UDK 911.3:312:323.32(497.12) = 863 UDC 911.3:312:323.32(497.12) = 20 PREBIVALSTVO V GOSPODINJSTVIH Z ZEMLJIŠKO POSESTJO V SR SLOVENIJI V LETU 1981 Milan N a t e k * Uvod Nagle in korenite družbene in gospodarske spremembe, ki so zajele Slovenijo v zadnjih štiridesetih letih, so vtisnile podeželju svojstveno fiziognomijo. V tem času so doživela agrarna območja temeljno preosnovo v vseh svojih najpomembnejših sestavinah. Ta je prihajala čedalje vidneje do veljave v naglem spreminjanju pokra­ jinske fiziognomije. Podeželje z vsemi svojimi sestavinami in značilnostmi je dragocena prostorsko- m aterialna dobrina, ki je bila skozi stoletja prvenstveno namenjena različnim zvr­ stem prim arne kmetijske proizvodnje. Z razvojem proizvajalnih sil, ki so usmerjale in pospeševale prodiranje industrijskih in drugih neagrarnih dejavnosti iz mest in industrijskih središč na podeželje, je postalo večfunkcionalen prostor, kjer so se kri­ žali in prepletali različni proizvodni in drugi interesi večjega števila panog oziroma dejavnosti. Še danes ima podeželje s svojimi tipičnimi proizvodnimi usmeritvami kmetijstva izredno pomembno funkcijo na področju bivanja in rekreacije znatnega števila ljudi ( G o s a r , 1985; J e r š i č , 1982). Podeželje postaja čedalje pomemb­ nejši »dopolnilni« prostor za aktivni oddih velikega števila v mestnih in industrijskih naseljih živečega prebivalstva. Načela policentričnega razvoja so prinesla podeželju živahnejši utrip v vse obli­ ke njegovega vsakdanjega življenja. Z razpršeno industrializacijo so povezane pre- nekatere spremembe v zaposlitveni sestavi podeželskega prebivalstva; to je vplivalo na funkcijske spremembe naselij in njihovo podobo. Z »vozaštvom« so bile vzpo­ stavljene dnevne vezi med podeželjem in naselji z neagrarnimi obrati, ki so privab­ ljali delavce iz bližnje in daljne okolice. Sožitje med naselji z različnimi proizvodni­ mi usmeritvami je sprožilo živahno stanovanjsko gradnjo in prenovo prenekaterih podeželskih območij (prim. M a r i n k o , 1979). Z industrializacijo in deagrariza- cijo so dobila mnoga kmečka naselja nekatere tipične zgradbe, ki so bile do nedav­ nega v domeni večjih središč (npr. otroški vrtec, kulturni dom, športna igrišča itd.). * D ip l. geo g ra f, s tro k o v n i svetn ik . G eog rafsk i in š titu t A n to n a M elika ZRC ' S A Z U , N ovi trg 4 /I I . , 6 1 0 0 0 L ju b ljan a . Y U O b ja v o p rispevka je d e n a rn o p o dp rl Z nanstveno raziskova ln i c e n te r S A Z U . Tudi zemljiška posest, ki je v rokah deagrariziranega prebivalstva, daje našim pokrajinam svojstveno podobo. V nasprotju z drugimi razvitimi državami, kjer je prišlo do močne koncentracije zemljiške posesti, je sprožila deagrarizacija pri nas nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev. S tem je nastal močan sloj takoimenova- nih dvopoklicnih (kmečko-delavskih) gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom (prim. K l e m e n č i č , 1968, str. 26— 27; K o c j a n , 1979, str. 25). V letu 1981 je bilo v SR Sloveniji 192.090 (t.j. 32,3% ) gospodinjstev, ki so posedovala in obde­ lovala kmetijsko zemljo. V tem se kaže močna navezanost znatnega dela našega prebivalstva na zemljo, ki mu daje večji ali manjši dohodek. V članku želim predstaviti osnovne značilnosti prebivalstva v gospodinjstvih, ki so imela kmečko gospodarstvo v letih 1981*. Celotno dokumentarno gradivo je pri­ rejeno na osnovi objavljenih podatkov zadnjega popisa prebivalstva (prim. Rezulta­ ti raziskovanj, štev. 314). Poleg splošnih potez o regionalni različnosti razporeditve km ečkega in drugega prebivalstva v gospodinjstvih z zemljiško posestjo želim opo­ zoriti na pomen zemljiško-posestne strukture, ki je neposredno vplivala na zapo­ slitveno usm erjenost ljudi. V glavnem smemo trditi, da je današnja deagrarizacija z vsemi svojimi vplivi zajela skoraj vsa, tudi največja in gospodarsko najbolj trdna km ečka gospodarstva na Slovenskem. V takem razvojnem stanju se kaže današnja proizvodna usmerjenost kmetij. V večini primerov je prebivalstvo dvopoklicnih (ali dvozaposlitvenih) gospodinjstev močno zainteresirano za različne oblike in namene kmetijske proizvodnje. V letu 1981 je zasebno zemljiško posest na Slovenskem obdelovalo poleg kme­ tov (107.772 oseb) še blizu 163.000 drugih ljudi: med njimi je bila skoraj polovica nekm ečkih zaposlencev, dobra petina upokojencev (tudi kmečkih) in 29,3% iz vrst vzdrževanega prebivalstva; pri zadnji skupini, ki je štela blizu 47.750 ljudi, so bile km ečke gospodinje udeležene s tremi petinami. V nakazani sestavi obdelovalcev kmečke zemlje je zarisana celovita problematika podeželja in njegovega prebival­ stva v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom. Prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo Značilnost slovenskega podeželja je tudi v razdrobljeni zemljiški posesti ter v njihovi parcelni sestavi (v letu 1981 je kmečko gospodarstvo merilo 5,51 ha; prim. še; K l a d n i k , 1985; N a t e k , 1985; P a k , 1985 in M e d v e d , 1970). V letu 1981 so našteli v SR Sloveniji komaj 9,2% kmečkega prebivalstva. Njegovo * N ek a j m e t o d o l o š k i h pojasn il: G ospod in js tva z z e m l j i š k o p o s e s t j o ali s k m e ­ č k i m g o s p o d a r s t v o m so tis ta , ki upo rab lja jo najm anj )() arov o b delovalne zem lje. G ospod in jstva s km ečk im g o sp o d ars tv o m p a so tud i tis ta , ki s icer ne obde lu je jo 10 