajnem, svetlem spominu! Češki tečaj za šolnike priredi tudi letos Pedagoška centrala v Mariboru pod vodstvom prof. g. Jana Šedivyja. Tečaj K%o »Unicn«. »Grad Vogelod«, vele-iilm krasne vsebine, naravnih posnetkov. Carola Ilohn, Hans Stiivve._______________ Grajski kino. Torek, sreda in četrtek nastop Svengalija pri večerni kinogleda-čni predstavi z najnovejšimi eksperimenti. Film: Ziegfeld »Kralj žena«. Začetek pol 21. uri zvečer. J® itog&skih S52E2G5KHB Veseli čas trgatve ni prav razveseljiv. V nedeljo je bila kar poplava izletnikov iz Maribora, ki so prišli na trgatev k sorodnikom in prijateljem. Večerni vlak, ki vozi iz Avstrije v Maribor, je bil nabito poln. Na postajah št. lij, Cerknici in Pesnica je bil naval kakor ob največjih sejmiščih. Hitro veselo razpoloženje pa je zopet pokvaril dež, ki je začel liti preko noči od ponedeljka na torek. Ako bi ostalo lepo, toplo vreme, kakor je kazalo, bi mošt še bil srednje dober. Pri prvem branju je kvaliteta 15—17 stopinj sladkorja. Trgovci obljubujejo ceno moštu po količini sladkorja od Din 2—3.20. V ostalem je pri nas kakor običajno. Težka gospodarska kriza traja dalje. Denarja ni. Tudi oni redki kmetje, ki niso zadolženi, težko zadostujejo denarnim dajatvam ter druge nujne potrebe. Kaj pa zadolženi? Zapadel je prvi obrok pri Priv. agrar, banki, ki so ga le redki plačali, a z novembrom je na vrsti drugi. Tako je prvo leto. Kaj bode pa drugo? živina ne zraste v enem letu. Kaj pa gozdovi? Ti so bili v dobrih časih kmetu v ponos, še za lastno kurjavo je kupoval drva in premog, da ni sekal gozda. Sedaj pa se gozdovi čistijo od kraja. Sedaj pa obroki dolgov. Amortizacijska doba 12 let je veliko prekratka. Tu hi trebalo odpomoči ter odrediti daljšo dobo odplačevanja, ako hočemo pustiti kmeta na lastni zemlji. tečaja v čim večjem številu! Satno še nekaj dni Zaharoff s svojimi Bevci v Veliki kavarni. so jo pa našli v nekem drugem predalu. Tudi drva kradejo. Trgovec s kurivom Mirko Leban.v Kopališki ulici je prijavi Javna zahvala. Udruženje vojnih inva- policiji, da mu v zadnjem času kradejo lidov, odbor v Mariboru, izreka na tem ' neznani slikovci drva in da trpi radi tega mestu siavnemu občinstvu in vsem, ki veliko škodo. Policija skuša sedaj tatove so se udeležili v nedeljo, dne 3. oktobra ' izslediti. 1937 dobrodelne invalidske tombole, naj-; Kaj vse kradejo. Iz tovornega avta, ki srčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi je last Arturja Tropa, je na dvorišču v mestni občimi mariborski in vsem pod- Frankopanovi ulici 23 ukradel doslej še jetnikom, trgovcem in obrtnikom za po-. neizsledeni storilec rezervno kolo, vred-darjene dobitke, zlasti vsem onim cenje- no 3000 dinarjev. Tatvino je Trop prijavim dobrotnikom najlepša hvala, ki so; vil policiji, ki sedaj poizveduje za tatom. Mam naklonili podporo v denarju ter s j Protitnberkulozni dinar je dosegel v *em izkazali velikodušno in socialno, mesecu septembru vsoto 336.769 din 75 umevanje do naših najrevnejših vojnih nara. Izven stanovanjske akcije je'Zdrav-Žrfov. I niško društvo v Mariboru mesto nagrob- Snirtna kosa. V splošni bolnišnici je ! nega venca primariju g. dr. Iiugo Robi-Preminila v 49. letu svoje dobe zaseb-1 ču darovalo za azilski sklad znesek od ”;ca Terezija Gorjupova. Žalujočim naše'200.