Štev. 40
V Ljubljani, v soboto, dne 19. februarja 1910,
Leto XXXVIII
as Velja po pošti: ss
S«	oelo leto naprej .	K 26'—
s>	sol leta » .	» 13'—
aa	četrt » » .	» 6*50
za	en meaeo » .	» 2*20
za	Nemčijo oeloletno	» 29'—
sa	ostalo inozemstvo	» 35'—
== V upravništvo: =
Za oelo leto aaprej . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meaeo » . » 1'90 Za pošiljanje aa dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10
SLO V EN
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat...... 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust.
Izhaja:
■r Drednlitro Je t Kopitarjevih alloab Itev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana p lama se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. 0. i = Sprejoma naročnino, tnserate ln reklamacije. ===== Ooravnlškega telelona štev. 188. ==
Današnja Številka obsega 14 strani.
Čakati.
Baron Bienerth je lani voditeljem slovanskih strank obljubil, da bo vlado izpremenil v smislu enakopravnosti, oziroma paritete med Nemci in Slovani, kakor hitro bo parlament delozmo-žen. No parlament je delozmožen in sicer po zaslugi slovanskih strank, ki so s predlogom o izpremembi poslovnika onemogočile vsako obstrukcijo — baron Bienerth pa noče vlade preosnova-ti, da bi je bili deležni tudi Slovani.
Baron Bienerth je ujetnik nemških strank. Nemški svobodomiselci so z iz-premembo poslovnika preveč udarjeni, da bi zdaj napravili Slovanom prostor še v svetu krone. Izmislili so si obstrukcijo v češkem deželnem zboru in zdaj Bienerthu dopovedujejo, da dokler ni premirja med Čehi in Nemci, se ne more vlada preosnovati, ker bi to ne imelo nobene trajne vrednosti. Baron Bienerth se zdaj s tem razlogom res tudi brani izpremembe sistema, češ, ta pride na vrsto šele, ko bom napravil mir med Ceni in Nemci.
Kaj pa je tako grenkega na rekonstrukciji ministrstva, da se ne vlada ne Nemci ne morejo z njo sprijazniti? Na vsak način bi temeljita preosnova, po kateri bi prišli v kabinet dva Poljaka, dva Čeha in en Jugoslovan, pomenjala začetek konca nemškega nadvladja v Avstriji. Izpočetka bi seveda tudi ti slovanski ministri ne mogli delati čudežev — Poljaka bi bila itak večali-menj guvernamentalna moža, na Jugoslovana bi pa nemški ministri pazili kakor na arestanta, da bi se ja kaj ne zganil v prilog »panslavizmu«. Vendar pa počasi bi se nemška nadmoč iz-podkopala in končno bi Slovani prišli do tega, da bi imeli v kabinetu enako število svojih zastopnikov kakor Nemci. To Nemci dobro vedo in se tega seveda branijo. Zdaj, ko nimajo več orožja obstrukcije v rokah, imajo saj še pretežni vpliv pri kroni in pa vso visoko birokracijo, če pa jih Slovani iztisnejo še iz sveta krone in jim vzamejo pol birokracije, so čisto pri kraju. Najtežje pa bi Nemci prenesli jugoslovanskega ministra. Na jugu so Nemci dozdaj delali brez kontrole in so si ustvarjali »Besitzstand« za »Besitz-standom«, če pa bi imeli Jugoslovani v vladi svojega zastopnika, bi šlo nemško osvajalno delo težje in nemška ekspanzija na jugu bi se nekega lepega dne ustavila.
Treba pa je tudi pomisliti, da Bie-nertha drže najvišji krogi. Tudi ti se boje Slovanov, kar je popolnoma razumljivo. Če pridejo na vrh Slovani, bo treba resno premišljevati, kako pokopati dualizem in postaviti državo na federališko podlago, treba bo tudi iz-premeniti smer zunanji politiki. Krona pa zdaj še ni za to in izkuša veliki prevrat kolikormogoče zavleči.
Kaj je na to poreči? Ko smo že tako dolgo čakali, lahko še počakamo. Kar mora priti, bo prišlo. Parlament splošne in enake volivne pravice nujno terja kompaktno in solidno večino, ki se ji ne more ustaviti nobena opozicija. To je zdaj z izpremembo poslovnika saj provizorično izvršeno. Mi smo celo tega mnenja, da ni za nas niti vprašanje rekonstrukcije in jugoslovanskega ministra toliko vredno, kakor to, da se vprašanje poslovnika definitivno rešil Zakaj, kakor hitro bomo imeli moderen poslovnik, ki bo omogočal večini redno in pametno delo, je glavna ovira preosnovi sistema in države sploh, nemški Freisinn, mrtev. V parlamentu se bo naredila močna večina, ki bo svojo voljo lahko udejstvovala tudi zoper vlado in v tej večini bodo tudi Slovani, ker brez njih ni trdne večine. Kar naši državi manjka, je absoluten parlament in tak parlament bomo imeli šele po konečni reformi poslovnika. Potem se vlada in nemško šovinistiško svobodomiselstvo ne bosta mogla več upirati ljudski volji in ljudski večini. Vlada se bo potem samaposebi parla-mentarizirala in bo postala le eksponent, izvršitelj parlamentarne večine. To pomnimo, da se bo prepotenca nemških strank zlomila le v parlamentu, deloma v njem, deloma pri predpripravah zanj, pri volitvah. Solidna večina v parlamentu bo hotela delati in bo tudi delala, tisti pa, ki imajo interes le na tem, da se delo ovira, nemški svobodomiselci, bodo odleteli.
Naj torej baron Bienerth ukrene, kar mu drago, mi ne bomo trpeli nobene škode. Svoj cilj bomo dosegli, ker je »Slovanska Unija«, kakor smo razvide-li iz njene konference z Bienerthom, popolnoma solidarna. Čimdelj se bodo Nemci izpremembi sistema upirali, tem slabše zanje, ker bodo pozneje svojo trdovratnost dražje plačali. Že danes jih obstrukcija naših vrlih štajerskih poslancev opominja, da je avtonomija Spod. Štajerja in Koroške naj-menj, kar Slovenci od njih zahtevamo in že danes je gotovo dejstvo, da v štajerskem deželnem zboru ne bo prej miru, dokler se ta zahteva nc izpolni!
Naš Fabius Cunctator, baron Bienerth, naj torej kar dalje premišljuje Nam se sicer ne godi dobro, tako hudo pa tudi ne, da bi ne mogli čakati.
Društvo za ocvzdip avstrijskega brodov a.
Boj za obstanek se ne vrši samo v malem med posameznimi živimi bitji marveč tudi v velikem med celimi skupinami in narodi. Zato ne opažamo konkurence samo v malem mecl posamezniki, marveč tudi v gospodarskem življenju držav. Vsak narod, vsaka skupina, ki zasleduje ene in iste koristi, mora torej živeti s časom, mora napredovati, ako hoče uživati sadove svoje pridnosti, blagodati kulture in noče priti v nevarnost, da bi ga drugi veliki konkurenti izkoriščali in zatirali.
Napredek leži predvsem v trgovini. Najboljše pogoje za njen razvoj pa nam nudi pomorska trgovina. Za napreden razvoj vsake dežele je torej nujno potrebno morsko obrežje, t. j. svobodna pot na morje. Kakor velja vsaka porabna vodna moč, vsaka plovna reka v notranjosti dežele za zlat vir, ustvarjen po naravi, ravno tako predstavlja primorje, ki ima za sabo rodovitno in v pridobitnem oziru bogato deželo, neizčrpljiv studenec gmotnih sredstev, ki ga je treba izkoriščati. Zato si prizadevajo vsa ljudstva, ki ni^o tako srečna, da bi posedala kako primorsko pokrajino, da bi prišla k morju in si izsilila prostorček na solncu; dežele pa, ki so v srečni posesti morske obali, se ne strašijo nobenih sredstev, da ondi nalože svoj kapital proti stoterim obrestim, da čuvajo svojo trgovino, svoje morsko obrežje.
Avstro - Ogrska, ta rodovitna, industrije bogata, od Boga blagoslovljena dežela, ležeča v južni sredini srednje Evrope, poseduje že dolgo krasno morsko obrežje ob bajno lepi sinji Ad-riji. In kakšna je naša hvala? Kaj storimo za povzdigo zaklada njenih bregov, kaj za njegovo obrambo? Komaj da se v širokih masah naših narodov ve za obstanek teh v polnem pomenu besede »solnčnih« pokrajin; v ozkih mejah naših domačih gora izgubljamo dragoceni, nevgnano hiteči čas s praznim, ozkosrčnim in otročjim početjem.
Zbudite se iz svojih sanj, narodi Avstrije! Odprite vendar svoje oči in poglejte, kako visoko že stoji solnce
nad našo sinjo Adrijo! Podvizajte se, da še izrabite dan, predno to svitlo solnce na zapadu zaide v večernih valovih.
Odprite oči in poglejte okolo sebe, kako dolgo smo spali, kako daleč smo zaostali. S strahom se še le sedaj zavedamo svojega zakasnenja.
Naša monarhija zavzema s svojim trgovskim in vojnim brodovjem med vsemi pomorskimi oblastmi najzadnje mesto.
Nevarnost je. da se to neugodno razmerje na našo škodo še poveča, kajti vse pomorske oblasti uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva za gradnjo vedno novih ladij, le mi še vedno čakamo in stojimo.
Naša zaostalost na morju je toliko strašnejša, ker nam gre po naši ljudski moči mnogo ugodnejše mesto. Glede števila prebivalcev stojimo namreč na petem mestu. V milijonih štejejo prebivalcev: Rusija 139, Združene države severo - ameriške 84, Nemčija 61, Japonska 53, Avstro - Ogrska 50, Velika Britanija 45, Francija 39, Italija 34, Nizozemska 6, Norveška 2inpol.
Tudi financielno prinašamo za mornarico daleko manjše žrtve kakor vse druge države. V dokaz priobčuje-mo skupne vsote mornariških prora-čunov za leto 1908. Proračunala je Anglija 777 milijonov kron in pride torej na vsakega prebivalca 17 K 26 v, Združene države severo - ameriške 606 milijonov, na prebivalca 7 K 20 v, Nemčija 400 milijonov, na prebivalca 6 K 58 v, Francija 304 milijone, na prebivalca 7 K 75 v, Rusija 240 milijonov, na prebivalca 1 K 73 v, Japonska 202 milijona, na prebivalca 3 K 82 v, Italija 151 milijonov, na prebivalca 4 K 44 v in Avstro - Ogrska le 57 milijonov kron, na prebivalca 1 K 14 v.
Ta znesek 57 milijonov kron, ki ga porabimo za našo vojno mornarico, je s stališča našega narodnega premoženja minimalen. Pomislimo samo, da si prebivalci monarhije prostovoljno nalože vsako leto samo za alkohol 450 milijonov, za tobak 420 milijonov in za loterijo 50 milijonov kron izdatkov!
Mačehovsko ravnanje z našo mornarico postane še bolj očividno, ako si predočimo dejstvo, da se v našem državnem gospodarstvu izda za: notranjo upravo 9 odstotkov, finančno upravo 32 odstotkov, trgovino, poljedelstvo in promet 34 odstotkov, pravosodje 4 odstotke, nauk 8 odstotkov, vojsko 12 odstotkov in za mornarico le 1 odstotek!
LISTEK.
Smrt Andreja Hoferja.
(20. februarja leta 1810.)
Andrej Hofer je šel na morišče.
Zamolklo in votlo so doneli bobni. — Grozno so se čuli enakomerni koraki vojakov, ki so spremljali Tirolca.
Kam greš, junak? Drugače je zvenelo na gori Isel! . . . Ali misli na to nesrečni mož? Nesrečen? Tako ne gleda nihče, kdor se čuti nesrečnega. Brez trepeta gre usodi naproti. Počasi in gotovo koraka naprej v sredi grena-dirjev. Zmagoslavni junak, žrtev tirolske svobode, kam greš? Ni uporna glava, ampak zmagovalec, ki gre v smrt. Ustnice se mu premikajo, včasih se mu povesijo trepalnice. Moli. Poln spoštovanja zre vanj pater, ki ga spremlja. Bobni pa ropočejo žalostno.
Sprevod je prišel do ječ Porte Mo-lina. Odprla so se okna. Za omrežji stojo žalostni kmeti. Za železnim omrežjem žare oči. Marsikaka pest je stisnjena; orjaške roko se stegujejo. Zagrabite roke tirolske! Zlomite železne drogove! Kakor bilke se morajo zlomiti pod vašo kmečko močjo I Ubile jih, zatiralce! Oprostite ga! I11 še enkrat sc
bo dvignil orel Tirolske z okrvavljenimi perotmi k solncu in zasadil bo krčevito svoje kremplje v sovražnikovo telo. Svoboda, možje! Možje iz Tirolske! — Oh, sramota! Prsa se dvigajo, kot bi ležal kamen na njih. S težavo se izloči iz njih krik kot bi donel iz votline: »Oče Hofer, kam greš?«
Kam? Hofer je obstal. Milo in resno so se ozrle nanje njegove oči. Dvignil je zvezane roke: »Ne jokajte, bratje! Ne glejte, oči mi postajajo solzne!« Polegla jc divjost, zamrla je jeza za omrežji ječ. Padli so na kolena. In kakor gorski potok, ki šumi skozi ožino, se začujejo glasovi: »Obvaruj te Bog, Hofer!« Po bradah njegovih zvestih, po nerazoranih licih mladeničev so padale solze, krvavi potoki. »Obvaruj vas Bog in našega cesarja in vso deželo Tirolsko!« Hofer je stopil naprej. Lotil se jih je obup, občutili so vso zapušče-nost in kakor iz enih ust so stokali: »Oče, oče, in mi?« Pokazal je kvišku. Nad njimi se je modrikalo širno nebo. Tam stanuje Oni, ki je zaščita in tolažba nas vseh.
Naprej! Odprla so se vrata. Nebo se razprostira nad široko ravnino. Svetli oblaki. Vihar razsaja med njimi, zganja jih skupaj in zonet narazen trga jih, razdira. Ali bo že spomlad v teh južnih krajih?
In na Tirolskem? Jctnikove oči so strmele v oblake. Mislil je na svojo ljubljeno domovino.
Tamkaj leži sedaj sneg, široko in obširno, bel, miren in neizmeren. V dolini in gorah. — Poglej v oblake, Hofer! — Koča je sredi snega. Iznad strehe se dviga dim. Notri sedi. Sicer se je ločil od sveta, nečimornega; a vedno znova se dviga boj v njegovih prsih. Tu — duri se odpro. Bajoneti se prikažejo skozi malo odprtino. Ujet, ujet! — Veter je raztrgal podobo v oblakih. Mirno koraka Hofer naprej, gleda naravnost in se smehlja.
