Oar Write Us Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA U List slovenskih delavcev v Ameriki. fELEIPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second Clan Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York* N, ¥., under Act of Congress of March 3rd, 187». No. 120. — Stev. 120. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 22, 1940 — SREDA, 22. MAJA, 1940 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST HM SVOJ DOM (lsvftcH« nedelj ta praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 389 IZDAJ Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL NEMCI OB ROKAVSKEM PRELIVU liljon zavezniških vojakov baje obkoljenih Francoski general* Giraud v jet s svojim štabom Reynaud še vedno ni obupal nad težkim položajem Zavezniško vrhovno poveljstvo priznava, da so Nemci v svojem bliskovitem sunku dospeli do Angleškega preliva pri Abbeville v Belgiji, ob izlivu reke Somme v morje, ter so odrezali angleško-bel-gijsko-francosko armado okoli miljon mož v Belgiji od glavne angleško-francoske armade v Franciji. ARMADA JE V NEVARNEM POLOŽAJU Angleži imajo na izbiro, da se meil točo laomb in svinčenk vkrcajo na ladje in se O«tpeljejo v Anglijo, ali pa se postavijo v skrajnem obupu sovražniku v -bran. Angleži se obupno bore, tla se obvarujejo uničenja. Nemci pa z največjo hitrico iprodirajo od AMbeville dalje proti severu ter zožujejo obroč okoli zavezniške armade v Belgiji. Nemške oklopne divizije ropotajo j>o vseli cestah, ki vodijo v pristanišča ob Rokavskem prelivu. Zavezniki napenjajo vse svoje sile in se srdito branijo, toda izgleda, kot da Nemcev ne more nobena ovira zadržati. Ceste so polne beguncev iz -everne Francije, Belgije in Holand-«ke, v sled česar je premikanje zavezniških armad zelo otež-k oče no. Angleška armada čaka na ]K)velje svojega vrhovnega poveljnika, da vrže vso svojo silo v tankih in aeroplanih na vpadnika, ali pa da se umakne iz Belgije. REYNAUD ODKRITO PRIZNAVA PORAZ Francoski ministrski predsednik Paul Reynaud je v poslaniki zlnirnici odkrito ipriznal, da je vojni položaj skrajno kritičen, ko so ženici zavzeli Amiens in Arras, toda je pozival poslance, vojake in narod, da '4težo ure možato prenese-1 jo. Nikomur ni prizanašal, ko je popisoval tragično povest o po gre Škili, ki so dovedli do katastrofe v Belgiji. Priznal je, da so zavezniki podcenjevali nemško vojaško silo in tudi priznal, da nemški vojni stroj deluje natančno kot ura. Reynaud je rekel, da je zakrivil nesrečo pri Sedanu taniošnji povt-ljnik vmm1 Amlr,. Corap ker ni razstrelil mostov ta ice deiavstva. Njegovo Mcuse. Navzlic temu pa Reynaml n, opustil vsega upanja na ^ s0 ,.si nJlvaušeno po ugoden konec vojne in se pri tem popolnoma zanaša na vojaške zmožnosti generala Wevganda. GENERAL GIRAUD UJET F. D. R. snuje koalicijski kabinet Nekateri domnevajo, i da hoče Roosevelt spre- 1,,era™ '"'^f'"!' . . . r moj kabinet? I gibanja so raz- jeti v svoj kabinet od- ;IifilUL Najbolj verjetno je še, ličnega republikan c a da pride kot tak vpoštev Fr Knoxa. — Republikan- Kllox» kl Je bil 1( ta 1936 re" ci vidijo v tem nevar- publikanski kandidat za pod-,predsedniško mesto, nost za SVOJO zmago. j Prejšnji petek je bil skoro Z ozirom na me< Inarodno kri- dve uri v Beli so zo bo predsednik Roosevelt j časnikarji vprašali o čem je najbrž skušal preustrojiti ,' za guvernerja. potrebo izvolitve novega pred sednika, ki mora seveda biti demokratska New Jeivev za governel ja. narodna konvencija v Chicagu, j Predsednik je bil pozval ki se bo sestala dne 15. julija,'Knoxa k sebi že meseca de imenovala za predsedniškega 'cembra, ko je bilo prazno me-kaiulidata. I sto mornariškega tajnika. — Voditelji republikan s k o Roosevelt mu je službo isme je stranke niso s tem nič kaj za- ponudil, češ, da je Knox v svo-dovoljni. V tem slučaju bi ne jem eliica^kem časopisu'News' bilo za predsedniško kampa- opozarjal na potrebo koalieij-njo potrebnega zanimanja in skega kabineta, republikanci bi ne imeli prav | Knox je priznal, da je pisal republikanec. Vsa ta prizadevanja pa najbrž ne bodo rešila republikancev in jim ne bodo pripcuogla k zrnati. VSA AMERIKA OBSOJA NACIJE Demonstraciljo po prestolicah južno - ameriških republik. — Več osumljencev aretiranih Buenos Aires. Vlada južnoameriške republike Uruguay je v posebni iz javi odločno obsodila nacijska početja, posebno pa vpad v nevtralne države. Izjavo je poslala v potrdilo in podpis vsem ameriškim republikam in vse brez izjeme l>o jo potrdile. Po cestah Montevidea, glavnega mesta republike Uruguay so se vršile velike demonstracije. Demonstranti so kričali: — Proč z nacizmom! Proč s Hitlerjem. Ko je skušala policija demonstrante razgrniti, so jo napadli s kamenjem in palicami. V Buenos Aires, nie-tu Argentine, kj«*i cej Nemcev, so se završile pro-tidemonstracije. Nemci in tisti, ki ž njimi simpatizirajo, so kričali: — Proč z Anglijo! Proč s Francijo! Eksplodirale so štiri 'bombe ter porušile tir poulične železnice, ki je last neke angleške družbe. Po zatrdilu policije so bili demonstrantje v argentinskem glavnem mestu naeijonalisti, ki zahtevajo re^ignaeijo vnanjega ministra Cantila, kateri je hotel zamenjati nevtralnost ameriških republik za status novo jskujocih se" držav. Policija v Buenos Aires je preiskala več dotnov in aretirala precejšnje število osumi jen-lavnem [cev, osumljenih protidržavnih je pre- delavnosti. — V domu nekega Nemca so razkrili oddajno radijsko postajo, »s katere so na-cijski agent je širili protizave-zniško propagando. dosti prilike za zmago. Evropska vojna je zavzela nevaren ol»eg. Vodstvo dežele mora biti v tem težkem času v spretnih rokah. Tn kdo je 'bolj Marsikakšen Čikažen je mo- RAZVAŽALCI MLEKA STAVKAJO V teku enega tedna so v Chicagu že drugič za-stavkali razvažalci mleka, ker jim gospodarji nočejo povišati plač. itisti uredniški članek, ponudbo its}>osoibljen za voditelja kol je ral piti v nedeljo črno kavo, Katerega republikanca na- 'je pa odklonil, češ, da zaenkra* predsednik Roosevelt? TUDI DELAVEC NAJ IMA BESEDO! Značilna zahteva Johna L. Lewisa, predsedni ka CIO. — Pri sestavi narodno obrambnega programa naj tudi delavstvo odločuje. V New Yorku so praznovali petindvajseto obletnico -u!