Štev. 17.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 21. aprila 1921.
Leto LXI.
mm tovariš
Glasilo Udruienja Jugoslov. UiltelJstve. — Poverleniitvo Ljubljana.
■/te »pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljaU tamo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f ■ nko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. K ko je ta dan praznik. i?ide list dan pozneje. II Posamezna številka oo K 1*20 Za neorganizirane 80— K, za naročnike v inozemstvu 100'— K letno.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ ,. „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja uvrščanja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
| Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 11 razpise služb je plačati po 1 K za 11 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama uje so proste poštnine.
Iv. D.;
Naše jugoslovanstvo v praksi.
Jugoslovanska ideja, ki je v nas živela poprej kot ideal, je zadobila sedaj svo-io konkretno obliko kot naša državna ideja. Močna državna ideja nam mora biti sedaj naš najvišji ideal, ki bazira na («inein fundamentu močne državne jugoslovanske kulture, gospodarske in politične državne osamosvojitve ter socialnega zbližanja vseh treh plemen troime-nega naroda v svrho gorenjih smotrov.
Vsak plemenski separatizem, ki }e zadobil ori nas obliko avtonomističnega gibanja, izipodkupuje državni misli trden remelj, slabi delo za našo skupno državno Kulturo in rahlja državno gospodarsko ln politično osamosvojitev in samostojnost !er žene državljane v centrifugalni vrtinec državne needinosti in vodi do koneč-nega razpada
Najuspešnejše sredstvo v dosego no-'ranjega državnega ujedinjenja vidimo v stanovskih združevanjih v svrho povzdi-ge stanovskih interesnih skupin; potem druženja kulturnih skupin po njih načelni!: edinostih in tako dalje, v združevanju gospodarskih in politiških skupin.
Ta najbolj naravna pot je nastopila tudi v naši državi, in stanovi so dobili svoja l/draženja, združevati so se pričele gospodarske, kulturne in politične skupine íličnih smotrov; stanovske različnosti so se pričele izravnavati, gosoodarsike in kulturne skupnosti so se pričele zbliževati in utrjevati z organiziranjem; politični po-kret se trudi dati državni ideji z ustavo trdno podlago in ustvariti trden temelj za skupno državno kulturo, za gospodarsko državno moč in samostojnost, za politično neodvisnost in za socialno skupno in vzajemno življenje vseh treh plemen v svrho državne ideje.
Temu ujedinjenju je stopilo na pot avtonomistično gibanje, ki je v bistvu le Plemenski separatizem, kateri z gojitvijo kulturnih, gospodarskih, političnih in družili razlik slabi le državno moč in enotnost.
Tudi učiteljstvo je ostalo zvesto svojim jugoslovanskim načelom in idealom iz preteklosti in je iz svojega idealnega ju-goslovanstva stopilo na pot praktičnega, realnega jugoslovanstva.
7a svoje gibanje si je stvorilo skupno organizacijo, da potom nje izravna stanovske različnosti ter se kot enoten stan uvc. vi v oporo države in njenega napredka. Osnovalo si je UIU z enakim smotrom.
Naše praktično jugoslovanstvo pa s tem še ni končano! V oporo organizaciji in izenačenju stanovskih razlik je neobhodno potrebno obligatorično skupno vodstvo potom skupnega glasila z gori omenjenim smotiom; zato vidimo v programu našega praktičnega jugoslovanstva tudi obvezno upeljavo skupnega" stanovskega glasila za vse organizirano jugoslovansko učiteljstvo. V dosego duševnega in kulturnega ujedinjenja našega stanu pa vidimo neobhodno potrebo za skupno pedagoško - znanstveno glasilo za vse jugoslovansko učiteljstvo. da se z njim skupno kulturno dvigamo kot državna celota.
Pozitivni del jugoslovanskega programa učiteljstva vidimo v zdmžitvi vsega jugoslovanskega učiteljstva. ne oziraje se na razliko natodrtih plemen in brez razlike verskih naziianj v svrho povzdige tsamosvojitve in razvoja vseh pančg jugoslovanskega šolstva m v svrho povzdige in osamosvojitve vsega jugoslovanskega učiteljstva v narodnem. soc:,alno-pob-tiškem. gospodarskem, stanovskem in kulturnem ozir:r; g d '^cialnc in politiško vzgojiti ter dvigniti tako visoko, da ne bo zaostajalo za učiteljstvom drugih narodov in ne za drugimi stanovi troimenskega naroda.
Naše praktično jugoslovanstvo pa mora stremiti tudi za tem. da pridemo čimprej iz pravcatega kaosa zakonov, naredb in določb na šolskem polju, v katerem se danes nahajamo, in ki ovira' pregled celo že upeljanemu strokovnjaku ;;a šolskem polju Dobiti moramo čimprej skupen in enoten šolski zakon, ki bo iz-
ravnal vse te razlike in nas vodil do enotne in skupne državne kulture.
Naše praktično jugoslovanstvo mora stremiti za tem. da pospešujemo vse kar pospešuje državno idejo in skupnost; ter vse, kar nas vodi do ustvaritve skupne jugoslovanske državne kulture.
FR. ŠEGULA:
Nadzorstvo meščanskih šol.
Dejstvo, da se imajo imenovati ozir. potrditi okr. šol. nadzorniki na bivšem Štajerskem, je vzbudilo tudi v krogu me-ščanskošolskega učiteljstva živo zanimanje za to velevažno vprašanje. Pravkar novo ustanovljeno društvo se je sestajalo po svojih odsekih, da stavi primerne predloge. Izšlo je tozadevno več misli druga za drugo, ki pa vsaka izpodbija prejšnjo. Na nasvet tov. Bernota je celjski odsek bil za takoimenovane inštruktorje za vsako skupino posebej, ki bi naj bili duševni voditelji učiteljstva. Izven tega pa bi naj bil še skupen administrativni nadzornik v ožjem pomenu besede.
Tudi mariborski odsek je razpravljal na svojem sestanku dne 12. marca o teh predlogih v jako živahni debati, katere izid je bil tudi ta. da se je pretežna večina izrekla ne za inštruktorje, temveč za Informatorje: o nadzorniku pa sploh ni bilo govora. Na naknadno konštatirano nesoglasje nekaterih članov se je pa ves sklep razveljavil.
Ker sem sam proti nasvetovanemu predlogu in ker se mi sploh to hlastanje na levo in desno ne dopade, hočem podati tukaj svoje misli glede nadzorstva narodnega šolstva sploh. Pri tozadevnem zborovanju v Mariboru sem bil v opoziciji ter se tudi držim krčevito te. dokler ne zadobim prepričanja, da je stvar rešena na najboljši način, ki je pri danih razmerah mogoč.
Bojim se, da bo to hlastanje in stiku nje po reformi v šol. vprašanju, soseb-no v nadzorstvenem vprašanju imelo slab izid. to pa zato. ker se dela brez pravega prevdarka. Dokaz temu je že to, da izha-
jajo v kratkih presledkih popolnoma si nasprotujoči predlogi.
Nastane prvo vprašanje, ali je nadzornikov treba.
Bili so ljudje in so še, ki trdijo, da učiteljem hi treba nadzornikov, temveč le prijateljev, voditeljev, svetovalcev, dobrih tovarišev in ne veni kaj še. Vsekakor tičijo v teh nazivih lastnosti, katerih je ljudskošolskemu kot sploh vsakemu nadzorniku treba. Jaz pa pravim, da tiči v sklanjanju nadzornikov preveč domišljije. Zakaj bi bil ravno učiteljski stari tako popoln. da mu ni treba nadzornikov. V svoji !71etni praksi sem prišel vsekakor do prepričanja in tega izrekam javno, četudi mogoče osamljen, nam je treba nadzornikov, kot vsakemu drugemu stanu. Nismo še na tisti stopnji idealov in popolnosti, da bt jih ne rabili. Nadzornik je torej neko zlo, ; ali vsekakor zmiraj potrebno.
Kdo naj je nadzonik?
V tem smo vsi edini. Najzmožnejši. Ta beseda pove vse. Mora dosti znati, veleti. imeti mora primerno prakso. Marljiv mora biti, vesten, natančen in objektiven, pa še mogoče kaj več: zdrav, milad pa ne uremlad, starejši tovariš, pa zopet ne prestar. Težko je vsem zahtevam ustreči.
Gotovo zmožen v tem smislu, da za-rnore delo šole presojati in ocenjevati.
Najnovejša -deviza je: ljudsko šolo nadzoruj ljudskošolski. meščansko Šolo rneščanskošolski in srednjo šolo srednješolski učitelj: separatizem. Da bo še popolnejši: v strokovnih šolah (meščanske in srednje/ pa za vsako skupino posebej nadzornika. To veljaj za okrajne šolske nadzornike kot tudi za višješolske. Da bi pa teh gospodov vendarle preveč ne bilo. pa so meščanskošolski učitelji za to, da naj so za vsako skupino po en inštruktor ter le eden administrativni nadzornik s sedežem v višjem šolskem svetu.
To se meni n e zdi dobro in še marsikomu drugemu tud.e ne.
Nisem za separatizem. To je prvo.
Nikdar ne uvidi m ter nikoli uvidel ne bom. zakaj bi meščanskošolski učitelj ne smel biti nadzornik za ljudske šole, bodisi
LISTEK
Kristii Engelman.