In zopet stvorijo blaki posebno sliko. Veliko, svetlo dvorano. Okoli njega so kmetje, gospodje; eden izmed njih je poslan od cesarja in mu izroči zlato verižico kot odlikovanje. Veselje je v dvorani, veselje na cesti, po celi Tirolski. Hofer!
Zopet je razgnal vihar lepo podobo. Trga se in razdružuje. Ni poslanca od cesarja: kmečka vojska jc razkropljena. Ne razsajaj vihar, ne rešiš Ho-ferja.
Na mestu so. Stoje na bastiji Porte Carase. Okoli njega stoje v štirikotu grenadirji. Oči v oči, »vodja upornikov« in vojaki »velikega cesarja«. Mnogo slabega jim ie prizadel. Marsikdo ga preklinja, marsikdo pa dvomi, če jc
1o upornik. Častnik si misli: Velik si mož, v raševini!
Bobnar mu je dal belo ruto. Molče jo je odklonil Hofer. Smrti gleda Hofer lahko v oči. Tega se je naučil, tega se je vadil. Na gori Isel! Ob njegovih straneh je lomila smrt drevesa, morila vojake, hitela jc čez njegovo glavo in čepela ob njegovih nogah. Stal je sredi ognja, pa mu jc prizanesla. In sedaj je prišla tudi njegova ura. — To je bila zadnja slika, ki ga je obkroževala.
Čuj! Zvonovi! Iv poldnevu zvone, znamenje vsem kristjanom. Pokleknil je in molil . . . »prosi za nas grešnike, sedaj in ob naši smrtni uri«. Solza mu je kanila na srebrni križec, ki ga je držal v rokah, »Amen!« Dvignil se je. »Pripravljen sem!« Še enkrat se je ozrl okoli sebe, še enkrat proti severu, kjer se dvigajo v daljini visoke gore, še enkrat proti vzhodu, kjer biva njegov cesar. »Naj živi dobri cesar Franc!« Moral se je spomniti nanj, za katerega se je bojeval.
»Pokleknite!« zapovedal je poveljujoči častnik. Vojaki, a Hofer ne. Stoje je zaklical gorski vojskovodja zadnje povelje: »Ustrelite!« Ali čujete? Zasužnjeni Tirolci, vaš junak, ki vas je hotel rešiti, se je zgrudil na zemljo.
Ilofer leži na zemlji, a ni še mrtev. S pretrganim glasom govori: »Kako
Ali ne govore te Številke same dovolj jasno?
Mnogi bodo sedaj rekli: Da, dobro, pomorska trgovina je za gospodarski razvoj nujno potrebna in mi hočemo močno trgovsko brodovje. Toda čemu nova davčna bremena za povečanje vojne mornarice? Ali ne plove ta neizmerni kapital mrtev in brez haska na morju? Kdor tako misli se moti. Kajti vsako trgovsko podjetje potrebuje: a) zastopnika, postavnega varstva, b) elementarnega zavarovanja in c) reklame.
Vsem tem trem potrebam pomorske trgovine zadošča vojna mornarica. Glavnica, ki jo porabimo za vojno moi*-narico v varstvo in zastopstvo trgovskega brodovja, ne ostane le v deželi, marveč je neobhodno potrebna zavarovalna premija.
Težki vojni oblaki, ki so pred kratkim več mesecev ležali nad našo domovino, so se razpršili. A podučili so nas, da počiva dragoceno mirovno dobro le na eni varni podlagi: na vsikdar pripravljeni, na višku časa stoječi vojni moči.
Pri njeni bodoči izpopolnitvi pa se ne sme pozabiti onega doslej tako mačehovsko zapostavljenega dela: c. in kr. vojne mornarice. Kako neprecenljivih zaslug bi si bila v zadnjem času lahko pridobila za državo, trgovino, za vsevkupno avstrijsko produkcijo in ljudstvo! Kako velike naloge jo še čakajo!
In ravno vojna mornarica potrebuje smotrnih priprav v mirnem času, kajti armada na suhem more v zadnjem trenutku spopolniti svoje moči in potrebščine, — gradnja vojne mornarice pa zahteva mnogo let.
Naši mornarici manjka v prvi vrsti modernih bojnih ladij; saj obstaja naša mornarica še danes samo iz majhnih, slabo oboroženih obrežnih branilcev, v bodoči pomorski bitki pa bodo odločevale velike, s težkimi topovi opremljene bojne ladje — »Dread-nought« - tipa; danes gradi take ladje že Brazilija in Turčija.
V drugi vrsti pa nam manjka hitrih križarjev za izveščevalno službo. Veliko svoje vrednosti je izgubilo tudi leta 1880. in 1890. zgrajeno torpedno ladjevje, ker je zastaralo. Dalje potrebujemo podmorskih čolnov in končno križarjev za inozemstvo, ki naj našo monarhijo v tujih vodah dostojno zastopajo in z mnogokrat vidno našo zastavo pripomorejo, da ostanejo izseljenci v tako potrebni stalni zvezi z domovino. Od nepodcenljive važnosti teh ladij je odvisen tudi razvoj naše kvišku stremeče prekomorske trgovine.
Saj so koristi politične moči tudi koristi gospodarskega dela in obratno. Veliko, veliko premajhno je zanimanje našega prebivalstva v notranjosti monarhije za neprecenljiv pomen močnega domačega trgovskega brodovja, za naše morsko pristanišče Trst in za naše neprimerljivo lepo Primorje!
Močna in ponosna vojna mornarica bo tudi na naše trgovsko brodovje poživljajoče in zaščitno vplivala. Pospeševala bo ustanovitev domačih trgovskih podjetij v prekomorskih pokrajinah, ohranila bo naše rojake v tujih deželah stanovitne v delu in napredku, povzdignila bo našo lastno samozavest, naš ugled in našo politično moč, s tem pa tudi ugladila pot naše-
mu gospodarskemu ojačenju, našemu ljudskemu blagostanju na vseh poljih proizvajalne delavnosti.
Iz teh nagibov obstoje v vseh državah z razvijajočim se primorjem močna brodarska društva, ki imajo namen, gori označene koristi pospeševati in varovati.
Tudi v Avstriji imamo tako društvo: »Društvo za povzdigo avstrijskega brodovja«, ki stoji pod pokroviteljstvom presvetlega gospoda nadvojvoda Frana Ferdinanda in ki si je postavilo nalogo, da oživlja in bistri razumevanje za gornje cilje. Društvo stoji na stališču, da je močna c. in kr. mornarica nujno potrebna, zlasti za varnost naših morskih mej pred vojno nevarnostjo, za vzdržanje naše monarhije kot velemoč, za varstvo trgovskih koristi države v inozemstvu in za zaščito naših v nerazvitih prekomorskih dei-želah delujočih sodržavljanov. Društvo je prevzeto prepričanja, da je enakomeren razvoj avstrijske trgovine s svetovno mogoč le na podlagi krepke izpopolnitve našega trgovskega brodovja.
V malo letih svojega obstanka se je društvu posrečilo, zbrati krog sebe domoljubno čuteče Avstrijce ne samo doma, marveč tudi v inozemstvu, kjer so si naši rojaki ohranili močan domovinski čut. Število njegovih članov — 2000 — pa vendar nikakor ne zadostuje, da bi si zagotovilo tisti vpliv, ki ga imajo enaka društva skoro v vseh obmorskih državah. Saj šteje celo novoustanovljeno turško brodarsko društvo že več ko 40.000 članov!! Mi torej stojimo še mnogo za Turčijo. i
AVSTRIJCU
Vsi brez razlike narodnosti in stanu se energično zavzemite za to, da se naša vojna mornarica na moči približa vsaj onim mnogo manjših držav in da se naše trgovsko bi'odovje v prospeh naše domače produkcije, domačega blagostanja poveča, pospeši in razvije in naše primorske pokrajine že enkrat najdejo ono priznanje in veljavo, ki jim gre. Pokažite trdno voljo, da hočete političen in gospodarski napredek in proč vit svoje domovine, s tem, da pristopite k »Društvu za povzdigo avstrijskega brodovja«! Snujte krajevne skupine v vseh večjih mestih, pri katerem delu vam hočemo drage volje iti na roko.
Kar sejete tu v mirnem času, bo v jinevih stiske rodilo obilen sad! ">«•.•
Društvo izdaje in zalaga v dosego svojih ciljev: 1. mesečnik »Die Flagge«, 2. »Avstrijski brodarski koledar« (80 vin.), 3. brodarske znamko po 4 v in 4. razglednice po 5 in 10 vin. Prireja tudi razstave in predavanja kakor tudi potovanja po avstrijskem primorju, podaje mnenje in izpodbudo merodajnim korporacijam in oblastem, sestavlja in vlaga peticije na postavodajalne zasto-pe, objavlja razjasnilne članke v dnevnem časopisju itd.
Ugodnosti članov so: 1 .brezplačno prejemanje lista »Die Flagge«, 2. 25 odstotno znižanje vožnih stroškov na vseh pomorskih vožnjah in 3. smejo nositi društvene znake.
Vsi malenkostni strankarski spo^-ri, vse postranske društvene koristi morajo izginiti pri velikem skupnem delu, predno bo prepozno. Združite se vsi v to svrho v blagor vsakega posameznega ljudstva naše lepe velike do-
movine. Vi pa Kranjci, Štajerci, Korošci in Istrani brez razlike narodnosti, k živite najbližje tega zlatega vira, vi bo dete prvi uživali sadove svojega dela, plačilo za svojo dobro voljo. Vaša dolžnost je v prvi vrsti, da priskočite na pomoč, saj je vaSa obal, ki jo ščitite s ponosnimi bojnimi ladjami, vaši ožji rojaki, ki jim pomagate na noge! Vaša dolžnost je predvsem, da greste s svit-lim zgledom naprej! * K morju!
»Društvo za povzdigo avstrijskega brodovja.«
Dunaj, I. Stubenbastei št. 2.
Patronaže.
(C. kr. vadniška učiteljica M. Štupca.)
Drugi časi, drugi odnošaji in drugačne potrebe. Pred 25 leti še ni bilo »Slomškove zveze« in marsikaterega drugega društva ne, ki danes procvita in krepko in blagonosno deluje. Razna društva so postala nujna potreba, včasih lahko rečemo, nujna nadloga naših časov.
Stopimo v duhu le kakih 50 let nazaj, kako različni so bili pri nas tedanji življenjski odnošaji zlasti za mladino, nego dandanes. Stare mamice in stare tete nam še kaj rade pripovedujejo, kako ljubko milo in domače je bilo še v tisti dobi po družinah. Hišni gospodar je bil oče, gospodinja pa mati ne le lastnih otrok, bila sta oče in mati tudi poslov in služkinj, kojih se je tedaj rabilo po hišah v večjem številu nego dandanes. Zakaj, izdelovale so se domače potrebščine povsem doma. Ne le, da se je pripravljalo platno, h kojemu je bilo treba pridnih predic, tudi sveče, milo, olje i. dr. so izdelovali doma in krojač in črevljar sta bila najmanj po dvakrat pri hiši in roke vseh deklic in dekel so imele opravka od zore do mraka, tu-intam celo od mraka do dne. Vkljui mu pa ni minilo zadovoljstvo iz src. Mladina se je veselila svojega dela, deklice zlasti so tekmovale med sabo v spretnosti in pridnosti in ko so postale same gospodinje, bile so izvežbane v gospodinjstvu in postale so pridne in skrbne matere.
Nedelja je bila dan veselja, počitka in odmora. Bila je posvečena Bogu, bolnikom in ljubezni prijateljev in sorodnikov.
Kako je dandanes vse drugače. Napredek kulture je nekako razcepil vse človeštvo v dve različni nasprotujoči si in sovražni skupini. Prva je manj številna skupina bogatašev. Obilno premoženje jim jamči nekako svobodo in neodvisnost. Druga skupina je velika pre-množica tistih, ki niso bogati in se vsled tega in vsled drugih od tega odvisnih neugodnih okoliščin niso mogli priučiti »kaj boljšega«, kakor se navadno sami izražajo. To so ljudje delavskih slojev. Povzdiga industrije zlasti je potlačila večji del človeštva. Mladeniči in deklice, očetje in matere, da, celo otroci so postali sluge velikanov strojev, katerim služijo in strežejo enakomerno dan na dan, teden za tednom, leto za letom, dokler ne potrka bolezen ali smrt na njihova vrata. Kaj čuda, da nekaterim postane duh nekako mračen, duša rar-kla, srce zakrknjeno? Zlasti pa vpliva tako življenje na deklice delavke. Že rano je delavka nekako osamljena; od-
krušeno je njeno življenje bd druJfln-skega, prezgodaj je samostalna in posledica tega je, da pri naravni slabosti dekliškega značaja, ki je večkrat tudi posledica slabe vzgoje, nemalokraJ krene na stranpota ali pa je žrtev brezvestnega izkoriščanja.
Morda poreče kdo, da pretiravam, Plemenita gosap Gnauck - Ktihne se j< pred desetletjem sama hotela prepričati o življenju takih delavk. Zato j« vstopila inkognito kot delavka v tovarno za papir in kartonažo v Beroli-nu. Izdala je potem tri knjige, v katerih se je z vso vnrmo blagega srca potegovala za deklice delavskih slojev, Kako psihološko razmotriva tam o življenju delavk, nam kažejo sosebno sledeča mesta: »Osamelost delavke je ena izmed najtemnejših točk njenega žitja, je izdelek nove dobe kakor de-lavka sama. Tudi v srednjem veku nahajamo delavke, a bile so med seboj zvezane v trdnih zadrugah, bile so pre-skrbljene. Še le novi vek s svojimi pogodbami med delodajalcem in delavko je odluščil posamezno delavko. Ona je svobodna, a svobodna kakor tica v zra-ku, na katero lahko vsak nameri puško.
2. Že v mladih letih vstopi delavka v tovarno. Odvadi se docela družin-skega ali obiteljskega življenja. Na vse zgodaj zapusti hišo, da dospe pravočasno v tovarno. Tam je delavka. Člo-veka pusti doma, kajti k delu v tovarni ga treba ni. Ves dan je v tovarni. Dom vidi le zarana, ko je še trudna in zvečer, ko je zopet trudna. Ako ni tovarna preoddaljena, pridirja še domov h kosilu, ga pogoltne v naglici in odhiti zopet. Ako je prevzela delo v »akord«, tedaj je treba polnega napora živcev, da se opravi čim več; človek biti, za to ni časa. Komu je mar v tovarni, da ima tudi delavka potrebe duha, duše, telesa? Tovarnar sam je niti ne pozna, ona ga celo morda niti letoindan ne vidi. Poslovodja jo je sprejel in ako ne bode zmogla opraviti dela, jo bo zopet izpustil iz tovarne.«
Tako nam slika slavna pisateljica črtice iz življenja delavke. A mi hočemo opazovati delavko še dalje. Tudi njeno srce hrepeni po sreči, želi, da bi imel kdo srce za njo, umevanje za njeno gorje; tudi v njeni duši je globoka zavest o človeški časti, tudi ona bi bila rada v čislih. V najboljšem slučaju vidimo našo delavko kmalu porojeno. On in ona delata, imata iste težnje, iste borbe, sorodna čustva. A gorje, ako so to edine vezi, ki ju vežeta, ako ni trdnejše podlage, ako ni solidnega verskega temelja. Kmalu se naveličata drug drugega. Prepir in očitanja so jutranja in večerna molitev in nepopisno gorje zavlada v nesrečnih srcih. Ne bomo lahko razsodili, kdo je ne-srečnejši, on ali ona. A eno vemo z gotovostjo — posebno mi učitelji, da najnesrečnejši so otroci.