>ta-noviitve Amalgamated Clothing Workers of America. Kot govornik je nastopil tudi John L. Lewis, predsednik CIO in United Mine Workers. V svojem govoru je zahteval, da mora imeti pri narod-noobrambnem programu dežele tudi delavstvo odločilno besedo ter da je treba zaščititi terminu ter je zapretil z ustanovitvijo tretje stranke, če bi se Roosevelt še enkrat odločil za kandidaturo. — Nobenega dvoma ni, — je izjavil CIO voditelj, — da delavstvo podpira vse obrambne odredbe, ni pa več kot prav, da imajo v zadevi oboroževanja tudi delavci 'besedo. De Polenih. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, na kako čuden, napol tragičen, najiol smešen način je bil ujet francoski general 11 en r i lfonore Giraud s celim svojim štabom. Nemci so v svojem bliskov'4 -m prodiranju v "bližini Cambraia zavzeli nek grad, v katerem je imel poveljnik francoske 9. armade «svoj glavni stan. Ko so prišli nemški častniki >v> grad, so izvedeli, da je | K) vel ju jočega generala odpoklical zavezniški vrhovni poveljnik general Weygand in da je odšel. Na mesto odpoklicanega general i je 1)il v soboto imenovan general Giraud, ki pa pri prihodu Nemcev še ni prišel. Nemci so tedaj ostali v gradu in čakali na generala Girauda, da pride. Ko je Giraud prišel .s ; ,'ojini štabom, je našel v gradu nemške častnike, ki so mu sporočili smeje, da je ujet. Nezaposlenost vzrok zločinov V nedeljo je razpravljal new vorški policijski komisar o vedno množečein se številu zločinov. Po njegovem mnenju j;* ]poglaviten vzrok zločinov- nezaposlenost, in dosti pa pripomore k zločinom tudi selitev prebivalstva iz kraja v kraj. Lani se je v New Yorku zgodilo 117,140 zločinov, leto poprej pa 22,409. Med aretiranimi zločinci je bilo šestdeset odstotkov neza-Precejšen odstotek zločinov imajo na vesti tudi lavske organizacije hočejo ve deti, če bodo zaščiteni doslej ljudje brez stalnega bivališča, pridobljeni socijalni uspehi, če io k delavci, ki potujejo iz .,..„,. . a bodo tudi vbodoče mogoča ko- kraja v kraj, iščoč dela in za zdravili, nic kaj mu pa ni bilo , , • - v , , Uiivka ' . , 1 , , lektivna ixnrajanja in ce bodo kajti razvažalci mleka so v teku enega tedna že drugič za-ttavkali. Prodajalci mleka se izgovarjajo na velike stroške in trdijo, da ne morejo uslužbencem niti centa primakniti, razvažalci so pa seveda drugačnega mnenja. Nekaj šoferjev je vseeno skušalo razvažati mleko, pa so naleteli na slabo. Stavkarji so jih pretepli in jim prevrnili vozove. Lastniki štiridesetih mlekarn so se obrnili na policijo za pomoč. Henry Weber, predsednik unije razvažalcev je rekel: — To pravzaprav ni stavka, pač pa izprtje. Unija ima v Chica- gu 4G00 članov. Nekateri gospodarji so ugodili zahtevam unije ter obnovili pojgodfoo, dočim je drugi nočejo obnoviti in hočejo svojim ljudem plačati znatno manj kot je določala stara pogodba. Po stari pogotfbi je dobil razvažalec $48 na teden. Dostaviti je moral 1333 kvartov. Od vsakega nadaljnega kvar-ta je imel tri četrtine centa komišna. Vbodoče jim hočejo plačati po trideset dolarjev na teden in deset odstotkov komišna od vsega, kar nakolektajo nad sto dolarjev. Razvažalci pravijo, da bi i-meli še enkrat več dela, če bi hoteli toliko zaslužiti kot so prej. povolji, ker je bilo med ploskanjem in jx)zdravi slišati klice: — "Živel predsednik RoOsevelt!" Kot znano, Lewis nasprotuje tretjemu predsednikovemu ma pogajanja m zaščitene državljanske svoboščine. Ko se bo Amerika odločila prekovati svoje pluge v orožje, se bo moral iz hruma in rtf]k)ta slišati tudi delavski glas. - ' IZJAVA SUMNERA WELLESA Državni podtajnik j s mnenja, da je Amerika na vse možnosti bolje pripravljena kot je bila leta 1914. CIANOVO POTOVANJE V ALBANIJO Vnanji minister grof Galeazzo Ciano je danes odpotoval v j Albanijo, katero si je Indija osvojila 7. aprila lanskega leta iu kjer Im> nadziral javna d« la. S posebno paznim pogledom zasleduje njegovo potovanje Jugoslavija, ki meji na Albanijo. Po vladni odredbi bodo vse italjanske šole zaprte že 31. maja, dva tedna prej, kot navadno. Vendar pa še ni vidnih znakov, da bi Italija hotela v bližnji bodočnosti s'opiti v vojno. V Washingtonu je bil nedavno zaključen 8. kongres a-meriških znanstvenikov. Kot eden zadnjih govornikov je nastopil ameriški državni podtajnik Sumner Welles, ki je primerjal današnje stališče ške razmere, česar t>e državam Severne, Centralne in Južne Amerike ni bati. Mi imamo skupne iuterese — in z o-zirom na zaščito teli interesov vlada med nami najlepša slo- ZdruženRi drŽav s stališčem ga. Dve značilni obletnici V ponedeljek (120. maja) je minilo trinajst let izza dne, ko je i>oletel letalec Lindbergh iz Amerike proti Evropi ter srečno pristal pri Parizu. Lani -0. maja so PanAmeri-can Airways uvedle redno potniško in poštno služibo med A-meriko in Evropo. Do .ponedeljka se je završilo že 152 poletov brez vsake večje nezgode. Velikanski piknik Trgovina med Jugoslavijo in Združenim državami BROORAD, 7. maja. — ,S>koro se imajo pričeti med Jugoslavijo in Združenimi državami ameriškimi dogovori za sklenitev novega trgovskega sporazuma med našima dvema deže-'dejal, lama. pred petindvaj>etimi leti. Dejal je, da je Amerika v dosti ugodnejšem položaju z ozirom na evropsko vojno, kot je bila napriiner leta 1914. — V tistih delih sveta, — jo kjer ni nobene svobo- de, bodo zavladale srednjeve- 1. junija se 'bo vršil v Onta-Nam je vsledtega sedaj "rio, Calif., drugi letni vsedr- mogoče z jasnejšim pogledom zavili piknik. Te dni so začel zreti v bodočnost kot pa prel petindvajsetimi leti. Kot nev-tralci lahko živimo v miru z vsem svetom ter imamo dovolj moči, volje in zmožnosti, zaščititi naše interese pred vsako nevarnostjo. postavljati mizo, ki bo dve milji dolga. Prireditelji se nada-jajo 50,000 udeležencev iz Zdr. držav, teritorjev, Kanade in Mehike. Na raapolago bodo ogromne množine jestvin in pijače. Iz Jugoslavije Italjanski list zaplenjen v