Dne 24. februarja t. 1. vil se je doig mrtvaški sprevod iz Novega Vodmata na Pokopališče k sv. Križu. Umirovljeni nad-učitelj Kristij Engelman je nastopil zadnjo pot v kraje neznane, odkoder ni vrnitve. f njim je izginila markantna postava z ljubljanskih ulic. učiteljske vrste pa ,1e °stavil mož. čigar celo življenje bilo je -elaven dan. Naj bodo naslednje vrstice vrlemu, nepozabnemu tovarišu skromen spomenik!
Rodil se je Kristij Engelman 1. 1843. v Kranju, kier mu je bil oče ključavničar, dovršil je spodnjo gimnazijo v Ljubljani, nato pa obiskoval učiteljišče istotam. Prvo učiteljsko službo je vršil v Ribnici, 'lrugo pri sv. Gregorju, tretjo v Zabnici Kranju, četrto na Mirni, peto na Suhor-)u- šesto v Starem Trgu pri Črnomlju, sedmo v Dragatušu, osmo v Dobrepoljah. deveto pa v Domžalah. Imel je dve častni D,iznanici od knezoškofijskega ordinari-^ta, ker je prostovoljno poučeval verouk. vsi njegovi deželni in okrajni šolski nad-z°rniki so ga povodom nadzorovanj hva-
lili kot izbornega delavca na šolskem polju. Pet let je bil tudi zastopnik učiteljstva v kočevskem okraju. Prejel je več pohval za vzorno vrtnarstvo in sadjerejo ter 3 pohvalne diplome s sadjarskih razstav. Služboval je polnih 45 let. Kot napred-tijak in Sokol ni dobil povodom svoje upokojitve nobene priznanice. niti častne kolajne za 40 letno službovanje, na ktero tudi ni reflektiral. ker mu je bila zavest, ia je vsekdar in povsod vršil svojo dolžnost. največje priznanje. Bil je izvrsten pevovodja ter 36 let orglavec v cerkvi. ;lženjen je bil dvakrat. Iz prvega zakona je ime! 3 sinove. Prvi Ednumd je v Vu* kovaru višji živinozdravnik. drugi Viktor trgovec in posestnik v Šmartnu nad Kamnikom tretji Vinko pa je bil državni učitelj na C. M. šoli v Trstu, kjer je pred tremi leti umrl. Temu izbornemu organizatorju in neumornemu narodnemu delavcu bodo ohranili tržaški Slovenci trajen spomin. Iz drugega zakona ni bilo potomcev
Pripovedoval je pokojni Engelman veliko zanimivih doživljajev, izmed kte-rih navedem le nekatere: V Ribnici Je težko obolel na legarju; zahvaliti se je imel blagi Podbojevi materi, ki se je z j izredno' požrtvovalnostjo ) zavzela tzanj, 1 da je okreval. Bolezen je trajala 2 mese-
oa; ko je šel prosit tamošnjega dekana, 'ia bi se mu za ona dva meseca izplačali službeni prejemki, ga je le-ta nahrulil: »Kako si drznete zahtevati plačo za čas, ko niste učili?« Da se je pa gospod dekan pokazal še bolj olikanega in mogočnega je pristavil: »Schauen Sie, dass Sie weiter kommen!« T a slučai naj služi zlasti mlajši učiteljski generaciji v izgled, kako je bilo starejšim tovarišem »s cvetjem« postlano v dobi konkordatske šole. V Žabnici so se hoteli kmetje novoustanovljene šole iznebiti, zato so prvo noč, ko j e spal Engelman v šoli, skozi okno stre-'jalj v njegovo stanovanje. Preganjalci učiteljstva v Veliki Dolini imajo toraj tudi j svoje predhodnike!
Župnik na Mirni je Engelmana prisilil. da je moral opravljati službo mež-narja in oglednika mrličev. zato je prosil na Suhor, kjer pa mu je tamošnji župnik zagrenil življenje s tem, da se je vmešaval v njegove rodbinske zadeve. Po kratkem bivanju na Suhoru je odšel v Stari Trg. Tu je delal noč in dan, da se je šola prezidala in razširila v dvorazrednico. V Dragatušu je deloval na to, da je tamošnja šola postala trorazrednica. V Dobrepoljah je vso šolo preuredil in dosegel, da se je zidalo novo šolsko poslopje. V Domžalah je skrbel, da se je šola prezidala in
razširila v štirirazrednico. Za časa Engel-•nanovega službovanja v Domžalah je bil ondi ustanovljen »Sokol«, ki mu je bil pokojnik prvi starosta. Od leta 1911 do svoje smrti |e živel v pokoju v Novem Vodmatu v Ljubljani. A delovanje njegovo tudi sedaj ni prenehalo. Od marca 1912 do oktobra 1918. toraj nad 6 let. je bil Engelman predsednik upokojenega učiteljstva v Sloveniji dotlej, da se je prostovoljno odpovedal. V največjo zaslugo pa nu moramo šteti, da je prevzel 1. 1915. predsedstvo »Učiteljske tiskarne« in jo vodil v najtežavnejših časih. To so bili pač njegovi najstrahotnejši dnevi! Opozarjam na takratne razmere in na dejstvo, da je bila tiskarna kot srbofilska razupi-rn. Zato so morali vsi aktivni učitelji ali odložiti članstvo in vodstvo tiskarne, ali i pa pustiti službo. Ker ga je bolezen »Diabetes« čimdalje huje mučila, je ponovno orosil. da bi smel odložiti predsedstvo »Učiteljske tiskarne«, kteri prošnji je odbor dne 25. marca 1919 ugodil.
In sedaj spi nevzdramno spanje tam ¿ori pri sv. Križu, kjer je našel kotiček t ajnega miru. Neumornemu delavcu En-gelmanu naj bo lahka zemlja domača, tovariši pa mu ohranimo časten spomin!
P o g r a j e c.
posebej ali zajedno z meščansko šolo, ako so okolščine, ki govore za to.
Meščanskošolski učitelji so vsi izšli iz vrst ljudskošolskega učiteljstva in gotovo ne iz najslabših Vsakemu je gotovo delo v ljudski šoli znano ter mu mora ostali znano, kajti meščanska šola kot višja kategorija narodnega šolstva mora ostati v nepretrganem stiku z ljudsko šolo; isto veljaj v učiteljiščih. Ne separatizem ter za-plankanost, temveč neka enotnost se mora vleči kot rdeča nit skozi vso šolstvo. To je bila tudi ideja pokojnega Schrei-nerja. Da pa se me krivično ne razume, nikaly*t ne trdim, da ni med ljudskošol-skim učiteljstvom sposobnih nadzornikov. Tudi ne razumem v čem se razlikuje metoda ljudske šole od iste meščanske šole in obratno, kar nekaterniki zatrjujejo. Gotovo, da se poučuje v meščanski šoli v dokaj razsežnejšein obsegu nego na ljudski šoli in pri tem še gotove stvari, ki se v ljudski šoli ne podavajo, ali to je interna stvar meščanskošolskega učiteljstva, a metoda bodi in je ista: nazornost in indukcija. kar veljaj tudi o učiteljiščih in v pretežnem delu srednjih šol. Le najvišje učne stopnje na srednjih šolah se drže deduktivne ooti kot tudi univerze, to pa zaradi poglobitve v znanost.
Kdor je dober metodik v ljudski šoli. bo brezdvomno, ko je postal meščanskošolski učitelj, tudi isti dober metodik v meščanski šoli in obratno. Najmanjša praksa na meščanski šoli bo začetniku zadoščala, da bo zamogel prevdariti, s kako upravičenostjo sme računati na za-željeni uspeh. Zaradi tega sem proti sistemu inštruktorjev, ki bi sicer ne bili brezpomembni, a ta namen, ki ga naj imajo, se doseže v lepši in popolnejši meri, to je potom skupnih konferenc, celokupnega učiteljstva pod vodstvom nadzornika. Seveda morajo biti te konference izvrstno organizirane in dirigirane. Konference so naj forum, kjer se naj izmenjujejo misli ter naj prodre misel najsposobnejšega. Konferencam dajem tudi zaradi tega prednost pred inštruktorji, ker bo tudi tukaj zastopano učiteljstvo vseh skupin. Reševala se bodo vprašanja vseh panog in kar ie glavno: vzgojni problem, kar bi ostalo popolnoma zanemarjeno pri strokovnem sistemu nadzorstva ter tudi pri skupnih strokovnih konferencah, ki si jili nekateri mislijo namesto celokupnih. Ne pozabimo vendar, da je prvo vzgoja in ves pouk ie sredstvo v dosego tega smotra. Vsi strokovni učitelji se m o r a j o zanimati tudi za ostale njim nelastne smotre. Izolacija ni nikoli na mestu. Kam pa pridemo. če se bodo strokovni učitelji le vglab-Ijali v svojih skupinah, ne oziraje se za ostale predmete. Toliko znanja iz vseh drugih literarnih predmetov, kolikor se ga naj podaja na meščanski šoli moramo pač vedno pričakovati od vsakega učitelja. S tem je vedno zajamčeno medsebojno su-pliranje za slučaj potrebe. Kam pa si naj gremo po suplenta. če tovariš zboli. Na šolah, kjer so posamezne skupine zastopane po 3. 4 tovariših kot v Mariboru ni v Ljubljani, je nadomestovanje po tovarišu iste skupine lahko mogoče: kaj pa kje drugje; ali bodete dobili kar tako suplenta poslanega iz Ljubljane ali bodete predmet za 3. 4 tedne črtali iz urnika! Kratkomalo, konferenc skupnih je treba in ne strokovnih; bodo sicer trajale delj časa, česar se nekateri boje, pa bomo že morali žrtvovati tudi to. sicer pa ne zgubimo iz vidika. da je vzgojen problem glavna naloga vseh. Druga nalbga inštruktorjev: uvajanje v moderne struje, v metode itd. Tam. kjer bo inštruktor zajemal modrost, jo naj zajema učitelj sam. Blago iz prve roke je vedno boljše nego iz druge. Kar se pa spoznavanja metode v praktičnem ozira tiče, gospoda so medsebojne hospi-tacije več vredne, kot poročilo in ustno izročilo inštruktorjev. Teh hospitacij, dasi že davno nasvetovanih ter naravnost predpisanih, pa se nekateri bojijo kot hudiča. Rečem vam, tam bo pa tudi inštruktor malo zalegel. Hospitirajmo medsebojno na isti šoli na sosednjih in če treba poselimo rudi v razredu tistega, ki se najbolj blišči.