Kako pičlo jim je večkrat odmerjena telesna postrežba že v najnežnejši dobi; pravi čudež je včasih, ako pridejo sploh na noge. Kruha je v mnogih rodbinah malo, a še manj dušnega kruha lepih naukov in skrbne vzgoje. Le redkokedaj vidijo mnogi teh otrok kaj poučnega ali vzpodbudnega, pač pa dan na dan pregrešne pogovore in slabe vzglede. Kako neprijazna, mrzla je čestokrat detinska doba teh otrok!
slabo streljate!« In se enkrat se čuje pok vojaških pušk. Ubogi, ubogi mož! Še se hoče dvigniti. Tu je stopil iz vrste vojakov nekdo, ves divji, nameril mu je puško na čelo in izprožil.
Z Bogom! Junak! Velik si bil v življenju, velik v smrti!
Sedaj leži lev ubit na polju; orel je padel na zemljo. Vojaki grozno delo ste izvršili. Ne povejte nikomur svojih imen, da jih ne bodo preklinjali ljudje. Vtakni častnik meč v nožnico, ali pa ga vrži proč, zlomi ga, ker je onečaščen. Ne rabi ga v boju, izvrševal je rabelj-sko službo. Oblaki, jokajte! Vihar pre-ženi spomin na to uro! Ne, sporoči njegovi domovini, da je mrtev njen junak. Sporoči tiranom, da so sedaj lahko mirni. Ne bo se dvignila več proti njim Tirolska, ki naj žaluje. Sporoči jim, da so zmagali v neslavni bitki.
Prevrtan od krogelj, še živi Andrej Hofer. Zvestoba ne umre, svoboda se ne uda nasilstvu. Pogrnite črni prt čez ustreljenega moža. Naj velja za mrtvega. Toda Hofer še živi. V tisočih srcih živi njegov duh, žari njegova kri in junaštvo.
Prišel bo dan, ko bo izbruhnil plamen in bodo navdušene čete pobile tirane. Misel, ki je vodila Hoferja, misel osvobojenja domovine, bo vodila te čete. In takrat bo zavladala pomlad povsod in v igrajočih solnčnih žarkih* bodo vzklile vesele, raznobarvne cvetke,
Mnogo se jih bo takrat veselilo, in le malo bo žalostnih.
U domačo dramatično umetnost.
Urbančič-Podgrajski.
Da slovensko gledališče ni slovensko, to je že star greh. Začelo se je z »importiranjem« igralskih moči takoj po Borštnikovem odhodu, takrat morda vsled naravne potrebe. Tej naravni potrebi pa bi se od tistega časa že zdavno lahko odpomoglo. Nakratna radikalna remedura ni mogoča, začeti je treba pri korenini. Z resnim delom in dobro voljo pa se bo dalo v doglednem času vse napraviti.
Predvsem treba držati in ohraniti si vse sedanje slovenske igralce, pri čemur mora odpasti tista znana dvojna mera v določevanju gaž. Nedomači igralci pridejo k nam, ker se jim tukaj nudi eksistenca, domači igralci pa odpadajo ali odhajajo, ker se jih plača preslabo, da bi se zamogli pošteno preživljati. To razlikovanje občutil sem na lastni koži, zato lahko govorim. Ko sem namreč prosil, da se mi »sijajna« gaža 40 goldinarjev na mesec poviša za pet goldinarjev, so se tedanji gospodje naravnost zgražali nad mojo »nesramno« zahtevo. In niso mi jih dali teh 5 goldinarjev, hladno so vzeli na znanje moj odhod, za menoj pa je priSel igral ec-ne-
domačin, kateremu so določili skoro še enkrat tako visoko gažo. Hm, kaj je bilo cenejše in praktičnejše? Na ta način sem odpadel jaz, ki bi morda postal prav dober slovenski igralec, če bi ostal pri igralskem poklicu, na ta način so odpadli drugi, tudi sposobni ljudje, ki pa so žal z menoj vred imeli ie to navado, da so hoteli jesti in oblačiti se kot drugi navadni ljudje. Če bi se še razumeli na kak način »umetno« preživljati, potem šele bi v očeh strogih gospodov intendantov bili pravi in popolni »umetniki«.
Zato pa pravim: Ne štedite pri domaČih ljudeh, ki se, četudi bi bili dražji, kot tuje moči, po drugi strani že zaradi stabilnosti same bolj rentirajo. To pogosto menjavanje žc samo po sebi po-dražuje, poleg tega pa si prihranite tista zabavljanja po predstavah, posebno ob začetku vsake sezone, ko človek res ne ve, v katerem jeziku se je na odru največ govorilo. Bilo je že več predstav, pri katerih se je govorilo slovenskega — najmanj. Sicer pa jaz nisem prvi, ki sem to povedal.
Sedaj pa besedo o naraščaju. Slovenci imamo dosti ljudi, ki imajo veselje do igralske umetnosti. Poiskati, privabiti jih je treba, izbrati izmed njih resnično nadarjene in te potem negovati in vzgojiti. Tukaj pa moram zopet vplesti to, kar sem povedal v prvem poglavju: Glas mora iti, da se izplača postati
slovenski igralec! Treba le povedati, koliko mora gledališče plačevati tujim močem, in prepričan sem, da se bo dobilo Slovencev, ki bodo v upanju na tako plačo pripravljeni, posvetiti se slovenski dramatiški umetnosti. In če vsako leto izide iz dramatične šole le en sam poraben igralec, jih bo to deset v desetih letih, in če iz vsakih desetih igralcev postane le pet pravih umetnikov, nam ravno ne bo treba biti zelo starim, da bomo doživeli zares slovensko gledališče.
Kar se tiče vzgojevanja, po mojem mnenju današnja dramatična šola ne zadostuje. Prvič je premalo temeljita in resna in drugič traja premalo časa. —« Morda ne bi bilo napačno, če bi se poslalo inteligentnega igralca izobrazit se za dramatiškega učitelja. Igralci bi se potem izobraževali lahko doma in nadarjenim gojencem bi ta domači »kon-servatorij« popolnoma zadostoval. Ker bi se temeljito izobraževali vsi obiskovalci te šole, bi bila tedaj produkcija domačih moči večja, po drugi strani pa bi se prištedil oni denar, ki se ga sedaj razdaje, da se igralci gredo izobraževat venkaj. Dobra dramatična šola je na vsak način v prvi vrsti potrebna in priporočam to važno vprašan jo merodajnim gospodom v nadaljno razmotriva-nje. Pouk naj bi trajal vsaj tri mesece pred sezono, gojencev naj bi se pa tudi v sezoni ne zanemarjalo. Prisostvovali
In če se pokaže tuintam kapljica veselja v kupi bridkosti, jo to noredko-krat le krohot nad surovo šalo ali za-smeh svetih stvari.
Morda se nameri, da se oddahne tako dete kedaj v naročju usmiljenega tujega človeka, ki ima ljubezen do mladine; morda so prve njegove srečne jasne ure šolske ure, ako mu je milo nebo naklonilo dobrega učitelja, usmiljeno učiteljico. A zdaj se vzdrami šele zavest v srcu otrokovem, kako je nesrečen, česa mu manjka, in v duši njegovi vstaja hrepenenje, da bi bil še on tako srečen kakor drugi, da bi imel še on tako mehko gnezdeče, kakor ga imajo drugi. — Zavist, gnjev, sovraštvo do srečnejših je pognalo prvo kal v mladem srcu. Kmalu sliši trde, očitajoče besede: »Glej, da si sam kaj prislužiš, da ne boš zastonj jedel kruha-« In zdaj se začne boj za življenje, borba za vsakdanji kruh. Življenje peha ubogega mladeniča, nežno mladenko semtertja, ga stresa in guli v trdem delu. Srce je le prekmalu kakor obdano s trdo skorjo; čustvovanje je topo, le redkokedaj najde veselje ali žalost pot do srca. Smeha in joka več ne pozna. Pozna le še eno: sovraštvo in zavist do onih, ki so srečnejši, ker so bogatejši od njega.
Monsignor Gay pravi: Najglobo-kejša vseh ran današnjega časa pa je nevednost v verskih stvareh. Kdo se bo čudil nevednosti, ako je pazno zasledoval prejšnja izvajanja, v katerih smo videli dušni razvoj mladine mnogih velikomestnih delavskih slojev. Kdo uči otroka moliti, kdo ga pelje v cerkev, k propovedi, kdo ponavlja z njim krščanski nauk za šolo? Kdo čuva nad njegovo nedolžnostjo, kdo ga varuje zapeljevanja, pohujševanja? Kdo neguje nežne kali lepih čednosti v mladem srcu? Pa mi kdo odgovori: »Saj hodijo otroci v šolo; čemu je uči-teljstvo, čemu so katehetje?« A kdor sam dela v šoli, dobro ve, kako včasih ena sama nedelja, en sam prost popoldan ugonobi to, kar so katehetje z učitelji vred sezidali meseca in leta.
Pa vpraša kdo: »Ali je sploh mogoče tu odpomoči?« Odgovoriti smemo, dhl In kako? Ako z gorkim sočutjem sodelujemo pri reševanju socialnega vprašanja na podlagi krščanskega življenjskega naziranja ter odpremo svoje srce trudapolnemu in z veseljem tako pičlo posejanemu žitju delavskih slojev.
Pred vsem so otroci in mlade delavke potrebne varstva tistih, ki so bolje poučeni in boljše vzgojeni.
Učeni profesor Foerster piše v svoji najnovejši razpravi tako-le:
Edino le ljubezen stori naše mišljenje univerzelno; edino le usmiljenje nas stori vedoče; sebičen človek je vedno omejen v svojem mišljenju, nemogoče mu je se zamisliti v tuje od-nošaje, v tuje potrebe, vsa njegova teoretika je le odsev njegove izločenosti ali izolacije. Zato si opravičeno mislimo vedno združeni nebeško ljubezen in nebeško modrost. In ta neloč-Ijivost prave modrosti od ljubezni je tudi vzrok, da dospejo žene mnogokrat k najbolj dozorelemu življenjskemu spoznanju, ko porajajo svoje misli v uslužni ljubezni, — med tem ko zaostajajo možje na otroški stopnji v pravcatih temeljnih življenjskih vprašanjih. (Hochland str. 191.)
naj bi skušnjam, kajti dober režiser predstave jim, četudi ne vselej direktno, zamore dati marsikak dober na-migljaj, veliko pa zamorejo pridobiti tudi od igralcev. Obiskujejo naj predstave in gredo pogledat včasih tudi kakega dobrega igralca v nemško gledališče. Najzanesljivejše se izpozna sposobnost igralčeva iz njegovega igranja samega. Ker pa redne igre k temu ne nudijo vedno prilike, priporočal bi Borštnikovo metodo, ki je po individualiteti gojencev razdelil primerne enodejanj-ke ter jih pustil od njih igrati. To naj bi bile naše popoldanske predstave. Če hočete imeti igralca, mu morate dati priliko, da se kot tak pokaže. Iz lastne skušnje navajam, da je dramatično šolo »Ljudskega odra« zapustil marsikak talentiran gojenec, ker mu nismo mogli dati prilike, da bi se pokazal.
Izpopolnjena dramatična šola pa bi lahko prirejala tudi kurze za igralce po deželi ter s tem indirektno skrbela za naraščaj slovenskih igralcev gledališča v Ljubljani.
Eno je gotovo: Slovensko gledališče jc mogoče, treba samo sedanje posloveniti, in če resno iščete recepta za to proceduro, ga bodete prav gotovo tudi našli. Naj bi se ne uresničila slutnja mojo nekdanje tovarišice: »V petdesetih lotih boš videl slovenskega Igralca samo še našopanega v deželnem muzeju.«
Te besede Foersterjeve v prilog ženam so nekako ključ, zakaj je uprav plemenita žena zamislila socialno ka-ritativno društvo, čigar smoter je reševanje socialnega vprašanja na podlagi krščanskega naziranja in ki se imenuje patronaža.
Prve patronaže v obliki, kakor jih nahajamo sedaj že po vsej južni Nemčiji, so bile delo grofice Zichy-Metter-nich, hčere slavnega državnika Metter-nicha.
Leta 1897. se je na Dunaju pričela prva patronaža za tovarniške delavke, prodajalke in uslužbenke. Ker so bile izročene patronaže spočetka posebnemu varstvu mladinoljubnega svetnika Filipa Nerija, zato se tudi imenujejo »Delo svetega Filipa Nerija«.
Društvo zbira ob nedeljskih popoldnevih mlade tovarniške delavke, prodajalke in uslužbenke. Kratka in nalašč tem deklicam prikladna kateheza razširja in poglablja znanje krščanskega nauka ter jih spodbuja in navaja k stanovitnosti v dobrem vkljub raznovrstnim nevarnostim, ki jim prete. Po mogočnosti oskrbuje ta del katoliški duhovnik, ki se potem imenuje katehet patronaže. — Vse drugo oskrbujejo patronese, to so gospe in gospodične omikanih slojev, pa tudi druge napro-šene osebe, n. pr. zdravniki, učitelji itd. in to vse zastonj. Stroga dolžnost patronaže je, da se poučujejo delavke v gospodinjstvu, o postrežbi bolnikom, o vzgoji otrok, o dostojnem vedenju; da se nauče potrebnega šivanja, popravljanja in maščnja perila, o kuhinjskih umetnostih, sploh o vsem tem, kar bodo rabile nekoč kot gospodinje ali matere. V patronaži se jim vzgaja tudi volja in um, da so volnejše in sposobnejše k zvestemu spolnjevanju svojih dolžnosti. Končni smoter patronaže je, vzgojiti pridne, skrbne, razumne, štedljive krščanske gospodinje in ljubeznive, požrtvovalne krščanske matere.
Kdor pozna globlje razmere delavskih družin, bo pritrdil besedam nekega dunajskega poročila, ki pravi, da so patronaže edina šola, v kateri se rešuje ta velevažna naloga.
