Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, KoroSka cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 88,—> mesečno Din 8.—. Oglasi po cenika. — Utaja vsako soboto ^JntnJi
Socifollsliina stranko.
Zadnje čase govoričijo znani »vodje« delavstva, da bodo ustanovili socialistično stranko. Nekateri mislijo, da bode s tem zadet žebelj na glavo. Toda zelo se motijo, ako pričakujejo delavci, ki hočejo tudi politično delo v polni meri vršiti, da bodo s tako stranko prišli kam naprej. Poglejmo resnici v obraz! In ta obraz je takšenle:
1. Ce bi v Jugoslaviji socijalistična stranka obsegala vse delavstvo brez razlike, bi kljub temu ne pomenila dosti. Komaj 10% je delavstva v državi. Razkropljeno je po vsej državi, nikjer ni večje skupine, da bi recimo vsaj v eni banovini bila odločilna. Vedno in povsod ostaja v manjšini.
2. Tudi ni mogoče v političnem življenju izvajati istega stanovskega boja kakor se to vrši v strokovni smeri. Politika je podvržena kompromisom. Tudi med stanovi mora vladati taka zveza in ni nikakih sadov boja, ako se delavstvo spusti z vsemi ostalimi stanovi na političnem polju v stalen boj.
3. Politična borba ne obsega samo borbe za boljše socijalne razmere, ampak še vse druge zadeve. Tudi za te se moramo delavci zanimati in ne moremo pustiti, da bi se le nekateri borili za uresničenje naših narodnih in kulturnih stremljenj. Mi slovenski katoliški delavci hočemo in bomo skupaj z vsem našim narodom in z našim narodnim voditeljem dr. Korošcem. Vsak Slovenec, ki cepi te vrste, slabi zahteve Slovencev v državi.
4. Pa če bi tudi vse to ne veljalo, velja eno in to je, da ti »voditelji« delavstva ne zaslužijo zaupanja nas delavcev. Ti so bili hlapci za časa diktature in so se mirno senčili pod bivšim režimom JNS. Tudi danes jih vidimo, da imajo še vedno stare zveze s tem režimom, ki je delavstvu napravil toliko osebnih in skupnih krivic, kakor še noben režim preje! Teh hlapcev JNS delavstvo ne potrebuje. Oni se bodo izgovarjali, da so skupaj s temi predstavniki diktature in kapitalizma zato, ker jih veže skup njihovo sovraštvo do vsega, kar je verskega in kar je slovenskega. Soci-jalisti namreč so ravnotako proti veri in proti našemu slovenskemu stališču kakor so predstavniki JNS.
5. Delavci v drugih banovinah so izpre-videli to prevaro in tako so se v Srbiji organizirali v JRZ ter nima niti Topalovič niti kdo drugi kake možnosti med srbskimi delavci. Na Hrvaškem je vse delavstvo organizirano v vrstah dr. Mačka, kamor smatrajo, da spadajo kot Hrvatje. Samo na Slovenskem so nekateri zaslepljenci, ki mislijo, da bodo s tem vragu rep spipali, če bodo imeli svojo socijalistično stranko.
6. Socijalistična stranka dalje ni ničesar drugega, kakor da pripravlja pot onemu neredu, ki je zasužnjil Rusijo. — Socija-listi so sedaj, ko smejo malo bolj svobodno se kretati, pri tem kretanju pokazali svojo kozlovsko nogo, ki je njihova maska ne prikriva več, da so namreč kulukarji za boljševizem.
Delavci odklanjamo socijalistično stranko, delavci sami bomo vse storili, da zlorabo naših vrst preprečimo. Naše mesto je z ostalim narodom v narodni in skupni politični borbi, ki se vodi pod vodstvom našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Kdor ni z nami, je proti nam in po tem se bomo v bodoče strogo ravnali in delili naše ljudi od drugih!
Nova raško ustava — Sfindel!
Ko je izšla nova ruska ustava, so prijatelji boljševizma pri nas storili vse, da bi ljudje verovali, da je ta ustava najidealnejša in najboljša. Sedaj pa, ko jo lahko čitamo, vidimo, da je vse govorjenje o veličini te ustave bila navadna prevara. Samo nekatere točke naj omenimo, da boste videli, kako so s to ustavo prevarani posebno delavci in da ta ustava nikakor ne daje ne svobode, ne enakosti, ne pravice.
1.	Volitve. Pravijo, da so volitve svobodne. Toda ustava določa, da morejo kandidate postaviti samo organizacije komunistov v Rusiji. To je isto, kakor pri nas pred 5. majem, ko je mogla listo postaviti samo vlada in njeni priganjači. Pa
Delavstvo, pripravi sc na slovenski narodni
tabor v Mariboru!
Kdo nam je snel verige političnega rob-stva JNS?
Dr. Anton Korošec!
Kdo nam je dal svobodo borbe za naše boljše življenje?
Notranji minister dr. Anton Korošec!
Kdo pripravlja prave socijalne zakone v naši državi?
Predvsem slovenska ministra dr. 'Korošec in dr. Krek.
Zato bomo tudi delavci sledili vabilu JRZ na slovenski narodni tabor v Mariboru dne 9. avg. 1936 v Ljudskem vrtu.
Vsak narod zida svojo srečo iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost, ker je to naraven zakon razvoja.
Vsak narod spoštuje in slavi može, ki so mu pripomogli s svojim umnim delom k kulturnemu, gospodarskemu in social-no-političnemu napredku.
Tudi naši slovenski predniki so isto delali in tudi sedaj živeči slovenski rod hoče isto storiti.
V težkih razmerah je živel slovenski narod v predvojnih desetletjih, posebno ob severni narodni meji, kjer so valovi germanstva grozeče butali ob slovenske meje.
Poleg drugih neustrašenih mož si je pridobil gotovo naš voditelj in sedanji notranji minister gospod
dr. Anton Korošec nevenljivih zaslug za naš slovenski narod.
Več let je delal na prosvetnem polju. Imel je mnogo predavanj in govorov po naših katoliških prosvetnih društvih. Pred 30 leti pa je naš narod poklical g. dr. Antona Korošca na javno, politično bojišče in izbral si ga je za svojega voditelja iz ljubezni in zvestobe.
Kot voditelj slovenskega naroda je pre-čital dne 30. maja 1917 znamenito majniško deklaracijo pred zastopniki bivših avstrijskih narodov v dunajskem parlamentu.
Da proslavimo ta dva dogodka — 30-letnico javnega delovanja našega voditelja g. dr. Antona Korošca in obletnico majniške deklaracije, priredijo krajevne organizacije JRZ za mesto Maribor in srezki organizaciji JRZ Maribor levi in desni breg
slovenski narodni tabor v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1., ob 10. uri dopoldne v Mariboru v Ljudskem vrtn.
Zbirališče vseh udeležencev bo ob glavnem kolodvoru.
Po sprejemu gospodov ministrov Miha Kreka in Gjure Jankoviča bo sprevod na kraj ljudskega tabora.
Na taboru govorita oba gospoda ministra in drugi govorniki.
Pozivamo vse krajevne organizacije JRZ vseh srezov bivše mariborske oblasti, da pričnejo takoj organizirati udeležbo iz vseh krajev.
Oraanlzadia je potrebna.
Beseda gradbenim in kmečkim delavcem.
Dovolite, gospod urednik, da izrazi tukaj tudi zastopnik navadnega kmečkega delavstva nekaj misli k sedanjemu položaju našega delavstva. Rad bi povedal svojim tovarišem v »Delavski fronti« nekaj potrebnih besed, tovarišem iz gozda in polja in onim, ki se potijo pri zgradbah. Vsem tem neorganiziranim revežem, trpinom, ki 'ne poznajo organizacije, ki se še ne zavedajo, kako je tudi njim skupnost potrebna.
Organizacije, skupnosti nam manjka. Brez tega zastonj sanjamo o boljši bodočnosti za nas in za naše potomce. V »Delavski fronti« čitamo, kako si delavstvo v tem ali onem obratu pomaga do boljšega zaslužka. Kako je to mogoče, da prejemajo delavci v tovarnah za 8 ur večjo plačo, kakor mi za 10, 12 in 14 ur? Tovariši, to dela samo skupnost, organizacija, katere nam manjka. V skupnosti je tista moč, ki je še mi, gozdni, kmečki in gradbeni delavci ne poznamo. Lahko bi rekel, da smo si mi sami precej krivi. Zakaj? — Ker je preveč sebičnosti med nami, premalo pa smisla za skupno dobro. Samo da imam jaz delo, pa je dobro, kaj me briga, če je moj tovariš brez dela ali da je izkoriščan! In da dobim delo, grem na najnižjo ceno, za par dinarjev na dan sprejmem še tako nalogo. In tako se godi vsakemu izmed nas, vsi se borimo za obstoj, pa vsak samo za sebe, brez smisla za skupnost. Ko bi pa bili v vsakem okraju vsi delavci organizirani, kakor so to de-
lavci v tovarnah in da bi nam dala vlada zakon, ki bi nam dajal zaščito, kakor jo imajo tovarniški delavci, potem bi bilo tudi nam pomagano. Povsod, pri prevzemanju vsakega dela, pa bodisi da je to gozdno, kmečko in gradbeno delo, pa naj bo to vožnja ali navadno ročno delo. Zakon naj določa, da se ne sme oddati nobeno delo brez organizacije. Zakon naj pove, do katere meje se sme izrabljati navadno kmečko delavstvo. Z zakonom naj se določijo minimalne mezde tudi za nas, naj se določi meja, do katere se sme pri licitaciji iti pod proračun, se smejo prevzemati javne zgradbe, da ne bodo prizadeti interesi delavstva. Sedaj pa, kdo nam bo pri tem pomagal. Edino sami si lahko olajšamo življenje potom organizacije. čas je tovariši, da se zbudimo. Učimo se od tovarniških delavcev. Ne zanašajmo se na druge, sami se poprimimo dela. Ne čakajmo, da nam bodo drugi priborili pravice, da bi se šele potem vpisali v organizacijo. V današnjih časih velja samo eno — skupnost, celota, organizacija, ki bo priborila tudi nam zavetje za sedanjost in za starost. Vstopajmo v našo organizacijo poljedelskih delavcev, delajmo, pridpbivajmo tovariše in borimo se, da bomo imeli preskrbljeno starost, da ne bomo padali na breme občin in svojcev. »Delavska fronta« naj nam bo zavetje, v njej izražajmo naše skrbi in težave, v njej stavimo svoje zahteve. Tovariši, vsi v našo organizacijo.
tudi poslanci sami niso več svobodni, da bi smeli povedati, kar narod hoče. Kdor ne bo glasoval tako, kakor bo komunistična centrala naročila, bo kot poslanec takoj odstavljen.