arov zem lje , vendar red ijo najm anj: a ) k rav o in te le o z iro m a m lad o govedo ; b) k ravo in dve odrasli d robn ic i iste v rste ; c ) pet odraslih ovac: č) tr i o d ra s le p raš ič e ; d ) p rašiča in štiri o d ra s le ovce ; e ) 50 k ljunov p e ru tn in e in f) 20 čebeljih panjev . M ed p r e b i v a l s t v o v gospod in jstv ih s km ečkim gospodarstvom ali z zem ljiško posestjo so u v rščen i vsi član i gospod in js tev , in s ice r ne g lede na o snovne v ire njihovih dohodkov . A k t i v n o p reb i­ valstv o ali a k t i v n i član i gospod in js tev z zem ljiško posestjo so o sebe , ki o p rav lja jo poklic in s tem si z a g o tav lja jo s red s tv a za ž iv ljen je . Č e sam osto jno o p rav lja jo poklic k m e t a na svojem ali družinskem g o sp o d a rs tv u , so p rik azan i kot a k t i v n i k m e č k i prebivalci. K olikor pa so v delovnem razm erju ali s a m o s to jn o o p rav lja jo pok lic v svoji, d ružinsk i ali d rug i o b rtn i delavn ici, so prikazan i kot a k t i v n i člani g o sp o d in js te v , ki so zaposlen i izven svojega km ečkega gospodarstva . (P od robnosti p rim . R ezu lta ti razisko­ v an j, š tev . 3 14 , s tr. 7 — 8). D e lo m a tud i za rad i sp rem e n jen e m etodo log ije razvrščanja ljudi, in sicer: v le tu 1981 je b ilo km ečko p reb iv a ls tv o o p re d e lje n o na osnov i pok lica, v p rejšn jih treh povojnih popisih pa na osnovi dejavnosti. (P rim . S L 1983 , s tr . 68 .) število se je zmanjšalo za 71,2% v obdobju 1953— 1981, v zadnjih dvajsetih letih za 65% in med letoma 1971 in 1981 za 51,7%. Ob tem spoznavamo, da urbanizacija ni potekala vzporedno z deagrarizacijo. V zadnjih sedemindvajsetih letih se je šte­ vilo mestnega prebivalstva povečalo za 111,7% (prim. V r i š e r , 1974, str. 237; SL 1983, str. 567), v vseh drugih naseljih pa zmanjšalo skoraj za eno desetino. Letni prirastek v mestnih naseljih živečega prebivalstva je znašal 4,14% ; v nemestnih na­ seljih pa se je zmanjševalo s povprečno letno stopnjo 0,35%. Glavnina prebivalstva v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom je živela v nemestnih naseljih. Od leta 1960, ko je bil prvi podrobnejši povojni popis zasebnega kmetijstva, pa do leta 1981 se je število ljudi na kmečkih gospodarstvih zmanjšalo od 821.580 na 721.103 ose­ be, to je skoraj za eno osmino. Usihanje števila ljudi na kmečkih gospodarstvih je bilo skoraj dvakrat močnejše (letno po 0,59% ), kot je pojemalo število nemestnega prebivalstva. V tem preslojevanju in osamosvajanju kmečkega prebivalstva odse­ vajo temeljni vplivi in učinki razpršene industrializacije, ki je povzročila naglo de­ agrarizacijo. Podrobnejša primerjava zbranih podatkov je pokazala, da se je v zadnjih ena­ indvajsetih letih (1960— 1981) delež prebivalstva v gospodinjstvih s kmečkim go­ spodarstvom zelo naglo zmanjševal. Se leta 1960 so imela ta gospodinjstva 52% prebivalstva naše republike, devet let kasneje (1969) 42,3% , in v letu 1981 le 38,1% . V letih 1960 do 1969* je bila intenziteta zapuščanja kmečkih gospodarstev t-z-zA < 3.0 % N M 3,1-6,0 % IHIIIIIIHI 6,1-9,0 % “ h i m 9,1-12,0% Ü H 12,1-15,0% £§§§ 15,1-23,0% > 23.0% Sl. 1. D e lež na k m e tijah živečega p reb ivals tva po o bčinah SR S lovenije v le tu 1981 Fig. 1. P e rcen tag e o f p o p u la tio n living on farm s by com m unes in the S .R . o f S lovenia in 1981 * P o d a tk i za le to 1969 te m e lje na vzorčnem pop isu zasebn ih km ečkih gospodarstev . Popis so opravili v d veh d e lih : v p rv em so za jeli 5 1 .5 2 8 gospod in jstev , v d rugem delu 9 .225 km ečk ih g ospodars tev (prim . P o p is k m e tijs tv a 1969 , S ta tis tičn o g rad ivo 7 /7 3 , str. 1, 10— 15). neprim erno večja (v povprečju 1,32% oziroma 10.779 oseb na leto) kot v zadnjih dvanajstih letih, ko je skoraj usahnila (letno po 0,04% ali 289 ljudi). Tabela 1. Osnovne prebivalstvene značilnosti po regijah SR Slovenije v letu 1981 Table 1. Basic population characteristics by the regions in the S.R. of Slovenia in 1981 Regija Število Na kmetijah Aktivno prebivalstvo na kmetijah: prebivalstva živeče Skupaj Zaposleno doma prebivalstvo na kmetiji I. A 431.555 81.388 37.876 8.725 B 116.169 27.656 12.698 3.451 C 63.081 13.542 5.903 931 D 46.304 8.093 3.255 472 E 22.926 11.968 5.286 1.069 F 30.273 12.109 4.883 896 Skupaj 710.308 154.756 69.901 15.544 II. A 157.771 53.036 23.923 5.630 B 15.711 9.268 4.293 1.728 C 49.801 35.698 16.272 6.539 Skupaj 223.283 98.002 44.488 13.897 III. A 340.766 146.136 67.041 23.573 B 130.442 91.501 49.008 26.714 C 69.945 22.664 9.686 2.875 Skupaj 541.153 260.301 125.735 53.162 IV. A 98.276 61.168 30.019 9.525 B 72.432 47.033 22.051 8.084 Skupaj 170.708 108.201 52.070 17.609 V. A 118.320 52.864 22.670 4.890 B 58.501 28.856 11.206 1.723 C 69.591 18.123 7.812 947 Skupaj 246.412 99.843 41.688 7.560 SR Slovenija 1,891.864 721.103 333.882 107.772 Pojasnilo: I. = O sre d n ja S loven ija , A = L jub ljan ska reg ija , B = S redn jego ren jska regija , C = Z go m jeg o ren jsk a reg ija , D = R eg ija Č rn eg a rev irja , E = N o tran jsk e gozdne subm ezoreg ije in F = D o len jske gozdne subm e- z o re g ije ; II . = S av in jsk o -Z g o m je so te lsk a S loven ija , A = O sre d n ja reg ija S avin jske S lovenije, B = G o rn ja S av in jsk a d o lin a , C = S u b p an o n sk a reg ija S av in jsko-S o te lske S loven ije; I II . = S everovzhodna Slovenija, A = M arib o rsk o -p tu jsk o