Jugoslaviji Jugoslovanske dblasti so zaplenile italjanski list 44II Gior-nale d'Italia'*, ker je v njem urednik Virginio Grayda povdar-jal italjanske interese v Dalmaciji. Italija zaprla albansko m^jo Poročilo iz Skoplja v južni Srhiji pravi, da je vsa Jugoslavija vznemirjena, ker je Italija nepričakovano zaprla mejo med Albanijo in Jugoslavijo. Raznesle so se tudi govorice, da pošilja Italija veliko množino orožja in niunieije v Albanijo. Zaprtje albanske meje je bilo naznanjeno ob času, ko je ita-janski vnanji minister grof Galeaizzo Ciano odpotoval v Albanijo. Italjani grade vojašnice v Albaniji Jugoslovanski generalni štab je prejel sporočilo, da v Albaniji noč in dan grade voja-Šnice in vojaška skladišča za 7«) tisoč italjanskih vojakov. Ravno tako je bilo slišati, da Italija čez Jadran pošilja v Albanijo mnogo vojaškega materi-jala. V Albaniji Italjani tudi razširjajo propagando ter med narod razdeljujejo zemljevid z napisom 4'Velika Albanija." NTa tem zemljevidu ima Velika Albanija tudi velik kos Jugoslavije. Italija hoče baje varovati 'zadnja vrata" Nekateri jugoslovanski krogi pa so vpričo teh dogodkov v Albaniji mnenja, da hoče Italija v Albaniji zavarovati "za-lnja vrata proti zaveznikom, ki 'bi hoteli pričeti operacije proti Nemčiji na tem kraju Evrope, kadar bi Italija stopila v vojno na strani Nemčije in bi napadla Francijo. "GLAS 1 —— NARODI"-New YorM Wednesday, May 22, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) 99 Owaed rrmofc Mqwrattw and Published by , (A Corporation). C J. Lupafaa, Sec. — Place of business of the of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year **OLm Naroda" la laaued every day except Sundays and holiday — ttubvcriptUia Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. £a eeio leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.— ; m Mit leta flJSO. — Za New York sa celo leto |7.—; za pol leta $3.00. Za Inozemstvo za celo leto $7.—; ca pol leta $3.50. "GLAfi NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA,- Z1C WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA. CIO IN TRETJI TERMIN Gustave A. St rebel, predsednik State Industrial Union i ouneil-a, newyorske organizacije OK) unij, se je zavzel za tretji termin predsednika Roosevelta. — Če ne bo drugače, — je rekel, - (Ih> moralo delavstvo ".prisiliti" Mr. Roosevelta, naj vtretje kandidira. V AVest V ii^iniji so senatorja Neely-a demokrat je no-niinirali za govemerskega kandidata. Neely je odločen Roose-veltov pristaš.4Zanj >o se'zavzeli Lewisovi United Mine Workers, ki tvorijo lirt>tenico CIO. V Chieagu je Steel Workers Organizing Committe (CIO) v posebni resoluciji poveličeval predsednika Roosevelta, češ, da se ima organizirano delavstvo zahvaliti njegovi administraciji za silne pridobitve zadnjih let. Ti trije slučaji so zelo značilni z ozirom na napade, ki jih je vprizoril John L. Lewis na Roosevelta. Dokazujejo namreč, kako zmotno je domnevanje, da si je ta ali oni ameriški politični voditelj svest "milijonov in milijonov glasov." John L. Lewis v »političnem pogledu prav nič bolj ne kontrolira CIO, kot kontrolira William Green Ameriško delavsko federadijo. The American Common Na letošnji Svetovni razstavi v New Yorku je bilo vstanov-Ijeno društvo pod gorenjim imenom in ima namen vprizarjati nastope različnih narodnosti na prostoru bivšega ruskega paviljona ter slednjič za vsako narodnost potom priporočil od strani posamezne narodnostne skupine dognati, kdo je izmed kake narodnosti kaj posebnega doprinesel k ameriški kulturi. The American Common hoče s tem dokazati, da je Amerika dežela enega naroda, ki je bil izbran iz mnogih dežel in ki živi v prijateljstvu med seboj in v dobrem upanju. The American Common bo uredil "častni imenik" na per-gamentu, ki bo najdaljši na svetu, namreč 240 čevljev in 'bodo v njem vpisani možje in žene, živi ali mrtvi, ki so bili rojeni v tujini, pa so postali ameriški državljani ter so k razvoju in napredku Amerike pripomogli na polju industrije, umetnosti, znanstva, glasbe, iznajdb itd. Natančnejše podatke o tem bomo Objavili v listu prihodnji četrtek. Slika nam kaže kraj kjer se nahaja The American Common in sicer na mestu nekdanjega ruskega paviljona. Vsak teden bo imela na tem prostoru svoje prireditvi druga narodnostna skupina. Prostor ineri tri akre in pol ter ima velik amfiteater pred njim pa nad 4000 sedežev. Poleg pa je tudi Village Green, kjer na najvišjem drogu na razstavi vihra ameriška za-zastava. Amerikanci zapuščajo Evropo Na ameriškem pamiku Washingtn, ki je odplul v ne deljo iz Evrope »proti New Yorku, je bilo 1500 potnikov, večinoma Amerikancev. 400 jiti mora prenočevati po h-od-nikih, obddmcah in drugih prostorih. - * Konec švedskih žveplenk Dne 27. maja bodo prenehale c/bratovati na Švedskem vse tovarne, ki izdelujejo žveplen-ke. Švedska namreč ne more več ekrsportirati žveplenk. Iz Jugoslavije Strašna smrt dveh zaljubljencev. V neposredni bližini kolodvoru Vinkovcih se je odigrala pretresljiva i juha v na tragedija. 22-letni privatni nameščenec Miito Veber in lefoia gospodinjska pomočnica Frarič?;ika Kišan, *ta skupaj skočila pod bnzovlak, ki je vozil iz Beograda proti Zagrebu. Vlak je oba strahovito razane-saril. IPri samomorilcih so našli 5 poslovi hi i h pisem, v katerih pravita, da grp^ta v smrt zaradi nesiW-ue l.hil»ezni. Iz enega Ve»l>erovega dopisa je pa rav nino, da si je končal življenje zaradi neozdravljive bolezni. ki je bila ovira, da ni mogel poročiti >« vojo izvoljenko. Za samomor sta se odločila tri dni prej. Dekle se je pred samomorom še izpovedalo in dalo za mašo za svoje pokojne starše. Prijeta družba tihotapcev 4 z valutami in čeki. Te dni se je neki Zagrebčan pojavil n-a policiji in naznanil, da ga je neki inozem»ec, s pomočjo katerega je hotel svoj denar naložiti v inozemstva, ogoljufal za 600,000 dinarjev. Na podlagi te prijave je policija takoj uvedla obsežno preiskavo, da bi rešila, kar "se rešiti da. Policija je ugotovila, da v poštev prihajajoča oseba zahaja v notranjem n*e«tu na elegantno tstaniovanje devetih sob