2. Kako svobodo uživajo volilci, dokazuje § 135, ki določa, da nimajo volilne pravice ljudje, ki so se kaj pregrešili zoper komunistično stranko. Znano je, da so vsi nepristaši komunistov kaznovani na en ali drugi način in s tem so tudi izločeni od volitev.
3. Svoboda govora je zajamčena na tak način, da je vsaka kritika uprave in stranke prepovedana.
4. Svoboda vesti je zajamčena na tak način, da se sme vršiti le protiverska propaganda, versko udejstvovanje pa je prepovedano.
5. Ustave ne more izpreminjati narod, ampak samo komunistična stranka. V tej stranki ima edino besedo šef kot diktator.
Našteli bi lahko še celo vrsto nesocijal-nih točk v tej ustavi. Pri nas bi vse delavstvo planilo po koncu, ako bi naša država dobila tako ustavo in če bi jo izvajal recimo režim JNS, kakor jo je že enkrat. Zato tudi ne more in ne bo sodelovalo s socijalistično strujo, ki zagovarja take »svoboščine« naroda.
Satansko obllCfe komunizma-
»Sovjetska demokracija.«
Tistim našim pritajenim simpatizerjem Sovjetske Rusije v vrstah razumništva, ki ne znajo misliti z lastno glavo, je vzklila nova »vera«: »diktatura« rdečih oblastnikov se pričenja izpreminjati, na njeno mesto pa stopa baje »sovjetska demokracija«, ki naj celemu svetu služi za primer moderne državne ureditve. Kdor je pozorno zasledoval dogodke zadnjih let, se ne bo mogel ubraniti vtisa, da gre za največjo prevaro dvajsetega stoletja. Čimbolj so se namreč pričele v Evropi normalizirati razmere, tem manj je imela ista Evropa smisla za krvavi teror Kominterne in tako je nastal po mnogih zelo važnih državah nekak duhovni in dejanski odpor socialno mislečih plasti proti ideologiji proletarske diktature. Zdrav razum je začel izpodjedati trhlo stavbo boljševiške državne ideologije in to spoznanje je po širnem svetu že začelo roditi svoje dobre sadove.
Pri nas Slovanih se to spoznanje, žal, ni moglo popolnoma ukoreniniti, ker je znano, da je Slovan že po svoji naravi sanjač, kj. bi v svoji politično-romantični nastrojenosti najraje objel ves svet in odrešil najprej svojega socialnega sotrpina tam nekje v Braziliji, potem šele mislil tudi na sebe in svoj rod. Dočim pa o tem slovanskem hotenju ni mogoče reči, da je sebično, nam praksa življenja dnevno dokazuje, da gre tu le za napačno pojmovanje tistega internacionali2ma, ki ga preko Kominterne pridigujejo židovski apostoli boljševizma.
Tam, kjer bi Slovan rad »odrešil«, se takoj pojavi židovska vizija svetovne revolucije v tem smislu, da bi zavladal Ahas-ver vsemu svetu. Tej mehkužnosti slovanske duše, ki je dobila svoj vnanji izraz zlasti v ruski literaturi, se imamo največ zahvaliti, da je židovska sodrga v Moskvi danes pravi gospodar nad moralno in materijalno uničenim ruskim narodom. Rus ni znal nacionalno misliti, ruska predvojna inteligenca ni imela odnosa do pri-prostega mužika, in ker ni bilo ljudske povezanosti in pravega slovanskega občestva, zato so se ruskega človeka lahko po-lakomnili Židje iz vseh delov sveta.
»Demokracija« Sovjetske Rusije je, kot rečeno, največja prevara, ki jo preživljamo v teh dnevih. Po naših liberalnih listih, ki se še niso očistili marksistično nastrojenih sotrudnikov, kar mrgolijo članki in razprave, v katerih se »novo dejansko stanje« v Rusiji tretira z vso tisto napačno panslavistično pripravljenostjo in zlasti naivnostjo, ki je svojčas pahnila ruski narod v žrelo mednarodnega komunizma. Ti ljudje še vedno niso spregledali, da gre Kominterni le za novo vabo, da je vse to, kar se oznanja kot »demokratizacija«, čisto navadno slepilo. V Moskvi so uvideli, da nauk o krvi in nasilju več ne vleče in da je treba torej najti nekaj novega. In res so iztaknili moskovski Židje tisto, kar jim je v ostali Evropi itak najbolj pri srcu: demokracijo, kakor jo oni pojmujejo: kot instrument njihovega sovladja.
»Ljudske fronte«.
Iz te najnovejše taktike boljševizma, ki menja samo svojo taktiko, nikdar pa končnega cilja zadnje krvave svetovne revolucije, se je rodila tudi ideja takozvanih »ljudskih front« po raznih državah. V Franciji je vlada »ljudske fronte« že par tednov na krmilu, toda pravi notranji diktatorji so tamkaj že boljševiki. To so pokazali zlasti s svojim stavkovnim gibanjem, ki je zavzelo čisto revolucijonarne oblike in v katerem so očitno proglašali prihod sovjetizacije Francije. Iz Francije so hoteli zanesti varljivo lučko »ljudske fronte« tudi v Anglijo, kjer so jim pa laburisti kot Angleži dejali, da se raje vežejo z liberalci ter da nimajo smisla za take idejne tvorbe. Kar je v Franciji »moda« — tudi če gre le za politiko — najde svoje posnemovalce tudi drugod, zlasti pa na Balkanu. Ni se torej čuditi, da je to novo, iz ruskih gredic presajeno cvetko »ljudske fronte« zagrabila takoj gnila plast demokratičnih strank v Grčiji, kjer se konservativne stranke naenkrat vežejo
preko kmetskih slojev z boljševiki. O »ljudski fronti« sanjarijo tudi v Bolgariji, pri nas v Jugoslaviji pa je znani boljše-vik dr. Dragoljub Jovanovič, ki se ga je med drugim dr. Maček komaj otepel, tisti duh, ki propagira med srbskim delom našega naroda levičarsko-boljševiške nauke in ki snuje načrte za realizacijo take proti ljudstvu usmerjene »ljudske fronte«. Ne smemo si prikrivati dejstva, da je v Beogradu in Zagrebu vse polno židovskega razumništva, ki skupno z nacionalnimi odpadniki Srbstva in Hrvatstva pripravljajo tla za tisto politiko, ki bi dobivala svoje direktive iz Moskve in danes že itak napol boljševiziranega Pariza.
Mi Slovenci smo že davno preboleli krizo, ki se je pojavila v devetdesetih letih
POSVETOVANJA JRZ.
Seja glavnega odbora JRZ je bila pod predsedstvom predsednika vlade dr. Mil. Stojadinoviča. Udeležili so se je tudi dr. Korošec, dr. Spaho, dr. Kulovec in dr. M. Krek in še drugi odlični predstavniki stranke. Seja je zopet spravila v ospredje naše notranje politike razna vprašanja, ki jih ima JRZ v svojem programu. Dr. Korošec je imel referat o občinskih volitvah, ki se bodo vršile na jesen v vsej državi; dr. Stojadinovič pa je imel govor, v katerem je naslikal zunanjepolitični položaj države. Povdarjal je, da naša država ni bila glede zunanjega položaja še nikoli tako močna, kakor je dosedaj. Vežejo nas predvsem iskrene vezi z Anglijo, Francijo in Malo zvezo, vendar pa smo ohranili kljub temu veliko samostojnost glede našega zunanjepolitičnega nastopanja. Konferenca se je zaključila v sredo zvečer. Ob zaključku je bil izdan komunike in sledeča resolucija:
Glavni odbor JRZ je na svoji seji dne 7. t. m. po zaslišanju referatov dr. Stojadinoviča o notranji in zunanji politiki ter gospodarsko-finančni politiki JRZ, Ljubo-mira Pantiča o splošni organizaciji stranke, Dragiše Cvetkoviča o organizaciji delavstva, dr. Josipa Rogiča o organizaciji mladine, dr. Antona Korošca o občinskih volitvah, Franca Smodeja o strankinem časopisju ter dr. Dušana Letice o strankinih financah sklenil:
1. S posebnim zadovoljstvom se vzamejo na znanje izvajanja predsednika vlade in šefa stranke dr. Milana Stojadinoviča glede zunanje politike naše države, stri-njajoč se docela z vodstvom te politike.
2. Istotako se odobrava in osvaja notranja in gospodarsko-finančna politika naše vlade.
3. Priporoča se vsem članom najživah-nejše delo za utrditev in širjenje strankinih organizacij po vsej državi.
4. Pooblašča se ožji glavni odbor, da podrobno prouči vprašanje delavskih in mladinskih organizacij in da čimprej izdela potrebna navodila za nadaljno delo.