Ker so pa nedelje edini dan odmora, razvedrila in počitka za deklice, se patronaže resno trudijo odgovarjati tudi v tej smeri pravičnim težnjam. Petje, čtivo, igre itd. se menjavajo z resnim delom. Kako to vpliva na deklice, temu je dokaz veselost, prisrčen smeh, srečni obrazi, najbolj pa dober obisk patronaž. Ljubeznivo sočustvovanje, dobrotne besede, blaga prisrčnost gospd, in gospodičen omikanih in visokih slojev premostč zevajoči prepad med »revščino in bogastvom, med visokim in nizkim«, in kakor samo po sebi izginejo predsodki socialne demokracije; deklice vidijo v dejanju, kje ne iščejo nikoli zaman sveta, tolažbe in kje jim dado le lepe besede z namenom izkoriščevanja.
Dunajske patronaže so se obnesle že tekom enega leta tako, da so jih začeli posnemati na Bavarskem. Leta 1898. je ustanovila prvo patronažo v Monakovem grofica Fugger. Danes beremo v zadnjem letnem poročilu, da imajo na Dunaju po raznih okrajih že 12 patronaž za delavke in prodajalke. V vsaki patronaži po 30 do 86 deklic; vsega skupaj nad 600 deklet. Tudi po drugih mestih, n. pr. v St. Poltenu,
Dunajskem Novem mestu, Lincu, Bri-xenu, Gradcu, Mariboru so tekom prihodnjih let nastale patronaže, ki so vse v neposredni zvezi z dunajsko centralo. V južni Nemčiji imajo že celo zvezo južnonemških patronaž, ki izdaja lasten list »Mitteilungen der siid-deutschen Patronagen« v prilog dela sv. Filipa Nerija.
Kratko delovanje v patronažah za delavke je pokazalo, da pridejo deklice tudi takoj po šolskem izstopu mnogokrat že pokvarjene v patronažo. Zato se je sprožila misel, naj se otvorijo patronaže tudi za otroke. Števila sama govore, kolika potreba so bile otroške patronaže. Danes imajo na Dunaju 8 otroških patronaž, v katerih zbirajo vsako sredo in soboto popoldne 2000 šoloobveznih otrok. Do zdaj so sprejemali izključno le deklice. V otroških patronažah izdelujejo učenke pred vsem šolske naloge. Potem jih patronese izprašajo šolske naloge, katekizem in kar je še šolskih skrbi. Nato pride malica ali južina, po južini slede vesele igre in petje.
Otroške patronaže so kakor patronaže za delavke razdeljene v skupine varovank. Vsaka skupina ali oddelek ima po eno predstojnico in več drugih gospa in gospodičen, ki se imenujejo patronese. Patronese složno podpirajo predstojno patroneso pri velikem delu, a to ne v šolskem tonu, ampak po fa-milijarnem načinu. Patronaža je otrokom nekako nadomestilo prijaznega doma, ki ga pogrešajo; patronese zastopajo odsotne matere, ki so po tovarnah ali drugod zaposlene, da služijo vsakdanji kruh. — Iz otroških patronaž prestopajo deklice takoj v dekliške patronaže, kakor hitro zapuste šolo.
Zanimivo je zlasti, kakšnega disciplinarnega sredstva se poslužujejo v otroških patronažah. Takoimenovani »Marken-System« se je izborno ob-nesel. Pridno in redno obiskovanje patronaže, kakor tudi lepo vedenje in pridnost nagradijo patronese z znamkami ali markami. To je nekak denar, kakor ga uporabljajo otroci pri igrah. Otroci prav pridno zbirajo vsak v svojo pušico te denarčke. Ena izmed pa-trones nadzoruje te pušice ali šparov-čke, da se ne vtihotapi kak nered ali kaka hudobija. Tako delajo vse leto. Ko pa pride Božič, se priredi v patronaži božičnica. Zdaj pride dan odlikovanja in plačila za pridne otroke. Z božičnico je namreč združen božični semenj. Oblačilca, obutelj, šolske potrebščine itd. so tam pripravljene v izobilju. A nikjer ni imena obdarovan-ca. Vsak predmet ima na listku z velikimi številkami zapisano, koliko »de-narčkov ali znamk« je vreden. Otroci pa smejo iti pod nadzorstvom patrones kupovat. Kdor je bil vse leto priden, si kupi lahko več reči, lepše oblekce, povrh še šolske potrebščine. Kdor ni bil priden, ima le malo denarčkov, moral si bo poiskati kak majhen predmet, kvečjemu kak predpasnik, kak svinčnik itd. Kaj ne, ob prvem pogledu tega sistema je jasno kot beli dan, kolikega vzgojnega pomena je tako ravnanje z otroci. Že z malih nog spozna otrok resničnost reka: »Vsak je sam svoje sreče kovač«. Otrok se prepriča, da ga čaka sreča, ako ni zaspan in len.
Kolikor se razvidi iz raznih poročil, ki jih pošiljajo nemške in francoske patronaže, so te naprave name-
njeno pred vsem deklicam. Obstanek in razvoj patronaže jo odvisen od zadostnega števila vrlih in sposobnih moči, ki v pravem krščanskem smislu iz nesebične ljubezni do bližnjega in s svetim navdušenjem za rešitev mladine žrtvujejo svoje moči, svoj prosti čas, svoje dušne zmožnosti po načelu sv. Filipa Nerija: »Vse v ljubezni«, v oni ljubezni, ki pride od zgoraj in ki vodi navzgor ter se nikoli ne utrudi.
Ako tako v pravi luči ogledujemo socialno, tiho, skromno delovanje patrones, bodisi pri šolski mladini, bodisi med deklicami, ki so že šolo zapustile, moramo priznati, da je to krepak in smotreni boj zoper nasprotno proti-krščansko svetovno naziranje, da je to boj za prihodnje rodove.
»Dajte mi pridnih krščanskih mater in rešiti hočem ves svet!« je vsklik-nil nekoč veliki papež Leon XIII. Ravno isti papež je dne 13. septembra 1901 izdal krasno pismo v prilog avstrijskim, ogrskim in bavarskim patrona-žam, jih blagoslovil ter radodarno obsipal z izrednimi milostmi vse tiste, ki sodelujejo ali kakorkoli pospešujejo in podpirajo patronaže. Kneginja Oettin-gen je spisala krasen članek z naslovom »Pridobivanje omikancev za obrambo tistih, ki so šolo zapustili«. Članek je spisan za Bavarsko, a je tako prikladen našim tukajšnjim razmeram, kakor nalašč. Dovolite le nekaj mar-kantnih mest: »Vsak omikanec mora priznati, če se le nekoliko samega sebe zaveda, da je njegova sveta dolžnost, pobrigati se za polodraslo mladino našega ljudstva, in to pred vsem zavoljo mladine same. Uprav v patronažah vidimo, kako važno je, da imajo varovanke koga ob svoji strani; saj njih večina ni popačena že od doma, a je v največji nevarnosti, da se pokvari; tu bi jim morali mi svetovati, jih voditi, jih krepiti za boje življenja. Mladina, ki živi v sebičnosti, malomarnosti in brezbožnosti, goni našo domovino v gotovo propast. Ako se nam pa posreči vsaditi v mlada srca smisel za vzore, za čistost, za zvestobo v dolžnostih, za zaupanje v Boga, potem pač smemo vzklikniti z vso resničnostjo: »Lieb Vaterland, magst ruhig sein!«
Pa tudi zavoljo samih sebe bi mm rali radi občevati z mladino; v tej zvezi ogtanemo vedno mladi in se naučimo presojevati in motriti življenje ne po lastnih predsodkih, marveč po vedno se pomlajeni istinitosti. Nikakor ne zadošča, da se brigamo za vzgojo lastnih otrok, in četudi je to naša prva naloga, imamo vendarle tudi dolžnosti do mladine našega ljudstva. Le pomislimo, kakšno je bivanje doma pri šoloneobvezni mladini. Uprav med 14. in 18., oziroma 20. letom je mladina, prepuščena sama sebi, je izročena na milost in nemilost največjim nevarnostim, da zabrede na napačna pota. In mi bi to mirno gledali? Ako bo videl narod našo nesebičnost do njegovih otrok, tedaj bo tudi nam zaupal.
Čestokrat se nam zbudi želja, da bi delali za deco našega ljudstva, a ne vemo prav, kako pričeti.
Pred vsem se mora omikanec orientirati, kajti nemogoče je, biti v vsem veščak. Potem pa jc treba zasledovati z vso pozornostjo vse, karkoli se nanaša na delovanje v prilog mladini. Treba je poglobiti se v mladinsko vprašanje, študirati knjige, brošurice, pri-
minimum pa je, da ne bodo disgusti-rani odšli in se s hvaležnostjo vračali, kadarkoli bi jih vabili na gostovanje, ki bi bilo poučno za domače.
Pred 30 leti smo imeli svoje dobre moči na odru, danes ne več, dasi smo, kakor se pravi, napredovali. To je dokaz, da se z našim narodnim blagom ni ravnalo ekonomično in da so imeli vmes roke ljudje, ki so videli le eno ped pred se. Vedno trdim, da se je zadnja desetletja zmetalo ogromne svote narodovega premoženja v te svrhe, da hodimo v umetnosti sporeclno z drugimi velikimi narodi, v napačnem rane-: nju, da skrbimo tako za domačo umetnost. Z velikim bobnom in s pozavnami so skrbeli za umetnost, trošek je bil stranska stvar, domače blago sc je kot manj vredno s pomilovalnim nasmehom odrivalo in tuj lišp drago plačevalo. In ti ljudje so se zvali rodoljubi. Odslej naj bo drugače. Brezobzirno naj se iztrebi tiste, ki so na potu razvoju slovenskega gledališča, brezobzirno naj sc iztrebi tiste, ki hočejo biti vodilni, pa so plitki in v tej svoji plitkosti in neotesanosti zmerjajo domače ljudi in jih nesramno izrabljajo in brezobzirno je treba iztrebiti ljudi, ki protežirajo ne-domač element na škodo slovenskemu. Pomagajmo svojcem! Začetek bo majhen, skromen, a veselim se bodočnosti.
Anton Svetek:
Gospod urednik!
Bil je skrajen čas, da se razmere pri našem gledališču, kakor dandanes obstoje, spravijo javno v razgovor. Vsak sold, ki je izdan za vzdrževanje takega torišča umetnosti in kulture, je ven vržen.
Vprašanje je, kako naj se ustalijo zdrave razmere, da bosta umetnost in umetnik dobro spravljena, kajti sedaj sta slabo, zelo slabo.
Pa poglejmo, je-li ta trditev upravičena.
Umetnost — kaj je njeno bistvo, kje njen pričetek in višek, o tem imajo pri nas ljudje malo pojma. Močni, frapant-ni vnanji efekti so za presojo merodaj-ni, subtilnega momenta v umetnosti ne poznajo. Neobhodno potrebno pa je to spoznanje, če naj se doseže kulturni namen gledališča. Kajti kako naj umetnost vpliva, če ni zapopadena? V gledišču je dolžnost vodstva, skrbeti za to, a to vodstvo mora biti sposobno. Sigurno najbolje pa je poverjeno vodstvo ravnatelju, ki je sam umetnik, ne poliz-obraženec, ne pol tiča pol miši, ki ima prosvitljeno dušo, kateremu jo umetnost ideal, ki jo z ono besedo umetnik kateksohen. Neobhodno potrebna je seveda rutina.
Tak mož imponira in ima energijo, ker ima jasne cilje in pojme in izkušen je. On blagodejno vpliva na igral-
sko osobje in dviga njega kvaliteto ter je vstanu s skromnimi sredstvi napraviti nekaj, kar ima zdravo jedro in notranjo vrednost.
Kje in kako pa naj dobimo dobre igralske moči, take, ki bodo v stanu slediti intencijam ravnatelja. Jasno je, da se bomo ozrli najprej doma po njih, saj skrbimo za slovensko umetnost in umetnike. No, in če bi doma ne dobili, gremo pač k sorodnim sosedom iskat. Sicer pa dobimo dober materijal doma, to je notorično.
Najbolj pereče je seve vprašanje, kako ta materijal izobraziti in pridržati doma.
Glede izobrazbe ima besedo »Ljudski oder«. Žal, da se te institucijo povsod ne upošteva, kot bi bilo treba, najmanj seve pri naših blazirancih.
Treba je dobiti zanj prostorov in pa podpore, ter izročiti gaveščim rokam, ki jih imamo sedaj na razpolago. Naj bi se sklicala enketa, kjer bi se te stvari v detajlu obravnavale. Prepričan sem, da bi imelo to uspeh.
Obdržalo bi se izvežbane moči doma enostavno tako, da sc nekako v plačilo za podporo, ki jim je omogočila na-obrazbo, zavežejo kontraktno, da ostanejo gotovo število let doma. Potem pa naj gredo po svetu, dobro bo za nje in za nas. Kajti taki dobro vzgojeni ljudje no hoclo tako lahko in hitro pristopni intrigam in pokvarjeni človeški družbi,
kladnc spise. Treba je pa tudi dejansko se udeležiti dela za mladino. Ne zadoščajo tu denarni prispevki- Četudi je denar neobhodno potreben, vendar ni glavna stvar, osebno delovanje velja tu pred vsem drugim. Treba je, da obiščemo sami patronaže; ako res hočemo pomagati, tedaj pomagajmo tudi v resnici. Naučimo se majhna predavanja, saj ni tako težko kakor je videti, le nekaj dobre volje in uspeh je neizogiben; naučimo se majhnih prijotnih iger, vadimo z mladino male gledališke predstave, podpirajmo predstojnico patronaže in pomagajmo ji. Najvažnejše praktično delo omikancev je pa nevidno, to je vpliv naše osebnosti, naš »osebni vzgled«. Velevažna je ta naloga, in od tega je toliko odvisno, da med tem, ko občujemo z mladino, ko se z njo zabavamo, se ji bližamo, in pri tem deluje in vpliva prav tiho na njo dozorelost naše razsodnosti. To je najboljši način vzgojnega vpliva, boljši od mnogih opominov, boljši od zmerjanja. Nikdo naj ne misli sam o sebi, da je predober, previsok, preomikan, da bi se ponižal k takemu opravku. Čimbolj smo napredovali v izobrazbi in popolnosti lastnega značaja, tembolj je naša dolžnost, da ne smatramo tega bogastva kot izključno svojo last, marveč naša dolžnost je, da okoristimo z njim našo mladino, naj se ona ojači ob naši jakosti, naj tudi njen značaj raste in zori v občevanju z nami. Tudi tukaj velja rek: »Le najboljše je dovolj dobro za mladino!« Čim več bodemo občevali z mladino, tem bolj jo bodemo umevali in jo vzljubili in kar smo bili začeli le z neko bojaznijo in s strahom, nam bo kmalu potreba srca.
Tako govori blaga kneginja Oet-tingen v svojem članku. »Ta ima srce za mladino, ta ima ljubezen za svoje ljudstvo,« tako vzklikne človek nehote, ko bere njene besede.