ne)ka priseljenka, ki je z ženitvijo postala jugoslovanska državljanka in ki jo je policija že del j il Zrgreb-čau tega oelo vesel, čeprav se bo moral (še zagovarjpati, ker j? faitai I zakone. Na podlagi izjav aretiranega je prišla policija na sled večjim posredovalcem, 1ci so imeli svoj sedež v neki kavarni na Washingto-novem trgu. Te dni, ko so ti posredovalci "črne borze" se-deli skupaj v kavarni, so detektivi vdrli v kavarno in a-no pa je priznal, da je res prejel od dotienega 600,000 »lin, da l>i jih zamenjal za ameriški ček. To se mm pa ni takoj posrečilo in tako »se je "kupči-re tiral i vse di-užbo. Ore za 15 o, »ki so se pečale z nedovoljeno trgovino z valutami, kakor tudi z raznimi drugimi nedovoljenimi posli. Pri njih so našli velike množine valut in dragocenosti, v vrednosti več sto tisoč dinarjev. Devet posredovalcev ;ie policija po zaslišanju izpustila. Šest pa jih je izročila sodišču. O zadevi je bilo takoj obveščeno finančno ministrstvo, ki je poslalo v Zaarreb inšpektorja So-froni-ča. Ta, je zad-nie dni nadzoroval preiskavo in dajal navodila policiji. Imena aretiranih drži ipolici.ia v interesu prei -kave še v tajnosti. Roparski napad v vlaku. IT'/ Splita poročajo: Nedavno je bil v vlaku izvršen roparski napad na ministra Josipa Krausa iz Osijeka. Ko je šel Ki *aus iiž svojega kupeja na stranišče, sta se vrgla nanj dva mlada moška in ga trdno držala. Tretji pa mu je pre-iskal žepe. Ko so na Krauso-ve klice na -pomoč prihiteli drugi potniki, so napadalci izpustili Kramsa in poskakali iz m> ugodni ceni. kateri želi itneti z& dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OI'IS ZASTAVNE SKUPINE Zasfpva: 5 čevljev dolga in 3 čevlje Široka ; Izdelana Iz naj* ijj| boljšega blaga (eolton buting) ln obrobljena ter ročno vezena, barrejiajbolj triwžne; vse «ve-zde so šivane na obeb straneh. Drog: Iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg, in sestoji lz dveh dolov. — Ročaj in vrv. Naročite pri: SLOVENK! PUBLISHING CO. 21C W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi pošiljal ni RtrofikI plačani.) vozečega vlaka. Orožnik, ki je spremljal vlak, je >kočil za njimi in se iilu je s pomočjo kmetov posrečilo prijeti vve tri napadalce, ki so trgovski pomočniki Danilo Frahič, Miloš Okir in Nikola Razi na. Velik škandal pri preiskavi Rete. Med predstavo Svetova Ob-radoviča in njpegove žene, ki nastopata pod imenom "Rela Falma" v Subotici, je prišlo do velikega škandala. Ko jo Reta začel izvajati tretjo točko je nenadoma začel govoriti o stvareh, ki niso imele nobene zveze z -sporedom. Dejal je: "Jaz sem prišel v Subotico, pa so me tu oropali. Dogovoril sem se za dvorano za 300 din, pa so mi povišali na, 600 din." "Škandal, laže," se je zaslišal klic iz neke lože. "'Ne lažem'," je nadal jeval j P1*^1 va«i, so nenadno na Obradovie. "Preprečili so mli Jnavali,i na'ni m ubili, da bi dal le])ake v treh jezikih kakor v Novem Sadu, v lirva- I TISKOVNE IN DRUGE PCMiREŠKK Ti>kovne pogreške so povzročile že dosti smeha, pa tudi jeze in ogorčenja. Toda tiskovnim napakam sc pri listu, kjer se vrši we delo z veliko naglico, ni mogoče izogniti. Tiskovne pogreške dela stavec, zanje pa ni stavec odgovoren. Na gi'bl jih ima urednik oziroma tisti, čigar naloga je tiskovne pogreške popravljati. Urednik in stavec nikdar prav posebno dolgo ne debatirata. vieu.^ Pri zaslišanju jo Obradovie priznal, da je res izgovoril navedene besedo, da pa je bil k temlu iazvan s takim postopanjem in pretiranim ]>o-višanjem. Nikogar ni nameraval žaliti, branil se je samo proti posameznikom, ki nvu nagajajo. Pripovedoval je, da' je mnogo delal na kulturnem polju in kjerlkoli je hodil po svetu, je širil čast jugoslovanskega naroda. Od avstrijskih obla si je bil obsojen na smrt zaradi narodnega dela. ki ga je opravljal v predvojni Bosni. Pol icija je kaznovala Obrado-viča na 300 din globe. Uboj na plesu. IV Pavlih pri Sušakn se je pripetil skrivnostmi zločin, čigar žrtev je bil 23-letnj delavec iz Cemika. Franc Žeželič. V neki gostilni je bila plesna prireditev. Po plesu je šol Žeželič iz plesne dvorane. Ko je ADVERTISE IN "GLAS NARODA* Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA Jfi&JEDNOTA Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois. 8 sedežem v mestu JoUet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. F Jednota ima nad 35.000 članov in člaui« v odraslem in mladinskem oddelku. skupno število krajevnih društev lsa SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" Če se hoČeS zavarovati pri dobri, poSteni ln solventni podporni organizaciji, zavaruj 8e pri Kranjsko-Siovenski Katoliški Jednoti. kjer se lahko zavaruje« za smrtntne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo Br«*ro člane ln Članice od 10. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavarujeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ razredu "AA" all "BB". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek In ostane stalen, daai zavarovalnina z vsakim dnem nara-SCa. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 i>osmrt,nin<\ Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svotd izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: ZavarujeS se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali $6.00 na teden. Asesmen: primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani'ln članice nad 60 let stari lahko nrejmejo prlnadajoCo Jim rezervo Izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani ln članice so prosti vseh nadaljnlb asua-mentov. Jednota Ima svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. JMwte", ki lana-Ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovanca) pr! K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Je nisi član ali Sanica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate drnfltva, ■padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; t-e-ba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZAtAR, 351 N. CHICAGO STREET, JOLIET. ILLINOIS Škem, -madžarskem in nem-škem. K moni prihajajo visi trije narod i.