5. Glede predstoječih občinskih volitev se nalaga v dolžnost vsem strankinim organizacijam, da energično podvzamejo pravočasno vse potrebne ukrepe za popo-len uspeh JRZ pri volitvah, držeč se v osnovnih linijah poročila notranjega ministra dr. Antona Korošca.
6. Radi boljših informacij in organizacije vsega strankinega časopisja, da se v okviru »Samouprave« ustanovi poseben centralni strankin tiskovni urad z nalogo, da daje strankinemu časopisju vsa potrebna obvestila, navodila in inicijativo.
7. Za strankine finance se zasedaj določajo sledeči dohodki: prostovoljni prispevki prijateljev, redni mesečni doprinosi narodnih poslancev in senatorjev JRZ ter dohodki od strankinih prireditev, ki morajo biti vedno meseca februarja. Višina teh doprinosov ter njihove razdelitve na posamezne organizacije bo odredil ožji glavni odbor.
8. Ožjemu glavnemu odboru se prepušča rešitev vprašanje pečata, strankinih znakov in legitimacij.
Politične izpremembe na Bolgarskem.
Nova bolgarska vlada Kjoseivanova, v kateri so tudi pristaši Cankova, je izdala proglas o ohranitvi dosedanje politike zlasti glede Zveze narodov in Jugoslavije, v notranjosti pa hoče izvesti pomilostitev. Volitve je obljubila za 18. oktober t. 1. Zdi se pa, da bo ostalo glede volitev samo
ZaMcfalle povsod
»Delavsko ironto“!
prejšnjega stoletja v obliki naše pohlevne socialdemokracije, katera je usahnila ta-korekoč vsled poburžujenja svojih malomeščanskih voditeljev. Pri nas imamo že svojo pravo ljudsko fronto, t. j. zavest, da se kot Slovenci in Jugoslovani ne smemo in ne moremo nikdar odpovedati našemu versko zasidranemu nacionalnemu gledanju vseh, tudi socialnih, vprašanj naše dobe. Z lastno glavo misliti, je danes parola vseh, ki se spričo razumniške omeh-kuženosti in lenobe nočejo vdinjati tujim vzorom. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki ne vidijo satansko-ciničnega obličja boljševizma in ki sanjarijo le o neki »novi zarji socialnega reda«, pri tem pa ne vidijo, da si z njo žele le suženjstva in nasilja nad lastnim narodom.
pri obljubi, ker se kažejo tudi pri novi vladi obrisi želje po diktaturi, ki je Bolgarom prinesla dosedaj že toliko nesreče.
Zasedanje sveta Zveze narodov je na veselje zapadnih velesil končno minilo in pokopalo abesinsko vprašanje ter še druga do jeseni. Malo je manjkalo, da ni izbruhnila splošna zmeda, vse zaradi lanske napake, ko so se sklenile sankcije, ne da bi vedeli, ali ima Zveza narodov sploh sredstva, da bi preprečila vojno. V tem smislu je torej treba občutne reforme, kajti sicer bo ostal ugled Zveze narodov na tleh.
Dardanelsko vprašanje. Na konferenci o Dardanelah je končno prišlo do sporazuma med Rusijo in Anglijo glede prehoda bojnih ladij. Ta sporazum pa ni po volji Italiji, ki se upravičeno boji, da bi se Anglija in Rusija sporazumeli tudi glede morebitnega skupnega nastopa proti Italiji. Če bi angleškemu pomorskemu bro-dovju priključila Rusija svoje zračno bro-dovje, potem bi bila Italija prisiljena na kapituliranje. Zaradi tega skušajo Italijani doseči tesnejšo zvezo z Nemčijo. Med obema državama se sklepa letalski pakt, po katerem nudi Nemčija Italiji posebno letališče kot bazo za njeno zračno brodo-vje v bližini Hamburga, Italija pa Nemčiji letališče na Dodekaneških otokih.
Gdansk povzroča napeto ozračje. Ob prilika zadnjega zasedanja Zveze narodov je mesto Gdansk poskrbelo za novo evropsko senzacijo. Gdansk je po mirovni pogodbi odtrgan od Nemčije ter postavljen pod upravo Zveze narodov. Ko so zavladali v Nemčiji hitlerjevci, se neprestano trudijo, da bi pripojili Gdansk nazaj Nemčiji. Sedaj so tvegali nov poskus. — Predsednik senata svobodnega mesta Gdansk Greiser je pred svetom Zveze narodov obtožil visokega komisarja v Gdansku, da podpira teroristično manjšino in povzroča konflikte, a tudi sicer da pomeni odvisnost Gdanska od Zveze narodov za mesto samo veliko denarno škodo. —-Greiser je zato zahteval, da se sploh več ne postavlja komisar, marveč naj Zveza narodov prizna direktno oblast senata. Njegov govor je bil zaradi ostrega tona senzacija, ki jo je še povečal z vedenjem in hitlerjevskim pozdravom proti Edenu. Greiserja so izžvižgali iz dvorane.
Nemčija zahteva, da se Gdansk oprosti poljskega varuštva, ko so odnošaji med Poljsko in Nemčijo itak postali zavezniški. Vendar pa je Poljska znova dobila nalogo, naj s posebno komisijo presodi zadnje dogodke. Skrb za Gdansk pa je prevzel posebni odbor Zveze narodov, se-stoječ iz treh zastopnikov Anglije, Francije in Portugalske.
Bivši sovjetski komisar za zunanje zadeve umrl. V Moskvi je umrl v starosti 64 let bivši sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin. Rajni je bolehal od 1. 1925 na sladkorni bolezni. Od 1. 1926 do 1929 se je zdravil v inozemstvu. Leta 1930 se je vrnil v Rusijo in je podlegel 8. julija paralizi.
Abesinci ne minijejo. Iz Abesinije prihajajo poročila, ki ne slikajo položaj Italijanov kot rožnat. Upori se množe. Abesinci se zbirajo v manjše bande ter začenjajo gverilsko vojno. Pri Diredavi so po-klaii 70 italijanskih vojakov in častnikov, v sami Addis Abebi so našli več italijanskih straž s prerezanim grlom. Sestrelili so tudi tri italijanska letala ter pobili posadko 9 častnikov, Med njimi je bil tudi poveljnik italijanskih zračnih sil v Abe-siniji.
Vojna na Kitajskem. Zaradi japonske invazije so si skočili Kitajci med seboj v lase. Južna, takozvana »kantonska država« (po glavnem mestu Kantonu), je hotela napovedati vojno Japoncem. Njene čete pa bi morale čez ozemlje nankinške države (po glavnem mestu Nanking), ki jo vlada znani diktator čangkajšek. Nan-kinška vlada pa bi rada ostala v prijateljskih stikih z Japonci. Ker nankinška vlada ni dovolila prehoda četam južne dr-
žave čez svoje ozemlje, sta se obe državi zapletli v vojno, v kateri začasno zmagujejo kantonci, h katerim kar trumoma
Ubit in izropan. V Mariboru in sicer na skrajnem koncu ob Pobrežju v Mejni ulici, je našla 8. julija ob pol dvanajstih žena vpokojenega finančnega stražnika Iv. Strajnšeka, ko se je vrnila s prodaje vrtnih pridelkov iz mesta, svojega moža ubitega in stanovanje izropano. Mož je imel na glavi sledove udarcev s topim orodjem. Okoli vrata je imel zadrgnjeno obvezo, s katero je bil zadavljen. Vpokoje-ni stražnik je postal sredi dneva žrtev romarskega morilca, ki je odnesel po trditvah žene 10.000 Din gotovine, hranilne knjižice tudi na svoto 10.000 Din, dva kg dva- in petkronskih avstrijskih novcev in 5 zlatnikov po 10 kron. Preiskava je v polnem teku.
Zagonetna smrt. Dne 8. julija krog poldne so našli v Mariboru na Radvanjski cesti št. 32 mrtvo 691etno vpokojenko po državnem uslužbencu in hišno posestnico Marijo Kranjc. Sodna komisija je dognala, da so bila vrata v sobo, v kateri je bila Kranjčeva mrtva, od znotraj zaklenjena, na telesu pa ni bilo zunaj vidnih znakov nasilne smrti.
Dva kaznjenca pobegnila. V Mariboru sta pobegnila z dela pod Kalvarijo kaznjenca jetnišnice okrožnega sodišča Viktor Loparnik iz Gajovcev pri Ptuju in Rupert Rotman, delavec iz Maribora. Prvi je sedel radi tatvine 6 mesecev in bi mu bila potekla kazen 28. avgusta, Rotman bi bil prestal 5mesečno kazen radi tatvine 3. avgusta. Rotmana so hitro prijeli in ga oddali tjekaj, kjer je bil.
Iz moške kaznilnice v Mariboru so pogojno izpustili 19 kaznjencev.
Tatinska revizorja. K vpokojenemu občinskemu uslužbencu Bogomirju Lasba-cher v Mariboru v Koroščevi ulici 32 sta prišla dva neznanca'. Trdila sta, da sta poslana od občine, da pregledata stanovanje. Eden se je razgovarjal z Lasba-cherjem, drugi je tako dolgo revidiral po sobi, dokler ni izmaknil dveh listnic, v katerih je bilo precej denarja. Po odhodu laži-revizorjev je postalo Lasbacherju jasno, da je nasedel dvema tatoma.