Trdi se. da bi inštruktor ne izrekal sodbe o delu posameznika, temveč le administrativen nadzornik. Kaj pa. če ta iz kateregakoli vizroka ne bo mogel posetiti posameznika ravno takrat, ko bi bilo potrebno. pa bo mogoče inštruktorja zaupno vprašal, kako je ž njim. Si bo takrat inštruktor ušesa zamašil! Le preveč špicel-nov ne. temveč enega ali dva, kolikor potrebno s popolnim nazivom nadzornik in ne lažiimenom: inštruktor ali informator.' Nadzornik naj bo to, kar biti mora. Ne za vsako skupino posebej, temveč za vse skupine eden in zmožen. (NB. Vsekakor za specijelne predmete kot risanje, te-
lovadba. gospodinjstvo, še strok, nadzornika, ker je tega treba).
Okrajni kot tudi višji šolski nadzornik mora biti zmožen presoditi in oceniti delo v vseh literarnih in realističnih »redmetih; zato se pa naj zbere primeren mož. Če pa hočete strok, nadzornike, pa morate imeti logično tudi strokovne ravnatelje. torej najmanj tri. kajti ti v prvi vrsti ocenjujejo učiteljstvo. To pa lahko upamo, da bo okrajni nadzornik, bivši strokovni učitelj, lahko tudi presodil uspeh ;n metodo v njemu ne lastni stroki, saj je videl delo svojega tovariša večkrat, sc zanimal za isto ter eventuelno sam že poučeval. če ne drugače pa kot ljudskošolski učitelj. Tudi kot tak bo gotovo vedel, ali ie učna pot primerna za dosego smotra, Ki je predpisan.
Separatizem je nadalje tudi to, da naj je višji šolski nadzornik edinole učitelj iste šole. katere nadzoruj. To do najnovejše dobe ni bilo upeljano. Pokojni Schreiner je bil svoje dni okrajni šolski nadzornik, nikdar pa ni bil ljudskošolski učitelj. Kdo si upa lc misliti, da ni bil dober okrajni šolski nadzornik in da bi ne bil najboljši višji šolski nadzornik za ljudske in meščanske šole! Gospoda, na eni strani se borimo za višješolsko izobrazbo, na drugi strani pa akademike podimo. Se vam nič ne zdi! Jaz trdim: višješolski nadzornik mora biti mož. z višjo naobrazbo, ki je v stanu šolo in učiteljstvo presojati z višjega vidika. Ne samo praksa ne. temveč tudi znanje in poznanje. Seveda pri vsem tem ne sme biti višješolskemu nadzorniku "šolstvo nepoznana zadeva. Za višješolskega nadzornika bo gotovo akademik, ki se ni zanimal za nižje šolstvo, manj sposoben nego sleherni ljudskošolski učitelj. Imamo pa ljudi vsaj toliko, kolikor je si-stemiziranih višješolskih nadizorniških mest, ki so akademsko naobraženi, pa jim nižje šolstvo tudi ni španska vas.
Najidealncjše bi bilo, da bi bil vsak ravnatelj učiteljišča hkratu član višješolskega sveta ter višješolski nadzornik za ljudske in meščanske šole. Ta bi potem na naraščaju lahko popravljal to. kar vidi napačnega med šolniki. Seveda Schreiner ,;n Bežek sta umrla, a skrbimo za to, da dobimo njima primerne naslednike.
Tako si mislim jaz nadzorstvo ljudskih in meščanskih šol. Željo imam le to. da se šolsko vprašanje reši stvarno tea" ' spravi v tir. v katerem sigurno dosegamo smoter šole.
A. M.:
Begunsko učiteljstvo in naš, žurnalistika.
Ime begunec postaja psovka. Spominja me izraza, s katerim nas je zmerjala fakinaža v Trstu, Gorici in v Kopru in nehote potezam v duhu paralelo med obema.
»Sciavo« — suženj sem bil tam spodaj — opljuvan in zmerjan, ko sem še hodil v ljudsko šolo. Na učiteljišču smo se pretepali za enakopravnost z zastopniki XX. stoletne avite-culture, danes kot mož sem v podobnem slučaju. Z menoj pa čutijo tudi ostali tovariši in tovarišice isto bol.
Begunec — psovka — ni ravno direktna, ali z njo namigavajo na nas mnogi. ko hočejo po vzoru gesla »Mi sami in samo mi« (glej »Slov. Narod« od 15. aprila št. 84.). povdarjati svojo plemensko pokrajinsko, da celo krajno superijornost napram drugim — tujcem itd.
Res je med ljudmi, ki so zapustili solnčno goriško okolico, našo lepo Adrijo ali pa prišli iz mučeniške Istre, precej elementov dvomljive moralne kakovosti, toda to niso begunci. Pa saj se nihče tudi ne briga zanje. Zanimanje posveča dobro, verno ljudstvo, a še bolj njega demago-ški voditelji in zavajalci vseh barv siro-maku-beguncu, ki je tu radi Skorje kruha. In na tem siromaku lomijo palice, tega tepejo in mučijo duševno, grene mu življenje. a mu tudi telesno škodujejo, če morejo.
Pa je zopet med temi malimi nekdo, ki je posebna tarča vsem kritikom in kavarniškim političnim junakom. To je slovenski učitelj, slovenska učiteljica, ki sta tu v svoji domovini, ki delujeta v njej, ki jim je bila in je ideal, radi katerega so danes tu.
Iz zasedenega ozemlja je pobegnilo tisoče raznih nameščencev, med njimi sorazmerno malo učiteljstva. A že med temi je bilo mnogo tovariševtšic), ki bi rojeni zunaj zasedenega ozemlja morali prej rdi slej proč. toda kaj to. Eden zakriči in i zbor ponavlja za njim: Križaj ga oziroma nazaj, a če se vsi vrnejo, kolikor jih je tu, jih ni mnogo nad 100 (en sto),, to je I vsega tukajšnjega učiteljstva. ali bodo
| podobni gigantom zdrobili laško hidro. j Toda kaj bi se prerekal z zakrknjenci, i kaj brskal po statistiki.
Pred menoj ležita »Jutro« 14. t. m. in »Slovenski Narod« 15. aprila. V prvem listu čitam koncem članka: »Razpisana učiteljska mesta v Istri« sledeče stavke:
»Oni učitelji-begunci, ki, so toliko požrtvovalni in pogumni, da hočejo kljub današnjim razmeram stati ob strani svojemu nesrečnemu narodu in mu pomagati v boju za obstanek, naj se javijo nemudoma za razpisana mesta,'ker jih bodo sicer Italijani z izgovorom, da ni na razpolago jezikovno usposobljenih moči. zasedli s svojimi ljudmi.«
V	»Slovenskem Narodu« pa je kar poziv: »Pozivamo jugoslovenske učitelje in učiteljice v anektiranem ozemlju kakor tudi one. ki se še nahajajo v Jugoslaviji, naj nemudoma storijo svojo narodno dolžnost in vložijo prošnje na navedena mesta « Sledi sklep članka. Tendenca njegova je resnična, a posledic ne odvrnejo taki pozivi, kar hočem nekoliko osvetliti v naslednjem.
Ta poziva sta vsebinsko idealna, a v njih obliki leži ost naperjena na nas, ki moramo ob vsaki priliki, ko je razpisano kako mesto v Primorju. poslušati moralne zafrkacije ali pa plamteče klice na vrnitev. Bilo je v preteklem letu. ko sem čital o razpisih raznih mest v zasedenem ozemlju. Za sežanski okraj sem se sam zanimal, drugi za druge, in kaj se je izkazalo. Razpis je bila gola formalnost, da so mogli potem na razpisanih zasedenih mestih potrditi tam sedaj službujoče učiteljstvo. Naši dnevniki so videli že ves Kras, vso Vipavo in že koj preplavljen z Ualijani iz kraljestva.