* * "Laže," ^o is o nadaljevali klici iz lože. Nastal je velik vrišč. Napad na sodnika v Beogradu.1' Kno zadnjih nori je bivši odvetnik Nikola Pet rov iT* napadel v Beogradu v ulici kralja Aleksandra sodnika Tomaža Puljeviča in s palico večkrat udaril po glavi in ranil. večina «avzoce-a občinstva Ko |e PuI>vil? po,tavi] pa je hotela videti predstavo in ni lbi!a zato, da bi Reto i/.tira li iz dvorane. Končno se je posrečilo narediti mir in Obradovie je z velikim uspehom nve-del vse točke f^voje^a sporeda. Službujoči policijski uradnik je dru.«ri dan vbo zaiflevo povedal na policiji in je takoj sledila razprava proti Obrado- SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pilite za cenik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street New York V ibran, sta ira dva Perovičeva »spremljevalca vi*cla na tla. Sodnik je spet skočil pokoncu in se je hotel z ibe^om rešiti pred napadalci. Ti pa so skočili v bližnji avtomobil, s katerim so 'g-a hitro dohiteli. Navalili so spet nanj in sodniku hi se gotovo me godilo dobro, čene bi prihiteli orožniki in i^a obranili »pred napadalci. Pn-ljevič je bil predsednik senata, ki je lansko leto Petroviča zaradi razni!!) kaiznivih dejanj obsodil na tri leta stro^nera zapora. Klo je torej očitno za miaščevnnje. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.30 200 Dinar.---$ 4.40 300 Dinar.---$ 6.50 400 Dinar.---$ 8.50 500 Dinar.---$10.25 J 000 Dinar.---$20-— 2000 Dinar.---$39.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Valed razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih. Isto velja tudi za vse druge evropske države. 3LOVENIC PUBLISHING CQ. i: : POTNIŠKI ODDELEK :'$: 216 West 18th Street, Hew Y o j k — Čemu si napravil napako.' — vzrohni urednik, ko j** prepozno. — Čemu je nisi popravil * _ se odreže staven*, j,a j*- konce debate. iSleherni, ki je kdaj delal v tiskarni ali pri li*tu, mi ho pritrdil, da se tiskovna napaka spretno umika in skriva uivd iiikovemu pogledu, ko bi se jo dalo popraviti, škodoželjno in v vsej svoji porednosfi overati svojo produkcijo, za rat i več zemlje ter toliko pridelati, da ho pridelek v soglasju s programom kanadskega |Miljedelskega departmeiita. Kanada je namreč v vojni in ho zaradi tega |Kitrebovala do-*«ti več kot un v normalnih letih. Vso pažnjo boiče ne zaloge, ker se tako seno rado pokvari. Marsikateri farmer, ki je ]»orabil najprej iz Hkednj<*v svoje zaloge, 110 bo vedel, kaj |KxVt i s senom, ki ga je imel v kopicah. Nekateri ga bodo enostavno požgali. Do-ti travnikov in senožeti bodo letos zorali ter jih posc-jali z žitom oziroma posadili s pridelek krompirjem. Posejali bodo dosti ječmena in ovsa. Pšenica je precej natančna in ž njo >o velike težave. Če je leto suho, se dobro obnese, toda v Temiskaming okraju so suha leta zelo redka. Vse jo odvisna fod vremena. Zemlja mora dobiti baš pravo množino moče, toda ponavadi je dobi preveč. •Sejati so začeli prejšnji teden, kjer jo pa •zemlja jako ]>e.ščena, bodo še ]»očakali teden ali dva. Setev je zelo rizkirana stvar. Včasi začno sejati že 1<>. aprila, v čas i pa šele pozno v junija. Ker je poletje kratko, seveda ne kaže predolgo odlašat fc Mogoče je tudi, da bodo farinerji redili več goveje živine in prašičev, kajti vse kaže, da bodo meso dosti lažje in z večjim dobičkom prodali kot pa žito in zelenjavo. Tisti, ki se bodo posvetili živinoreji, bodo porabili vso krmo, ki jo imajo na razpolago in bodo morali skrbeti za večji DODATOC K POROČILU O SMRTI RUDARJA j Coronerjeva porota je dognala, da je Eli Kor-dič podlegel notranji krvavitvi. — Nanj se je usulo skalovje ter ga smrtno poškodovalo. K IRK LAN D LAKE, Ont. — l*rejAnji teden se je sestala tukaj coronerjeva porota, da do&ene vzrok .smrti rudarja Elija Kordiča. Posvetovanje se je vršilo v občinski dvorani. Poleg coro nerja sta bila navzoča tudi zastopnika držav, pravdništva •J. B. Robinson in rudniški inšpektor J. B. Taylor. Porotniki so se sporazumeli, da je Ko rdi č umrl vsled poškodb, dobljenih v 2301 West Pillar Raise v bližini zapuščenega rova št v. K ponesrečencu je bil takoj poklican dr. Kelly ter ugoto-* il, da ima levo nogo zlomljeno in težke notranjo i>oškodbe. Odpeljali so ga v Kirkland o-krajno bolnišnico, kjer so si zdravniki brezuspešno prizadevali ohraniti mu življenje. Ponesrečeni je bil zaposlen v Lake Shore majni izza 17. februarja leta 1931. Ob času smrti je vršil delo strojnika (machine runner). Bil je poročen, toda ženo in tri otroke ima v starem kraju. Star je bil 35 let ter kanadski državljan. V petek dne 3. maja zvečer so v tistem rovu streljali, naslednjega dne sta pa pričela tam delati Kordič in njegov tov ariš John Kopec, ki je povedal, da sta odpeljala šetst kar, nato sta začela čistiti višinski rov. Ko se je nabralo za šest kar kamenja in grušča, jili je Kopec odpeljal po tri in tri Sto#£JVCL v JianadL TORONTO, Ont. — Priloženo Vam pošiljam $7.— za na-daljuo naročnino na "Glas Naroda Odkar je vojna, je naš denar manjši od Vašega in sem morala za vsak Vaš dolar doplačati 11 centov, torej za celo vsoto 77 centov. Brez lista pa sploh ne bi mogli biti, posebno še sedaj, ko prinaša novice o vojni. Oprostite, da Vam nismo precej poslali, u pam pa, da 'bomo točni zana-prej. Prav lepa hvala, ko nam lista niste vstavili. Kako pa kaj Peter Zgaga? Ali midiš iti letos kam na počitnice? < V prideš v Toronto, pa se tudi pri nas oglasi. Tvoja kolona nam ugaja in Ti za to želimo še mnogo zdravih, pa veselih let. Tvojo kolono vedno berem in se pogosto naglas smejem. Tedaj pa mi pravijo otroci: — "Mama, Peter Zgaga je spet napisal nekaj za smoli." Toda včasih napiši tudi kaj o možičkih; veš, kadar je kaj o njih, je vse tiho, če pa jo kaj o kaki ženi, pa imajo precej besedo. Vse -kupaj lepo pozdravimo in listu želimo mnogo naročnikov. S spoštovanjem ostajava Vaša nadaljna naročnika P. in .T. Pan van. Kanadski vojaki (v severni Norveški i na potu na fronto. Naročniki v Združenih državah in Kanadi, so uaprošeni, da pravočasno poravnajo za naročnino za list. S tem zagotovite redni dostavek lista. — Uprava. Tr . . ... , , Kraljica - vdova bo \ rnivsi se, je zaslišal kliee vT tf j na pomoč. Opazil je Kordiča, Sla V Kanad<> vsega zvitega viseti z lestve. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, mu je Kordič s slabotnim glasom odvrnil, da je nekaj padlo nanj. Kopec ga je s težavo spravil v glavni rov in odšel po pomoč. Ko}>eo je pri obravnavi povedal, da dela že štirinajst let v majni in da se mu višinski rov ni zdel prav nič nevaren, ko sta začela delati v njem. Pozneje so našli na tistem mestu nekaj manjših skal, ki so se utrgale iz stropa. Porotniki so se posvetovali samo dvanajst minut ter na podlagi dokazilnega materija-la izjavili, da je bila Kordiče-va smrt posledica nesreče. SE OBETA DOBER PRIDELEK Ce bo dežja ravno prav, bo imela provinca Manitoba letino, kakršne že dolgo ni bilo. — Rje na pšenici se ni bati. duktih povečalo, **) farmerji zorali več zemlje, veaidar ne toliko, da bi živini manjkalo krme oziroma paše. K>ne poljskim produktom so precej narasle, in ise bodo do jeseni gotovo ise povečale. V glavno mesto Združenih držav, Washington, D. C., je dospelo poročilo, da ne bo nič čudnega, če bo nekega dne dospela povsem nepričakovano v Kanado angleška kraljica -vdova Marija v spremsvu obeh princes Elizabete in Margareto. Sledili jim bodo najbrž trije otroci belgijskega kralja Leopolda ter princesa Julijami in njena dva otroka. 'Zavezniki imajo dovolj vzroka za bojazen, da bodo Nemci vkratkem vprizorili strahovit zračni napad na Anglijo, Vsled česar hočejo člane vladujočih družin spraviti na varno. Belgijski in angleški kralj bosta seveda ostala vsak pri svoji armadi. Pšenica, ki jo bodo letos pridelali farmerji v provinci Ma-nitobi, bo prvovretna. Vse seme je 'bilo preizkušeno in dobro preLskafno ter je pridelek proti rji enoodstotno zaščiten. Vreme je ugodilo, le širokemu pa su med P na ire in Portage in mejo Sa.<*katchewana manjka dežja. Hfeenico začeli sejati že sredi aprila ter jo je posejane ofenileset o konca vojne. Mesto Leamington ima tri tisoč prebivalcev in med njimi jih je veliko nemškega rodu, ki se v medsebojnem občevanju radi poslužujejo nemščino. EMBARGO NA KOBALT •Prejšnji teden jc1 bilo poro* čano, da iso lastniki in najem-iiki maju, v katerih pridelujejo rudo kobalt, zelo razočarani, ker namerava vlada prepovedati izvoz kobalta v inozemstvo, predvsem seveda v Zdnižine države. Kobalt je v Kanadi v. zineromn poceni, do-čim ga amerišiki kupci drago plačujejo. Z denarjem, ki ga dobe za kobalt v Kanadi, baje n<- morejo obratovati niajn. Opozicijo proti vladnenvu i načrtu glede embarga vodi Walter Tattle, član kanadskega parlamenta. o Proti vladnemu načrtu >ku-l>i;i-i <• itegiie gotove odstotke in pošlje ljudem, ki -o odvisni od njega. Na ta način }>> izplačanih vsak mesec sorodnikom vojakov dva milijona o>>iin-tope1 deset tiULI NIJNA .NAKAZILA IZVK&U. SJEMO I»O CABLE LE ITER ZA PRISTOJBINO 11.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRW El f:( RF.AC) 21« I?pon«či!, da jo je i konci aprila napadla pri Trini-iilmln nemška podmorni<'a. ki __I ><* je pojavi «a na površini le v {razdalji -topetdeset čevljev o i Vojna ob ameriški obali 1;i,Ijniico s to-•]>ovi ter mid i, da jo je potopil, ali je pa pobegli*l:i. kajti pozneje ladje ni več nadlegovala. !Pr -nii teden je lospcla v pristanišče Halifax v Xovi Skoči.j i angleška p<*trole j-kn ladja *'H! Cijervo."' IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakem*! ritatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9U x 14 H inčev 4S velikih strani; 32 barvanib zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnomn o- znaČenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEFIOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po S __oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: - GLAS NARODA " 21« WEST 18th STREET NEW Y O R K , N. Y. KNJIGE v angleščini... ZT P® izvanredni ceni Lubadar povzroča x*kodo "E. J. Zavitz. ki je prideljen irnzdnenvu uradu v provinci Ontario, poročti, da je za< '1 lirošč lubadar i»ov/ročati -il-no Škodo 7">o kanadskih irozd )-vili. (V feira škodljivca n«'- l>o mogoče v najkrajšem č;;-u i uspešno zatret'. ho uničil v centralni Alsroni tritusoč kvadratnih milj snirekovec^a pjozda. 1 «uil>adarjeve ličinke ^o pre-I cej odporne in jih je mo.iroč«-za t re 11 lo z neko posehno kemično tekočino. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 1 52 Strani — 000 Fotografij Ta knjiga ol»se»a 1LV2 strani in inr.a okoli 1000 z^o-dovinskili listin in mnogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — T<» JE NA.imPOLNEJŠA ZVL\SK\ KNJItLV. (Ta knjiga je posebno tudi ^inlmiva in koristna ueem-e v visjili šolali, k r jim v vsakt-m o/.iru in.tnn^a pri njihovem učenju.) i\ DII.I SE EOSTF KO BOSTE KVilOO MOKI I: VFZAV.l je v n:iji( p>«ni imitarijskem usnju. Pomislite! Samo PRKSKRBITE TO KX.IKJO ŠE DANES! $1.50 Povpraševanje po 'lesni kaši (Le-no kašo, iz katere se izdeluje ča»sopi^oii papir, je «lo-1> i val a Anglija predvsem iz skandinavskih dežel in iz T\a-mule. Odkar . o pa Xemjei zajedli NorveiSko, ne more več dobavljati raznih potrebščin iz Norveške, Švedske in Finske. Papir oziroma lesno kašo ho morala vsled tega naročati izključno le iz Kanade. Tecra so kanadski trgovci in gozdarji dohro zavedajo. Več papirnic bo znatno razširjenih, zgradili ImhIo pa tudi nekaj novih. . 55,000 sprejemnikov podpore V Kanadi je sedaj 55.000 o-seb, povečini žena, otro'k in Rojake prosimo, k o pošlji j o za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGBAFIJ NA1MSALI NAJlidlJŠI AMERIŠKI VRTNARSKI VEŠČAKI IN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, 13. S. A. Ena sama knjiga, Ki vam nudi vsebino eeie vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bulj razumljiv« in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. ' 'uilili se l>..>jt. in vi seli lx.su-, ko boste videli, kako natančno va-THK SARDIN ENCYCLOPEDIA jioiiei o vsaki najmanjši podrobnosti v obdeloranju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da | tii i/.pnšr-euo prav ni«?, kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preizkušeno, tako da Je vse popolno, ja |snn. priprosto. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — popolna, praktična, priljudna in lal.ko razumljiva.. Preisknsite . jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se ln»ste. da boljše vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDL4. Cena samo The Modern Encyclopedia K X JIG A VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakorsnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJIGA VSEBUJE 1£{4 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE MOCOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA SAMO (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. "G L a: S NABOD A" — New SorK .Wednesday, May 22, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY (gozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X. IllfllllUf Q llllll!llll]lli;i!iil!ili[iii:iiiii|i[||||[;ii!iiiii|)r- i *4Tako, tako?" re je režal Fronc. 4'Mar misli«, da imam zavezane oči in da nisem videl, kako si zuaiaj vtaknil puško med dražje?" , # , : » 4'Ali je ras, Andrej?" ga je vprašala Marija. ' 144Ja, pa še kaj! Zmotil se je. V mraku se je zmotil. Primežem, da nisem imel puške." « 14'Kar verjami njegovi prisegi," je siknilo od ognjišča. *4Kar verjemi mu, kakor si mu vedno!" '4Pul-1 i ga, naj govori," je zamahnil Andrej z roko in objei dekleta okrog pasu. I "Ne, tako naglq me ne boš odpravil Andrej. Danes mi moraš resnico govoriti!" « "Kaj ti je vendar, sladko moje srce? Moja ljulba ženica! Saj boš moja ženica, kaj ne? Seveda boš. Zato mi pa tudi začenjaš pridigovati? Ko tako resno gleda« si bolj slična kaplanu pri božjem grobu, kakor pa mlademu čednemu dekletu #4Glej, sestra," jo je opozarjal Fromc. "Danes nekaj namerava, ker je tako presneto sladek. Danes je sličen lisjaku ki se plazi okoli kokotšnjaka." ' Andrej je hotel vzrojiti, pa se je premagal in se je le po-miglavo smehljal. Dekle je molče pogledalo Andreja, Froncu je pa rekla: 14'Kar midva ukreneva, je prav." . Veš. Andrej," je reklo dekle s prisrčnim toplim glasom. "Tega mi ne moreč reči, da ne greš včasi na lov. Toda, sem si mislila, ko bova enkrat mož in žena, me bo ubogal, ko mu bom kaj rekla ali ga prosila za kaj." "Seveda. Brez skrbi bodi. Vse bom storil, kar boš hotela." , "iLe nikdar preveč ne obljubljaj. Malo mi obljubi, pa bom zadovoljna." "Sestra," se je oglasil Fronc, 44ljudje pravijo, da je svet krogli podoben. Pa ni. Oglat je, le tvoje oči vse okroglo vidijo." 1 4'Pros i m te, Fronc, nikar mi ne pridi večera!" Stopila .je k ognjišču in začela mešati v ponvi. Andrej jo je z naslado opazoval. Fronc si je objel kolena, gleda! v ogenj ter poLslišno požvižgoval predse. Andrejevi čevlji so se začeli od vročine kaditi. "Saj bi nič ne rekla." se je Marija bolj sama za*«» oglasila, 44če me ne l»i bil lovec tako preplavil." ' **Kateri lovec?" je hlastnil Andrej. "Tone!" 14'Sveta nebesa!" se je zakrohotal Andrej. "No, pred njim sem pa brez skrbi. Njega se ponoči ne bojim, še toliko manj pa podnevi. Kam bi pa prišel, če bi se ustrašil takega sebnca?" , "Tudi zelene ugrizne, tudi zelene," je mrmral Fronc. ' lAndrej je preslišal in vprašal Marijo: ' "No, kaj je pa rekel?" "O nekom je govoril. Toda ti ne moreš biti tak, kot je tisti, o komur jP govoril. Tega ne morem in ne morem verjeti. Ti nisi tak. Ti si zadovoljen, če moreš kje iztakniti krivce divjega petelina ali pa gamsovo brado. To je vse, kaj ne?" , j "Seveda, to je vse," ji je pritrdil Atndrej. i "Nazadnje je pa boljše, če se ne srečata v gozdu. Prav lahko bi se zgodila nesreča." Atndrej je postajal čedalje veselejši. ^ • 4'Saj sem ti rekel, da zame ni treba skrbeti. Sicer pa če pride do skrajnosti, je vse odvisno od hitrega prsta. On nima hitrejišegn prsta kot ga i m ami jaz." "Andrej!" je prebledela deklica. "Sveta Devica!" On je pa privihal nos in rekel v dkrbeih: * '"'Zdi se mi, da se ti je cvrtje prisanodilo." "Molče vzela krožnik iz omare in pristopila k ognjiš ču kjer se je režal Fronc. \ "Nič hudega ni; čevlji bi se napi bili kmalu vneli." iPrijel je Andrejev čevelj, ga opazoval od vseh strani in začel modrovati: "To pa je obutev, kot 1 "Tako mi je pri srcu, — da ne morem povedati," je vsodihnila Marija in sedla na rob ognjišiča. ,44Boj se ga!" je modroval -starec. "(Prilizovati se zna, — ženske nore za njim. Vlsako ima laihko!" I l44Visaiko?" se je na<*mehnil Andrej. "No, vsaka pa že ne. Pa če tudi! Marija, ti si mi najdražja. Ti si vsa moja sreča, vise moje veselje." I 144 :Pa si vise poletje samo trikrat prišel," je Marija mirno očitala. 44Sedaj pa veim, Andrej! Trikrat si imel tu okrog drrugaičaio opravilo in aato si se ziglasil. Ce ne, bi se ne. Od-počit si se prilšlel k meni. Za kratek čas. In ker je lažnemu .vm dobro, kaj ne?" (Nadaljevanje prihodnjič.) Iz Jugoslavije Po neposrednih vesteh Agencije "Avale". JUGOSLOVANSKI NAROD SLOŽEN BEOGRAD: — Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo soglasna poročila o sijajnem obnašanju našega naroda v teh težkih in usodnih časih. Srbi, Hrvatje in Slovenci so strnili svoje vrste ter so pripravljeni spoprijeti se z vsako nevarnostjo, ki se morda pojavi. Poleg vsega drugega priča o tem tudi pisanje hrvaškega kmečkega lista "Glas Primorja", ki izhaja v Splitu in ki pravi: 44V teh dneh so vse naše politične, strankarke, verske in razredne razlike padle v morje. Med nami ni sedaj nobene več razlike. Nam vsem je v tem času najbolj potrebna država, njena svoboda in neodvisnost. Danes vsmo mi enega duha, ene duše in pripravljeni odgovoriti na prijateljstvo s prijateljstvom, ali na neprijateljstvo se bomo postavili po robu z voljo in močjo vsakomur, ki bi poskušal ustvarjati nam našo usodo. Zvestoba, vera in odločnost celokupnega naroda za njegovo obrambo so najboljše jamstvo veličine in moči Jugoslavije." * * ♦ JUGOSLOVANI PRIPRAVLJENI BRANITI DOMOVINO ZAGREB. — Vojaški novinci, ki so sposobni za vojaško slu-čbo, so bili poklicani te dni iz cele Jugoslavije na odslužitev vojaškega roka. Z vseh -strani cele dežele dohajajo poročila o krasnem obnašanju teh mladih rekrutov, ki gredo s pesmijo na ustih skozi mesta in prihajajo v vojašnice, kjer jih starejši ^prejemajo z odprtimi rokami. — S tem v zvezi opisuje zagrebški 44 Jut ran j List" dohod rekrutov v Zagreb, pa pravi: "Danes so začeli prihajati v Zagreb mladeniči od vseh krajev iz bližnje in daljne okolice Zagreba, da odslužijo vojaški rok. V dobrem razpoloženju so fantje pevaje šli po ulicah, a meščanstvo jih je povsod prisrčno sreča val o in navdušeno pozdravljalo. Kakor vsako leto, so tudi sedaj bile opravljene predpisane formalnosti, a potem pa se je po ulidah in vojašnicah razlegala vesela pesem in godba." ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP L in II. zvezek, broš. . QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano ... 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) I LYFFKENA: Cez nekaj tednov je prišlo zapečateno pismo v hišo. Vsebovalo je vljudno in Skromno vprašanje, ali bi Henrik hotel tisto srebrno škatlo prodati za tri tisoč švedskih kron? Da je on, kustos, dobil od nekega imenitnega trgovca s srebrni-no naročilo, naj vse poskusi, da bi to škatlo pridobil za njegovo dragoceno zbirko. Henrik ni hotel na to pismo niti odgovoriti. (Prvikrat v tridesetih letih, odkar so živeli skupaj obe sestri in brat, se je razvnel hud prepir. Otilija in Bengta sta hoteli na vsak način vedeti, odkod da ima Henrik to škatlo. Henrik je molčal. Sestri sta se zmeraj bolj raziburjali in slednjič je Otilija, od jeze rdeča kot kuhan rak, vprašala. ali si jo je mogoče na nepošten način prisvojil. Da bi jo bil kupil, za to vendar ni imel nikoli denarja. Mogoče jo je našel? Pa saj tudi to ni pošteno, da -i človek najdene stvari obdrži. — Ali pa jo je nemara ukradel? Tedaj je Henrik odšel na njive in >e pred večerom ni več prikazal. A komaj da je stopil v sobo. je Bcngta že začela. Vzela je škatlo iz predala. v rtv 1 a in vrtela je kazalce, misleč, da se bo pokrov odprl. Nemara je v dragoceni škatli še kaj 1m>1 j dragocenega. Bengta je previdno vrtela kazalca in ploha besed se je vsu-la iz njenih ust. "Le zakaj je nočeš prodati? Pomisli na te težke čase, ki jih kmetje preživljamo. Tri tisoč za tole ropotijo! Kako je vendar neumno, da je ne prodaš! Kaj pa hočeš ž njo? Saj ti vendar ni v veselje! A pomisli samo, koliko denarja je tri tisoč kron. Pomisli, Henrik. — Lahko bi si kupili novo mlatilnico, popravili bi kurni-co in naredili na hlevu novo streho! To bi bilo pa že veselje s škatlo. Pa ti leži v predalu." Henrik je malce nepotrpež-ljivo vzel škatlo Bengti iz rok, položil jo je v predal, zaklenil in dal ključ v žep, rekoč: "O škatli se ne bo več govorilo. Jaz ne prodam." Toda kakor da je s tistim malim strokovnjakom za sre-(brnino prišel nemir na Linde-lundo. Ni bilo dneva, da bi se ne bila ena od sester prič-kala zaradi Škatle. Ta stvar je kar zrastla in bilo je, ko da je stanje posestva brez teh treh tisoče v kron sploh brezupno. Kmetija psi oh ni dajala ničesar več in nebroj, popravil je bilo mahoma nujno po- STAROKRAJSKE KOSE In & (^"dalj^ani**-) Radi vojnih časov ni več mogoče kose dobiti iz stare dežele iti ker se nam je lK>novno carina podražila, je letos zadnje leto, da kose raz|»ošiljamo. Pošljite postno nakaznico z naročnino, poštnino plačamo mi. NAROČITE KMALU, DOKLER JIH ŠE IMAMO V ZALOGI Cene so: Kose (Stonleh) garantirane, 28, 32, 32 palcev dolge ........................$2.75 Kose kovanke, bolj ozke, niso poli- rane ......................$1,75 Rinka in kiju«..................... J85e Kosišta, lep javorov !es _________$2.25 Brusi bargamo, garantirani___-85c Klepanje, kladivo, ostro, par.....$2.50 Klepanje, babica, ostra, par________$2.— Srpi, veliki, za klepat ________________$1.— Naslov aanio: STEPHEN STONICH Chisholm, Minn. trebnih. A odkod bi jemali denarf Zmeraj se je izkazalo da je vprav tli tisoč kron potrebnih. Prepiri so bili zmeraj bolj miučini in kanalu so se začeli lotevati llenrikove osebe. Spočetka so se začela prikrita na-migavanja, kako da je bil in je Henrik povsem nezmožen in kako je on, ki je krepak zdrav moški. v nadlego obema marljivima sestrama. KVz nekaj časa so bili taki očitki že povsem neprikriti. Henrik, da je že t«ako daleč, da bo s svojo lenobo popolnoma uničil svoji dve stari, izgarani pestri. Dan na dan se ubijata, čeprav sta tudi že upravičeni, da .bi uživali pokojno starost. Toda on — ubogi moški nišče — leži na zofi in kadi pipo ali se sanjavo potika okoli kot kakišen vaški tepček. Ženski morata bodi v dežju, bodi v nevihti ven na polje in na delo. S>aj je morala Bengta dane« v plohi ven in pomagati {hlapcem .seganja t i teličke s strnišiča domov. Tn ali je to alelo za sedemdesetletno žensko? Kaj le imata od tega. da Henrika redita? Se zahvalne besede ne. Življenje na Limlelundi ki je bilo doslej tako mimo od sedaj p os t al o neznosno.. Henriku se je zagabilo. A molčal je in je po dneve dolgo taval okoli. In je čakal, da se bo njegovo življenje izteklo. Pretolkli so vendar še zimo in zdaj je prihajala pomlad. (Spomladi je Henrik navadno narahlo začutil, tki je življenje vendarle lepo. Zdaj pa tega ni več občutil. Nič več ni mogel uživati krepkega o-zračja, ki je puhtelo iz njiv, kakor prejšrnje čase. Nič ni zapazil prve lastovke, nič ga ni razveselilo nežno, na novo porojeno bukovo listje in ni slišal žvrgoljenja škrjančka. Vase je bil zaprt in molči ji v. (Bes, nepridiprav je bil, to pač drži. A njegovo življenje je že tako napredovalo, da mora reči, da min je spolzelo iz rok. Kalko? Sam Bo-g ve! Saj je komaj kaj živel! — Pač — eno, samo ponilad pred davnim davnim oasom. — Takrat se je življenje zaganjalo vanj, ga pretresalo, mu zadajalo udarce — a ga je tudi božalo. Nato pa — ko je bilo konec te pomladi — je le še iz s.tare navade živel dalje. Tako je pač moralo biti in se ni dalo vec premeni ti. In mogoče tudi zato, ker je moral živeti spomiinom. — Moral ju je varovati — paziti nanje — res, pozabiti ju ni mogel več.. Kakor rečeno, prišla je po-mJ-ajd in Henrik je zbolel. Dobil je pljučnico in je čez nekaj dni umrl Komaj je bil pod grudo, ko sta sestri odprli