Dva vloma in tatvina. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bilo vlomljeno v hišo posestnika Antona Puž. Z uzmovičem je zginilo perila in raznih drugih reči za 2 tisoč dinarjev. — Neznanec je vlomil v stanovanje krčmarja Ivana Ferka v Pesnici. Vlomilec je odnesel 800 Din in ra-dijo-aparat. škode je 7000 Din. — Trgovki Antoniji Postržin na Pobrežju pri Mariboru je izmaknil tekom dveh let trgovski nastavljenec v blagu in denarju 30 tisoč dinarjev.
Eksplozija kotla na Fali. V noči 7. jul. je prišlo v falski elektrarni do eksplozije, ki bi bila lahko imela nepregledne posledice. Ob določeni uri se je podal mehanik Ivan Robnik h kotlom, v katerih je olje. Zapazil je, kako se je kadilo iz kotla, v katerem je bilo 300 1 olja. Imel je toliko duha prisotnosti, da je odklopil tok, a kljub temu je kotel v istem trenutku eksplodiral. Zračni pritisk pri eksploziji je bil tako močan, da niso popokale samo vse šipe, ampak je vrglo železna vrata iz tečajev, skozi katera je priletel tudi Robnik na prosto. Mehanik je dobil opekline po obrazu in nogi, vendar je imel še toliko moči, da je poklical pomoč. Delavci so preprečili, da se ni ogenj razširil še na druga dva velika kotla, v katerih je bilo 120 sodov olja. Škoda znaša 200.000 Din. Robnika so oddali v mariborsko bolnišnico.
Z nožem v vrat in med rebra. V vinogradu posestnice Terezije Brumen v Počehovi pri Mariboru je došlo med fanti do prepira in pretepa, v katerem je dobil Jožef Osičnik od delavca Alojzija Mraka dva zabodljaja in sicer v vrat in med rebra. Življensko-nevamo poškodovanega so spravili v mariborsko bolnico.
Mesto ribe ujel na trnek otroško tru~ pelce. Dne 7. julija je lovil v Strmi ulici w Mariboru v Dravi ribe knjigovez Ant. Arhar. Voda mu je zamotala na trnek otroško trupelce. Preden ga je ribič potegnil na suho, se je vrvica odtrgala in grozna najdba je odplavala dalje.
Obešeno je našel v Zgor. Radvanju železničar Smolej svojo 351etno ženo Štefanijo. Zbrala si je prostovoljno smrt radi bolezni, kateri niso bili kos zdravniki.
Smrtna nesreča viničarja. V Prebukov-ju pri Sv, Martinu na Pohorju je pri košnji viničar Henrik Plečko nehote poškodoval s koso v nogo svojega tovariša 72-letnega Florjana Jelena. Jelen je podlegel zastrupljenju krvi.
Podlegel poškodbam. V mariborski bolnici je umrl 7. julija popoldne 461etni čev-
prehajajo vojaki nankinške vojske, ker so ogorčeni zaradi prizanašanja oholim Japoncem.
Ijar Franc Majer. Podlegel je ranam, katere je dobil pri pretepu zadnjo nedeljo v Počehovi, žandarmerija je zaprla glavnega krivca, 271etnega dninarja Alojzija Karneta.
Najden utopljenec. Ob nabrežju Drave pri brodu v Sv. Lovrencu na Pohorju so naleteli te dni na že močno razpadlo moško truplo. Na podlagi pisem, katere so našli pri utopljencu, so ugotovili, da gre za Franca Vindiš, 231etnega mizarskega pomočnika, ki je bil nazadnje zaposlen pri mizarskem mojstru Ignacu Wolfgru-ber pri Sv. Lovrencu. Vindiš je doma iz okolice Ptuja. Pogrešali so ga od 17. junija. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Brezvestni avtomobilist. V Borovcih pri Ptuju je postal smrtna žrtev brezvestnega avtomobilista 421etni Martin Meško, kočar v Preslavi pri Veliki Nedelji. Imenovani je bil oče deveterih otrok in je gonil prekupcem živino na sejme. Usode-polnega dne se je vračal proti domu s sejma v Mariboru. V Borovcih ga je povozil tovorni avto, a šofer se ni zmenil za žrtev, ampak se je skril z brzino v noč.
Na cesti pobit ter izropan. Franc Senekovič, posestnik in živinski prekupec iz Hajdine pri Ptuju, se je vračal v noči iz Ptuja proti domu in je imel pri sebi večjo svoto denarja. Na cesti ga je pričakal v zasedi tolovaj, ga je pobil s topim predmetom do nezavesti in zginil z denarjem. Nezavestnega Senekoviča so našli zgodaj zjutraj ljudje in so oskrbeli njegov prevoz v ptujsko bolnico, kjer je umrl, ne da bi se bil zavedel.
Ciganska goljufija in ljudska lahkovernost. H kmetu Antonu Lamprehtu v Račah sta se priklatila dva cigana in sta začela z njim konjsko barantijo. Prišlo je do zamenjave ciganskega konja s kmetovim. Ko sta cigana videla, da jima je sedel Lampreht glede konja na limanice, sta mu obesila bajko, da imata v gozdu v Podovi zakopanih 200.000 Din. Pripravljena sta mu odstopiti ta denar, če jima odšteje na roko 10.000 Din. S pomočjo sosedov je zbral Lampreht 4000 Din, kar je tudi zadostovalo ciganoma. Dogovorili so se, da bo prinesla kmetova žena določenega dne to svoto v gozd, kjer bo zvedela, kje da je skritih 200.000 dinarjev. Zena je res prišla v Podovski gozd s 4000 Din. Komaj sta jo zagledala ciganska lopova, sta planila v družbi še ene ciganke nad njo, ji iztrgala denar ter zginila z njim v šumi. Vsa preplašena je odhitela kmetica domov k možu in mu potožila, kako ji je šlo pri predaji ciganskega zaklada. šele sedaj se je obrnil kmet do orožnikov, ki zasledujejo ciganska goljufa.
Pojasnjeni vlomi. V našem listu smo poročali o vlomih, ki so se dogajali v Ljutomeru in so bili dalje časa zagonetka. Zadnji vlom je bil v usnjarsko trgovino g. Iv. Martinušiča, kjer je tat odnesel nekaj tisoč gotovine. Poprej so bili vlomi v podružnico tvrdke Bat’a, in v lekarno in trgovino Krajnc. Zdaj so storilcu na sledu. Vlamljal je ključavničarski pomočnik Jožef Belec iz Grlave, ki je vlomil tudi z nekim Husarjem iz Bunčanov v soboško in dolnjelendavsko sodišče ter v cerkev v Tišini. Vlome v Ljutomeru je izvršil najbrž sam, pajdaš je samo stražil. Belec se je izučil ključavničarstva v Ljutomeru, zato so mu bile razmere dobro znane. Dva dni pred vlomom v Martinušičevo trgovino je v njej nekaj kupoval in si takrat brezdvomno položaj dobro ogledal. Belec je pobegnil, izdana je za njim tiralica.
Dva napadena in poškodovana prepeljana v celjsko bolnico. Delavec Ivan Štefančič iz Zbelovega pri Poljčanah je pred Salamonovo gostilno v Zbelovem v prepiru napadel 22-letnega delavca Ivana Šu-pergerja iz istega kraja ter ga z nožem močno poškodoval po desni strani prsnega koša in levi roki. Na cesti v Črmoži-šah pri Žetalah je posestnik Janez Kos iz Črmožič v prepiru zaradi neke njive napadel 551etnega dninarja Štefana Šireca ter ga s senenimi vilami poškodoval po glavi in hrbtu in mu tudi zlomil levo roko.
Nov most preko Ložnice pri gostilni g. Samec v Celju je bil predan prometu.
Avtomobil zadel ob vlak. Tovorni avto zagrebške tvrdke za mesne izdelke Mli-nek in Šlegr je peljal iz Rogatca proti Rogaški Slatini. V avtomobilu sta se vozila poleg šoferja yiktorja Svobode potnih omenjene tvrdke Jožef Hauč in klepar Maks Osrečki iz Rogaške Slatine. Na mestu, kjer se križata banovinska cesta z železnico pri Sv. Križu, je zadel avto ob
Politične vesti.
Domače vesti.
vlak. Lokomotiva je vlekla vozilo seboj kakih 100 m, ga popolnoma zdrobila in razmetala posamezne dele z mesnimi izdelki vred ob progi. Mrtva sta bila oba potnika, šoferja so prepeljali s smrtno-nevarnimi poškodbami v celjsko bolnišnico.
Od viharja podrti kozolec pokopal pod seboj 16 vedrilcev. V Ljubljani med Linhartovo in šmartinsko cesto ima zavod Marijanišče svoje polje. Na tem polju je bilo zaposlenih 16 delavcev in delavk. Ob bližanju nevihte je pohitela skupina poljskih delavcev pod bližnji kozolec, da bi tamkaj vedrila. Kozolec je bil poln sena in poljskih pridelkov. Med nalivom je potegnil silen vihar, ki je porušil nad glavami vedrilcev kozolec. Na pomoč prihiteli reševalci iz Ljubljane so potegnili izpod ruševin 5 ranjenih delavcev in delavk. Težko je ponesrečila nad 501etna delavka Terezija Dolinar.
Vlom skozi zid. V noči od 5. na 6. t. m. so izkopali neznanci luknjo v zid skladišča veletrgovca Božidarja Ravnikarja v Zavodni pri Celju. Odnesli so sladkorja za 1800 Din.
Obsodba radi roparskega napada. Na tri leta in en mesec robije je bil v Celju
7.	julija obsojen 271etni delavec Fortunat Pogorevčnik iz Šmartna pri Slovenjgrad-cu. Imenovani je 26. aprila zvečer pobil mlinarja Lovrenca Onuka iz Tomaške vasi. Odvzel mu je srebrno uro z verižico, 4 kovance po 50 Din ter klobuk. Onuk je roparskega napadalca poprej napajal v krčmi in sta se celo pobratila.