— din. Vsem iskrena hvala! Vozne olajšave v mesecu oktobru 1937: Beograd: 10.: Redna glavna skup- topk> sočutje! Praznik živali. Društvo za zaščito ži-^sli si je včeraj prizadevalo, da obrne j ščina šumarskiir zvaničnikov. Odobrena Mašo pozornost na pomoči potrebne ži-1 polovična vožnja. 16.—17.: Skupščina in vali in je v tr. namen priredilo skozi ma- sa^°r trezvenosh. 50% popust. 11. 16.: ■"'borske ulici Obhod živali, ki jo muhasti Praktičen kurz zdravnikov. Državnim, ■^‘•riborčani označujejo kot »pasjo pro- 'banovinskim in s.moupravnim zdravni-Cesijo«. Ta povorka, v kateri so bili ko-1, kom je odobren 75% popust, privatnim »ii in psi s svojimi gospodarji, se je pri-'Zdravnikom pa 50% popust. Cačak-ce*-! na Zrinjskega trsu, nato je krenila 16.—18. Proslava lOOletnice gimnazije. Pe Aleksandrovi cesti. Frančiškanski. Udeleženci proslave uživajo 50% popust. Tattenbachovi ulici, Glavni trg in Kralja — Maribor: 11.-16. Sadjarska razora trg in nazaj na Zrinjskega trg. kjer stava in sejem. 5C popust. -Mlad e-Se ie tii svojevrstna povorka razšla. Ži- n ovac: 5. 13.: Memnarodna razstava Valiso bile vč raj deležne posebnega bla- in sejem plemenske živine. 50% popust Sosiova pr-^d frančiškansko cerkvijo,!— Zagreb: 12.—15.: Vsem članom kier se je sprevod ustavil. Društvo za1 Rotarijskih klubov je odobren 50% po-z3iŠčito živali, ki mu načeluje neumorni pust za sestanek Rotarijskih klubov, ki »Zadružni obzornik« je izšel ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, očeta našega zadružništva. Zbornik vsebuje obširen opis dela Mihe Vošnjaka na zadiužnem polju, nastanek, naših prvih zadrug ter razloge in motive, ki so dovedli do ustanavljanja zadrug pri nas. Zelo zanimivi so tudi članki, ki opisujejo Miho Vošnjaka kot človeka ter njegovo delo in vpliv na razvoj zadružništva v Ptuju in Istri. Za praviino razumevanje našega zadružništva sta zelo poučna članka, ki opisujeta razvoj posameznih vrst zadrug in 30-let-no delovanje Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, posebno ker sta dva članka podprta s številnimi statističnimi podatki. Zbornik vsebuje tudi seznani dolgoletnih in zaslužnih zadružnih delavcev ter statistični pregled vsega slovenskega zadružništva in končno izvleček glavnih člankov v francoščini. Bogato ilustrirani Zbornik se lahko neposredno naroči pri izdajateljici Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Težave na banovinski cesti Bori—Za-vrče. Vedno večji promet je skozi leta vedno zahteval, da se deli banovinske ceste in to je med Borlom in Zavrčami, temeljito pričnejo razširiti in da bi se s tem doseglo olajšanje pri prometu. Zadovoljni krogi se sedaj pritožujejo, da so oni deli ceste, ki so bili razširjeni, deloma zopet zasipam radi zemskih plazov. Na ta način je večkrat cesta na polovico zasipana z zemljo, na drugem prostem delu ceste pa večkrat obtiči kakšen težek voz ali