Tudi mi smo že začeli v Ljubljani s I. patronažo za delavke. Pa koliko je oseb, ki imajo časa, zmožnosti, moči, navdušenosti in požrtvovalnosti dovolj, a stoje še ob strani našemu gibanju za mladino. Koliko bo moralo iti v zgubo, koliko se ne more začeti ali ne razširiti, kakor bi bila nujna potreba, ker primanjkuje delavnih moči. Mnogim nedostaja poguma ali zaupanja, da se pridružijo temu lepemu delu. A zabiti ne smemo, da je za vsako opravilo treba vaje, potrpežljivosti, vstraj-nosti. Marsikdo stoji sam na svetu in čuti se tudi prav osamelega na zemlji. Kako bogato polje ga čaka pri delu sv. Filipa Nerija v patronaži, kjer lahko seje, a tudi žanje mnogo ljubezni. Če kje, v patronaži se uresniči rek: »Ako se čutiš zapuščenega, usmili se zapuščenih in nov svet se ti odpre«.
Vsak naj stori, kar mu mogoče. Eden se bolj zanima za otroke, drugemu je polodrasla mladina bolj pri srcu. In kdor iz zadostnih razlogov ne more osebno sodelovati, tisti naj podpira razvoj naše patronaže ob vsaki priložnosti s tem, da seznani z njo svoje znance in prijatelje; morda se nahaja med njimi marsikdo, ki bi lahko sodeloval ali gmotno podpiral lepo podjetje.
RojakU Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo«. a vencev v Št. Ilju! ::
0 položaju.
Ljubljana, 19. febr. 1'910.
Včeraj ob tretji uri popoldne so se podali poljski voditelji Globinski, Sta-pinski, Stnrernia in Czaykowski k Bie-nerthu. Posvetovanja sta se udeležila tudi fin. minister Bilinski in poljski minister krajan Duleba. Pred posvetovanjem je izjavil podpredsednik »Poljskega kola« Stwiertnia, da je potrebna izprememba zistema in da je sklenilo predsedstvo »Poljskega kola« zavzeti se za kabinetovo rekonstrukcijo. O konferenci se je izdal komunike, ki poroča, da je trajalo posvetovanje štiri ure in pol. Predsedstvo »Poljskega kola« je izprožilo vprašanje o izpremem-bi vlade z ozirom na političen položaj. Po obširni razpravi o celotnem političnem položaju se je naglašala potreba obširnega delovnega programa in pa razširjenje sedanje večine. Bienerth je izjavil, da se hoče z vsemi strankami pogajati za razširjenje večine. Predsedstvo »Poljskega kola« je vzelo Biener-thovo izjavo na znanje in si pridržalo politiko proste roke tako nasproti vladi kakor tudi nasproti političnim strankam.
Po konferenci se je govorilo, da se je Bienerth branil nasproti očitku, da bi bil sovražen parlamentu. Poljaki naglašajo, da se vlada izpremeni po Veliki noči.
»Narod. Politika« potrjuje poročilo, da je vladar pograjal Kramafov govor v Peterburgu. »Narodni Listy« in »Den« poročata, da je Bienerth izjavil v posvetovanju z nemškim izvršilnim odborom: »Tudi brez Čehov bom vladal, ker mi vladar popolnoma zaupa in bom tudi nadalje vladal s sedanjim kabinetom če tudi brez čeških ministrov.
Bosenska ustava se proglasi v nedeljo opoldne na slovesen način pri sarajevski deželni vladi. Volitve v deželni zbor se takoj razpišejo.
Iz lavne seje trgovske in obrtne zbornice.
Včeraj, petek 18. t. m. popoldne ob pol šesti uri se je vršila javna seja kranjske trg. in obrt. zbornice. Ta seja se je vršila v znamenju »oljke miru in sprave«. Liberalna večina je prišla do prepričanja, da se brez opozicije ne da delati, kajti 12 zoper 12 samovoljno ne more odločevati. Pred letom, ko so gospodje imeli en glas večine nad opozicijo, bili so ošabni kakor kak turški paša, in sploh nobenega niso pogledali kdor ni bil vsaj za 20 karatov pristno punciran njihov pristaš. Med letom pa so gospodje izgubili enega svojih pristašev, a opozicija je enega svojih pristašev pridobila. Treba torej sporazuma. Določil se je torej ključ in sicer po moči strank, ki so zastopane v zbornici. Vse je včeraj nestrpno pričakovalo izida seje, galerija se je napolnila, zlasti zbornično uradništvo je bilo pol-noštevilno zastopano. Sedanjemu predsedniku pa se je obraz zadovoljno smehljal, kajti prvikrat odkar je v trg. in obrt. zbornici, je imel — splošno zaupanje. Ponosno je gledal navzoče svetnike, češ, to je armada ki ji poveljujem. Nekateri gospodje od naprecl-njakov — zlasti tovarnar g. Rakovec iz Kranja — so res nekaj mrmrali in godrnjali, videlo se je pa, da se hočejo — poboljšati.
Navzočih je bilo 21 svetnikov, običajne točke so se brez ugovorov sprejele.
Pri volitvl predsednika je bilo oddanih 21 glasovnic. Od teh je dobil dosedanji predsednik Lenarčič 21 glasov. Za podpredsednika trgovske ln obrtne zbornice je bil izvoljen z 20 glasovi g. Ivan Kregar in za provizoričnega predsednika g. Pamer. (Kregar in Pamer sama sebe nista volila).
Zbornica je na to izvolila gospoda Schreya in Majdiča, kot zastopnika pri komisijonalnih obravnavah pri zagotovitvi vojaških naturalnih potrebščin.
V	deželni železniški odbor je volila zbornica za svojega zastopnika g. pi'edsednika Lenarčiča.
V	pridobninsko deželno komisijo je volila zbornica svojega zastopnika g. Kneza.
Zbornica je potem sklenila, da ostane še v vodnogospodarski zvezi avstrijske industrije in bo plačala 50 K prispevka. Delegata k razpravam omenjene zveze bodo volili združeni odseki od slučaja do slučaja.
Za lovsko razstavo na Dunaju, ki se bo vršila letošnje leto, bo zbornica dala 500 K podpore, s pripombo da dobijo naši obrtniki , ki mislijo na tej razstavi razstaviti, primeren prostor, kateri mora biti primerno dekoriran. Debata je bila pri točki izvanredna podpora šolskemu odboru obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani. Imenom združenih odsekov je poročal g. dr. Murnik, kateri so sklenili, da se da imenovanemu odboru samo 500 K podpore, dočim je šolski odbor prosil za 1000 K podpore. G. Hribar je slikal v kakih denarnih stiskah da je šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole v LJubljani ter je predlagal da da zbornica 1000 K podpore. G. Kregar je tudi povdarjal slabo gmotno stanje šolskega odbora, vendar predlaga, da ne bodo prišli gospodje, ki so v združenih odsekih v kako protislovje, naj se vsa stvar vrne združenim odsekom, da se še enkrat posvetujejo o stvari. Kregarjev predlog je obveljal soglasno.
Zbornica je potem sklenila, da bo dala šolskemu odboru obrtne - nadaljevalne šole v Novem mestu za trgovski tečaj 100 K. Nadalje bo dala zbornica društvu za pospeševanje prometa tujcev na Gorenjskem, za kuharski tečaj na Bledu 120 K podpore. Društvu rokodelskih mojstrov v Ljubljani za vajeniško zavetišče bo pa dala zbornica 200 K podpore. Pomožnim uradnikom b.p prispevek za pokojninsko zavarovanje odslej plačevala zbornica.
G. Ložar je nato utemeljeval nujni predlog o telefonskem omrežju v Ljubljani. Izvajal je približno:
Že gospod predsednik je v svojem govoru naglašal kako neugodne odgovore je dobival tako od trg. ministrstva kakor od poštnega ravnateljstva iz Trsta glede poštnih zadev. Danes pa stavim v tej visoki zbornici nujen predlog, da bi predsedstvo, te visoke zbornice energično nastopilo tako pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu kakor trg. ministrstvu glede telefonskega omrežja v Ljubljani. Ako pade le nekoliko snega, tedaj je vse omrežje potrgano. Z mestno občino naj stopi ministrstvo v dogovor, da v kratkem položi podzemski telefonski kabel. Proraču-njen je baje na 80.000 K. To pa radi tega, da se enkrat za vselej naredi konec s pretrganjem telefonske zveze.
Dalje, naj bi predsedstvo te visoke zbornice, se zavzelo za razne prosilce zadnjega časa za upeljavo novega telefona. Tako sem ravno danes zvedel, da so pri poštnem ravnateljstvu v Trstu prosili poslanec Kobi, Scagnetti in trgovec Grobelnik, a g. Kobiju je prišel čez linpol meseca naznaniti domu sel da telefona ne dobi, ker je pri pretika-nju na pošti vse prenapolnjeno. Čudne razmere vladajo pri telefonu tudi če se z Dunajem govori. Gradec ima to prednost, da je celo uro zveza z Ljubljano nemogoča. Vse to nalagam predsedstvu te visoke zbornice, da energično nastopi na merodajnem mestu, da se odpravijo kričeče razmere ki vladajo pri telefonu.
G. Hribar je toplo podpiral Ložar-jev predlog, češ, da je umesten in stavil dodatni predlog, naj se zbornica zavzame, da dobimo poštno ravnateljstvo v Ljubljano. Ložarjev predlog z dodatnim predlogom Hribarjevim je bil soglasno sprejet. G. Pamer je povdarjal, da leži pri zbornici prošnja interesentov da se škandalozne razmere na kolodvoru v Domžalah odpravijo in da se naj zbornica zavzame pri ravnateljstvu državnih železnic, da se kolodvor v Domžalah tako uredi, kakor želijo interesentji in kakor je primerno ta-mošnjemu prometu. Soglasno obveljalo. Na to je sledila tajna seja.
Jesentike novice.
J Naš Sokol si je vpletel zopet nov list v svoj ovenel venec. Na pustni torek prišli so nekateri Sokoli v gostilno k Verglezu napravljeni v maškare. In katero obleko so si izposodili za ta dan? Kar svoj sokolski kroj: čepico in hlače. To dvoje so semtertje preoblekli z nekakim rdečim blagom, da so bolj divje izgledali. Mislimo, da vsak lahko spozna, kako globoko je že padlo tako sokolstvo, ki mu niti sokolski kroj ni več svet. Da, da, prav maškare se igrajo naši Sokoli. In tako sokolstvo naj bi rešilo Jesenice preteče nemške nevarnosti?!
j »Zaklada, narodni igrokaz v štirih dejanjih, vprizori naše »Katoliško delavsko društvo« jutri ob pol osmi uri zvečer v »Delavskem Domu«. Vstopnina je ista kakor ponavadi. Pred in med dejanji svira društveni orkester. Igra prav lepo kaže, kako daleč pripelje človeka prevelika skopost in pohlep po denarju. Lepa scenerija, vlivanje svinca na kresni večer, nastop fantov in deklet v narodnih nošah, vse to bo gotovo marsikoga zanimalo, zato potrudite se in pridite!
j Ta pa zna, namreč nadučitelj s Koroške Bele. Ker ne more opravičiti svojih šolskih zamud, pa v »Narodu« maha z izmišljenimi dejstvi po domačem gospodu župniku, da bi tako od-sebe pozornost obrnil. Pa kako je tudi fin gospod! G. kaplan mu tudi ni všeč, zato pa proč ž njim. Pametni ljudje si pa mislijo: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. In če se nadučitelj ne bo poboljšal, bo gotovo enkrat štrbunk-nil.
j Občni zbor prvega delavskega konsum. društva na Jesenicah se je
vršil preteklo nedeljo v »Delavskem Domu« ob velikanski udeležbi. Denarni promet v letu 1909. je bil naslednji: Prejemki 114.394 K 3 v, izdatki 110.322 kron 70 v, skupni promet torej 224.716 kron 73 v; čistega dobička izkazuje bilanca 7714 K 79 v. Kako krasno vspeva
»O serbus Pepc, Buh te žiu!« me je puzdravu unkat tist Balon tam za vii-do, ke se na pesti vodet, saj za nus ne, kokr sc pesteja nahter druh, ke Še baloni nisa. »Veš kaj, Pepe, ti m lohka striš ena velika prjaznast, če te je vola in če maš čas,« je hitu u en sap in m stisku ruke, de m je use prste spravu iz ta prauga furma. »Udkar sma pršla iz tist-mo psam naskriž, se nč več tku dobr na pučutem, itatior sem se preh in nč kej se na upam ud duma. Vina b pa nu-tu zdela ene par puluvnaku, veš, kašn-
ga prou salamejnsk kislga, tacga ke se pu nem raki u želodce zaredeja, kokr je reku tist u »Sluvenskmu Narude«, ke se na vin tulk zastop, ket žaba na šnuf-tubak. Kar tlela u kot se used, de se naprej pumenva. Ti, Lojska, ti pa prnes tlela gespude Pepete pu litra ta nar bulšga iz tistga soda, ke hod mačka najn sedet in ke raki pu nem spet pu-krepaja u želodce, če sa se kermu ud cvička zaredl; pol pa ena klubasa za prgriznt, de s u mal duša prvezu, mu prnes,« je naroču Lojsk, mene pa uleku u en kot in me putlaču na stou, do je kar zaškripu pud mana.
Ke je pustaula Lojska tistga pu litra in klubasa rped mene, je pa še ge-spud Balon prsedu h men in m natoču glaš tacga vinčka, d« ie kar šmel in de sa kapice gor du stropa špricale iz glaža.
»Tegala pukus, Pepe, pol uva pa naprej guvurla.«
Ke sm s mal jezek namoču iz vi-nam, sc m je prec umajau; zatu se nism mogu načudet, za kua en bert, ke ma taka kapica v keudre, fantazera ud kislga vina.
»Za kua vam pa hod kisu vin pu glau, dokler mate tacgala zadost, kokr je tala tle?« sm ga prašu in spet mal jezek u glaš pumoču.