Obsodba nevarnega vlomilca. Odgovor je dajal v Celju pred sodniki 371etni brezposelni trgovski pomočnik Ferdo Gfrorer, rojen v Knittelfeldu na Zg. štajerskem In pristojen v Mislinje. Letos 13. februarja je vlomil v stanovanje branjevke Margarete Kočnik v Gaberju in je odnesel 3024 Din. Obsojen je bil na dve leti ječe in na triletno pridržanje v kazenskem zavodu. Gfrorer je že bil v Gradcu obsojen radi roparskega napada in tatvine na 15 let in kot vojaški begunec v Zagrebu na 2 meseca.
Vlomilci odnesli 300 1 vina. Na Kremenu pri Vidmu ob Savi so odnesli vlomilci iz kleti Blaža Habinca 300 1 vina.
Cestni delavci v stavki. Stavki cestnih delavcev v Slačniku pri Zagorju so se še pridružili delavci v Kandršah in na cesti Trebeljevo — Ljubljana. Vsi zahtevajo na uro kot najnižjo plačo 3 do 3.50 Din.
Če sejmar zaspi. S sejma v Zagorju ob Savi se je vračal na večer sejmar, ki je zaspal pod špančevo lipo. Ko se je prebudil, je opazil, da je ob klobuk in ob listnico z 800 Din.
Kačji pik. Pri nabiranju jagod za Sveto Planino pri Trbovljah je pičil Šmidovo dekle iz cementarne gad. Pravočasna zdravniška pomoč ji je otela življenje.
Težke notrajne poškodbe. skladišču kolodvora v Novem mestu je žigosal železniške prage Ivan Lavrič, posestnik iz Dolnje Straže. Za njim je pripeljal s pragi težko naložen voz, ki je Lavriča tako pritisnil h kupu zloženih pragov, da so ga prepeljali s težkimi notrajnimi poškodbami v bolnico usmiljenih bratov v Kan-dijo.
Strela je udarila na Dolu pri Borovnici
v skedenj posestnika Ivana Suhadolnika. Skozi škedenj je vžgala kozolec in šupo.
Kozolec je bil napolnjen z žitom in senom. Zavarovalnina je le delna.
Strela ubila gospodarja pod kapom. V Repušu v župniji Dobje je ubila strela Martina Vodeba, kmeta, ko je vedril pod kapom svojega gospodarskega poslopja.
Maščevanje nad siromakom. V Regerči vasi pri Novem mestu je zgorela hišica Jožefu Šmajdeku. Nad siromakom se je nekdo maščeval s požigom.
601etnico obstoja je obhajalo gasilsko društvo v Novem mestu.
Večji in manjši požari. V Devini pri Pragerskem je pogorelo posestniku Lu-kežu Mele gospodarsko poslopje. Škoda znaša 20.000 Din. — V Podovi na Dravskem polju je v noči 3. julija začel goreti hlev posestnika Simona Predikake. Z gorečega poslopja sta se rešila v zadnjem trenutku posestnikova sina 211etni Ivan in 231etni Franc, ki sta spala na hlevu. Gasilci so omejili požar, ki se je oprijemal tudi stanovanjske hiše. Škode je za
30.000	Din. — Strela je zažgala v Vareji pri Ptuju. hišo posestnika Bedrača. Škoda znaša 25.000 Din. — V Orehovici na Dolenjskem je zadnjo nedeljo zjutraj, ko so bili gasilci na slavju v Novem mestu, zgorel kozolec Jožefa Radeščeka.
Rdeč teror v tovarni Remec & Co., Duplica. Našim rdečkarjem je zelo hudo, da nimajo v tovarni monopola nad delavstvom, ki ga jim krati naša krščanska strokovna organizacije. Da jim teror uspeva, se naslanjajo na »višje sile« v tovarni, ki lahko delavstvo ustrahujejo, čeprav mu jasno ne povedo, zakaj so persekucije. Te »višje« sile, ki vedno podpirajo marksiste, so se v pokojnem režimu pridno udjestvo-vale na delu za političen prospeh jugoslovanskih nacionalistov, vodile so delavce, ki nikdar niso bili pristaši liberalcev, na volišče ali pa na ogled drugih tovaren, kjer jih je pričakoval odposlanec JNS z dolgoveznim govorom. Sodrugom, ki se radi hvalijo kot »samo delavski zastopniki«, na takih zvezah z nacionalisti kar čestitamo! Res čedna ljudska fronta! Sodrugom zaupamo samo, da sedanji časi niso več primerni za rdeči teror, kot so bila povojna leta in da si bomo znali delavci že zaščititi svoje prepričanje in neodvisnost ter napraviti konec rdečemu terorju. — Sodrugi radi govore o raznih izdajstvih v svojem politiziranju. Vemo, kam pes taco moli. Radi bi videli svoje ljudi v Belgradu sedeti na poslanskih in ministrskih stolčkih. Ni jim dovolj, da njihovi duhovni tovariši vladajo v delavskih zbornicah. No, pa ni nobene škode, če nimamo ministrov sodrugarskega kova. Po vojni smo jih imeli, pa smo videli, da so se preveč pridno vezali s čisto bur-žujskimi strankami, zaradi česar je tudi padla jugoslovanska demokracija pri tajnih volitvah na enega samega poslanca, pa še ta je bil izvoljen v precejšnji meri od nemških mariborskih sodrugov.
Širite ^Delavsko fronto**!
Jesenice. Zdravniške ordinacije. S 1. julijem je prenehal ordinirati za družinske člane bratovske skladnice dr. Frančišek Kogoj. Njegovo mesto pri bratovski skladnici je prevzel Bartol Ker-žan, zdravnik na Jesenicah. Praviloma se vrše vse ordinacije za člane in družinske člane v skladnični bolnici. G. dr. Schwab ordinira redno za zavarovane člane od %8. do 10, g. dr. Ceh ordinira redno za družinske člane (ne oziraje se na njih bivališče) od 14. do 16. ure. G. dr. Ker-žan ordinira redno za družinske člane (ne oziraje se na njih bivališče) od 10. do 12. ure. Družinski člani imajo med obema zdravnikoma, ki sta zanje določena svobodno izbiro, vendar tako, da pri istem obolenju ne morejo menjavati zdravnika.
V nujnih slučajih, ko se ni mogoče poslužiti rednih ordinacij in je treba zdravnika klicati na dom, kličejo redno zavarovani člani dr. Schvvaba, brez razlike na njih bivališče. To velja tudi ob nedeljah in praznikih, ko se redne ordinacije v bolnici ne vršijo. Dr. Ceha kličejo na dom k družinskim članom prebivalci občine Koroška Bela in Breznica, dr. Keržana pa prebivalci občine Jesenice in Dovje ter prebivalci Dobrave. V nujnih primerih, ko pride bolnik sam v ordinacijo, a je potrebna zdravniška pomoč izven rednih or-dinacijskih ur, se zglasi zavarovani član pri dr. Schvvabu na domu, če pa je družinski član pa pri dr. Cehu v bolnici ali pa pri dr. Keržanu na domu. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo skladnični zdravniki samo v res nujnih slučajih. Zdravniško službo za družinske člane bosta vršila ob nedeljah in praznikih izmenoma dr. Ceh in dr. Keržan. Zato bo vsak mesec izdan poseben razglas. Nedeljska služba se prične v soboto ob 12. in konča v ponedeljek ob 8. uri; ob praznikih pa ob 18. na dan pred praznikom, konča pa ob 8. uri na dan po prazniku.
TOBAČNI DELAVCI PROTESTIRAJO!
V četrtek dne 2. julija t. 1., so se zopet zbrali delavci in delavke tobačne tovarne v Ljubljani, ki so organizirani v Zvezi združenih delavcev, na protestni shod v prostorih Kongresni trg 2, da odločno protestirajo proti nameravani redukciji in brezplačnim dopustom, ki jih namerava uvesti vodstvo ljubljanske tobačne tovarne. Na sestanek je prišlo čez 150 delavcev in delavk. Zborovanje je otvoril tov. Hvale, ki je dal besedo tov. Smersuju, kateri je s svojim govorom navdušil vse navzoče za pot, ki jo hodi Zveza združenih delavcev. Predvsem se je dotaknil razmer v tobačni tovarni, povedal je svoje mnenje glede nameravanih počitnic, ki jih bo deležno delavstvo tobačne tovarne. Pri debati, ki je bila zelo burna in glasna, se je zbor navzočega članstva zedinil na sledeče točke, katere se odpošljejo na merodajna mesta, da se napravi red in da delastvo ne bo vedno v strahu, kdaj bo moralo ostati doma:
1. Delavstvo ZZD, zbrano na članskem sestanku dne 2. 7. 1936, odločno protestira proti nameravani redukciji in brezplačnemu praznovanju, ki se bo začelo izvajati 6. t. m. v tobačni tovarni v Ljubljani, in je prepričano, da so napovedane redukcije in praznovanja neutemeljene in krivične.
2. Utemeljitev:
a) Takoj naj se upokoje delavci, ki čakajo že od maja t. 1. na upokojitev.
b) če v resnici primanjkuje sredstev, da delavstvo ne more biti zaposleno vse delovne dni v mesecu, naj se ukinejo ta-kozvane polletne nagrade uradnikom, ravnateljstvu in delavstvu. Dalje naj se ukinejo vsakršne nadure.
c) Delavstvu se podelujejo plačani dopusti, na katere ima pravico po Pravilniku o delu samo v zimskem času. Ta praksa naj se neha in naj delavec dobi zakoniti dopust sedaj v letnem času, da si more okrepiti svoje zdravje.
d)	Da dela ne primanjkuje, je razvidno iz tega, ker morajo delavci ostale delovne dneve delati s podvojenimi močmi itd.