tovorni avto. Pomagajmo! fos$ml4mk& tMs&e Na mariborski svinjski sejem dne 8. t. m. je bilo pripeljanih 240 svinj, prodanih pa je bilo 105. Cene so bile: ruladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 600 din, 7 do 90 tednov 80 do 105 din, 3 do 4 mesece 130 do,170 din, 5 do 7 mesecev 210 do 340 din, 8 do 10 mesecev 350 do 440 din, leto dni stari 620 do 780 din. Kilogram žive teže din 6 do 7.50, mrtve teže 9 do 11 din. Romunski petrolejski vrelci vdihajo? Nekateri časopisi prinašajo vest, da romunski petrolejski vrelci vsihajo. Sedaj Sadssje šeSefenSke uesH FRANCIJA IN ANGLIJA POŠLJETA: SVOJO MORNARICO V SREDOZEMSKO MORJE! PARIZ, U. oktobra. V zvezi z italijanskim odklonilnim odgovorom na noto Pariza in Londona se je napetost med Rimom ter Parizom in Londonom znatrvo poostrila. Doznava se, da 'bosta Francija in Anglija odposlali svoji vojni mbrnarici •v Sredozemsko morje, da s tem podkrepita svojo voljo po rešitvi španskega problema, ako treba tudi z najradikalnejšimi sredstvi. FRANCIJA SE JE PONOVNO IZREKLA ZA LEVIČARSKO FRONTO. PARIZ, 11. oktobra. V Franc!!! so se vršile včeraj nadomestne volitve v senat in zbornico ter okrajna zastopstva. Volitve so potekle mirno brez vsakršnih incidentov. Večina vladnih kandidatov; je bila izvoljena. V ožje volitve prideta le poštni minister Lebas in prosvetni minister Zay. Splošno prevladuje mnenje, da se ie Franclja skoro brez izjeme izrekla za levičarsko fronto. POPLAVE MOTIJO JAPONCE. * ŠANGHAJ. 11. oktobra. Putung so Japonci včeraj srdito bombardirali. Radi velikih poplav so morali Japonci ustaviti ofenzivo. ŠPANSKE BORBE... SALAMANCA, 11. oktobra. Frankove čete nadaljujejo svoj pohod v Asturiio in so zavzele nekatere važne strategič-ne postojanke ter zasedle 13 vasi. Dosedanja leonska bojna linija se je premaknila na črto Callada de Arenas, Vladne čete so utrpele velike izgube. VALENCI JA, 11. oktobra. Ministrstvo državne obrambe objavlja naslednje poročilo: Na severnem bojišču pritiska sovražnik z vsemi silami in je po hudih bojih zasedel štiri postojanke. Na jugu prodirajo fratikovci proti Casa Se-lora, kjer se vršijo ljuti boji. Sovražna letala so bombardirala mesto Cangas de Poni s težkimi bombami. Na mesto je padlo nad 150 bomb. Na andaluzijski fronti so naše čete napredovale. Na sektorju južno od reke Tajo so se morale naše čete umakniti v prejšnje položaje, s katerih so započele svoj pohod. pa je romunska vlada vse te vesti demantirala ter pravi, da je v Romuniji še mnogo nafte in da so vesti o pomanjka-iiiu nafte delo brezvestnih špekulantov. tr ' ' nun M Na Pobrežju innogo zidajo. Že par let sem ni bila stavbena sezona tako živahna ko letos, ko je izdala pobrežka občina ie 8 dovolil za npve hiše. Tako je bilo samo v kraju Pobrežje sezidanih letos že 60 novih hiš in sicer ena dvonadstropna 23 enonadstropnih (od teh 20 v Haitter-jevi koloniji) dočim ostale pritlične z 2—3 stanovanji. Največ zidajo v špesovem selu, ki ima jako ugodno leoo in ki bo v naj krajšem času popolnoma zazidano. Manjši razvoj kaže Tezno, kjer je »rastlo 14 novih stavb (2 enonandstropni) ter