P o d rav je , B = P o m u rje , C = K oroška reg ija ; IV . = Jugovzhodna S lovenija, A = V zh . D o le n jsk a z B elo k ra jin o , B = S podn je slovensko Posav je; V. = Z a h o d n a (»P rim o rsk a« ) S lovenija, A = P osoč je , B = P rim o rsk o k ra šk o za led je in C = K oprsko p rim orje . O b tem ne moremo prezreti tudi nekaterih demografskih in gospodarskih de­ javnikov. Čedalje številnejša postaja generacija ostarelih kmečkih gospodarjev, ki so v povojnih letih prevzeli na svoja ramena vso skrb za obstoj in gospodarsko utrditev svojih kmetij. Večina njihovih otrok — današnjih dedičev — je že zdavnaj opustila delo na domačiji. Mnogi od njih so dobili del domače zemlje, na kateri so si uredili dom z ohišnico ali počitniško hišico. Neredki so odklanjali izplačilo dediščine v de­ narju, pač pa so zahtevali enakovreden del kmetijskega zemljišča. V letu 1981 je imela Jugovzhodna Slovenija najvišji delež na kmetijah živečega prebivalstva, in sicer 63,4% . V Severovzhodni Sloveniji je znašal 48,1% , na savinj- sko-zgom jesotelskem območju 44% ter v Jugozahodni Sloveniji 40.5%. Edinole v osrednji slovenski (ljubljanski) makroregiji je bilo na kmetijah samo 22% prebival­ stva, vsi drugi so živeli v gospodinjstvih brez zemlje. Na osnovi Ilešičeve sheme geografske regionalizacije Slovenije ( I l e š i č , 1972) smo spoznali značilne pokrajinske razlike v deležu prebivalstva, ki je živelo na kmetijah. V Osrednji Sloveniji izstopajo občine Črnega revirja (17,5% ) in ožje ljubljanske regije (19,9% ), ki imajo tudi v vseslovenskem okviru sorazmerno največ ljudi v gospodinjstvih brez zemlje. V naseljih notranjske submezoregije je bila več kot polovica (52,2% ) ljudi v gospodinjstvih s kmečko posestjo. V subpanonski regiji Savinjsko-zgomjesotelske Slovenije pa v Pomurju, Spodnjem slovenskem Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Gornji Savinjski dolini ter v Primorskem kraškem zaledju je živelo v gospodinjstvih s kmetijstvom med polovico in sedmimi deseti­ nami tamkajšnjih ljudi. V večini drugih mezoregijah je bil delež prebivalcev v gos­ podinjstvih brez zemlje precej višji, in se je gibal med 55% (Posočje) in 78% (zgor- njegorenjska regija; podrobnosti prim. na sliki 1 in v tabeli 1). Podoba je, da je osrednje razvojno ogrodje Slovenije, ki je obsegalo 28 občin v republiki pred poldrugim desetletjem (prim. I l e š i č , 1968, str. 7), pomembno soodločalo pri oblikovanju deleža prebivalcev, ki so živeli na kmetijah. V gospodar­ sko razvitejših občinah je bil odstotek na kmetijah živečega prebivalstva nižji kot v predelih z nizko stopnjo urbaniziranosti. To potrjuje tudi Pearsonov indeks korela­ cije. Izračunali smo, da je med deležem mestnega prebivalstva in odstotkom na kmetijah živečih ljudi precej visoka soodvisnost (r = -0 ,86968). Ob tem spoznamo, da sama velikost posesti skoraj nima vpliva na delež ljudi v gospodinjstvih s kmeč­ kim gospodarstvom (r = +0,041337). Podrobnejša analiza je pokazala, da ob da­ našnji stopnji mehaniziranosti kmetijstva število ljudi na kmetiji ni več merilo nje­ ne velikosti ali gospodarske usmerjenosti. Sorazmerno največ ljudi imajo domačije v odročnih območjih, kamor še niso prodrli učinki in vplivi industrializacije in urbani­ zacije (prim. tudi K o k o l e , 1969). V številnih predelih z nizkim deležem mestnega kakor tudi na kmetijah živečega prebivalstva so nastala obsežna območja z nekmetijskim življem. Največ deagrarizira- nega prebivalstva je živelo ne le v nekaterih ljubljanskih, mariborskih in drugih obči­ nah (npr. Izola, Logatec, Metlika, Trbovlje; podrobnosti prim. na sliki 2), temveč tudi v predelih z naglimi socialnimi in zaposlitvenimi preslojitvami kmečkega življa. Raz­ pršena rast industrijskih obratov in obrtnih delavnic je pospeševala deagrarizacijo podeželja. Med temi so najbolj značilna območja v Spodnji Savinjski dolini, na ozemlju domžalske, laške, kamniške, pesniške, radovljiške, ruške, tržiške, vrhniške in zagorske občine; v zadnjem času so se jim pridružile še občine Lenart, Radlje in Tolmin. Prebivalstvo po velikostnih skupinah zemljiških posestnikov Razdrobljena zemljiška posest je neposredno vplivala, da živi na kmetijah blizu dve petini slovenskega prebivalstva. Gospodinjstva s kmečkim gospodarstvom so imela v povprečju po 3,76 ljudi, kar pomeni, da so bila večja od gospodinjstev brez SI. 2 . D e le ž k m ečkega p reb iv a ls tv a p o občinah S R S lovenije v le tu 1981 Fig . 2 . P e rc e n ta g e o f ag ra rian p o p u la tio n by com m unes in th e S .R . o f S lovenia in 1981 zemlje, ki so štela p» 2,91 oseb. Povprečna velikost gospodinjstev v mestnih naseljih je znašala 2,88 oseb, v izvenmestnih predelih pa 3,55 ljudi. Razporeditev prebivalstva po velikostnih skupinah zemljiške posesti je bila usklajena s številom oziroma deležem kmečkih gospodarstev*. Ob tem ugotavljamo, da se z naraščanjem zemljiške posesti veča število ljudi na gospodinjstvo. V letu 1981 so imela gospodinjstva do 1 ha po 3,35 članov, v skupini od 5 do 10 ha 4,09, na kmetijah z več kot 20 ha zemlje pa je živelo po 4,65 ljudi. Največja gospodinjstva so bila v Severovzhodni Sloveniji (3,93 oseb), in le za spoznanje manjša v Jugo­ vzhodni (3,78) ter v Savinjsko-zgomjesotelski Sloveniji (3,76 oseb). Najmanjša so bila v Primorski Sloveniji, kjer je prišlo v povprečju po 345 ljudi na 100 gospodinj­ stev z zemljo. Razlika v velikosti gospodinjstev, in sicer med najnižjo (do 1 ha) in najvišjo skupino posestnikov (20 ha in več), je bila v razmerju 1:1,4. Povprečna velikost posesti ni imela večjega vpliva na število ljudi v gospodinjstvih. Izračunana korelacija m ed navedenima pojavoma je pokazala, da med njima ni neposredne so- odnosnosti (r = + 0,20632). Na število ljudi v gospodinjstvih s kmečkim gospodar­ stvom so prvenstveno vplivali gospodarski in socialni dejavniki. Med temi ne smemo prezreti oddaljenosti od neagram ih središč, dobe in dinamike razvoja nekmetijskih dejavnosti kakor tudi ne razvitosti prometnega omrežja, socialne in zaposlitvene sestave prebivalstva itd. * G o sp o d in js tv a s km ečk im g o spodars tvom sm o g lede velikosti njihove zem ljiške posesti razdelili v šest sk u p in , in sice r: d o 1 h a , 1— 3 h a , 3 — 5 ha , 5 — 10 ha , 10— 20 ha in skupina z 20 ha in več (p rim . tudi N a - t e k , 1 9 8 5 ). Tabela 2. Prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo po velikostnih skupi­ nah gospodarstev v SR Sloveniji v letu 1981 Table 2. Population in households with land tenure by size groups of farms in the S.R. of Slovenia in 1981 Regija Skupaj Do 1 ha 1— 3 ha 3—5 ha 5— 10 ha 10—20 ha Nad 20 h; I. A 81.388 25.832 12.117 7.486 13.582 14.970 7.401 B 27.656 7.241 3.752 2.545 4.596 4.926 4.596 C 13.542 3.741 1.901 1.411 2.446 2.530 1.513 D 8.093 2.140 1.096 559 1.175 1.951 1.172 E 11.968 2.376 1.395 1.010 1.865 3.091 2.231 F 12.109 3.424 1.657 1.084 2.353 2.684 907 Skupaj 154.756 44.754 21.918 14.095 26.017 30.152 17.820 II. A 53.036 20.501 9.466 5.427 7.765 6.641 3.236 B 9.268 2.523 1.373 756 1.070 1.434 2.112 C 35.698 7.946 7.780 5.870 8.893 4.546 663 Skupaj 98.002 30.970 18.619 12.053 17.728 12.621 6.011 III. A 146.136 49.525 34.597 20.482 24.474 13.427 3.631 B 91.501 21.510 24.303 20.747 19.188 5.387 366 C 22.664 6.554 2.985 1.761 2.656 3.760 4.948 Skupaj 260.301 77.589 61.885 42.990 46.318 22.574 8.945 IV. A 61.168 15.522 9.413 6.499 13.538 13.336 2.860 B 47.033 12.591 9.420 6.351 11.050 6.403 1.218 Skupaj 108.201 28.113 18.833 12.850 24.588 19.739 4.078 V. A 52.864 12.404 12.164 7.790 10.542 6.494 3.470 B 28.856 5.390 4.287 3.637 7.328 6.465 1.749 C 18.123 9.743 4.889 1.716 1.295 407 73 Skupaj 99.843 27.537 21.340 13.143 19.165 13.366 5.292 SR Slove­ nija: 721.103 208.963 142.595 95.131 133.816 98.452 42.146 O p o m b a : Z a reg ije g le j p o ja sn ilo p ri tabeli 1. Zanimive in dokaj ilustrativne so razlike v številu in deležu ljudi v gospodinj­ stvih do 5 ha in gospodarstvih z več kot 10 ha zemlje. V letu 1981 je bilo v Severo­ vzhodni Sloveniji v gospodinjstvih do 5 ha sedem desetin vsega na kmetijah živečega prebivalstva, nad 60% pa še v celjski makroregiji ter v Zahodni Sloveniji. Osrednja slovenska m akroregija je imela na teh gospodarstvih 52,2% ljudi, Jugovzhodna Slo­ venija pa 55,3% . Prve tri posestne skupine so zajemale v Koprskem primorju devet desetin na kmečkih gospodarstvih živečih prebivalcev, v Pomurju 75,8% , M ariborsko-ptuj- skem Podravju 71,6% , osrednji regiji Savinjske Slovenije 66,8% , Posočju 61,2% , voglajnsko-sotelski regiji 60,6% , Spodnjem slovenskem Posavju 60,2% itd. Na dru­ gi strani pa ugotavljamo, da je bil najnižji delež prebivalcev v prvih treh skupinah zemljiških posestnikov v notranjski gozdni submezoregiji (40% ), Primorskem kra- škem zaledju (46,2% ), Črnem revirju (47% ) ter v koroški regiji (49,9% ). V glav­ nem lahko trdimo, da povsod tam, kjer je bila razdrobljena posest, so prevladovala gospodinjstva, ki so imela do 5 ha zemlje. Delež gospodarstev do 5 ha in odstotek njihovega prebivalstva sta bila nenavadno dobro usklajena. Korelacija med njima je pokazala visoko stopnjo medsebojne odvisnosti (r = +0,99243). Zrcalno podobo deleža ljudi na gospodarstvih do 5 ha odsevajo gospodinjstva z več kot 10 ha. Ta so imela v Osrednji Sloveniji 31% vseh na kmečkih gospodarstvih živečih ljudi, v Jugovzhodni Sloveniji 22,1% , celjski makroregiji 19%, Zahodni Slo­ veniji 18,7% in v Severovzhodni Sloveniji le 12,1%. Sorazmerno največ prebivalcev na km etijah te velikostne skupine je bilo v notranjski submezoregiji (44,5% ) pa v Črnem revirju (38,6% ), Gornji Savinjski dolini (38,3% ), koroški in srednjegorenj- ski regiji (34,4% ) itd., a najmanj v občinah Koprskega primorja (2,7% ), Pomurja (6 ,3% ), M ariborsko-ptujskega Podravja (11,7% ), voglajnsko-sotelskega predela (14 ,6% ), Spodnjega slovenskega Posavja (16,2% ). Razporeditev prebivalcev v gospodinjstvih, ki so imela zemljiško posest, je bila dokaj dobro usklajena z obstoječo zemljiško-posestno strukturo (prim. N a t e k , 1985). Število ljudi na kmetijo se je večalo od najmanjše pa vse do največje posest­ ne skupine. Razlike med posameznimi velikostnimi skupinami niso nezanemarljive; med gospodinjstvi do 1 ha in gospodarstvi z več kot 20 ha so bile v razmerju 1:1,39. To pomeni, da je imela skupina največjih gospodarstev v povprečju za 39% več ljudi kot gospodinjstva do 1 ha. Tudi v tem oziru so bile precejšnje razlike med posamez­ nimi pokrajinami. Največja kmečka gospodarstva v Primorski Sloveniji so imela le za dobro četrtino več ljudi kot posestva do 1 ha, v celjski regiji pa je razmerje med njima znašalo 1 ,51:1 v korist največjih kmetij. Skratka, zemljiško-posestna struk­ tura je tem eljna pokrajinska sestavina, ki je pomembno soodločala tudi pri razpo­ reditvi ljudi v gospodinjstvih z zemljo. Aktivno prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo V letu 1981 je živelo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo 333.882 aktivnih prebivalcev (t.j. 46,3% celotnega števila), ki so bili zaposleni doma na zemlji (33 ,3% ) ali pa so delali v najrazličnejših neagrarnih dejavnostih. Razčlenitev po­ datkov v tabeli 3 je pokazala, da število aktivnega prebivalstva narašča v gospodar­ stvih do 10 ha, nato se manjša. Omenjena značilnost je odsev starostne sestave gospodinjskih članov in njihove zaposlitvene usmeritve ter neposrednih vplivov zemljiške posesti. Nekmečka gospodinjstva, ki prevladujejo na manjših posestvih, imajo sorazm erno manj članov kot kmečka, ki poleg gospodarjeve družine vključuje še njegove starše kot preužitkarje oziroma kmečke upokojence. Število aktivnega prebivalstva v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom je zelo raznoliko. Tudi pri tem pridejo do veljave najrazličnejši socialni in gospodarski činitelji, ki usmerjajo demografski in splošni razvoj posameznih območij. V letu 1981 so imela obravnavana gospodinjstva v Severovzhodni Sloveniji največ aktivnih prebivalcev: na 100 gospodinjstev je prišlo v povprečju 190 zaposlencev, v Jugo­ vzhodni Sloveniji 182 in samo 145 oseb v območjih Primorske Slovenije. Med me- zoregijam i so vidno izstopala območja Pomurja z 211 aktivnimi osebami na 100 gospodinjstev, Dolenjska in Bela krajina (186), Gornja Savinjska dolina (181),sre‘d- njegorenjska in koroška regija (181), M ariborsko-ptujsko Podravje (179), Spodnje slovensko Posavje (177) in voglajnsko-zgomjesotelska regija (175). Vsi našteti pre­ deli so imeli nadpovprečno število aktivnih ljudi v gospodinjstvih z zemljo. Območja z najnižjim številom aktivnega prebivalstva so bila osredotočena pred- Tabela 3. Aktivno prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo po velikostnih skupinah gospodarstev v SR Sloveniji v letu 1981 Table 3. Active population in households with land tenure by size groups of farms in the SJl. of Slovenia in 1981 Regija Skupaj Do 1 ha 1—3 ha 3—5 ha 5-—10 ha 10—20ha Nad 20 h; I. A 37.876 11.785 5.334 3.413 6.564 7.283 3.497 B 12.698 3.203 1.710 1.111 2.157 2.355 2.162 C 5.903 1.654 780 581 1.050 1.107 731 D 3.255 935 425 212 466 761 456 E 5.286 1.065 585 423 820 1.384 1.009 F 4.883 1.382 630 413 923 1.132 403 Skupaj 69.901 20.024 9.464 6.153 11.980 14.022 8.258 II. A 23.923 9.080 3.972 2.390 3.679 3.261 1.541 B 4.293 1.023 561 350 534 748 1.077 C 16.272 3.299 3.346 2.764 4.291 2.259 313 Skupaj 44.488 13.402 7.879 5.504 8.504 6.268 2.931 III. A 67.041 20.801 15.112 10.049 12.564 6.832 1.683 B 49.008 9.433 12.699 11.891 11.475 3.306 204 C 9.686 2.633 1.110 716 1.136 1.781 2.310 Skupaj 125.735 32.867 28.921 22.656 25.175 11.919 4.197 IV. A 30.019 7.030 4.271 3.254 7.001 6.990 1.473 B 22.051 5.264 4.235 3.108 5.657 3.208 579 Skupaj 52.070 12.294 8.506 6.362 12.658 10.198 2.052 V. A 22.670 5.177 4.928 3.233 4.532 3.029 1.771 B 11.206 2.150 1.526 1.336 2.828 2.633 733 C 7.812 4.336 2.003 712 563 172 26 Skupaj SR Slove­ 41.688 11.663 8.457 5.281 7.923 5.834 2.530 nija 333.882 90.250 63.227 45.956 66.240 48.241 19.968 O p o m b a : Z a reg ije glej p o ja sn ilo p ri tabeli 1. vsem na zahodno polovico Slovenije. Med njimi izstopajo: Primorsko kraško zaledje (133 zaposlencev na 100 gospodinjstev), Koprsko primorje (138), dolenjske gozdne submezoregije (141), Črni revir (146), zgomjegorenjska regija (149) in Posočje (153). Navedeni predeli so imeli od ene četrtine do ene osmine manj aktivnega pre­ bivalstva na gospodinjstvo, kot je znašalo slovensko povprečje (174). Pregled po osnovnih velikostnih skupinah zemljiških posestev je pokazal, da so gospodinjstva s posestjo od 5 do 10 ha predstavljala tisto mejno skupino, ki je imela v povprečju po dve aktivni osebi na gospodarstvo. Istočasno spoznavamo, da so bila na Slovenskem neredka območja, ki niso imela na gospodarstvo po dve aktivni ose­ bi in takih tudi ni bilo na posestvih z več kot 20 ha (Koprsko primorje, Primorsko kraško zaledje, Črni revir, notranjske in dolenjske gozdne submezoregije). Po dva aktivna prebivalca in več so imela že gospodinjstva v posestni skupini 3 do 5 ha, in sicer v M ariborsko-ptujskem Podravju, Pomurju, v posestni skupini od 5 do 10 ha pa še v Gornji Savinjski dolini, voglajnsko-zgomjesotelskem območju, na Dolenjskem in v Beli krajini ter v Spodnjem slovenskem Posavju. Število aktivnega prebivalstva v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom je dragocen kazalec zemljiško-posestne strukture kakor tudi stanja razvitosti socio- ekonom skih sestavin vsakega posameznega območja. Zdi se, da je število aktivnih oseb v gospodinjstvih med najpomembnejšimi usmerjevalci današnjega razvoja po­ deželja in njegove proizvodne usmerjenosti. Kajti povsod tam, kjer so v prevladi dvopoklicna ali mešana gospodinjstva, prihaja do izjemno naglih sprememb. Poleg osebnih pobud in vloženega dela jih prvenstveno omogočata materialna osnova kmetijske proizvodnje in dohodek od zaposlitve izven kmetijstva. V vsem tem mo­ ram o iskati tem eljne vzroke in vzvode nenehnemu in naglemu razvoju podeželja. Aktivno kmečko prebivalstvo v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom V letu 1981 je živelo v SR Sloveniji na posestvih blizu 108.000 aktivnega kmeč­ kega prebivalstva. Skoraj polovica (49,3% ) ga je bilo v Severovzhodni Sloveniji, kjer je bivalo 28,6% prebivalcev naše republike. To pomeni, da je bila v tem delu Slovenije