Delavci v tobačni tovarni zaslužijo povprečno komaj 600 D mesečno in je vsled tega razumljivo, da so razburjeni nad nameravanim brezplačnim praznovanjem, posebno še, ker se hoče to v bodoče kar periodično (od časa do časa) upeljati. Mnogo kritik je bilo tudi izrečeno na račun preglasnega zvočnika radio-aparata, iz katerega se med opoldanskim odmorom moti mir. Delavstvo pravi, da si hoče res odmora, ker brnenja ima več kot dovolj že dopoldne od strojev v obratih.
Sestanek je izredno lepo uspel. Tovariš Hvale ga je zaključil ob 6 zvečer s pozivom, da naj vsak navzoči član pripelje v organizacijo vsaj enega novega člana, taj ko da bo Zveza združenih delavcev v tobačni tovarni zrasla, se razširila in da bo tako lažje in brez intrig lahko zastopala interese delavstva. Bog živi!
Nenadna stavka rudarjev v Hrastniku.
V zadnjem času so rudarske stavke nekoliko ponehale, ker je bilo vsaj v mejah najskrajnejše možnosti ugodeno delavcem. Toda ta kratka doba, v kateri ni bilo stavk, je kaj hitro potekla, vsaj tako kažejo dogodki v Hrastniku. Dne 7. t. m. je nenadoma stopilo v stavko vse delavstvo v tem obratu. Delo je prenehalo ob pol enih popoldne. Večje število rudarjev namreč ni dobilo niti minimalne mezde, ob kateri so že sicer morale stradati številne rudarske družine, rudarji pa so za ta malenkostni denar nosili svoje življenjske moči dan za dnem v rudniške rove. Ker je stavka precej močno zadela rudniško podjetje in se je bati, da bo delo za dalj časa počivalo, so se takoj pričela pogajanja med delavci in podjetjem. Rudarski zaupniki so že po kaki uri stavke posredovali pri vodstvu podjetja in prosili, naj se čimprej izplačajo zaslužene mezde in da bodo, čim se to zgodi, takoj odšli na delo. Ker se pa vodstvo podjetja ni hotelo vdati, so delavci vztrajali pri svoji zahtevi in niso hoteli na delo.
Napredek rudarske industrije v prvem četrtletju. V letošnjem prvem četrtletju kaže rudarska produkcija v Jugoslaviji znake oživljenja. Nasproti zadnjemu četrtletju lanskega leta vidimo sicer pri nekaterih rudah nazadovanje, kar pa je sezonski pojav. V primeri s prvim lanskim četrtletjem pa beležimo povsod precejšnje povečanje. Značilno je zlasti povečanje produkcije premoga, ki je še lani nazadovala. Letos je znašala v prvem četrtletju produkcija premoga 1,172.000 ton, to je za skoro 100.000 ton več nego lani. Tudi ostala rudarska produkcija se je nasproti lanskemu letu dvignila, le pri bakreni rudi opažamo malenkostno nazadovanje. Svinčeno-cinkova ruda, ki je v prvem četrtletju leta 1930 znašala komaj
32.000	ton, se je letos v prvem četrtletju povzpela že na 185.000 ton. Razveseljivo povečanje beležimo zlasti pri produkciji železne rude, ki je dosegla najnižje sta-
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
27
Zgodbo o usmiljenem Samarijanu so najraje poslušali; ti mali brezdomci, že ranjeni od življenja, so sočustvovali s človekom, ki je ranjen ležal ob cesti in se bogataši niso zmenili zanj.
Župnik je ustregel malim. Začel je pripovedovati o usmiljenem Samarijanu. Poslušalcev je bilo vedno več. Prihajali so vedno novi fantje in so si s komolci delali pot do njega. On jih ni karal, marveč je mirno pripovedoval to veliko zgodbo človeške ljubezni. Otroške oči so bile široko odprte od pričakovanja... Dospel je do mešanja olja in vina, ki je z njim Samarijan mazilil ranjenčeve rane, ko je na vratu začutil topel dih. Naglo je okrenil glavo. Zagledal je starega osla, ki ga je često srečal na ulicah. Žival se je pasla v jarku in ko je zagledala župnika, je prišla in položila gobec na njegove rame. Med otroci je zadonel smeh. Čez nekaj časa je prišla oslova gospodinja s palico v roki. Dvignila je palico, da bi udarila osla, a župnik ji je rekel:
— Pustite to ubogo živinče. Saj ni storilo nič hudega.
Zenska je povesila palico in začudeno pogledala duhovnika.
Naim je medtem zagledal Muzarda, ki se je bližal. Vstal je in šel prijatelju nasproti. Otročad je hrupno drla za njim.
V tem trenutku je zaslišal iz smeri, kjer je stala koliba, ki je v njej ležal bolnik, krik.
— Ozdravel je! Ozdravel je! — sta vzklikali starka in Romunka, ki sta stali na pragu.
Med njima je stal šestnajstletni bolnik, ki je bil tako majhen in suh, da bi mu človek prisodil jedva deset let.
— Ozdravel je in vstal! — sta kazali nanj ženski.
Duhovnik je ostrmel. Za hip je obstal, potem pa
je stekel proti kolibi.
— Nesite ga v posteljo! — je klical ves preplašen.
Med tem se je pred kolibo zbrala velika množica. Ljudje so strmeli v bolnika, ki se jim je smehljal. Romunka jim je živo pripovedovala, kaj se je zgodilo in ko se je Naim približal h gruči, je pokazala nanj in spoštljivo dejala:
— Ta ga je rešil!
— Nesrečneži, — je dejal ostro župnik — nesite ga nazaj v posteljo! Ali ne vidite, da ga ubijate.
Stopil je k otroku in ga prijel za roko, da bi ga peljal v kolibo.
Bolnik je veselo odkimal.
— Ne, ne, gospod župnik! Pustite me. Počutim se mnogo bolje. Vi ste mi pomagali. Ozdravel bom.
Medtem je tudi Muzard prišel h kolibi.
— Ti si torej naredil čudež? — je vprašaje pogledal duhovnika.
— Dragi moj, — je odvrnil Naim, ki ni vedel, kako bi zakril svojo zmedenost — ta ubogi narod je otročji. Ko bi imel v srcu toliko vere kakor ima praznoverja, bi bil trden ko skala... Poglej tega »ozdravljenca«! Živel bo morda dva — tri tedne. Sedaj bo začel bruhati kri in potem pride smrt.
Muzard je molče motril svojega prijatelja. Občudoval ga je. Zdelo se mu je, da ta skromni, nesebični duhovnik stoji v nedosegljivi višini.
Množica je vse bolj naraščala. Oči vseh so bile uprte v duhovnika. Od vseh strani so se slišali klici.
— Gospod župnik, obiščite mojega moža, ki ga je zadela kap in se ne more zganiti — je dvigala roke mlada žena, ki ji je z obraza odsevala beda in bol.
— Gospod župnik! — je pretresljivo prosila neka
mati — pridite k nam! Moja hči je jetična in silno trpi. Ozdravite jo!
Duhovnik se je zresnil. Dvignil je roko, da bi pomiril množico.
Ko so ljudje utihnili, je resno dejal:
— Vi žalite Boga! Dragi moji, samo Bog more ozdravljati; jaz sem samo ubog duhovnik, ki zna samo sočustvovati z vašimi nadlogami, ne da bi mogel pomagati. Edino Bog je vsemogočen. Njega prosite, naj vam pomaga!
Nato se je obrnil k Muzardu.
— Pojdiva, Muzard! — je dejal zamolklo.
Pustil je množico, ki je začela mrmrati in ga
obsojati, ker ni uslišal zadnjih prošenj. Enega je rešil, zakaj ne bi tudi drugih? Zadostoval bi en gib, en pogled... A prišel je neki bogatin, da bi ga odvedel in on je pozabil na njihove križe in težave.
Naim je slišal očitke, a se ni zmenil zanje. Šel je s sklonjeno glavo, s trpkim občutkom v srcu. On bi vse dal za to ubogo ljudstvo, ono pa ga v svoji nerazsodnosti tako hitro obsoja.
Muzard mu je molče sledil. Prizor, ki mu je bil prej priča, ga je tako pretresel, da ni mogel govoriti. Šele pred vrati prijateljevega stanovanja je spregovoril:
— Ti si dober pastir!
Duhovnik se mu je nasmehnil. Z njegovega obraza je sijala milina dobrega pastirja.
V sobi je duhovnik objel prijatelja. Nato ga je nekaj časa motril, potem pa mu dejal:
— Avguštin, ti imaš nekaj na srcu! Povej mi, kaj se ti je primerilo.
Muzarda je prijateljev pogled zmedel. Z negotovim glasom je odvrnil:
— Prišel sem, da bi se izpovedal; toda ti si visoko nad menoj in se te kar bojim.
Župnik se je nekam žalostno nasmehnil.
nje v letu 1933, ko smo v prvem četrtletju pridobili le 8000 ton, dočim se je produkcija letos v prvem četrtletju dvignila na 62.000 ton. Enak dvig beležimo tudi pri boksitu, kjer se je produkcija v letih krize gibala v prvem četrtletju na višini 6—8000 ton, ki pa je sedaj narastla na
41.000	ton. Prav tako se je dvignila produkcija pirita od 4000 ton v prvem četrtletju 1934 na 22.000 ton v letošnjem prvem četrtletju. Omeniti je še kromovo rudo, ki v gornji tabeli ni upoštevana. Produkcija kromove rude je narasla od 7000 ton v prvem četrtletju 1934, odnosno 8000 ton v lanskem prvem četrtletju na 14.000 ton letos.