Dev. Mar. v Brezju s 11 stavbami. Cene parcelam so se spričo velikega povpraševanja nekoliko dvignile in sicer so iznašale na Pobrežju 20—30 Din za m’, na Brezju pa 5—8 Din m3. — V septembru so dobili dovolila za nove stavbe Domiter Alojzij in Pavla, Obran Franc, Uršič Leopold, Uršič Ivan, Švajkar Josip in Jakopin Al. s Pobrežja, Cep Rudolf in Krabonja iz Brezja ter Hadjar in Rožič iz Dogoš. vžsli Domžale kralju UjedJnitelju. V Domžalah so odkrili včeraj na tamkajšnji osnovni šoli spominsko ploščo pokojnemu kralju Ujcdinitelju. Lepo uspele nacionalne slavnosti se je udeležilo okrog 3000 ljudi. Ploščo je odkrila Narodna odbrana ob soudeležbi ostalih narodnih organizacij, Sokolov, četnikov in dobro-voljcev ter zastopnikov naše narodne vojske. Mariborsko Sokolstvo je pri tem slavju zastopal član marib. sokolske župne uprave br. prof. D ege n. V M ariboru, dne 11. X. 1937. II—■llllll ll«llll ■ Hill I II 'i-" ' *" >VrVWVvBv ■■■■■■■■■■Pri Boi za točke v mariborskem okrožiu LNP ISSK Maribor, SK Rapid in SK Mura osvojili po dve v prvenstveni tabeli S tremi tekmami smo se včeraj približali že prvemu delu prvenstvenega tekmovanja v mariborski skupini LNP in se pričnejo prihodnjo nedeljo že revanžne tekme. V prvem delu sta preostali še dve tekmi, m sicer srečanje med CSK in Gradjanskim ter ČSK:SK Mura, ki se pa boste odigrali ob samem koncu tekmovanja. Včerajšnja prvenstvena tabela je bila najvažnejšega pomena za mariborske klube, kajti na sporedu sta bila srečanje med ČSK in Rapidom ter tekma med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Železničarjem, dočim se je tretja tekma vršila v Čakovcu, kjer je Mura preizkusila svoje moči s SK Gradjanskim. Peto kolo ni prineslo nobenih presenečenj. Sedaj je v prvenstvenem tekmovanju mariborske skupine LNP tale položaj: SK Rapid SK Mura ISSK Maribor SiK Železničar Čakovečki SK SC Gradjanski SK Rapid : Čakovečki SK 2:1 (1:1) Ta tekma in tudi naslednja mod Železničarjem in ISSK Mariborom se je odigrala na Rapidovem igrišču, ki je včeraj po dolgem času zopet nudilo impozantno sliko. Okoli 1200 gledalcev je prišlo. Rapidu je uspelo spraviti dve dragoceni točki, ki mu odpirajo nove mož-uosti. Toda kljub zmagi Rapidovo moštvo ni zadovoljilo ter se ima zahvaliti edino vratarju Celcerju, da se je tekma končala pozitivno. V polju so igrali včeraj Rapidovci precej podrejeno vlogo, ker ni bila napadalna vrsta v stanju, da bi obdržala žogo. Sploh je bila napadalna vršita najslabši del moštva. Posamezni i*ralci so igrali preveč egoistično. Dobro je funkcionirala edino obramba. 5 4 0 1 13:10 S 4 3 0 1 12: 5 6 5 3 0 2 18:12* 6 5 2 0 3 12:17 4 3 1 0 2 9: 8 2 4 0 0 4 3:16 0 Moštvo ČSK je bilo gotovo boljši nasprotnik. Vseli 11 se je od začetka do konca borilo z brezprimerno žilavostjo. kakor je pri naših moštvih nismo vajeni. Gostje so bili tudi močnejši v vseli formacijah. Da pa kljub temu niso zmagali, je pripisati neodločnosti pred nasprotnikovimi vrati ter izredno dobri formi Rapidovega vratarja. Borba je bila ogorčena, od začetka do konca. Sodil je g. Veble iz Celja. Bil je