»Viš, Pepc, tu jc sam Špekulacjon.«
»Kašn špekulacjon?«
»Viš: če takla vin tkula zvečer no-sma na miza, t ni nubenga iz uštarije za spraut, pa če b tud desetkat pulcaj pršou med urata saluterat. Lojska pa jest nucama pa tud mal pučitka, Zatu b jest rad kašn prou kisu vin mou pr hiš, tku, de b ja usi piuci kar pubrisal iz uštarije, kedr b ta vin na miz zagledal. Viš, in ta vin b začeu jest usak večer tkula preke punuči točt, de b iz nim Idi iz uštarije spravu, kedr b beseda nč na zalegla.«
»Aha, zdej pa že zastopm! Tu pa res ni slab špekulacjon. Ki b se pa dubu tak vin, kaj mislte?«
»Jest sam na vem. Sej sm se že na ta »Sluvenk Narud« ubrnu, de b m dau atres, pa m še udguvuru ni. Zatu, mi-slem, de b se ga mogl puiskat. Ke pa jest, kokr sm t že reku, na grem zdej rad ucl duma, prosu b tebe, če b se ti pelu kam in m puiskou tak vin in ga kupu. Kulkr uš mou unkoštnk, use rad plačam in neki za pot in muja tud še rad prlužim; sam puvej, če maš čas in če b tou jt.«
»Za kua pa ne! Za rajžanje mam jest že ud nekdi vesele, če nč na kušta. časa mam pa zdela, tud zadost.«
»Dobr; pa nardival Tlela maš pe-deset krone m na pot, če uš več zarajžu,
t um pa še pol dau. Kdaj pa misles
udrint?«
»Če vam je prou, gespud Balon, lohka udrinem še dons, ke je glih se-bota; jutr, ke u nedela, pa že lohka pu-zvedujem pu Lti, ki b se dubu ke bliz kašn tak vin, de b mou člouk pu nem take ubčutke, kokr jh ma šularček, če ga prime učitel za ta sladke.«
»Dobr s me zastopu, Pepe! Astn, pa udrin, kedr te je vola.«
Ke jest na rajža nekol nč druzga ia saba ne uzamem, kokr priftošl, spiu sm hitr tist vin, dau Lojsk en groš tringel-ta za židan fertah in sm ja mahnu na kuludvor kar pu bližne, tku de sm pršou še glih prou du lukalnga cuga. In tku sma se začel guncat preke Lti.
»Litaj, auštajgen!« je zaupou naen< kat kundukter in udperu urata ud vagonu tku šrok, de b člouk mislu, de u prlezel na meljone Idi iz cuga. No, pa ni blu pusebnga drejna in dol ni stopu u Lti druh kokr jest in pa potuka iz Šmartna, ke sa ja puslal u Iblana pu jakula žauba, ke ja je ltiskemu aputc^ kari zmankal, udkar sa u Lti Sukolca ustanovi.
Kumi pa stopm pr kuludvore skus tiste ta remelnaste urata, zažene se preke men eneh deset ltiskeh furmanu tku, de sa me skori na tla pudri in me za-čneja na use plati ulečt in trgat, dokler
ta zadruga pod spretnim in skrbnim vodstvom tovarniških delavcev, kaže to, da šteje rezervnega zaklada že 18.722 K 20 v. Zato se marsikateremu sociju cede sline po teh kroncah, zato so poizkušali tudi nagajati pri volitvah, pa so se prav pošteno urezali; dobili so komaj po sedem do osem glasov, medtem ko so bili izvoljeni v odbor samo krščansko - socialni delavci z večino do 300 glasov. Bog živi nove odbornike, katerim želimo, da bi društvo še bolj utrdili in okrepili, posebno pa ga zavarovali zoper vsak soc. demokraški napad!
j Prav prijetno sankanje je te dni
od Sv. Križa do Jesenic. Po dnevu se sneg nekoliko stopi, proti večeru pa zledeni. In če hočeš imeti pravi užitek, pojdi, ko solnce zahaja, gori — rabiš le eno uro — potem pa doli. Po bliskovo te nesejo sani, biti moraš prav dober vodnik, da se ne prevrneš v stran, in v 6. do 10. minutah si na Jesenicah. Nevarnost je izključena, ker je snežni tir globoko zarezan, kvečjemu, da od-letiš v sneg in se malo po njem povaljaš.
j Glasbeni večer preteklo nedeljo je dosegel naravnost velikanski uspeh. Natančnejšo kritiko priobčimo prihodnjič.
Listnica uredništva. Na nizkotne napade v »Slovenskem Narodu« smo dobili z Jesenic jako pikanten odgovor z veleinteresantnimi razkritji, a smo ga morali za danes radi nedostajanja prostora odložiti. Priobčimo ga prihodnjo soboto.
VroJa debata v koroškem deželnem zborn.
C e 1 o v e c, 18. febr. 1910.
V deželnem zboru koroškem se je vnela v četrtek, dne 17. svečana, med opozicijo in nemškonacionalno večino huda proračunska debata, ki je trajala od 9. ure zjutraj do pol 11. ure ponoči. Največ sta govorila poslanca Grafen-a u e r in W a 1 c h e r, ki sta nemškonacionalno večino porazila sramotno. Posebno srečen je bil ta dan poslanec Gra-fenauer, ki je govoril to pot zelo ostro, pa tako premišljeno, da mu poslanec dr. Artur Lemisch na njegova izvajanja ni mogel pravzaprav ničesar odgovoriti. Poslanec Grafenauer je že par dni prej naznanil v zbornici, da se bodo kmalu videli z večino pri Kustozzi. Navedemo le nekatere odlomke iz njegovega prvega govora: »Ko sem vstopil danes v zbornico in so me od vseh strani povpraševali, ali sem nabasan, sem odgovoril: da! Sedaj pa vprašam vas, ali ste Vi nabasani? (Veselost.) Dovolite, da Vam danes povem odkrito svoje mnenje. Danes je četrtek in ob Četrtkih se imenuje Celovec »der vvindische Landtag«. Kot zastopnik Slovencev bi se kljub nemškemu opravilnemu jeziku poslu žil lahko te priložnosti in bi danes govoril svoj govor v svojem slovenskem jeziku. (Ugovori.) Deželni glavar opomni poslanca, da naj govori k stvari. Grafenauer: Že pridem k stvari. Par skokov v stran prav nič ne škoduje. (Veselost.) Nemški jezik je sicer opravilni jezik, pa pustimo to, saj dolgo itak ne bo (Klici: Oho!) in vladi povem, da je grešila, da je to pripustila. Poslanec govori nato o malenkostnem delu večine v tem zasedanju. Le štiri važnejši predlogi so bili v tem zasedanju na vrsti, vodopravni zakon, posredo-
valni uradi na deželi, deželni kulturni svet in izprememba občinskega reda in občinskega volivnega reda. Očita večini, da je vrgla ves denar na Zgornjo Koroško in so izdatki za Spodnjo Koroško le vodna kapljica. O štirih navedenih predlogih se izrazi: Vodopravni zakon visi, zakon o posredovalnih uradih je idealen, deželni kulturni svet krivičen, zato prav liberalen, volivna reforma je »waschecht«, njeno obravnavanje pa »scheinecht«, navidezno, zato prav nemškonacionalno. Vse štiri jezikovne predloge pojasni tako, kakor zaslužijo in kakor jih je mogla skrpu-cati le nemškonacionalna stranka. — Ostro napada nacionalce zaradi deželnega kulturnega sveta, s katerim nas je potisnila na stran. Z obžalovanjem pribije, da predloga nima določil, kakor jih nahajamo po vseh drugih jezikovno mešanih deželah, kjer imajo deželni kulturni svet, kakor na Češkem, Moravskem, Tirolskem. Nacionalci so padli v grehe starih liberalcev in s svojo predlogo dokazali, da so brez vsake dostojnosti. Zakaj niso privolili slovenske sekcije? Zato pa predloga pomeni tudi gospodarsko ločitev v deželi. Slovenci so ustanovili lepo število zadrug in govornik s ponosom pribije, da smo Slovenci na tem polju kazali pot. (Poslanec VValcher: Bes je!) Tudi dandanes smo v tej organizaciji močni. Mi imamo 37 zadružnih zavodov, Nemci le 60 ali 65, kar je razmeroma zanje premalo. »Sedaj vas vprašam,« izprašuje govornik brutalno vest večine, »če hočete sodelovanje teh 37 zadrug onemogočiti, ali niste s tem zapadli pregrehi, da nas silite k gospodarski ločitvi. Na eni strani vedno povdarjate, da ne pripustite ločitve na Koroškem, na drugi strani pa postopate tako, da nas silite k ločitvi. Tako, gospoda moja, se ne dela mir v deželi, o katerem sicer vedno govorite..« Govornik povdarja nato še enkrat, da pomeni ta zakonska predloga za Slovence veliko krivico, da se jih hoče ž njo uničiti, vzeti jim samostojnost. Hudo prijemlje nato navzoče nemškutarske poslance, izdajalce naroda, da Kiršner, Gailer, Michor sramežljivo povešajo oči; vseh oči so v nje uprte. Govornik obračuna nato z deželno vlado koroško in se vrne nato zopet k nemškim nacionalcem, ki nočejo priznati, da smo koroški Slovenci del slovenskega naroda. Koroški Nemci kot taki tudi niso narod, ali k nemškemu narodu vendar spadajo. »In nekam pripadamo tudi mi, in rečem vam, da k živine ne.« Potem je govoril o izpremembi volivnega reda, duhovito in zabeije-no s humorjem, da je galerija ponovno prasnila v bučen smeh. Očital je tudi nacionalcem, da so ga izključili od odsekov. »Veliko ljubezni nikdar ni bilo med nami, ali sedaj vam izjavim, da vam odpovem zaradi tega prav vso!« (Veselost.) Privoščil si je tudi celovškega župana in poslanca Metnitza, ki je imenoval »Mir« »Schundblatt«. Met-nitz svoje trditve ni dokazal, zato ga vpraša govornik, ali obstoje »Mirove« hudobije morda v tem, da je obsodil Metnitzovo postopanje, ki je uakzal na celovšekm kolodvoru poštene Slovence zapirati, ali da je bičal desetmilijonsko posojilo celovškega mesta ali da je objavil delovanje deželnega »fajeberkar-ja« Bergerja? Opravičeni smo pisali i*esnico, in Metnitza pri tem ne bomo vprašali. Nemškonacionalni stranki našteje nato njene gospodarske grehe v preteklosti; stojimo na robu gospodarskega prepada, kamor nas je pri-
ni ta nar mučnejši zmagu in me udnesu u soj bagerl.
»Sej jest se na um pelu!« sm začeu jest upit in brcat ukul sebe »Jest sm pršou sam tlela u Ltija puzvedvat, ki b se dubu kašn tak vin na prudi, de b člouk use kumete vidu, če b ga piu.«
»Pol sa pa glih prou pršli. Ncoj maja ltisk Sukolci bal prec tlela pr Laju-vic; zatu sa nas puslal tud iz bagerlam na kuludvor goste čakat; ke pa nuben-ga ni, je pa glih prou, de sa uni pršli, de sm mou saj kej za na bagerl nalužit, sej se uja zastojn fural.«
Ke jc en druh furman še šmartn-ska potuka iz jakula žauba naložu na soj bogerl, sma pa puskučil ko du pred musta, tlu Lajučuve ukrancane uštari-je. Ke sa Sukolci zagledal mene pa potuka u bagerleh, sa začel na use kriple upit »na udar«, al tku nokok. Ke sm se jest bavu, tle b me res ker na uplazu ke pu grb, mende zatu, ke sm sc zastojn pelu, sm se hitr splazu u uštarija in pu-klicu pu litra vina, pr te prložnast pa prec berte puvedu, pu kua sm prou za prou pršou u Litija in če m more dat on kašn svet.
»Ncoj uja ustal tle pr nas na sukolskem bale, de se uja mal untrhol-tal, ke prideja tud Sukolci iz Vač zdela enkat som. Jutr se uva pa naprej u vine pumenila. Jest vem za enga tacga, de
usi Ltjani prauja, de se začne useli za Svibnam bliskat, kedr ga pijeja. Če jm u ta ušeč, uva pa naredla zajn.«
»Astn, če je tku, je pa prou; m pa na u treba deleč hodet pujn,« sm reku in se naredu kamot za miza. Tist hip je pa nastou uzuni pred uštarija en šun-cler in upitje: »Že greja, že greja!« In ke sm letu pred uštarija pugledat, ker greja, zagledam na cest ena ramunda, še čez kulen blatneh fantiču, ke sa caplal pu cest kokr purmani, kedr jh Hruvat na smn žene, ukul nh je pa skaku šu-mešter iz Vač, ke sa ga klical za Blagaj-nata, iz ena šiba in jh gnou preko oštari.
Kokr sa pa pršli te purmani, čm reči, Blagajniku Sukolci du uštarije, sa pa začel Ltjani neki nusove vihat in gu-drnat, kokr de b jm te Sukolci na bli ušeč, in še na bale ni mogl pridet u ta prava štimenga, dokler ga nisa mel zadost pud kapa.
No, men ni žou, de sm na ta su-kolsk bal naletu, sej čluvek enkat use prou pride. Špas sm mou pa tud iz 1 tiska gespoda in pa iz Sukolcem iz Vač, k sa znal pit kokr žoune. Muska je bla pa tud taka, de sa še mene začel pud-plati srbet in me nisa preh nehal, de sm se ene parkat iz šmartnska potuka zavrtu.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
peljala nemškonacionalna vlada, nahajamo se v turškem ogledalu, odkoder ne najdemo več izhoda.
Revolucija v Prnslll.
To, kar se dogaja zdaj v Prus'ji, je je že prava revolucija, revolucija, ki se širi po celi pruski državi, ker dohaiajo vsak dan poročila zdaj iz Berolina zdaj zopet od drugih o groznih revolucijskih prizorih. Socialna demokracija, ki je osobito močna po protestantskih pruskih mestih, je prenesla boj proti res reakcijonarni izpremembi volivnega reda za pruski deželni zbor iz shodnih zborovalnic, iz zaduhlih društvenih prostorov na ulico. V nedeljo se je ples pričel. Pruska vlada, ki se zanaša na bajonete, na repetirke, na strojne puške, na brzostrelne topove in na policijo, je naznanila, da demonstracij ne bo trpela, češ, da ulica je za javen promet, ne za demonstracije. A z grožnjami demonstracij ni preprečila. Toda demonstracija je premil izraz. To, kar se zdaj doga:a po pruskih mestih je že pravcata revolucija. Sicer ba rikad še ne grade, ampak vrše se hudi poulični boji, ki jih vodi močna revolucijska socialno demokraška stranka. Nad vse hudi so bili boji ponoči od 17. do 18. oktobra v lepem Frankfurtu ob Meni. Socialni de-mokratje so priredili več shodov. Na trgu Zeil se je pa po skodih pričel pravcati boj med revolucionarji in pol cijo. Neki civilist je zabodel nekega policista, ki je na to začel streljati z revolverjem. Boj med policijo in revolucijonarji se je razvijal vedno hujše. Na Zeili in v frankfurtskem starem mestu so revolucijonarji s palicami navalili na policijo, iz hiš pa metali nanje steklenice in steklo. Ranjenih je 20 policistov. Policija je aretirala 7 oseb. Ob 2. ponoči je tu nastal mir, medtem ko je trajal še neprestano boj v Pfarrgasse, kjer je bilo ranjenih do 50 oseb, med njimi 5 nevarno. Eden ranjen po kroglji iz policijskega revolverja se bori v bolnišnici s smrijo. Za nedeljo napovedani demonstracijski izpre-vod je policija prepovedala. Policija je odvedla v zapor nekega Bauerja, ki je več krat ustrelil na policijo. Revolucionarji so met«li policiji poper v obraz. Na policijo so revolucijonarji streljali in jo obmetavali s kamni.
Razne stvari.