Pred časom je bil izdan poziv od viš. šol. oblasti, vrniti se v Primorje, ob polomu na Koroškem — pa na Koroško. Kaj je bil uspeh? Kdor je prosil, je ostal na cedilu, to je vse zraven duševnih muk in mnogih poti semtertja.
Nikakor ne trdim, da ni v Istri pomanjkanja slovanskega učiteljstva. Saj je ta dežela najnesrečnejša izmed anektira-nega ozemlja. Že pod Avstrijo težko stališče Slovanov je postalo pod »liberalno« Italijo neznosno. il'oda kaj ste pomagali z vpitjem nai gremo nazaj? Kako prisilite Italijane v to, da sprejmejo zopet v službovanje tukajšnje begunsko učiteljstvo?
Kateri urad naj nam da spričevalo o brezhibnem političnem obnašanju?
Kam smo pristojni, ko ni še ure]eno vprašanje opcije. Kar listi pišejo in kar nam poročajo o tem iz raznih uradov, se izpreminja pač kot vreme v jeseni.
Verujte mi vsi. ki nas poganjate čez mejo v svoji ljubezni do nesrečnih bratov in sester, da bi radi šli mnogi, toda poka-; žite nam konkretno pot. podajte nam sredstvo. ki prisili Italijane, da ne bodo metali naših prošenj v koš. Naj ne bo Vaša iiubezen le fraza, vržena v svet le kot tre-notni izraz Vaših ogorčenih src.
Pomagajte Klubu učiteljstva zasedenega ozemlja v njegovi akciji glede vračanja na prejšnja mesta.
Dvomim pa, da bi izveli kaj več konkretnih uspehov, kakršnih ie klub deležen. Edino država stori tu kaj za nas in za trpine tam spodaj, toda ne z Vesničevim receptom klanjanja pred pariškimi tno-gočniki.
Dvomim pa zelo, da bi radi izgnanih, prebeglih in vojnih beguncev učiteljskega stanu, padla beseda disharmonije v medsebojnih razgovorih z verolomnimi, zvitimi Lahi.
V	Ljubljani obstoji urad, ki daje in hoče dajati direktive za vračanje v anek-tirano ozemlje, toda tudi njegovi uspehi so neznatni oziroma ničevi.
Na čelu urada je mož. ki posega s svojo roko celo v zadevo nastavljanja begunskega učiteljstva na razpisana stalna mesta. Od njegovega podpisa je odvisno. če dobi prosilec (prosilka) naprošeno mesto ali ne. oziroma če pride v poštev pri določanju ternopredlogov.
Tega bodi enkrat konec. Urad za zaščito beguncev in podobni uradi niso tu. ¿a nam otežujejo bivanje tu. da nas degradira v državljane II. stopnje.
Ali se mar bojite, da ne pojdetno več dol. če bomo definitivni. Če je pa kdo med nami, ki zasluži posebne pažnje, opravite z njim. če je s tem postopanjem zadovoljen in imate povoda skrbeti zanj In za njegovo bodočnost, toda begunsko učiteljstvo noče več vašega varuštva. Begunsko učiteljstvo zahteva, da stopi tu Klub v energično akcijo, da bo konec raznih izjav in podpisov, ki niso na mestu.
Če pa dosežete enkrat to ugodnost, da bomo res mogli nazaj, potem verujte, da nas mnogo da slovo deželi, v kateri i sega politično obzorje- le od Snežnika do | Kamniških planin in od Logatca do Ko- '
čevja. Ljubitelji svobode, spoštujoči drugt orez ozira na pripadnost k stranki ali svetovnemu nazoru, ne dobimo tu dovolj od. meva.
Zdetnagogizirano ljudstvo nam ne more nadomestiti s svojo mnogokrat komaj prikrito mržnjo trdnih Kraševcev idealnih Tržačanov. veselih Goričanov j^J trdovratnih Tolmincev.
Časopisje pa naj ne bo tako naivtto-radikalno in naj ne odpira svojih predalov vsakemu godrnjavcu. ki čuti potrebo na. pisati kak nauk na naš račun.
Rekord v surovosti napram nam pa odnaša nesporno »Slovenec«, ki je lani v svoji 136. štev. od 18. junija pod našlo-vom »Kam plovemo« zmetal na nas vso nesnago, kolikor je je našel po kotih svoje redakcije.
Gospoda — novinarji — vedite, tla se zavedamo, da je vaše delo velevažno za vzgojo naroda, ki je poverjen tudi nam, a ne jemljite nam ugleda pri njem s svojo pisavo.
Zato manj fraz, več premisleka, da ne bo nesporazumljenj in ne bodo triuin-firali Italijani in zrli z obupom na nas in naš boj naši idealni sorojaki Julijske Benečije.
Tu smo in tu ostanemo, vzklika pa-ietično italijanski bersaljer. a tudi mi vam pravimo:
Tu smo, tu ostanemo, dokler nas ne pokliče nazaj faktor, ki ga bo upošteval Italijan. Listi naj se pa nikar ne smešijo več s pozivi pred fašisti, ki postajajoč pozorni poskrbe, da ne pride čez mejo nobeden jugoslovanski apostol-učitelj. pa tudi duhovnik ne. Pika.
Z zborovanja „svete vojske".
O surovosti, nenravnosti in pijančevanju. teh treh najhujših napakah našega naroda, je na javnem shodu »svete vojske« dne 10, t. m. predvsem poročal tovariš aadučitelj Rudolf Horvat.
Glede surovosti meni. da je prva dolžnost staršev in vzgojiteljev poučevati otroke o lepem vedenju ter jih zlasti z lastnim zgledom navajati k plemenitemu ravnanju. Odrasli mladini priporoča vstop v razna kulturna društva, ki pa morajo v pravem duhu vršiti svojo vzvišeno nalogo.
Za odrasle sploh je pa najvažnejši kulturni činitelj časopisje, ki pa bo dose-z.-do svoj pravi namen šele tedaj, ko izginejo iz njega raznovrstne psovke in surovi napadi na cele stanove.
Za odpravo oziroma omejitev nenravnosti predlaga sledeča sredstva:
1.	Etični vzgojni pouk. ki temelji v verouku. Da bo pa dosegel le-ta svoj namen. naj odpade stari verbalizem. to je dobesedno učenje katekizma na pamet.
2.	Nacijonalno vzgojo, toda ne faši-stovske. to je zločinske, kakoršno je menil nek primorski akademik, da hoče baje naše učiteljstvo upeljati v šole; zakaj le s pravo narodno vzgojo se otrese naše ljudstvo čimprej onega suženjskega duha, ki v njem tiči že 1300 let. Na ta način bo' pa vsaj v prihodnje inoči preprečiti narod take nravne propalosti. v kakršno je zašlo zlasti naše narodno nezavedno žen-stvo v sedanji Julijski Benečiji; medtem ko se ni iz narodnega nasprotstva nobena Italijanka prostovoljna udala kateremu izmed naših vojakov, ko so pred leti zasedle bivše avstrijske čete italijansko Benečijo.
3.	Pouk o spolnosti, ki naj ga vršita oče in mati o pravem času.
4.	Nadzorovanje doraščajoče mladine. predvsem glede oseb. s katerimi občuje.
5.	Prepoved nemoralnih knjig, slik, gledaliških in kinematografskih predstav ter posebno premoderne ženske obleke.
6.	Ker so prenapolnjena stanovanja
pogostoma povod nemoralnega življenja, nai vlada preskrbi čimprej za zadostna it' primerna stanovališča.
7.	Oblastva in gospodarji naj pripomorejo s primernimi predujmi svojim uslužbencem zgodaj se ženiti.
Nikakor pa ni poročevalec proti plesu. če se isti vrši dostojno in pod dobrim nadzorstvom.
Z oziroin na surovost in nenravnost konštatira še univ. prof. Ozvald. da sta ti napaki simptomi bolne duše, ki jo je treba preustrojiti s pozitivnim delom.
Nato navede tri vire teh napak:
Prva in glavna kal je inštitucija kino-ki naj se odpravi in nadomesti s cenim gledališčem.
Druga kal je dostop nedoraslim porotnim razpravam, a tretja je — ulica-koder stopajo napol naga dekleta.
Prof. Fr. Vadnjal priporoča g'6.410 vzgoje, da se srednješolska mladina
loči iz političnih organizacij in iz telovad-nib društev.
Smatra za zlo tudi preveliki pohlep
po zabavi ter poživlja policijsko oblast, Ki naj pazi posebno strogo, da se ne prekorači policijska ura.
Končno predlaga ustanovitev neke vrste nravstvene policije.
Tovariš Horvat poroča nato še o pijančevanju. Iz tega poročila podajerno samo one točke, ki so splošno zanimive ter druge, ki se tičejo predvsem šolstva in učiteljstva.
1.	Vsak gostilničar mora prodajati poleg opojnih tudi brezalkoholne pijače.
2.	Brez vsake posebne obveznosti mora dati hrano tudi abstinentom.
3.	Kazujivo je žaljivo smešenje abstinentov.
4.	Na »Roditeljskih sestankih« naj se poroča poleg drugega predvsem o alkoholizmu.
5.	Vsak drugi mesec morajo šolska vodstva predlagati šolskim oblastem statistični pregled šolskih abstinentov; zato naj bo pri mesečnih konferencah na dnevnem redu tudi stalna točka n. pr. »Naša abstinenca«.