gotovo objektiven in tudi dober sodnik. ISSK Maribor : SK Železničar 3:1 (1:1) Nato sta glavna akterja nastopila v naslednjič postavah: ISSK Maribor: Marguč, Korent, Gomolj, Vele, Kirbiš, Lonačrič, Miloš, Ves-naver, Dušan, Priveršek, Podkubovšek. SK Železničar; Švajghofer, Frangeš, Ronjak, Golinar, Eferl, Antoličič. Krasnik, Lešnik, Turk, Pavlin, Habit. ISSK Maribor je včeraj svoj zmagoviti pohod nadaljeval. Točki si je ISSK Maribor popolnoma zasluženo priboril, ker je predvajal koristnejšo igro. Kljub temu pa ni bilo moštvo ISSK Maribora homogena celota in tudi ni predvajalo one lepe kombinacijske igre kakor v prejšnjih tekmah. Zelo dobra je bila kril-ska vrsta in deloma tudi ožja obramba. SK Železničar je klavrno zaigral. Nič ni bilo videti lepe kombinacije, smiselnih prenosov in živahne napadalne in obrambne akcije, ki smo jih včasih opazili pri moštvu. Zdi se, da v moštvu nekaj ni v redu... Ce se ne bo kaj kmalu napravil red, potem se lahko pripeti, da bo SK Železničar obtičal na dnu prvenstvene tabele... Moštvo, ki jc včeraj nastopilo, je bilo vseskozi slabo. Obramba ni mogla zadovoljiti, krilci so bil: preveč defenzivni. Napad se :e zadovoljil s solističnimi akcijami, ki pa mu niso prinesle zaželenega uspeha. Sodil je dobro g. Devičič iz Zagreba. točki — SK Rapid krepko vodi SK Mura : SK Gradjanski 5:0 (1:0) Ta tekma se je odigrala v Čakovcu in je prinesla Murašem zasluženo zmago. Mura je predvajala lepo in koristno igro in se je zlasti odlikovala napadalna vrsta, ki je bila tudi najboljša formacija. Sodii je prav dobro g. Reinprelit iz G2lja. Ostale nogometne tekme Maribor; SK Železničar jun.:ISSK Maribor jun. 4:1 (0:1); SK Železničar rez.: ISSK Maribor rez. pč f. 3:0; SK Železničar lahkoatletkSK Rapid lahkoatleti 3:2 (1:2). Celje: CeIje:Amater 2:1 (2:1). Ljubljana: Bratstvo :Mars 4:0; Jadran: Kranj 1:1; Hermes:Slovan 3:2; Reka: Svoboda 3:0. Varšava: Poljska:.Jugoslavija 4:0 (2:0). Dunaj: Madžarska :Avstriia 2:1 (1:0). Pariz: Franci.ia:Švica 2:1. Osk>: Norveška;Irska 3:2. Zagreb: Gradjanski:Concordia 5:3. Beograd: Beograd:Temešvar 4:1. Skoplje: Jugoslavija B:Južna Srbija 7:1. Razno STRIŽENJE 3 — britje Din 2.— v Mlinski 8. ___________5466__________ KRANJSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi A. Anderle, Gosposka 2-0 5757 Prodam JABOLKA ZA PREŠANJE prodaja na drobno in debelo Oskrbništvo veleposestva — Lange n tal — p. Pes* niča 5730 PRODAM moderno, popolnoma novo spalnico, pisalni stroj, pisa>l= no mizo, šivalni stroj, veliki krojaški šivalni stroi in stroj za gumbnice Naslov v upravi. 5751 Sobo Me SOLIDEN GOSPOD išče opremljeno sobico v mestu ali predmestju. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Soliden«. 5754 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci Ciril-Meto-dova 14 5715 Stanovanje išče DRŽAVNI UPOKOJENEC išče dvosobno stanovanje s pritiklinami-s 1. novembrom ali decembrom najraje v Tat-tenbachovi ulici Ponudbe na upravo pod »Štev. 65793« 5759 Službo dobi Mlajšo, pridno, pošteno POSTREŽKINJO za dopoldne sprejmem s 15 oktobrom. Vpraša se H. Verstovšek Stritarjeva 17. 