Lepa rdeča naprednost. Angleški »sodrug« Belfort - Bax je v glasilu angleških soc. demokratov »The Socialdemokrat« priobčil oster članek proti uvedbi ženske volivne pravice. Mož pravi med drugim, da bi to bila nasproti možkim velika krivica., kajti ženske da uživajo v družbi itak neomejeno prednost. Kje pa je ta prednost? Ali v tistih puhlih družbah, kjer velja za »kavalirsko dolžnost«, da možki ženski nosi —solnčnik ali torbico, da ji ponudi cigareto, vodo ali sicer kaj, kar ravno sam želi užiti? Ali v tem, da frakar vedno gre ob levi strani one ženske, ki jo ravno »obožava« — ali v čem drugem? O, ko bi vi videli te fra-karske kavalirje, kako se obnašajo nasproti svojim ženam in sestram, kako nasproti nižjemu ženstvu! Kako jim niti v sanjah na misel ne pride, dati ženski prednost, kjer se gre za njihove koristi, kako mrzlo in brezsrčno teptajo žensko čast, kako znajo žensko izkoristiti, če je v njihovi službi. Da v nižjih slojih ženska ne uživa nikakih prednosti, da je marveč tu ravno ona največ trpeči del, to je itak notorično. Sodrug pravi nadalje, da je vendar nemogoče dopustiti ženskam odločevati o vojni in miru, dokler niso podvržene splošni vojaški dolžnosti. Stara fraza! Predvsem ravno na Angleškem ni uvedena vojaška dolžnost; a mislimo, da ženske kot matere pridejo mnogo bolj splošno v položaj, da zro smrti v obraz, kot pa vojaki. In potem pa prosim: Ali ni tisočkrat zaslužnoje človeštvo roditi in vzgajati kot pa ga ubijati in pustošiti mesta in vasi!?! Brez militarizma bo človeštvo lahko in boljše obstalo, a brez mater nikakor. Kar se pa tiče davkov, s katerimi se vzdržuje vojaštvo, pa zadevajo ženstvo ravno tako kakor možke — bodisi posredno ali neposredno. Draginja, bolezni in vse druge »blagodati« vojne tudi prav nič ne izvzemajo ženstva iz trpljenja. In potem pa: ali niso vojaki sinovi, bratje, možje in očetje? Ali njih vojaška služba ne obtožuje na ta ali oni način njih mater, sester, žena in — nevest? Pa vse tisto moralno zlo, ki mu jo podvržen vojak, — ali ne pada nazadnje težko kot skala v družini na žensko, ali ni njegova žrtev tudi izven družino ravno ženska? — Končno, pravi Belfort - Bax, bi morale biti ženske postavno obvezane, cla skrbe same zase, za svojega moža, če je delonozmožen. in deloma za otroke. Vprašam sedaj, kdo pa skrbi za žensko, če niso ravno iz bogato rodbine? Ali morda bratje ali kdo drugi? Ali si no mora danes vsaka
napol odrasla ženska sama služiti svoj kruh — če ne po poštenem pa po nepoštenem potu (ki ji ga omogočujejo možki)? Pa skrb za delonezmožnega moža! Kdo pa danes zanj skrbi — morda država, ki ji je kot vojak moral služiti ali njegovi možki tovariši? Ne samo za delonezmožne može skrbe in se pote žene, marveč tudi za zdravega in krepkega moža mora marsilcaka žena skrbeti in garati s svojimi žulji, bodisi da je zapravljivec, bodisi lenuh. Takih zgledov se nam ne manjka. Za otroke pa tako vsaka dobra mati da vse, kar premore — ne samo nekaj. Sploh danes v družinah prispevajo s svojim zaslužkom ženske ravno tako kakor možki, le s tem razločkom, da je ženska z mnogo manjšim zadovoljna kakor možki in da možki mnogokrat popolnoma, deloma pa redno porabi svoj zaslužek za alkohol in druga lepa razvedrila. Ako pa hočejo možki, da bodo ženske še več prispevale, pa naj skrbe za to, da bodo boljše plačane in da dobe boljše službe. Belfort - Bax mora biti torej pravi idijot, da je kaj takega napisal — to je res dika soc. dembkra-ške svobodomiselnosti in naprednosti. Slovenski krščanski socialci smo pa tako »nazadnjaški«, da smo se že davno izjavili za žensko volivno pravico. A to je čisto naravno: mi namreč ljubezni do delavstva in celokupnega ljudstva, mi demokratičnosti ne nosimo samo na jeziku, kadar bi nam kazalo, marveč mi to tudi v dejanju izvajamo!
Z zrakoplovom čez Atlantsko morje.
Berolinski in newyorški kapitalisti so zložili denar za zrakoplov, ki naj bi sredi aprila premeril Atlantsko morje. Balon bo imel 50.000 kubičnih čevljev plina in 2 motorja po 100 konjskih sil.
Žrtve rusko-japonske vojne. Po japonski uradni statistiki je Rusija postavila na bojno polje 1,365.000 mož, Japonska pa 1 milijon. Bojev se je resnično udeležilo 500.000 Rusov in 540.000 Japoncev. Mrtvih so imeli Rusi 313.000, 392.000. Vojnih stroškov je imela Rusija 4-8 miljard, Japonska pa le 3-6 miljard, to pa le radi manjših transportnih stroškov.
Žrtev poklica. Sloviti specialist profesor Samuel R6na, ki je vodil v štefanski bolnici v Budimpešti kot naddzravnik oddelek za spolne bolezni, je 14. t. m. ponoči umrl kot žrtev svojega poklica vsled zastrupljenja krvi. Zdravnik se je zastrupil pred par dnevi ob priliki operacije na nekem bolniku. Umrli je bil star 54 let.
Torpedni čolni brez dimnikov. I2 Rima se poroča 16. t. m., da je ladijski inženir Corasitti iznašel neko pripravo, vsled katere so dimniki na torpednih čolnih nepotrebni. S tem je storjen velik napredek, ker se morejo torpedovke veliko poznejše opaziti od sovražnih ladij ter je tudi vsled tega obstreljavanje torpednih čolnov zelo onemogočeno. Prvi poizkus, ki se je vršil v Neapelju, se je dobro obnesel.
Patent za črne vrtnice. Neki pohabljenec po imenu Dennis Taple, ki se je doslej le s težavo preživljal z izdelavanjem obročkov za ključe, se nahaja sedaj v \Va-shingtonu, da si pridobi patent za črne vrtnice, katere se mu je posrečilo vzgouti po 15 letnih poizkusih. Polkovnik Lavvion, podpredsednik centralne železnice Georgia,' se je obrnil na člana kongresa Edwards| naj izpelje celo zadevo, iz česar se da sklepati, da veruje vplivni'mož na tolikrat po-skušano iznajdbo. Taple izjavlja, da se mu je že ponujalo 500.000 K za njegovo iznajdbo.
V zraku iz Trsta na Dunaj. Inženir Straka v Trstu je izdelal model vodljivega zrakoplova z letalnim strojem. Aparat je proračunjen na 65 m dolg in 3700 kubičnih metrov obsežen balon, napolnjen z vodikom, z motorjem 100 konjskih sil in krmilom; na obeh straneh zrakoplova bi bile pod balonom dve veliki ploskvi, obsežni 600 kvadratnih metrov, na enak način kot pri letalnih strojih ter bi imeli namen v slučaju da odpove motor ali da bi se hotelo hraniti z vodikom, omogočiti v poljudni višini drseti s pomočjo motorja in odporom obeh ploskev naprej. Dviganje in padanje balona se regulira na poseben način. Strojna naprava namreč odstranjuje vodik iz baloneta ter ga zbira komprimiranega v posebnih rezervoarjih, med tem ko se zunanji balonov ovoj napolnjuje avtomatično z zrakom ter postaja tako zrakoplov težji in pada. Kakor zatrjuje iznajditelj je mogoče poleteti z njegovim zrakoplovom v en.m dnevu iz Trsta na Dunaj in bi se samo enkrat izkrcal med potjo — v Gradcu.
Esenca za želodec RiaS9
izdelek iz Avgsburga pri J. G. MHoUb. Izborno preizkušeno, tek vzbuj:ijoCe
in prebavo pospešujoče sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1-20 in K 2 40.
$VHil£ SSote Kiesow!
•~ij"-«'Opc: Ljubljnna: Lekarna pri zlat. jelenu, nn zlatem orlu; Celje: leknrna pri Mariji PimagaJ; Mmibor: kit. d. Mariji Pomaga]
Dnevne novice.
+ Nemška objestnost na Kranjskem. Iz Drage se nam poroča: Nenasitnost in hrepenenje, vse pometati v tevtonsko žrelo, ta lastnost se kaže pri Nemcih povsod, kjer to pleme živi v manjši ali večji množini. Pa tudi njihova bližnja žlahta je ravno taka. To so naši Kočevarji. Kar leze in gre, vse naj skoči v njihov hinder - hander. Saj smo žc enkrat poročali, kako ta pri-vandrana žlahta dela z nami Slovcnci-domačini. Pa njihovega nasilja ni konca ne kraja. Naš občinski urad je docela nemška posest. Uraduje se tudi s slovenskimi strankami le nemško. Če gremo gledat proračun ali kaj enakega v občinsko pisarno, se nam pokaže vse v nemščini. Če pa povemo, da no razumemo tega jezika, se nas smeši in zameta kot človeka nižje vrste. Razglasi vsi nemški in sploh vse kar pride od občine. Če ne spolnimo ukaza, ker ga ne razumemo, se nam žuga z visoko globo. Tako so nam glede črne vojske, kdor se ne zglasi, žugali z 200 K kazni. Pa ponekod v celi vasi nobeden ne razume nemščine. Kak vspeh ima tako uradovanje občine, nam kaže tragično-komičen dogodek zadnjih dni. Ukazan je bil zopet pasji kontumac. To se je razglasilo pri cerkvi, seveda le v nemškem jeziku. Poslušalci Kočevci in Slovenci so pa razumeli, da je kontumac preklican. Oboji so šli na to ta razglas pravit gospodarju, čegar »šekel« je zdi-hoval v tesni torbi. Gospodar je seveda verjel in psa oprostil. Ko se je na to psina mirnim srcem veselil prostosti, ga nenadoma od strani zadene konje-de^čeva krogla. Gospodar se seveda pritoži, češ, da kontumaca ni več, a mož postave za pse mu pove, da je bilo nasprotno oznanjeno. Tako je pal nedolžni »šekelček« kot žrtev blažene nemščine. To je en pasji slučaj, pa drugih je še več. Občinske volitve za Travo se bližajo, zato rinejo iz občino vse, kar mislijo, da jim ne bo hodilo takrat prav. Tako ne priznajo moža Slovenca za občana, ki je v občini rojen, posestnik že 24 let, bivši občinski odbornik, katerega je že glavarstvo priznalo za občana, a sedaj ga rinejo ven. Drugi zopet rojeni na Hrvaškem, pa že zdav-na sprejeti v občinsko zvezo, pa se jih izriva, ker so one listine zgorele v obč. uradu. Seveda to vse zato, ker so možje Slovenci in nočejo voliti Nemce in njih poturice. Pri svojih somišljenikih pa seveda niso tako natančni. Baje mislijo na Travi razpisati volitve, predno pridejo naši domov, da bodo ostali še naprej na stoličku. Kako naj si toraj sedaj pomagamo? In koliko je še drugih nasilstev! Nemške nasilnosti tudi na Kranjskem presegajo že vse meje!
+ Izjava. Župljani iz Železnikov šo nam poslali izjavo, v kateri obsojajo dopisnika, ki je v »Gorenjcu« trdil, da je železniški gospod župnik »osamljen in da so duhovniki črna kuga«, ter izjavljajo, da stoje zvesto in neomajno svojemu gospodu župniku na strani. Podpisov je na izjavi 421, ki so na razpolago v našem uredništvu. — To pač kaže, da železniški g. župnik ni osamljen, pač pa da postaja vedno bolj osamljen v Železnikih »Narodov« in »Gorenjčev« liberalizem.
+ Izpremembe v duhovščini, č. g. Frančišek V r a n j a c, dosedaj župni upravitelj v Završju v Istri, pride kot duhovni pomočnik k Novemu svetemu Antonu v Trst. Župnijo Zavi-šje bo oskrboval excurrendo (to se • pravi, le zahajal bo včasih tja) č. g. K 1 u n Matevž, župni upravitelj v Kastanji. Č. g. Ferdinand Stadler je imenovan za duh. pom. v Jelšanah.
+ Mladeniški tečaj v Gorici se
prične v pondeljek 21. t. m. ob 9. uri dopoldne. Udeleženci, ki mislijo cel čas biti pri tečaju, naj se po možnosti zglase že poprej v S. K. S. Z. Predavanja splošne vsebine se bodo vršila zvečer, da bo tudi drugim članom naše organizacije dana prilika, poslušati jih. V pondeljek zvečer ob 6. uri predava dr. Srebrnič o temi: Pomen značaja v javnem življenju; v torek ob 6. uri predava Fr. Terseglav o namenih naše organizacije in njenih nasprotnikih, v sredo zvečer S. Premrou: Socialna stran zadružništva; zvečer ob 8. uri veliko ski-optično predavanje; v četrtek ob 6. uri zvečer predava dr. Srebrnič o disciplini; v petek zvečer ob 6. uri V. Remec: Položaj našega ljudstva nekdaj in sedaj; ob 8 uri zvečer dr. Brecelj: Zdravje in mladina. — Fredavanja in vaje se udeležencem razglase v začetku tečaja. K tem predavanjem in vajam nimajo pristopa drugi ko tisti, ki se izkažejo z društvenimi legitimacijami. — Skioptiško predavanje o krasotah in zanimivostih goriške dežele v sredo zvečer je javno.
+ Splošni avstrijski shod katoliškega ženstva se bo vršil od 29. marca do 2. aprila na Dunaju.
+ Jihoslovanskf ministr. Jak se
»Slovenec« dovidd, byl nejvdžnčjšim kandidatem na kčeslo jihoslovanske dr. Ivan Tavčar. Od projektu toho však nejvyši kruhy v posledni chvili však nejvyšši kruhy v posledni chvili upustily, ponevadž byly uporzornčny na pfiliš radikalni feč, kterou kdysi mčl dr. Tavčar v Postojne. — Tako či-tamo črno na belem v nekem češkem listu. »Slovenčev« dovtip je na Češkem rodil gos.
+ Za kapitularnega vikarja v Trstu je izvoljen č. g. monsignor dr. Frančišek P e t r o n i o.
—	Prvi riemanjski župnik. Dne 23. februarja bo veleč. gosp. Frančišek Jedrejčič na škofiji po cerkvenih predpisih umeščen ali inštaliran na župnijo Ricmanje. Kdaj se gospod župnik preseli na svojo novo župnijo, ni še znano.