Zelo zanimivo je. da je izdalo ministrstvo narodnega zdravja v sporazumu z ministrstvom prosvete poseben »Načrt zakona za pobijanje alkoholizma«, ki vsebuje po večini navodila za gostilne.
K temu načrtu je pa dostavilo naše poverjeništvo za socijalno skrb nekaj prav dobrih pripomb, iz katerih navajamo samo sledeče:
V	svrho sistematične državne proti-alkoholne propagande naj se imenujejo strokovni potovalni učitelji, katerih naloga bi bila. vršiti vsestransko propagando :
1.	urejevati in vóditi protialkoholna predavanja diskusije, razstave, izlete, dramatične uprizoritve itd.;
2.	predavanja naj bi se vršila v obliki ciklusov s sodelovanjem krajevnega iz-obraženstva brez razlike političnega mišljenja ;
3.	ob takih prilikah naj bi se vršil ob navzočnosti krajevnih političnih, šolskih in drugih zastopnikov ljudstva razgovor o boiu proti alkoholizmu s posebnim ozi-rom na dotični kraj;
4.	potovalni učitelji naj bi skušali po predavanjih v šolah — v kolikor niso tega storili že učitelji sami -r organizirati mladino v protialkoholne krožke. Tak krožek naj bi se delil v dve vrsti članov, in sicer abstinente in zmernike; mladina do .končanega 18. leta naj bi pristopila k abstinentom.
Pri vseh oblastvih I. inštance. političnih ekspoziturah, policijskih kotnisari-iatih in kr. policijskih ravnateljstvih, naj hi se poveril uradniku referat o vseh alkoholnih in protialkoholnih zadevah. Ta referat naj bi stal potom svojega urada v .'talnem stiku s krajevno zdravstveno oblastjo.
Vsem šolskim in javnim knjižnicam naj se na državne stroške priklopi slovenska in srbohrvatska protialkoholna literatura.
V	večjih krajih naj se ustanove pivnice za mleko in pristne sadne sokove, združene s prodajo svežega in suhega 'Sadja, medu in kruha.
Društvom in organizacijam, ki se zavežejo v to. da se vrše njih izleti na brezalkoholni podlagi, naj se dovolijo na državnih železnicah vozne ugodnosti.
Vse veselice in druge prireditve protialkoholnih društev in organizacij naj bodo davka proste.
Sociblno-gospodarsko in kulturno žensko društvo v Ljubljani.
17. marca t. 1. je bil izredni' občni. zbor »Sloge«, ki je soglasno sklenil reorganizacijo »Sloge« v »Socialno-gospo-''arsko in kulturno žensko društvo«. Najden novega društva je glasom § W. pra-Vl': »Namen društva je. da pospešuje kul-lllrni. socialni in gospodarski razvoj slovenskega ženstva. Ta namen hoče do-Jjj s tem. da bo izdajalo periodične pu-"»kacije in knjige; da bo prirejalo preda-an.ia in poučne tečaje iz vseh panog kulturnega in socialnega življenja; da bo nakopalo za politične pravice žen. ne da bi
s tem vezalo na katerikoli politično "ranko; da bo snovalo lastne gospodar-
naprave; da bo podpiralo vsa strem-nia, ki so v skladu z njegovim name-, in bo posvečalo največjo pozornost jj kalnemu položaju žen in delovalo za vi .v Povzdig. Bavilo se bo pa tudi z ¡jü!mi vprašanji, ki zadevajo telesno in h teYno zdravje narodnega podmladka«. Hov določb je jasno razvidno, da hoče
0 društvo oživeti moderno žensko gi-
banje med Slovenkami. Zato vabimo vse žene. ki jim je na tem. da sodelujejo po svojih močeh in zmožnostih za napredek /enstva in naroda, da pristopijo k društvu. Vsaka, ki se zanima za žensko gibanje, naj se javi, dobila bo vsaka potrebna pojasnila. Odborove seje društva so iavne. dostop na seje imajo vse članice in se jih lahko udeležujejo s posvetovalnim glasom Dokler nima društvo svojih orostorov, bodo odborove seje v šentjakobski šoli. II. nadstropje. Vsa pojasnila, osebna in pismena, pa daje vsak dan, razen sobot, nedelj in praznikov od 3.—5. Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Dunajska cesta 25. — 17. t. m. je bil soglasno izvo-,'ien za dobo enega leta sledeči odbor: Alojzija Štebijeva, predsednica; Magda Sterletova podpredsednica. Vera Al-"orechtova. Marija Debeljakova. Lidija Oorupova, Vida Jerajeva. Vida Novakova. Malči Prijateljeva. Mara Puntarjeva, Ivana Slugova, Albina Svetkova. Helena Škuljeva, Milka Uinbergerjeva in dr. Anjfiita Zalokarjeva. odborpice: Vita Zupančičeva in Lea Kobalova za namestnici; Iva Logarjeva in Klementina Vehov-čeva za pregledovalki računov.
Zlasti pričakujemo, da bodo sodelovale v tem društvu slovenske učiteljice, ki so v prvi vrsti poklicane vzdramiti naše ženstvo, da bodo pridobile društvu čim več članic in naročnic ženskemu listu, ki ga bo pričelo izdaiati društvo v najkrajšem času. Naj ne bi bilo še tako majhnega kraja širom Slovenije, kjer ne bi baš učiteljica zbirala žen k skupnemu delu za navedenimi cilji. Da ne zaostanemo za svojimi sestrami Srbkinjami in Hrvaticami. je dolžnost vsake Slovenke, da moralno in gmotno vzdržujemo edini ženski list, ki naj postane naše skupno ognjišče, ki nas bo ogrevalo, kojemu neumorno do-našajmo goriva, da nam ogenj na njem ne pojenja!
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski okraj ne priredi izleta dne 7. V. t. 1. v Zavrč, j kakor je bilo sklenjeno pri zborovanju dne 9. IV., ! ker so radi volitev gostilne zaprte. O izletu sklepa še tekolči teden odbor. Ivan KIemotišck, t. č. predsednik.
+ Litijsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto dne 30. aprila t. 1. ob 13. uri . 'V Litiji s sledečim vzporodom:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	»Učiteljica in gospodinjstvo«, predava to-varišica Jerica Zemljanova,
3.	»Iredentizem«, predava tovariš Tone Lazar.
4.	Odborovo poročilo.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajnosti.
Zaradi važnosti zborovanja in društvenega ugleda prosimo, da se udeležite prav ¿vsi. Odbor. I
+ Zborovanja Tržiškega krožka Okr. učit. društva za Knški okraj, ki se je vršilo dne 7. apr. 1 t. 1. v Mokronogu, se je udeležilo 48 tovarišev in tovarišic. V otvoritvenem pozdravu vsem zbo-rovalcem in imenoma zaslužnemu g. nadzornika L. Stiasny, tovarišem in tovariši-cam izven krofž-kovega ohmočja in zaslužnim krožkorvlm duševnim mecenom, — omenja tov. naduč. V. Klanšek, da nas je na naših zborovanjih vedno in povsod spremljala le velika misel nesebičnega in smo-trenega dela za povzdigo šole, naroda in stanu Jasno je začrtana naša pot, .pri kateri ni ostati, ampak naše misli gredo više in više... Zaveda-, m-o se, da je šola svetišče, kamor stopamo premišljeno pripravljene duše, da je mladina ideal, nam izročen v oblikovanje, vemo, da je med široko ljudsko maso naša izvenšolska delavnica, v katero stopamo ob vsaki priliki ter ne poznamo uradnih dni in ur, ampak delamo vedno iin vsepovsod in to nam bxli iza uspehe najsigurnejša garancija. Ne zabimo bratov onkraj, ker so naše krvii in pomagajmo jim kvišku. Pozdravljal je v znamenju prosvetnega, kulturnega in narodnega dela, v katerem je zmaga zasigurana.
Na brzojavni pozdrav vodje prosvetnega poverjeništva g. Skaberneta se mu vračajo iskreni pozdravi zborovalcev.
V referatu: »Podrobni učni načrt za priro-dopis in prirodoslovje« poda tov. naduč. I. Rirnat splošne smernice, ki naj bi nas vodile pri sestavi teh načrtov.
Pri stvarni in vseskozi zanimivi debati, katere so se s posebno živahnostjo udeleževali g. nadzornik, tovariši Lunaček, Berce, Levstik in Roje, so prišli v razgovor tudi podrobni učni načrti, katere je sestavil tovariš Levstik iz Krškega in se je sklenilo, da se je bavdti s tem pr edmetom naj intenzivneje, da bo delo kar moč popolno dovršeno. V ta namen se pomnoži anketa, ki ima izdelati načrte za zemljepis in zgodovino še z nekaterimi člani in dovrši tudi to delo. Po dokončanih učnih načrtih za realije bomo sti emeli za knjižnicami, v katerih bo zbrana snov po načrtih. Glede maksimalnosti oziroma ¡mini-malnosti zmaga mnenje, da naj bodo načrti maksimalni, ker puščajo učitelju prost raizmah in tudi lokalnih razmer ni moč ukleniti.