CMOPia
»BODOČNOST«
štev. 6. Glasilo krščansko mislečih nameščencev, je vedno v vsaki številki dobrodošlo. Občutno izpolnuje vrzel, ki je včasih zijala v slovenskem krščanskem strokovnem gibanju. Številka 6 je polna pestre vsebine.
Drugi članek pod naslovom »Vrzel« kaže na pomanjkanje dejavnosti krščansko orientiranih podjetnikov, ki so v popolnoma enaki meri kot delavci in nameščenci dolžni delati na odpravi liberalnega kapitalističnega sistema in na preosnovi gospodarstva v stanovsko-korporacijskem smislu, po navodilih druge socialne okrožnice, pa žalibog ne gredo po teh potih, temveč slede ostalim podjetniškim krogom. Ali naj poslušajo papeža le delavci? Brez dvoma je potrebna socialna preori-entacija tudi pri naših podjetnikih, ako-prav je jasno, da zaenkrat oni sami ne morejo uvesti nekaj novega, ker bi to pomenilo zanje gospodarsko smrt. So pa gotovo krščanski podjetniki poklicani igrati med podjetništvom sploh slično vlogo kot jo igrajo krščanski delavci med delavstvom.
Delavce bi zanimala še »Beseda o minimalnih plačah«, ki se bavi z osnutkom zakona o minimalnih mezdah. Osnutek tega zakona posplošuje kolektivne pogodbe, katerih uvedba je za delavstvo velike važnosti, člankar omenja čudno protislovje, da socialisti zalagajo dan za dnem oblastva z resolucijami in zahtevami, ko je pa vlada izdelala osnutek tega zakona, so pa postali socialisti čudovito skromni; pričeli so povdarjati, da ne želijo toliko, kolikor daje zakon in otvorili so na osnutek točo svojih papirnatih krogel.
Zanimive so nadalje misli k zakonu o zavarovanju delavcev ter poročilo o gibanju organizacije združenih nameščencev ter o delovanju nameščenskih zavodov. Zaveden nameščenec in tudi delavec bo našel v »Bodočnosti« vedno kaj zanimivega.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Domžale. Mezdno gibanje pri tvrdki Vrečar. Delavstvo pri mizarskem podjetju Ivan Vrečar v Domžalah je započelo mezdno gibanje. Zveza
združenih delavcev v Ljubljani je kot pravna zastopnica delavstva v tem podjetju (ki je v celoti organizirano v podružnici ZZD v Grobljah) poslala lastniku podjetja pismene zahteve delavstva, ki obstojajo v zahtevi po kolektivni pogodbi, zvišanju plač in po nekaterih drugih ureditvah. V soboto, dne 4. junija so se začela prva pogajanja, ki sta jih vodila od strani ZZD v Ljubljani tov. Šešelj in Cuderman. Gospod Vrečar je poklical k pogajanjem tudi celokupno svoje delavstvo. Razgovori so trajali 2 uri in so potekli dokaj ugodno. Gospod Vrečar je načelno pristal na sklenitev kolektivne pogodbe ter zvišanje plač ter ustregel tudi drugim željam delavstva. Pogajanja za podrobnosti kolektivne pogodbe in višine poviška mezd se bodo nadaljevala in bomo poročali, kakor hitro bo popoln sporazum dosežen. Tako se kažejo že prvi uspehi mlade ZZD tudi v materielnem oziru. Delavstvo je hvaležno centrali, ki je z vso vnemo in razumnostjo nastopila za koristi svojega članstva. Discipliniranost in zavednost delavstva bo pripomogla, da bo Zveza započeto gibanje izvedla do popolnega uspeha. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je tudi podjetnik g. Ivan Vrečar pokazal veliko socialnega čuta in umevanja delavskega položaja. Delavstvo, ki bo videlo modro in uspešno nastopanje organizacije ZZD, se bo te organizacije toliko rajši oklepalo.
Kmečki delavci In kmetijske zbornice.
Odbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva, krščanske strokovne organizacije, se je na svoji seji pečal z osnutkom uredbe o kmetijskih zbornicah, ki ga je prejel od kmetijskega ministrstva v izjavo. Po ugotovitvi za delavstvo slabih strani je sklenil v imenu delavstva predlagati k uredbi te-le spremembe:
Kmetijske zbornice naj bodo stanovska korporacija, v kateri naj sodelujejo obojni činitelji v kmetijski proizvodnji, to je zemljiški posestniki in delavci, na paritetni podlagi v dveh enakopravnih in enakovrednih telesih. V članstvo naj se pritegnejo vsi poljedelski delavci, ker so vsi potrebni zaščite. Da bo pa zaščita mogoča in izvedljiva, naj se dajo kmetijskim zbornicam z uredbo pooblastila, ki jih daje zakon o zaščiti delavstva delavskim zbornicam. Strokovne organizacije delavstva naj imajo v zborničnem svetu svoje zastopnike, kot jih bodo imele organizacije posestnikov. Ti zastopniki pa naj ne imajo istih pravic kot voljeni delegati, temveč le posvetovalni glas. Delavci naj prispevajo znosne prispevke. Razna potrdila in druge akte naj izdajajo zbornice brezplačno in ne proti taksam.
To stališče ni novo, temveč je le poudarjeno staro. Le če bo nova uredba flprejela te smernice, more pričakovati poljedelsko delavstvo, da bo našlo v zbornicah svoj krov. Po sedanjem osnutku organizirane zbornice pa ne nudijo delavstvu, česar potrebuje, ker so ne le po bistvu, temveč tudi po črki zastopnice kmečkih posestnikov, ne pa tudi delavcev.
(Iz pisarne Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 I.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva In Kmečka zveza.
»Novine Slovenske krajine« so prinesle v številki 26 pismo Kmečke zveze, organizacije kmečkih posestnikov, v katerem ta pravi med drugim, »da je delavska organizacija med našimi poljedelskimi delavci po vzorcu one, ki jo imajo industrij-
ski delavci, nemogoča in da voditelji te akcije naše kmečke prilike premalo poznajo«, »da je Strokovna zveza poljedelskega delavstva sestavni del Zveze združenih delavcev, da bo skušala Kmečka zveza to zadevo urediti z zvezo delavstva, dotlej pa naj Novine ne objavljajo dopisov Strokovne zveze«.
Ker so bile te trditve javno zapisane, naj sledi tudi javen odgovor: Strokovna zveza poljedelskega delavstva ni sestavni del Zveze združenih delavcev, temveč je z njo kot tudi z Društvom združenih nameščencev v prijateljskih zvezah. Vse te tri organizacije hočejo biti krščanske strokovne organizacije.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva je organizacija krščanskega svetovnega nazora, ki ima namen ščititi koristi kmečkega delavstva, dočim je Kmečka zveza zastopnica kmečkih posestnikov in zastopa njihove koristi. Delavska zveza je strokovna organizacija, sama raziskuje razmere kmečkega delavstva in jih dobro pozna. V njenem odboru so ljudje, ki si v kmetijstvu služijo kruh z ročnim delom, in tudi podeželski župnik, ljudje, ki so precej časa sodelovali v delavskih strokovnih organizacijah in dobro vedo, kako se naj organizirajo industrijski, kmečki ter ostali delavci in kako nameščenci.
Strokovna zveza ima svoj delokrog ter hoče dosledno zastopati delavske koristi. Delavsko združevanje je pravica, ki jo je slovesno potrdil papež Leon XIEt. že pred 45 leti. Kar se pa tiče praktičnih zadev, se bo skušala delavska strokovna zveza vedno sporazumevati s Kmečko zvezo, ker je drugačno strokovno delo tudi nemogoče in stojimo tudi načelno na principu vzajemnosti.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva, Ljubljana, Tyrševa cesta 29 I.
Po sil3!#12 svel^
Judje v rdeči armadi. Na najvišjih mestih rdeče armade je mnogo Judov. Komisar za vojno maršal Klim Vorošilov, drugi njegov namestnik maršal Mihael Tuhačevskij, načelnik generalnega štaba maršal Aleksander Egorov, in načelnik vojne akademije Avgust Kork so Rusi. Prvi namestnik Vorošilov je Jud Akel Ga-marnik, načelnik vojne gospodarske akademije je Jud Arkadij šifres, načelnik uprave vojnih učnih zavodov je Jud lija Slavin, načelnik sanitarne uprave je Jud David Kučinskij, urednik vojaškega lista »Krasnaja Zvezda« je Jud Mojzes Landa, in poleg teh je še več drugih Judov. Izmed poveljnikov vojnih okrožij so Rusi: poveljnik moskovskega okrožja Ivan Be-lov, leningradskega Boris šapošnikov, se-verno-kavkaškega Nikolaj Kaširin, za-kavkaškega Mihael Lavandovskij, daljnovzhodnega maršal Vazilij Bliicher in še nekaj drugih. Dva sta Poljaka in dva La-tiša. Izmed 46 oseb na najbolj odgovornih vojaških mestih v Rusiji je 26 Judov, kar je gotovo v veliko škodo rdeči armadi. Sicer veliko upajo na Vorošilova ali Tuha-čevskega, češ, da bo eden ali drugi ruski Napoleon.