najnižja stopnja deagrariziranega prebivalstva na kmečkih gospodarstvih, najvišja pa v Zahodni in Osrednji Sloveniji. Razčlenitev podatkov, ki so zbrani v tabeli 3 in 4, je pokazala, da so imela go­ spodinjstva do 1 ha med svojim aktivnim prebivalstvom samo eno dvajsetino zapo- S. 15% Ü Ü 15,1 - 25,0 % d U 25,1 -35,0% MM 35,1-45,0% > 45,1 % SI. 3. D e le ž ak tiv n eg a km ečkega p reb iv a ls tv a od vsega ak tivnega p reb ivals tva na km ečkih gospodarstv ih v S R S loven iji v le tu 1981 Fig. 3 . P e rc e n ta g e o f ac tive ag ra rian pop u la tio n in re la tion to the to ta l active p o pu la tion on the farm s in the S R . o f S loven ia in 1981 slenih na kmetijah. Znatno višji delež, ki presega četrtino zaposlenih na kmetijah, so imela gospodarstva od 1 do 3 ha, v gospodinjstvih v naslednji velikostni skupini (3— 5 ha) je delalo na domači zemlji več kot štiri desetine aktivnega prebivalstva. V naslednjih treh skupinah je bil v povprečju vsak drugi aktivni prebivalec zaposlen izven domače kmetije. Regionalne razlike v razmerju med kmečkim in neagramim življem, ki je bival na km etijah, razodevajo izredno pisano podobo. V nobeni izmed treh submezoregij Zahodne Slovenije ni bila v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom več kot petina kmečkih zaposlencev, vsi drugi so bili delavci v neagramih dejavnostih. Podobne razm ere so vladale v večini Osrednje Slovenije (razen ljubljanske in srednjegorenj- ske regije). V Pomurju, Gornji Savinjski dolini ter v voglajnsko-sotelski regiji je bilo med aktivnim prebivalstvom na zasebnih gospodarstvih več kot štiri desetine kmeč­ kih zaposlencev. Polovica ali več aktivnega prebivalstva, ki so ga imela gospodinjstva z zemljiško posestjo, je na posestvih z več kot 20 ha kmetovala na zemlji ožje ljubljanske, sred- njegorenjske in koroške regije, v osrednji regiji Savinjske Slovenije, Gornji Savinjski dolini, na Dolenjskem in v Beli krajini pa na posestvih z več kot 10 ha. V rogaško- sotelskem območju in Spodnjem slovenskem Posavju je bil omenjeni prag značilen za gospodinjstva, ki so imela 5 ha in več zemlje. V pomurskih občinah je bila že na gospodarstvih z več kot 1 ha zemlje polovica ali več aktivnega prebivalstva zaposle­ na dom a na kmetiji. Leta 1981 je prišlo v Sloveniji povprečno 56 kmečkih zaposlencev na 100 zem­ ljiških gospodarstev. Ob tem spoznavamo, da so imela le gospodarstva, ki so bila večja od 5 ha, po enega polno zaposlenega člana na domači zemlji. V Primorskem kraškem zaledju ter v obalnih občinah, zgomjegorenjski regiji, Črnem revirju pa v notranjskih in dolenjskih gozdnih submezoregijah nobena velikostna skupina po­ sestnikov ni imela polno zaposlenega človeka na kmetiji. Po enega ali celo več kme­ čkih delavcev so imela samo največja posestva (20 ha in več) v ožji ljubljanski regiji te r Posočju. S tolikšnim delovnim potencialom so razpolagala gospodarstva z več kot 10 ha v srednjegorenjski in osrednji savinjski regiji, Gornji Savinjski dolini, ko­ roški regiji ter na Dolenjskem in v Beli krajini. V voglajnsko-rogaškem podolju, M ariborsko-ptujskem Podravju in v Spodnjem slovenskem Posavju so imele kme­ tije, ki so merile 5 ha in več, po enega kmečkega delavca. S tolikšno kmečko delov­ no močjo so razpolagala v Pomurju že posestva, ki so merila 1 ha in več. Zanimiva je bila spolna sestava kmečke delovne sile po slovenskih domačijah. M oških je bilo samo 44,2% . Ob tem je potrebno poudariti, da je delež moških med aktivnim prebivalstvom na kmetijah zavzemal celo 56,2% , in da so bili moški med nekm ečkim aktivnim prebivalstvom zastopani kar z 62% . Vse to opozarja na neka­ tere svojstvene značilnosti kmečkih delavcev. Čedalje opaznejša je težnja, da glav­ nina skrbi za obdelovanje zemlje, uspevanje kmetije pa pada na ramena kmečkih žena. V zadnjih desetletjih se je težišče ženskega dela preneslo iz nekdanje skrbi za o troke in gospodinjstvo še na gospodarsko plat kmečkih domačij (prim. N a t e k, 1985 a). Podrobnejša členitev tozadevnih podatkov je pokazala, da se je prevlada moš­ kih med aktivnim kmečkim prebivalstvom uveljavila šele na gospodarstvih, ki so m erila v povprečju okrog 14 ha in več. Pri vseh drugih manjših kmetijah so prevla­ dovale ženske kot glavne nosilke današnje kmečke proizvodnje. Čim manjše so bile Tabela 4. Aktivno kmečko prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo po velikostnih skupinah gospodarstev v SR Sloveniji v letu 1981 Table 4. Active agrarian population in households with land tenure by size groups of farms in the S.R. of Slovenia in 1981 Regija Skupaj Do 1 ha 1—3 ha 3—5 ha 5-- 1 0 ha 10—20 ha Nad 20 h< I. A 8.725 289 584 700 2.129 3.212 1.811 B 3.451 115 198 228 650 1.079 1.181 C 931 21 24 56 166 357 307 D 472 — 7 11 72 204 178 E 1.069 16 33 44 117 399 460 F 896 15 56 56 228 371 170 Skupaj 15.544 456 902 1.095 3.362 5.622 4.107 II. A 5.630 177 497 671 1.598 1.794 893 B 1.728 55 95 103 226 462 787 C 6.539 273 985 1.215 2.355 1.476 235 Skupaj 13.897 505 1.577 1.989 4.179 3.732 1.915 III. A 23.573 1.235 4.765 4.664 7.215 4.578 1.116 B 26.714 1.581 6.430 7.589 8.325 2.638 151 C 2.875 57 109 147 383 821 1.358 Skupaj 53.162 2.873 11.304 12.400 15.923 8.037 2.625 IV. A 9.525 269 941 1.105 2.862 3.532 816 B 8.084 399 1.286 1.306 2.891 1.843 359 Skupaj 17.609 668 2.227 2.411 5.753 5.375 1.175 V. A 4.890 161 667 722 1.396 1.101 843 B 1.723 26 78 130 505 744 240 C 947 131 347 205 200 57 7 Skupaj SR Slove­ 