Bivšemu požrtvovalno-delavnemu predsedstvu tov. T. Grčarju, ki je premeščen v službovanje na Barje, se izreče za trud zahvala.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto dne 21. maja t. 1. v Št. Janžu istočasno z enketo za sestavo načrtov za zemljepis ¡itn zgodovino.
Po zanimivem in vsestransko dobro uspelem zborovanju se snidejo izborovalei veselih obrazov pri skupnem obedu, po katerem so se neprisiljeno menjavale vesele pesmi z živahnimi in odkritimi prijateljskimi razgovori, ki so mogoči le pod okriljem našega iskrenega in nesebičnega tovarištva.
+ Iz odborove seje »Društva vpokoienega učiteljstva« z dne 6. t. m. — Poleg običajnih točk se je prečital zapisnik zadnje seje in se odobril. Tajnik je poročal, da so bili v teku dveh mesecev trije smrtni slučaji in sicer: Ravnikar, Wen-cowsky in Engelman; za nje se je izplačalo 738 kiron. — Prošnja na magistrat za cenejši premog v Ljubljani stamujočim je imela uspeh. Mnogim članom se je ugodilo. — Podporni član g. G. M. iz Šoštanja nam je poslal 12 iK podpomiaie; hvala mu! — Sprejemnice so se odposlale: Ag. Bre-g.ar, Mart. Brezniku, Franc Vrečku in Iv. Tro-beju v Slov. Gradec. — Mnogim članom in nečlanom, ki so prosili odbor, da naj jim poizve o rešitvi njihovih vlog na vaš. šol. svetu ter jim poda kake nasvete, kako priti do povišanja njihovih plač, se je deloma ugodilo. — Na zahtevo policijskega ravnateljstva se je istemu poročalo, da ima društvo 124 pravih in 14 podpornih članov. — Za časa snovanja učiteljske pragmatike se ijc izročil kratek koncept za zvišanje nalših prejemkov s priporočilom gosp. poslancu I. Rels-Tierjiu. — Neko hranilnico se prosi za podporo. Nastali so novi društveni stroški pri čekovnem uradu pod imenom manipulaaijske pristojbine, katere je blagajnik že izplačal v znesku 4L19 K. — Odbor je vzel tajnikovo poročilo na znanje.
Blagajnik predlaga, da se radii narastle draginje pristopnina zviša z 1 K na 1 D; vsak smrtni slučaj pa mesto 2.60 K na 1 in ¡pol dinarja. Drugi član -odbora pa je zai to, da se pristopnina zviša na 5 dinarjev. Sklene se, da se o teh predlogih, kakor tudi o predlogu, da se čez 70 let star nihče več ne sprejme v društvo, sklepa pri občnem zboru, ki bode dne 8. junija t. 1.
Za nove člane se sprejmejo: Ana Engelman, Marija Slemenšek in Marijana Majer. Izključita pa se en član ta ena članica.
Pri posameznih nasvetih se soglasno in odločno sklene, da se napravi vnovič dobro podprto in rezko prošnjo na ministrstvo prosvete v Beograd, ki se predloži potom poverjeništva prosvete ipo treh osebah, ki gredo v avdij-enoo tja.
Treba je res korakov, da odpravimo naš žalosten položaj, kakršnega nam slika Bukovškl poet:
Umirati in ne umreti — to položaj je pač strašan, ki ga deležen si na sveti učiteljski ti veteran! Za žrtev, trudov preobilo ti starčku, beda je — plačilo!
Prošnja navaja, da se nas >je pozabilo, kako potrebni smo zivišaniih prejemkov; dalje da smo te z velikim trudom pošteno zaslužili in slednjič, da se nam pokojnina nakaže v dinarski valuti s prikladnimi po zakonu z dne 23. julija 1919 členu 33 ter izj-ednači s pokojnino, kii jo učitelj dobiva danes, ko stopa v pokoj. V slučaju pa, da bo draginja še naraščala, tudi ta ne bode več zadostovala.
Po izčrpanem dnevnem redni je zaključil predsednik sejo.	S. P.
+ Učiteljsko društvo za kočevski okraj je
zborovalo dne 9. aprila v Velikih Laščah. Navzočih je bilo 39 članov, med temi 6 novih. Izmed odsotnih se ni nihče opravičil, česar pa nikakor ne Odobravam. Dolžnost vsakega člana je redno posočainje ¡zborovanj, ako pa je kdo zadržan, naj vsaj opraviči svojo odsotnost.	^
Predsednik je v kratkih besedah orisal trnje-vo pot sikmsnskega učiteljstva. V onih dneh najhujšega trpljenja, najbridkejšega zapostavljanja in največje bede je stal na čelu našega društva mož jeklenega značaja Franc Štefančič, naidučitelj v Velikih Laščah.
Predsedoval je društvu od 1. 1908.—1920. Vodil je društvo preko Golgote do vstajenja, ki srno ga pričakali v Jugoslaviji. .V znak hvaležnosti je .imenovalo društvo tov. Štefančiča častnim članom in mu poklonilo diplomo. Ginjen se je zahvalil za izkazano odlikovanje in znatno podprl društveno blagajno. Hvala in čast mu!
Drugo točko dnevnega reda je izpolnilo predavanje tov. Alfonza Za-vršnika: »Šolstvo v Sibiriji«. Kot vojni ujetnik je preživel 5 let v Sibiriji in okusil nasilje carizma in boljševizma. Prinesel je s seboj večjo zbirko slik fotografij in različnega denarja. Živo nam je slikal bedo sibirskega učitelja-izsnanca, opisal pa tudi ¡moderno opremljeno šolo v sibirskem mestu. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo — videl si se v duhu prestavljenega v sibirske razmere. Tov. Završnik je žel zasluženo pohvalo in priznaje po končanem predavanju.
Pravila okr. uč. društev, objaivljena v Uč. Tov. št.' 21. lanskega leta, so bila sprejeta z malimi izpremembami, vendar borno o njih še sklepali pri prihodnjem zborovanju.
Pri oddaji učiteljskih službenih mest nalj veljajo smernice, ki smo jih sprejeli na tem zborovanju, da se ognemo -vsaki korupciji in protekciji.
1.	Pri nameščanju veljaj vselej načelo, da je upoštevati: a) službeno dobo, ¡b) službeno oceno, c) družinske razmere.
2.	Vsako definitivnio mesto mora biti oddano potom razpisa oziraje se na gorenje tri tooke in brez ozira na morebitno dosedanjo prideliitev.
3.	Maturantov ni nastavljati na enora-zred-ltice.
4.	Dve službeni leti, ki jih je kdo prebil na oddaljeni enorazrednici, naj štejejo prj kompe-tenci za tri.
5.	Vsako učno osebo je takoi odpustiti iz službe, ako ne bi hotela služiti na zaprošenem mestu.
Sprejeli smo nadalje resolucijo, da višji šolski svet čimpreje nakaže in izplača upravičencem selitvene stroške.
Protestiramo proti odslov-itvi komunističnega učiteljstva iz službe brez disciplinarne preiskave.
Tov. Vrbič predlaga, naj bodo ¡mladinski spisi trdni) vezani z vrvico, ne iz -žico. oprema nai bo trpežna in ne luksurjozna, pridejan na-j bo tolmač manj znanih besed, in mladinski pisatelji maj ie □gibljejo tujk.
Društvena članarina znaša 250 K. Društvo pristopi k čekovnemu prometu. V kratkem raiz-pošlijemo položnice, po katerih naj visak čimpreje pošlje vsaj polletno članarino. ¡Morda se kateri izmed neudeležencev tudi denarno opraviči?
Prihodnje zborovanje bo 4. junija v Sodraži-ci. Predavanje tov. Vnbiča »O zadružništvu« in občni zbor!	Tajnica.
Vestnik meščanskih šol.
Odborova seja našega društva v Celju dne 3. IV. 1921. Predsednik pozdravi navzoče in potrdi sklepčnost. Nato poroča o došliih .in izdanih dopisih. M-ed drugimi omeni posebno tudi odlok pokrajinske vlade o potrditvi pravil. Glavmi namen seje je bil, spraviti posamezne točke, ki so jih obravnarvali doslej odseki, v sklad in odposlati na pristojna -mesta.
Glede nadzorovanja in nadzornikov se je odbor ipo temeljiti debati odločil za sledeči predlog: »Učiteljsko društvo m. š., ki je -v njem doslej včlanjenih približno 120 tovarišev in toivarišic, prosi, naj inerodajne oblasti -v svrho enotnega razvoja meščanske šole postavijo i-z -vrst meščan-skošolskega učiteljstva enega saimega nadzornika za vse meščanske šole. Vse uradovanjie meščanske šole bodi v direktni zvezi ž njim brez posredovanja cvkraj. šol. svetov izivtzemši gospodarske posle.
Ker pa bi bilo delo takega nadzornika preveliko, prosimo, da se za prehodno dobo iz vrst starejšega mešč. učiteljstva imenujejo posvetovale! za posamezne stroke, ki imajo nalogo, večkrat po-sečati mešč. šole in dajati učiteljstvu navodila, ne tki bi imeli pravico ocenjevanja.
Če bi se ta predlog ne dal izvesti, prosimo, da oblasti uvedejo prepotrebne ra-vnateljske konference, ki bi naj bile vsaj štirikrat na leto.