Cpoptne
Nogometno državno prvenstvo se je preteklo nedeljo nadaljevalo. Najvažnejša tekma se je vršila v Belgradu, kjer je morala SK Ljubljana nastopiti proti državnemu prvaku BSK. Tekma se je končala s 3:1 za BSK, ki je bil ves čas v premoči, dasi so Ljubljančani zelo lepo igrali. Drugo tekmo sta igrala NAK in Slavija neodločeno 1:1. — v Zagrebu je gostoval izvrstni ma-djarski klub Ferencvaroš, ki je v soboto zvečer premagal reprezentanco Zagreba 4:2, v nedeljo pa je igral z Gradjanskim neodločeno 1:1. V Belgradu so imeli goste iz Bolgarije. Proti naši Jugoslaviji je nastopila sofijska Slavija. Tekma se je končala neodločeno 3:3. — Tekme za srednjeevropski pokal so se nadaljevale. Na Dunaju je premagala Viena Ambrosiano 2:0, Austria pa Slavijo (Praga) 3:0. V Pragi je zmagala Sparta nad italijanskim moštvom.
Izbira kolesarjev za olimpijado. V Zagrebu so se vršile na progi 100 km izbirne tekme za olimpijado. Prvi je bil Brežičan Prosinek Avgust, ki član HKB v Zagrebu s povprečno hitrostjo 37 km na uro. Drugi je Ljubljančan Gartner Franc. Prihodnjo nedeljo se bodo izbirne tekme še vršile.
V najhujši poletni vročini — smuška tekma.
Originalno smuško tekmo so priredili vrli gorenjski smučarji. Za Akom pod široko pečjo na Mar-tuljeku je gorenjska zimskošportna podzveza priredila na velikem snežišču slalom tekmo. Tekmovalo je 30 konkurentov. Proga je merila 800 m ter je padala v razliki 150 m. Prvi je bil Praček Ciril v 1:47,7, drugi Žnidar Emil. Tudi ostala mesta so zasedli Gorenjci.
Lahka atletika. V Varaždinu se je vršil v nedeljo prvi del državnega prvenstva v lahki atletiki. Doseženi so bili lepi rezultati ter prekoračeni nekateri državni rekordi.
Tekma za Davisov pokal v tenisu med našo in nemško reprezentanco je sedaj glavni športni dogodek prihodnjih dni. Tekma se bo vršila v Zagrebu, kjer se delajo za njo velikanske priprave in velike tribune. Nemški prvak Cram se je v Vimbledonu na turnirju malo poškodoval, kar je tudi za naše igralce velikega pomena, ker obstoja več možnosti, da uspejo proti preutrujenemu in poškodovanemu Nemcu.
Ne veste, ali bo Jutri mogoče!
Ce bi bilo človeško življenje tako urejeno, da bi moral vsak človek dočakati starost, se glede bodočnosti ne bi bilo treba vznemirjati. Ker pa smrt ne gleda na leta, smo vedno v negotovosti.
Meseca junija so prinašali časopisi poročila, kako je strela ubijala ljudi. Dne 1. julija so prinesli poročilo, kako je elektrika ubila dva moža — eden izmed obeh je bil oče štirih otrok. Smrt je prišla nepričakovano, ko sta najmanj mislila nanjo.
Kako je s katerim izmed nas? V tem trenutku smo zdravi, v najkrajšem času pa se lahko primeri kaj nenadnega.
Smrti ne more nihče ubežati. Pač pa se glede bodočnosti vsak lahko reši gotovih skrbi. Med drugim vsak lahko zasigura svojcem za slučaj svoje smrti nekaj denarja, s katerim bodo krili pogrebne stroške in si za nekaj časa pomagali. To doseže s tem, da se zavaruje pri »Karitas« za slučaj smrti. Karitas je ravno zato ustanovljena, da bi ljudem pomagala v slučaju smrti, ko je pomoč najbolj potrebna.
Z zavarovanjem naj nihče ne odlaša. Nekateri so mnenja, da je dovolj, če se na stara leta zavarujejo. To mnenje je usodno in sicer: 1. radi tega, ker nihče ne ve, ali bo dočakal starost; 2. ker je zavarovana vsota odvisna tudi od tega, koliko je kdo star, ko se zavaruje.
Ne recite: »za zavarovanje še imam čas«, ker ne morete jamčiti niti za eno minuto življenja. Bog ve, če bo jutri mogoče storiti, kar danes zamudite!
Nemudoma se obrnite na krajevnega zastopnika ali na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova ul. 8) in se zavarujte! Zavarujte tudi svoje domače!	833
— Oh, Avguštin tudi ti si tak? Ne boste me torej nikdar spoznali? Jaz navaden človek, ubog duhovnik, ki...
— Ti si svetnik! — ga je živo prekinil Muzard. — In ker sem tako slaboten, si ne upam te imenovati prijatelja.
— Dragi moj, — se je spet nasmehnil duhovnik — ti imaš bujno domišljijo.
Medtem je slekel plašč in ga obesil. Nato je ponudil Muzardu stol. Ko se je ta vsedel, se je tudi on vsedel poleg njega.
— Sedaj pa začni svojo izpoved! — je dejal z glasom, ki je iz njega zvenela brezmejna ljubezen.
Muzard je udano pogledal prijatelja in nato začel s svojo izpovedjo.
— Muči me misel, ali prostovoljno uboštvo ni samo prevara. Napadla me je želja, da bi začel grabiti denar in bogateti. To željo je vzbudil v meni bankir Ciprijan Loche. Že več tednov me napada s prigovarjanjem, naj stopim v njegovo službo in z obljubami, da bom pri njem služil težke tisočake. Včeraj mi je rekel, da se moram v štiriindvajsetih urah odločiti, ali sprejmem ali odbijem njegovo ponudbo.
— Ti si jo gotovo odbil — je mirno dejal Naim.
— Da!
— In kaj potem?
Muzard je skomignil z rameni.
— No, stvar je končana. Ostanem uradnik ko dosedaj. Toda okus tega, kar sem odbil, mi je ostal v ustih ... Naim, ti si norec, božanski norec, ki se ti svet čudi, a se ti obenem roga radi te božanske norosti, ker je denar za današnji svet potreben. Ti si me hipnotiziral in jaz sem zavrgel denar, a čutim, da grešim in da ne živim onega pravega življenja, ki dviga svet. Tvoj vpliv me je živega zvalil v grob tvojih skrivnostnih mumij.
Duhovnik je prijel prijatelja za roko in se je ljubeznivo nasmehnil.
— Avguštin, ali se ne spominjaš, da sva skupno razmišljala o tem, da je denar izvor vsake pokvarjenosti.
V tem trenutku se je zaslišalo rahlo trkanje in skozi priprta vrata se je prikazala glava Deziderija Cosquarda.
— Gospod župnik — je uslužno vprašal fant — ali lahko prinesem obed.
— Prinesi, sinko!
Ko so se vrata zaprla, je Muzard zmajal z glavo in dejal:
— Ta gizdalin se mi ne dopade. Kako ga moreš tako dolgo trpeti?
— Ljubi Avguštin, — je odvrnil duhovnik — ne sodi tako hudo tega fanta. Ni hudoben. Oblači se rad lepo, a ne toliko iz gizdavosti kakor z namenom, da bi dal veljavo svoji službi.
Muzard je z občudovanjem strmel v duhovnikov bledi in suhi obraz, ki je razodeval samo ponižnost, krotkost in ljubeznivost.
— Svetnik, pravi svetnik! — je govoril sam pri sebi in se vprašal, kako je zablodil on pravi posvet-njak v njegovo družbo.
Župnik je nadaljeval:
— Sicer pa pustiva Deziderija ... Poslušaj! Jaz ne zaupam v denar. Veš, kako sem ga pogazil, prezrl in premagal. Vendar pa nisem gotov, da me njegovi strupeni bacili ne bi ranili in se ga vedno bojim. Zato se ga branim, če ga pa dobim, si prizadevam, da se ga čim prej iznebim. Pod svojo streho ga ne maram imeti... Nisem ti še povedal, da bom končno mogel potolažiti glad mojih ovčic. Bede jih ne bom rešil; toliko pa bom storil za nje, da se bodo vsaj enkrat dnevno najedli v kuhinji, ki jo bom otvoril sredi župnije. Pomisli, župnik-gostilničar bom postal. Le smej se! Kmalu se ne boš smejal. Tudi čuditi se
ti ni treba, da se jaz dušni pastir pečam s takimi posvetnimi stvarmi. Kaj je prvo delo krščanske ljubezni, če človek živi med tako izstradanimi ljudmi? Moji župljani so vsi izstradani. Noben se ne hrani v zadostni meri in to je bilo zame, odkar sem duhovnik, največja muka. Sedaj se bom rešil te muke. Hranil bom vse lačne župljane.
— Kako boš to storil? — je vprašal Muzard z zanimanjem. — Kje boš dobil sredstva?
V tem trenutku je pristopil k Muzardu Deziderij s taso v roki.
— Želite morda salato? — je vprašal s sladkim glasom.
— Hvala! — je odvrnil Muzard, ki so ga duhovnikove besede bolj zanimale ko obed.
Strežnik je odstopil.
Duhovnik je nadaljeval:
— Dragi prijatelj, sredstva so tu. Pod svojo streho, tam v svoji pisarni imam tridesettisoč frankov. Ta vsota mi bo zadostovala za postavitev lesene obednice in kuhinje in prve tedne za hrano. Ko bo zmanjkalo tega denarja, bomo dobili drugega. Imam trdno zaupanje, da se bo stvar posrečila in se že sedaj zahvaljujem ljubemu Bogu.
— Trideset tisoč frankov? — je začudeno vprašal Muzard. — To je velika vsota in bo za začetek dovolj. Kje si jo le dobil ?
— Božja previdnost mi jo je poslala — se je nasmehnil duhovnik.
— Jutri zjutraj — je čez čas nadaljeval — se bom sestal z bodočim upraviteljem moje kuhinje in mu izročil denar ...
— Deziderij, — se je obrnil nato k strežniku, ki je ko prikovan stal pri vratih — prinesi kavo! Kaj tako strmiš? Ne vidiš, da je gospod Muzard končal z obedom.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).