5752 Zgublieno DOBRO ZNANA OSEBA ki je našla v mestu zlato uro z monogramom Š. I. 26. XII. 1935. se opozarja, da jo čim prej odda na policiji, da se izogne posledicam. 5759 Službo išže Gasilska slovesnost. Minulo nedeljo se je vršila v Šoštanju lepa ter impozantna prireditev šaleških gasilcev. Gasilska za-jednica je odlikovala več gasilcev, katerim je v nedeljo izročil odlikovanja zastopnik zajednice in župra starosta g. Kopač iz Slovenjgradca. Po službi božji v .mestni cerkvi so čete odkorakale na kralja Petra trg, kjer je gasiice in občinstvo najprej pozdravil mestni župan dr. Mayer, nakar je v jedrnatem govoru orisal plemenita stremljenja gasilstva g. Kopač ter nato pripel odlikovanja. Čestitamo tudi mi! »Igra v gradu« na Sokolskem odru. Spet se je dvignila zavesa našega sokolskega odra. Topot smo gledali Molnar-ievo tridejanko »Igra v gradu«, ki more ob dobrem igranju nuditi gledalcu obilo užitka. V vodilni vlogi Kortha je g. Tevž naravnost triumfiral in držal igro na zavidljivi višini. Njegova tovariša MansKy in Adam (Macarol in Valand) sta se tru' dila, da prepad med Korthom in njima ni bil prevelik. Dobro so igrali tudi-ostali Atinie (Skrbinškova), Almady (Perovecl, Lakaj (Oblak) in tajnik (Karba). Pričakujemo, da bo tej uprizoritvi sledila se marsikatera. Dani so vsi pogoji: oder, igralci občinstvo PMftOkske ftomce Novice z občinskega urada. Prijave za slajenje letošnjega vinskega mošta z breztrošariiTskim sladkorjem, je dostaviti v dveh izvodili pomočniku kletarskega nadzornika v Mariboru. — Kakor javlja uprava pošte v Poljčanah, je do nadaljnjega ukinjena dostava pošte za vas Poljčane in druga naselja, ki spadajo pod selsko pošto. Prizadeti naj dvignejo pošto direktno na pošti. — Mestno poglavarstvo v Mariboru obvešča vse mesarje in Špeharje, da mora biti vsaka po* šiljka zaklanih živali in mesa opremljeua s potrdilom veterinarja. — Prihodnji den bo pregled vseh obvezancev telesne vzgoje, t. j. moške mladine od 14. do 20. leta. Uatfaške navite Neverjetna drznost. Posestnik Feliks Ditinger iz Sv. Ožbalta je prijavil policiji, da so mu doslej še neznani tatovi odpeljali v pretekli noči iz dvorišča okoli 3 in pol m3 smrekovih desk v vrednosti okoli 1500 dinarjev. Ditinger je imel deske naložene na dvorišču in so tatovi pripeljali s seboj dvovprežni vO'Z, na katerega so naložili deske ter jih odpeljali proti Mariboru. M&ke Novj zvonov'. V nedeljo so blagoslovili za tukajšnjo cerkev nova zvonova. Oba skupaj, sta stala 65.000 dinarjev, katere so zložili farani. Kmetijska nadaljevalna šola. Sedaj & je pričela obrtna nadaljevalna šola, s prvim novembrom pa se prične knieC’k° nadaljevalna šola. Voditelj šole je upra* vitelj g. Božidar Tomažič. Letos je bila slaba paša za čebele. Tukajšnji čebelarji so ugotovili, da je bila letošnja čebelna paša izredno slaba. Nekateri panji so popolnoma prazni in morajo čebelarji že sedaj čebele krmiti. Dobro, pošteno DEKLE išče stalno službo, kier bi sc izpopolnila v kuhanju proti ; začetkoma manjši plači. Tom j šlčev drgvored, Slomšekova ■ 3-11. 