Z ozinom na učno obveznost je bilo sklenjeno: Učna obveznost bodi za strokovnega učitelja najmanj 2-2 ted. ur, največ 25 ted. ur. Za vsake 4 ure .jezikovnega pouka in načete 4 ure se ura-čuni 1 ura za popravo nalog. Učiteljem druge skupine gre iza pouk v računstvu v vsakem fazredu po pal ure za popravo nalog. Vrhtega imajo upravniki abirk in knjižnice vračunjeno: za prvo skupino 1, za drugo 2 in za tretjo 1 ted. uro; za knjižnico tudi 1 ted. uro. Učna obveznost ravnateljev do 3 razrednih šol je najmanj 10, največ 15 u-r na teden. Za vsak nad a lj ni razred pade obveznost za 2 ted. uri.
Nadure se šteljejo od mi nima in znaša njih nagrada 80 ¡K za tedensko uro na mesec. Neobvezni predmeti se -štejejo v -učno obveznost, a le pod pogojem, da prejema vsakdo, ¡ki ima poleg svoje strokovne usposobljenosti še specijaJno usposobljenost, predpisano za dotični predmet, za vsako uiro v tem predmetu brez ozira na obveznost najmanj -50% normalne nagrade za naduro. Če je s takimi urami prekoračen -minimum, je prejemek za dotične ure potem 150% normalne nagrade za nadure. Nadomeščanje odsotnega tovariša se nagradi v smislu nadure, če traja več nego 14 dni. Takojšnja ureditev vprašanja učne obveznosti je nujna potreba in naj se izvrši vsaj do konca tekočega šolskega leta. Takse za izpite priviat. učencev za meščanske šole naj se primer, no povišajo, kakor so se že ponovno povišale takse za druge izpite na srednjih šolah.
Prav tako bridko občuti meščanskošol-sko učiteljstvo neurejenost glede -svojih plač. Vztraja pri tem, da" imej strok, učiteljstvo za en činovni razred višje prejemke kakor ljudsk-ošolslki učitelj istih let, kar odgovarja prilično 25% poviška. 1 Ravno tako naj ima .ravnatelj nekoliko doklade več nego vodja ljudske šole z istim številom razredov. V-odje meščanskih šol naj imajo pravico d-o prostega stanovanja, oziroma stanarine. Ker ima osnutek novega -zakona tudi tozadevna določila, ki pa se še ne udejstvujejo, naj ostane za prehodno dobo stari zakon v veljavi. Zadeva naših prejemkov naj se uredi takoj.
Nekatere meščanske šoje -so prenapolnjene z učenci. Število učencev ne sme v posameznih razredih presegati števila 40.
Najbolj se občuti pomajkanje učil za zgodovino in zemljepis, ker se je bivša vlada najbolj brigala za nemško zgodovino in nemške pokrajine. Mladina naj vzljubi jugoslovansko domovino. T-o je le mogoče, če jo spozna vsaj potom primernih slik. Zato prosimo, naj oblast poveri naše

umetnike, da na licu mesta naislikaio naše najlepše pokrajine in mesta. Te slike naj se z jbairrraijiiii kamnotiski razmnože in prodajajo šolam.
Meščanske šole delajo :po vsakovrstnih ali tudi nikakršnih načrtih. Višji š. svet naj omogoči, da izidejo v najkrajšem času normalni načrti, enotni za vso državo.
Iz Jugoslavije.
—	Zakon o narodnih nošah. Pod tem
naslovom piše »Narodna Prosveta« sledeče: Projekat zakona v narod. Skalama, koji je pre godinu i po dana izrodila naročita komisija, odbačen je potpuno i g. ministar prosvete naročitim pismom tra-žio je od glavnog prosvetno? saveta da •zradi nov zakonsiki projekat. Prosvetni Savet odredio je g. Mih. Stanojeviča in g, Ljubu Protiea. da prethodno izrade glavne principe, koje treba uneti u novi zakon o nar. šjkolama i uporedio sa tim, da navedu i odredbe pokrajinskog zako-nodavstva o tim načelnim stvarima. Cim twidtn definitivno precizirana glavna načela. na kojima ima počivati novi zakon (s obzirom na odredbe u načrtu ustava), !xtmah če se pristupiti izradi celokupnog orojekta. Zakon o narod, školama biče medju prvima na dnevnom redu posle ustava.
Proračun prosvetnega ministrstva. Iz Beograda poročajo: Kljub temu, da se je finančni minister resno trudil, da bi' se debata o proračunu za leto 1921./22. končala za časa. to je do 20. t. m., je bilo to nemogoče, ker so se doslej vršili šele štirje proračuni. Debata o proračunih ne bo mogla biti končana pred koncem prve polovice maja. Razen proračuna ministrstva za promet je na dnevnem redu sedaj tudi proračun prosvetnega ministrstva, ki znaša skupaj 235.500.000 dinarjev, dočiin jO znašal lani ta proračun za Srbijo in Črno goro 67,808.852 dinarjev, za ostale pokrajine pa 368,749.707 K. Ta povišek gre večinoma na račun povečanja števila učiteljev in profesorjev. Potem na račun kulturnih in humanitarnih društev in na račun zvišanih subvencij za gledališča. Izdatki za srednješolski in ljudskošolski pouk so bili za več kakor dvojno zvišani. Minister prosvete je v spremnem pismu finančnemu ministru obrazložil te izdatke in izjavil, da so neobhodno potrebni kulturnemu napredku naše mlade države, ki je v tolikih bojih in vojnah precej zaostala v kulturnem oziru. Treba nam je več šol, več učiteljev in več gledališč, katerim ne smemo odrekati važnosti za narodno vzgojo. Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva bo trajala najmanj dva do tri dni. Verjetno je. da se ta proračun ne bo skoro nič reduciral.
-- Osebna dohodnina. Z ozirom na vedno se ponavljajoča vprašanja, zakaj v aprilu toliko davka, naj služi sledeče pojasnilo: Z aprilom se je uredila dohodnina in invalidski davek po že objavljeni lestvici za tekoče kalendarično leto. Pri tem obračunu pa še niso iipoštete vodstvene m opravilne doklade, kakor tudi ne nagrade za meščanske šole. To se uredi naknadno deloma tekoči, deloma prihodnji mesec, kakor tudi dohodnina za preteklo leto. Ker so se pa v 1. 1920 pridrža-vali na osebni dohodnini razmeroma nizki mesečni zneski (največ 25 K), zato se bo vplačilo zaostale dohodnine porazdelilo na več obrokov, da ne bo uciteljstvo naenkrat preveč obremenjeno.
— Učitelji in vojaška dolžnost. Iz Beograda poročajo: Minister prosvete Pri-bičevič je stavil na seji ministrskega svc-'a predlog, naj učitelji opravijo svojo vo-iaško dolžnost med počitnicami. Vojni minister sestavi glede tega načrt, ki se predloži ministrskemu svetu v odobritev.
—	251etni jubilej je praznoval naš tovariš Jakob Dimnik dne 20. aprila, kot občinski svetnik ljubljanski. Ustanovitev III. in IV. mestne deške ljudske šole in meščanskih šol ljubljanskih so bili njegovi referati v občinskem svetil. Vseh teh 25 let je tudi član kuratorija mestnega dekliškega liceja. Dimnik je bil zastopnik občinskega sveta v mestnem šolskem svetu in zadnji dve leti zastopnik staršev v višjem šolskem svetu.
—	Iz Radvanja pri Mariboru. (Dopis.) Na petrazredni narodni Šoli v Rad-vanju sta do 15. maja 1921 razpisani v .stalno nameščenje 2 službi za učitelja in 2 za učiteljice. Za te službe naj ne prosijo osebe, ki hrepene po mestu in zabavi, temveč one. ki čutijo v sebi zvanje ne samo za dober šolski poduk, temveč tudi za podrobno narodno delo izven šole. kakor n. pr. poduk v goslih in glasovirju, ustanovitev javne šolske knjižnice, prirejanje drainatskih predstav, petje, glasba, telovadba, širjenje Jugoslovanske Matice, ustanovitev Ciril-Metodove podružnice, sodelovanje pri občini, posojilnici itd. te ootrebe zahtevajo, da stanujejo učne moči
| v Radvanju in ne v mestu. Stik z narodom j je tu najnujnejša potreba. Dobrodošel i vsakdo, ki čuti v sebi zvanje podobnega * dela za narod. — Šolsko vodstvo.
t Joslpina Ješovnikova. Dne 6. aprila je umrla v Št. Rupertu SI. g. gospa Josi-pina Ješovnikova. soproga upokojenega tov. nadučitelja Simona Ješovnika. Bila je 41 let učiteljica ročnih del v Št. Rupertu, kjer je neutrudljivo pomagala svojemu soprogu vzgajati mladino domače petraz-rednice Gospa Ješovnikova je podarila svojemu narodu 5 zavednih, nadebudnih otrok, ki so danes — razven v vojni padlega sina Srečkota — vsi v lepih državnih službah. Njeno slovensko srce je nad vse čislalo zlato gostoljubnost, tako na lepem domu »Štrleku« kakor tudi v vinogradih na krasnih »Jazbinah«. Bila je velika ljubiteljica prelepega našega slovenskega petja. Kolike hvaležnosti je bila deležna blaga pokojnica v vrstah preprostega naroda, je pokazal nadvse sijajni pogreb dne 9. t. m„ kakoršnega še ni videl Št. Rupert. V slovo nepozabni pokoj-nici je govoril ob odprtem grobu župnik g. Ivo Pajtlar. Blagi gospe svetila večna
ruč-
—	Vse izprašane otroške vrtnarice v Jugoslaviji naprošam, da pošljejo sigurno svoj natančni naslov na strokovno tajništvo poverjeništva UJU v Ljubljani (Učiteljska tiskarna)-, in sicer najkasneje do 28. t. m. Ugotoviti je število izprašanih otroških vrtnaric. kar je zelo važno. Pripomni naj se na prijavi, je-li otroška vrt-narjca nastavljena ali ne. — Minka Kosta-iijevec, voditeljica deške stanice v Ptuju.