7.560 318 1.092 1.057 2.101 1.902 1.090 nija 107.772 4.820 17.102 18.952 31.318 24.668 10.912 O p o m b a : Z a reg ije glej po jasn ilo p ri tabeli 1. kmetije, tem večji delež so zavzemale kmetice med aktivnim kmečkim prebival­ stvom. V posestni skupini do 1 ha je bilo 66,8% žensk, v drugi (1 do 3 ha) celo 67,7% , v tretji 61,8% , v gospodarstvih od 5 do 10 ha pa 55,3% . V gospodinjstvih od 10 do 20 ha je bilo med aktivnim kmečkim prebivalstvom 48% žensk, na doma­ čijah z več kot 20 ha zemlje le še 41,2% . Tudi v tem se kažejo zanimive razlike med posameznimi slovenskimi pokraji­ nami, ki bi zaslužile posebno obravnavo. Med drugim naj poudarimo, da so bila v letu 1981 le redka območja, kjer je prišel po 1 kmet na gospodarstvo. Takšni pri­ meri so bili najpogostejši na kmetijah, ki so imele po 20 ha in več zemlje, in sicer v predelih Črnega revirja, Gornje Savinjske doline ter v voglajnsko-zgornjesotelske regije. V pomurskih občinah je prišel 1 kmet na gospodarstvo le v posestni skupini od 10 do 20 ha. Po tem pokazatelju smo občine, v katerih so imele posamezne skupine posest­ nikov po enega v kmetijstvu zaposlenega moškega, razdelili v štiri skupine. V prvo smo uvrstili območja, kjer so imele le največje domačije po enega kmeta (Celje, M aribor-T ezno, Mozirje, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Šentjur). Drugo skupino sestavljajo občine Brežice, G ornja Radgona, Lenart in Ormož; na njihovih kmečkih gospodarstvih, ki so merila 10 ha in več, je delal po 1 moški. V tretji sku­ pini (Ljutom er, M aribor-Pesnica in Pobrežje ter Murska Sobota) so območja, kjer je prišel po 1 kmet na gospodarstvo samo v posestni skupini od 10 do 20 ha. V če­ trti skupini je občina Lendava; za njo je bilo značilno, da sta imeli po enega kmeta posestni skupini od 5 do 10 ha in 10 do 20 ha, vse druge znatno manj (prim. tudi M e h l e , 1985). Sklep Prebivalstvo na kmečkih gospodarstvih, ki so že močno deagrarizirana, je po­ m em ben dejavnik kmetijske proizvodnje, obenem pa tudi vzdrževalec kulturne po­ krajine. V številnih spremembah, ki spremljajo sodobno preobrazbo podeželja, pri­ haja čedalje vidneje do veljave neagram i sloj podeželskega prebivalstva. V spreme­ njenih načinih in oblikah obdelovanja zemlje odsevajo spremenjeni družbeno-gos- podarski odnosi, ki so posledica močne deagrarizacije in ekonomskih zahtev po če­ dalje večjih količinah kmetijske tržne proizvodnje. O b mnogih značilnostih in prikazanih razlikah v številu prebivalcev po kmeti­ jah so prišle do polne veljave prenekatere pokrajinske sestavine. Na osnovi obrav­ navanih pokazateljev so se izluščila območja, ki zaslužijo, da bi jih zaradi posebnosti in problem ov še posebej osvetlili. V glavnem lahko trdimo, da je zemljiško-posestna struktura z vsemi svojimi spremljajočimi sestavinami med poglavitnimi usmerjevalci razporeditve števila ljudi v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom. Kmečko pre­ bivalstvo postaja čedalje redkejše tudi na večjih domačijah. Z njim izumira nekdanja podeželska idilika. Razredčene vrste aktivnega kmečkega prebivalstva niso sposob­ ne, da bi same obdelovale zemljo. Zato je v današnji proces kmetijske proizvodnje vključenih skoraj 38% ljudi, ki žive na kmetijah: na dva stalno v kmetijstvu zaposle­ na človeka pridejo še trije, ki pomagajo pri različnih kmečkih opravilih. Raziskava je pokazala, da so posamezna območja na Slovenskem še vedno pre- obljudena s kmečkim prebivalstvom. To velja za Severovzhodno in Jugovzhodno Slovenijo. V obeh makroregijah, ki predstavljata 36% slovenskega ozemlja in 37,6% prebivalcev, sta prebivali skoraj dve tretjini (65,6% ) aktivnega kmečkega prebivalstva. Vzroke za nakazano stanje je treba iskati v industrializaciji, ki se je razširjala na podeželje le iz posameznih večjih središč (prim. tudi I l e š i č , 1968, str. 10— 11 in 14). Prepričani smo, da predstavljajo Pomurje, subpanonski del Ma- riborsko-ptujskega Podravja, Voglajnsko-sotelska in Jugovzhodna Slovenija tisto ozemlje, ki bo že v bližnji prihodnosti doživelo pomembne socio-ekonomske spre­ membe tudi na področju prebivalstvenih sestavin. V tamkajšnji silno razdrobljeni posesti smemo iskati enega izmed temeljnih vzrokov, ki bo skupaj z rastjo starih ali novih industrijskih središč povzročil razkroj obstoječih socialnih in gospodarskih se­ stavin njihovega prebivalstva. Literatura in viri G o s a r , A., 1985, Vpliv turizma na oblikovanje kmetijske dejavnosti v alpskem svetu SR Slovenije. Geographica Iugoslavica, VI., 257—268, Maribor. I l e š i č , S., 1968, Regionalne razlike v družbeno-gospodarski strukturi SR Slove­ nije. Geografski vestnik, XL., 3— 18, Ljubljana. I l e š i č , S., 1972, Slovenske pokrajine (Geografska regionalizacija Slovenije). Geografski vestnik, XLIV., 9— 19, Ljubljana. J e r š i č , M., 1982, Večfunkcionalni pomen našega podeželja. Geografske značil­ nosti preobrazbe slovenskega podeželja. Str. 142— 150, Ljubljana. K l a d n i k , D., 1985, Značilnosti zemljiške strukture v SR Sloveniji. Geographica Iugoslavica, VI., 223—227, Maribor. K l e m e n č i č , V., 1968, Problemi mešane strukture gospodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji. Geografski vestnik, XL., 19—52, Ljubljana. K o c j a n , S., 1979, Kmetijska zemljišča. Zakon s komentarjem. 