5758 i TRGOVSKI POMOČNIK i vojaščine prost, želi službo. Položim kavcije Din 5000.—. Ponudbe na upravo pod »Navedena plača« 5761 Flanelaste odeiemriuhe prinaša v dobrih, kakovostih Maribor, Gosposka ul. 14 HMMMMUmUHa j Sirite ,,Večernik“ WW¥V' Potrti glokoke žalosti naznanjamo, da je v petek preminil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric itd., gospod Aiozii Turk železničar v pok. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 12. oktobra ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sežana, Maribor, Ljubljana, dne 11. oktobra 1937. Franja Turk, soproga, Egon, Lado, Vilibald, sinovi in ostalo sorodstvo. Skrivnosti 42 »Ah!« je vzkliknil in se obrnil k Šafur-ju, človeku ploščate glave ter slabotnega, bolehnega- telesa, »priznati moram, da se je sreča sprla z nami; kajti če bi bili prosti, bi imeli nocoj obilen lov.« »Kakšen lov?« je vprašal Slepec in v zdravem očesu se mu je posvetilo. »Ali ne veš, kaj se pripravlja? »Pri moji veri, da ik vem ničesar. Nisem še bral časopisov — v ječo mi jih pozabijo prinesti! Kaj se pa pripravlja?« »Vedi torej, da je včeraj prispela v Tulon težka angleška divjačina... Neki admiral, general, lord... in kaj vem kdo vse. 2e tri dni je v pristanišču vse narobe.« »Zakaj?« je vprašal Šafur. »Zakaj neki? Zato, da pripravijo Angležem slovesen sprejem!« »Pa kaj nas to briga?« je ugovarjal Sle pec. Debeluh se je ponosno vzravnal. »Kako si preprost,« je odgovoril z zaničljivim pomilovanjem. »Poslušaj torej in se uči: Nocoj b-o na admiralski ladji velik ples. Že dva dni jo pripravljajo v ta namen. Včeraj so poslali na ladjo četo kaznjencev, da pomagajo in pospešijo delo; videl sem...« »No kaj si videl?« »Glejte, vi ste živeli v odlični družbi, gospod Slepec, če je res kar pripovedujete; živeli ste bogato življenje in ste metali skozi okno denar, ki ni bil vaš... Vendar vam pravim, da niste nikoli videli take množine srebrne in pozlačene posode, zbrane na tab# majhnem prostoru in tako blizu, da je treba samo roko iztegniti... Ostrmel sem tako me je prevzelo!« »Ali te je kaj mikalo?« »Koga bi se ne lotila skušnjava! In pomislite: sredi med plesom... v splošnem hrupu in neredu ... ponoči.. ko nihče ne misli na kaj takega, bi bilo prav lahko...« Sedaj se je Slepec njemu pomilovalno nasmehnil. »Ti si nepoboljšljiv,« je rekel. »Zdi se, da tile suhi ljudje žive od same neumne domišljije. »Ali misliš, da bi ne bilo mogoče?« Kako? Kako boš, tepec, pustil verigP* prekoračil dvorišče, oblekel drugo obleko in se zopet vrnil neopažen domov -Ceprav si suh in tenak kot palica, neviden vendarle tii-ii! Čuj, jaz si nisem toliko belil glave kakor ti pa sem se vendar spomnil nečesa bolj pametnega.« »Ali govoriš resnico?« »Pri moji veri! Ne bo sicer dosti dobička pa tudi nevarnosti ni!« »Kaj si si izmislil?« Slepec je iztegnil roko proti kupu dr\ > ki so bila zložena na koncu nasipa 'nP0^ katerimi je sedel mož v obleki kaznjencev (Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za in$eratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. pr«as-Uvnih ravuaieij STANKO DETELA, vsi v Mariboru.