—	Himen. Tovariš Josip Ambrožič, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani se je poročil dne 3. t. m. z gospodično Fani Umbergerjevo, hčerko posestnika v Mokronogu. Bilo srečno!
—	Poročila se je 7. t. m. tovarišica Leonida Herzogova učiteljica v Ljutomeru z g. Matkom Rauterjem gimnazijskim profesorjem Novoporočencetna — obilo sreče!
—	Mladina celjske deške osnovne šole je nabrala svojim bratcem in sestricam onkraj zahodne meje znesek 1104 K, ki se je odposlal Jugoslovenski Matici:
—	Plače državnih nameščencev. Komisija finančnega ministrstva je izdelala načrt naredbe za izenačenje plač in pokojnin državnih nameščencev razen Ijud-skošolskega učiteljstva in profesorjev. Naredba se predloži ministrskemu svetu v odobrenje.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Ljubljanski učiteljski pevski zbor 3175.20 K kot čisti dobiček koncerta z dne 7. aprila. — Ivan Šmajdek s Krtine pri Domžalah, v spomin blage in dobre bo-terce pokojne gospe Neže Tomanove iz Moravč 100 K.
Neodrešena domovina.
—	r Sežansko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 10. marca. Na zborovanju je referiral tov. Kenda o izidiu deželnp učiteljske konference. O reviziji šolske samouprave sta govorila tov. lireščak in Pahor, ki "^a zavzela stališče, kakršno zavzema v teni vprašanju vse uciteljstvo. O zastopstvu v pkrajni šolski svet se je uciteljstvo ponovno izreklo, da bo vztrajalo "i tem. kar je že sklenilo. Izvoljena sta bila namreč tov. Štrekelj in tov. Hre-ščak; slednjega pa civ. komisarijat noče priznati. Uciteljstvo je sklenilo vztrajati in za slučaj ožjih volitev vzajemno pokazati svojo trdno voljo.
—r Razpisane službe. Okrajni šolski svet v Pulju je razpisal večje število učiteljskih mest s hrvatskim učnim jezikom in sicer v puljski občini 4 mesta, v vod-r.janski občini 3 mesta, v kanfanarski občini 1 mesto, v svetvičenatski občini 3 mesta, v barbanski občini 6 mest. Prošnje je vlagati pri puljskem okrajnem šolskem svetu do 30. t. m. — Tovariše, ki bi imeli vesslje preizkušati svoje telesne moči v boju s puljskimi fašisti, opozarjamo na tozadevni razpis in priporočilo v »Jutru« z dne 14. t. m. ozir. v »Slov. Narodu« istega dne.
—r Zborovanje društva »Unione magistrate giuliana« v Trstu. V dneh 11. in 12. marca t. 1. je zborovala v Trstu zveza italijanskega nacionalistično - liberalnega učiteljstva Julijske Benečije. Zborovanja so se udeležili odposlanci vseh deželnih učit. društev in svoja zastopnika je poslalo tudi osrednje društvo iz Rima. Na dnevnem redu je bila. poleg drugih, tudi točka o gospodarskih in moralnih zahtevah učiteljskega stanu, dalje točka o bodoči preuredbi šolstva zasedenega ozemlja. Stališče, ki so ga zavzeli zborovalci, ?e razvidno iz obširnega dnevnega reda, ki ga navajamo v skrajšani obliki: V oči-
gled nujni potrebi, da se deželna zakona Istre (iz I. 1908.) in Goriške (iz 1. 1906.) nanovo preurede v smislu popolnega izenačenja učiteljskega stanu z drugim, z enakovrednimi nauki opremljenim deželnim uradništvom. se zahteva, da se 1. priznajo meščanskošolskemu učiteljstvu na deželi iste pravice, kot jih ima v Trstu; 2. gmotni položaj učnega osobja ženskega spola naj se izenači z moškim; 3. pokojninsko vprašanje službojočega učiteljstva naj se uravna po novih preuredfoah; 4. da se do popolne izvršitve teh učiteljskih po-stulatov. dovolijo učiteljstvu primerni predujmi na račun končne ureditve, in sicer a) učnim osebam brez družine predujem mesečnih 100 lir; b) oženjencem obremenjenim z 2 osebama mesečnih 150 lir; c) oženjencem s 3 ali več osebami mesečnih 200 lir. Ta predujem naj se meščanskošolskemu učiteljstvu z izpitom zviša za .50%. onemu brez izpitov za 40%. Vsi poviški naj imajo veljavo od januarja 1921. — Glede preuredbe šolstva ^o se zborovalci. videč stanje, v katero ie zašlo šolstvo Julijske Benečije po krivdi nesposobnosti vladnih krogov, izrekli za rešitev tega važnega vprašanja od strani učiteljstva samega. V to svrlio pozivajo osrednje vodstvo v Rimu. da ustanovi v okrilju organizacije poseben odbor pomnožen s šolniki iz krajev Ju-!'jske Benečije, ki naj po temeljitem pro-učenju italijanskih in avstrijskih šolskih zakonov končnoveljavno uredi šolstvo v modernem duhu. Pri tem delu naj velja načelo, da je vzeti iz obojih šolskih zakonodaj. kar je dobrega in to uveljaviti po vsej državi. To delo bo mogoče ustvariti no uverjenju zborovalcev najkasneje do decembra letošnjega leta.
Književnost in umetnost.
Navi moški zbori. Pevsko društvo »(ljubljanski Zvon« je založilo »Pet veselih pesmi« Emi|a Adamiča. Vsebina: Ivo Peruzai: Fantovska, IVo Penuzzii: Za ploitom, Ivo Peruzzi: V iutau, Cveik0 Golar: Ali ne izhaja jasna zamja?, Cvetko Gol ar; Mlada pesem. Cena partituri 5 dinarjev. Dobi se pni dnuštvu in v vseh ljubljanskih knjigarnah (tu. di v učiteljski). Pevskim društvom in pevcem ¡c , vesele lepe in netežke moške izbore naj topile je prt. poročamo v nakup.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Marica II.: Pričakovali smo stvarnega odgovora na članek, ki ga je priobčili »odsek ¿a srbohrvaščino« v štev. 15. našega 'glasila, a tu Vaš odgovor ni, vsled česar ga nismo mogli sprejeti v list.
Vse sotrudnike prosimo malega potrpljenj,;^
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
RAZPIS SLUŽB.
Na javnih mestnih osnovnih in meščanski it šolah v Ljubljani razpisuje se vsled privolila višjega šolskega sveta z dne 5. aprila 1921 pod št. 4282 šestero kreiranih učnih mest za srbohrvaščino v stalno nameščenje, in sicer: troje za učitelje in troie za učiteljice. Prosilci in prosilke za omenjene službe morajo b,itj usposobljeni (usposobljene) iz srbohrvaščine kot učnega jezika. Pravilno opremljene prošnje je ipo predpisani službeni poti vlagati pri 'podpisanem mestnem šolskem svetu najkasneje do 12. maja 1921, Mestni šolski svet ljublianskl, dne aprila 1921.
Večletno jamstvo!


Ugodni plačilni pogoji 1
Tvrdka JOSIP PETELINC
— LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 --
o M
"33 >
a Z
se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna ' strojna popravila.	*
Z os
5
as
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".)
Večletno jamstvo 1

Ugodni plačilni pogoji!
CiVLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
CEVLJK
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica.
moški, chevreau z robom . „ boks z robom .
boka z robom, polov, za štrapaco:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... , pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kraviDa z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . .
črni
570 -580--
495"— —
rujavi
495-—
rujavi
—	moški, kravina.« kapicami in
620"—	podkvami.....
600"—	, gojzerski hribovci . .
ženski, boks z lak-kapico in
robom......
„ teleUna z robom (štra-
535 —	pacni).......470— 510—
535 — m belo platno : visoki K 410 —, polovičarji
—	\ K 370—, izrezani z zapono K 340"—.
500 — 515 — — 680-
615— -
— 530--
Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več.
Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju.
Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v
brezplačno popravilo.
Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice.
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:
Dolina SOlZ E" <3an9'' tri enodeianke: '-Dva svetova. II. Dedišfina. III. Trpini.
n+rrtčLM riActr Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregoriieva (Stepanfifeva). l/ITUaKl UUCI )grke za m|adin0 otroSklh vrtcev In ljudskih Sol. Broš. K 16-—.
H. PODKRRJŠEK; Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K.
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro5. K 14—
I
/