278 str., Ljub­ ljana. K o k o l e , VI. in Vera, 1969, Urbanizacija podeželja v Sloveniji. Geografski vest­ nik, XLL, 3— 23, Ljubljana. M a r i n k o , J., 1979, Razvoj in revitalizacija slovenske vasi. 202 str., Ljubljana. M e d v e d , J., 1970, Spremembe v izrabi zemljišča in preslajanje kmečkega pre­ bivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik, XLII., 3— 30, Ljubljana. M e h l e , T., 1985, Protiustavno in družbeno neustrezno. Naši razgledi, XXXIV., štev. 5 (796), str. 126 in 128; štev. 6 (797), str. 160— 161, Ljubljana. N a t e k , M., 1985, N ekatere geografske značilnosti zemljiško-posestne strukture v SR Sloveniji 1981. le ta .,Geographica Iugoslavica, VI., 177— 191, Maribor. N a t e k , M., 1985 a, Zemljiško-posestna struktura in prebivalstvo v celjski regiji. Celjski zbornik 1985, 83— 110, Celje. P a k , M., 1985, Posestna sestava zasebnega kmetijstva v Jugoslaviji. Geographica Iugoslavica, VI., 169— 175, Maribor. V r i š e r , I., 1974, Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Značilnosti njihovega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta. Geografski zbornik, XIV., 179—337, Ljubljana. SL 1983 = Statistični letopis SR Slovenije 1983. XXII., Ljubljana. Popis kmetijstva 1969. Statistično gradivo št. 20/70, Ljubljana 1971. Popis kmetijstva 1969. Statistično gradivo št. 7/73, Ljubljana 1973. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. Gos­ podinjstva, ki imajo kmečko gospodarstvo. Rezultati raziskovanj, št. 314, Ljub­ ljana 1983. POPULATION IN HOUSEHOLDS WITH LAND TENURE IN THE SJt. OF SLOVENIA IN 1981 Milan N a t e k (Summary) The variety of socio-economic changes that occured in the S.R. of Slovenia in the post-w ar period have also had a specific impact on the country. During this period rural areas have in all most important respects undergone fundamental trans­ form ations. A t present the country has in addition to its basic function — agricul­ tural production — also other functions: it is becoming increasingly important in such spheres as recreation and dwelling of inhabitants that are employed in non­ agrarian activities. In 1981 there were in the S.R. of Slovenia 192.090 (or 32.3% ) of households which also owned the land tenure — on the average 5.51 ha. In these households lived 721.103 persons, i.e. 38.1% of the total population in the S.R. of Slovenia (Cf. Table 1 and Figure 1). H ere it should be underlined that in 1981 the S.R. of Slovenia had no more than 9.2% of agrarian population (details are to be found in Figure 2). The study brings a detailed presentation of the distribution of inhabitants ac­ cording to individual size groups of land-owners. Considering the size of land tenure the households were divided into six groups: up to 1 ha., 1.1 to 3 ha., 3.1 to 5 ha., 5.1 to 10 ha., 10.1 to 20 ha., and the group of households with 20 ha. or more of land. It was found that the num ber of persons per household had increased with the increase of land tenure: the more land had the households the more people lived within their families (Cf. Table 2). H ere it should be pointed out that the number of people in the households with land tenure was primarily influenced by numerous socio-economic factors: by larger non-agrarian centers in the vicinity, by the time and dynamics of the development of non-agrarian activities, by the widespread traf­ fic network, by social and employment structures of the population, etc. In the study special attention is focused on the presentation of the active, i.e. of the employed population. In 1981 the treated households had 333.882 active in­ habitants, of whom 33.3% was employed on their own farms, while the others — 226.110 persons — were working in various non-agrarian activities (Cf. Tables 3 and 4). The analysis showed that in household with up to 10 hectares of land the num ber of active population had been growing, while in all bigger household it had been on the decrease. The reasons for this situation are to be found in the age struc­ ture, variations in the employment orientations, as well as in the degree of de-agra- rization of the individual regions. The group of households having 5.1 to 10 ha. of land represented the limit group that had, on the average, two active persons per farm. The final chapter brings a detailed outline of the labour force on farms and its share from the total number of the active population living in households with land tenure (Cf. Table 4 and Figure 3). In 1981 almost 108.000 persons worked on farms, almost a half of them were in the macroregion of North-eastern Slovenia, occupaying 23.5% of the territory of the S.R. of Slovenia and 28.6% of its popu­ lation. Among the active agrarian population were 44.2% of males, while all the o thers were females — agrarian housewives. Here it is possible to state that during the last few decades most of the care for the cultivating of land and for the overall farm has passed from the shoulders of men over to those of the women. In the households with over 10 ha. of land the active male agrarian population predo­ m inated (Cf. Table 4). The overall economic development, that has been very heterogeneous in the period after the second W orld War, has often avoided the farms. Thus, there cur­ rently increases the num ber of farms with old people that are unable to work, with unm arried land-owners, as well as with too low number of active agrarian popu­ lation. All this brings into the country new problems the consequences of which can be seen in the transformation of it.