—Dečka ustrelil. Karol Jakob, 15 let stari kajžarjev sin pri Dev. Mariji v Polju, si je kupil flobert-pištolo. Dne 7. januarja t. 1. je prišel v vežo Benči-nove gostilne, kjer je ravno držala domača dekla triletnega Albina Benčina za roko. Jakob je hotel poskusiti pištolo in je iz bližine mereč na otrokovo glavo sprožil, misleč, da je nabasal slepo patrono. V resnici pa je bil projektil v patroni, ki je zadel dečka v čelo, da je na mestu umrl. Zaradi te neprevidnosti se bo moral pokoriti Jakob tri tedne v strogem zaporu.
—	Dvorni svetnik Psttay v Pulju. Iz Pulja poročajo: Sem je dospel g. dvorni svetnik Pattay nadzorovati tukajšne poštne urade. Skrajni čas je že da se vendar enkrat kdo zmeni za te neznosne razmere kakoršne vladajo tu, posebno na glavni pošti. Upati je da bo g. dvorni svetnik vendar uvidel da se v takem skrajno zanemarjenem poslopju v kakoršnem je nastanjena tukajšna glavna pošta, ne da več shajati. Ravno tako je upati da se bo g. dvorni svetnik zanimal tudi za službene razmere katere so ravno tako slabe če ne še slabejše kot lokalne. Nujno je svetovati, da se takoj vsaj najpotrebnejše ukrene da ne dobimo zopet žrtve na oltar službe.
—	Po vipavski železnici se je v mesecu decembru vozilo 11.200 oseb. — Goriški tramvaj je v teku decembra prevozil 94.414 oseb; dohodkov je imel 10.364 kron.
—	Prvo polletje na idrijski državni realki so končali in kakor čujemo jih je veliko padlo. Natančnejih podatkov nimamo.
—	Šmartno pri Litiji. V nedeljo 20. II. popoldan bo predaval v izobraž. društvu č. g. kanonik Sušnik. Vsi ki se bojite nevarne zvezde ^epatice" pridite poslušat, da bodete zvedeli, koliko je resnice na raznih govoricah, ki se širijo o njej po naši okolici.
—	Litija. Prihodnjo nedeljo bo predavanje v našem k. si. izobr. društvu za tovarniške delavce in posle. Tudi prijatelji delavskega stanu se vljudno vabijo k predavanju.
O šišenski vodovodni zadrugi je
^Slovenski Narod" v svoji štev 38. zopet naklobasal cel kup laži. Mi mu odgovarjamo za sedaj samo to, da so vsa njegova očitanja in obdolžitve neresnične in mu po vemo, da se bo cela zadeva pravočasno obravnavala javno; takrat pa bodo šišenski liberalni hujskači zopet postavljeni pod kap.
—	Znamenit izum Hrvata. Vladko Ferenčina v Zagrebu je iznašel rešilni plavalni pas, s katerim se je nemogoče potopiti. Pas drži na površini vode 150 kilogramov teže, torej drži tudi človeka, ki ne zna plavati. Iznajdba je zelo znamenita, a uporaba te nove vrste pasu zelo enostavna.
—	V Žužemberku bo nadomestoval obolelega g. kaplana č. g. Rih. Zaje.
—	Konj je ubil 40 let starega posestnika Franceta Dima iz Hudeje, občina Trebnje.
—	Hrvaškemu gledališču v Osjeku zgrade novo poslopje.
—	Za rednega člana srbske akademije v Belgradu je imenovan g. dr. K. Štrekelj, vseučiliški profesor v Gradcu.
—	Pravoslavni Hrvat bo ime listu, katerega namerava izdajati hrvaška čista stranka prava. Na zadnjem strankarskem zboru te stranke jc to predlagal pravoslavni kmet Mile Petrovič, ki je prinesel seboj tudi tozadevne izjave mnogih pravoslavnih kmetovalcev. Ostro je govoril proti srbskim agentom iz Belgrada.
—	Pri rudniški nesreči v Ameriki ponesrečeni Slovenci. Iz Komende nam poročajo: Svoječasno ste poročali o veliki nesreči, ki sc je primerila v ru-dokopih v Primero Collo. v Zjedinjenih državah Amerike. Sedaj prihajajo dan na dan tragična poročila o ponesrečenih žrtvah svojcem v staro domovino. Čital sem par takih listov, ki popisujejo to grozno katastrofo, ki je tirjala tako veliko število žrtev. Na podlagi teh listov priobčil jem sledeče: Nesreča je nastala vsled vnetja plinov dno 31. januarja t. 1. ob pol 5. uri popoldne.
Žrtev so našteli 150, med temi. pa je polovica Slovencev, in to po večini mladih, krepkih ljudi od 17 do 30 let. Med ponesrečenimi jih je zelo veliko iz kamniškega in kranjskega okraja. Komenčana sta dva, in sicer: Jernej Kern iz Brega, ki je bil že dolgo vrsto let v Ameriki, in Jože Pibernik, mlad mož iz Klanca. Ta se je preteklo leto oženil in pred kakimi desetimi tedni zapustil mirni domači krov ter odhitel za dvomljivo srečo — po nesrečo v Ameriko. Iz bližnje občine Lahovče je znanih doslej šest žrtev, in to sami krepki, mladi, delavni ljudje. Brata Ivan in Mihael Slanovec, prvi okrog 23, drugi 17 let star ter 20-letni Anton Brgant, poslednja dva sta odpotovala v Ameriko pred desetimi tedni. Dalje 26-letni oženjeni Janez Kosernik, zapustil je v Ameriki ženo in otročiče, ter 25-letni Franc Omers in 24-letni Janez Lipar. Trupla nekaterih ponesrečencev so bila grozno razmesarjena, tako bratov Slanovec, lastni brat, ki je ostal živ, ju ni mogel drugače spoznati, kakor po čevljih, koji so bili na njemu znani način izgotovljeni. Ponesrečencu Piberniku iz Klanca je bila odtrgana glava. Dva ponesrečenca iz Lahovč sta se vračala že iz jame in sta bila blizu izhoda, kar ju grozni puh vrže nazaj v globelj, kjer sta se zadušila, brez da bi bili njuni trupli kaj razmesarjeni ali ožgani. Po nesreči so se vršili pogrebi; enkrat so spremljevali 17 trupel, med temi vseh šest ponesrečenih La-hovcev. — Pretresujoča so taka poročila in navdajajo slehernega, ki jih čita, s sočutjem do ubogih žrtev in njihovih svojcev. Ali nehote se vriva človeku vprašanje, ki sili samo na jezik: Ali je treba? — Žalibog, ljudstvo naše hiti za zlatim teletom v tujino, v nesrečo in pogubo. In kako redki so oni, katerim je Amerika prinesla ono, kar so si obetali. Marsikje manjka gospodarja, kar se v Ameriki dobi, pokriva le za silo ono, kar gre doma pod zlo. Delavne moči, o njih niti ne govorimo, vsaj bomo imeli kmalu vasi, v katerih niti en gospodar ne bo imel hlapca, dočim so bili pred par desetletji še na vseh večjih kmetijah po eden ali dva. To so dejstva, v katerih se zrcali vse zlo našega kmetijskega gospodarstva!
—	Vpokojen je na lastno prošnjo župnik dr. J. Mauring.
—	Promoviran je bil včeraj na praškem vseučilišču g. Ivan Lah za doktorja filozofije.
—	Umrla je v Dobrepoljah znana cerkvena dobrotnica Ana Žnidaršič iz Podgorice. Pogreba so se udeležili: Marijina družba z zastavo, požarna hramba in Orli v kroju s svojo zastavo. Pevski zbor pod vodstvom g. pevovodje J. Štrukelj je zapel tri žalostinkc. Sveti naj ji večna luč!
—	Umrl je v Ložu g. Karol Semen, sin davčnega upravitelja.
•— Iz Kranja. V nedeljo, dne 20. februarja t. 1., se bo igral prvič »Krivo-prisežnik«, narodna igra s petjem v treh dejanjih (v sedmih slikah, spisal Anzengruber. Pri predstavi bode iz prijaznosti sodeloval ženski zbor društva »Kranj«. Začetek ob 7. uri, konec po 10. uri. Snov igre je vzeta iz navadnega življenja narodovega, je velezanimiva in pretresljiva. Slavno občinstvo bo imelo priliko, občudovati prednosti našega moderno urejenega odra. — V četrtek, dne 17. februarja, zvečer ob pol 8. uri je predaval g. dr. Jos. Debevec o svojem zanimivem potovanju po Grškem. Predavanje je bilo jako dobro obiskano. Več o tem izpregovorimo prihodnjič. — Telovadni odsek našega društva precej dremlje. Bratje Orli, vzdramite se vendar, ne bodite tako zaspani! Sicer je bila dosedaj velika dvorana res precej okupirana — delal se jc oder, slikale so se kulise — a odslej je krasna telovadnica zopet prosta. Zatorej, bratje, na noge, na delo! Zavedajte se svoje imenitne naloge, katero morate vršiti v prospeh slovenskega naroda! Na zdar! — Par mesecev že tudi spi »Dekanijski odbor«, ki se jc po nasvetu S. K. S. Z. ustanovil — sicer samo provizorično — da tesneje združi izobraževalna društva kranjske dekanije, jih bolje organizira, poživi njihovo delovanje itd. Ustanovil se je že pred božičem, a še do danes ni dal znamenja življenja. In vendar je ravno v kranjski dekani ji zelo, zelo potreben delaven odbor.
—	Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Podporo za ta tečaj, ki se vrši 22. in 23. februarja, dobijo le tisti udeleženci, ki so jo potrebni in so se za njo priglasili. Za podpore se plača žoleznič-na vožnja iz Novega mesta in hrana za dva dni, po 2 K na dan.
—	»Matica Slovenska« razpisuje s tem službo društvenega tajnika. Prošnjam jc priložiti eurriculum vitae ter se je prosilcem izkazati s splošno izobrazbo in s pisarniško izvež-
banostjo. Služba se odda izprva provl-zorno ter je združena z letno plačo 1800 kron. Prošnje naj se vložijo pri »Matici Slovenski« v Ljubljani do 10. marca t. 1., a služba je nastopiti po imenovanju čim najpreje. — Za »Matico Slovensko« dr. Ilešič.
—	Umestna sklepa. Iz Velike Doline se nam poroča, da je občinski odbor soglasno sklenil, da mora imeti županstvo izključno le slovenske pečate in mora do cela slovensko uradovati. Občinski odbor je tudi izjavil, da proti »Slov. Narodu« z dne 22. januarja t. 1. v zadevi dolenjskega cvička — z vsem ogorčenjem obsoja tako pisavo, ker silno škoduje vinogradniku pri gospodarstvu in se tudi nikakor ne strinja ta pisava z resničnostjo.
—	Nov brivski mojster na Vrhniki. Na Vrhniki se je nastanil nov brivski mojster Gjuro Cekulič. Svojo obrt bo izvrševal v hiši gospoda Klemenčiča. Priporočamo ga najtopleje!
UPOR GRŠKE MORNARICE.
Grška mornarica se je zopet uprla in zapustila Pire j. Kralj si že ne vč več pomagati in sklicuje obiteljski svet.
SOLUN UTRJEN.
Turški generalni štab je sklenil Solun utrditi.
TURŠKI POSLANIK POKLICAN V CARIGRAD.
Turški poslaniki na Dunaju, v Parizu, Peterburgu in Sofiji so poklicani v Carigrad.
Koroške novice.
+ žalostne vesti iz Koroške. Pri
zadnjih občinskih volitvah so zmagali v velikovškem sodnem okraju nemški nacijonalci v občinah Grebinj, Ruda, Radiše in Vobre. Volitve se vrše z goljufijo in vsem nemškim pritiskom. Le na ta način zmagujejo nemškutarski liberalci. Ravnotako se poroča tudi iz Pokerskavesi v celovškem okrajnem glavarstvu, da so pri občinskih volitvah podlegli Slovenci.
— Živinorejsko zadrugo so ustanovili v Celovcu dne 10. t. m. slovenski živinorejci. Za predsednika so izvolili g. poslanca Franca Grafenauer j a. Isti dan se je tudi konstituiral koroški pododbor »Zadružne zveze« v Ljubljani. Koroška podružnica »Zadružne zveze« ima svojo pisarno v hiši Mohorjeve družbe, Vetrinjsko obmestje 26, I. nadstropje.
— Pijana vojaška patrulja. Na pustni torek je prišla v hotel Grommer v Celovcu k maškaradi vojaška patrulja pešpolka št. 7. Poveljnik je vstopil v plesno dvorano z vrčkom piva v roki, s smodko v ustih in z nasajenim bajonetom. Stražnik Triplat, ki je bil tam v službi, je opomnil poveljnika vojaške patrulje, da to ne gre, ta pa je stražniku štirikrat naznanil aretacijo. Slednjič so ga postavili na prosto gostje. — Mestna policija je naznanila zadevo postajnemu načelniku.
k Umrl je v Celovcu računski podčastnik c, kr. domobranskega pešpolka št. 4 g. Ivan R a d k o v i č.
VELIKE DEMONSTRACIJE NA BU-DIMPEŠTANSKEM KOLODVORU.
Na Ogrskem so imeli te dni zanimiv proces, ki je bil nekoliko podoben Steinheilovemu v Parizu. Marija Ha-verda je imela bogato mater, s katero pa je živela v sovraštvu in ki ji je odtegnila vsako podporo. Nekega dne pa je ljubimec Haverde, neki Janossy, ustrelil zahrbtno njeno mater. Tako je Haverda podedovala 200.000 kron, ali pa mogoče še več. Janossy je priznal, da je ustrelil Haverdino mater, ali da ga ni k temu činu pregovorila Haverda. Porotniki so rešili pred sodiščem morilca in njegovo ljubimko, ki je bila obtožena, da ga je prisilila k umoru. — Časopisi so poročali, da bo došla Haverda v Budimpešto. V Szegedinu jo je občinstvo spremilo na kolodvor z burnimi ovacijami. Ko se je včeraj popoldne pripeljala ob 2. uri v Budimpešto, je bilo zbranega na kolodvoru
polno občinstva. Že ko so ljudje opazili v železniškem vozu zagovornika Haverde, Lengyela, so se čulo razne psovke. Ko pa je stopila Haverda iz voza ter je korakala med občinstvom s smehljajem na ustnah, so naenkrat izbruhnile burne demonstracije proti njej. Ljudje so jo psovali z morilko in raznimi čednimi priimki. Ljudstvo je bilo tako razkačeno, da bi Haverdo linčalo, ako bi ne bilo policijskega šefa in policijskih organov, ki so skrili Haverdo na peronu v neko stranišče in postavili pred vrata stražo. Občinstvo ni vedelo, kam je Haverda izginila. Policija je zahtevala ojačenja, a vse t,o ni moglo ukrotiti besnega občinstva, ki je zahtevalo hrupno, naj se mu izroči Haverda. Celi clvc uri so ljudje oble-
gali kolodvor, na kar so se razšli. Šele potem je mogla spremiti policija Ha-verdo v »Hotel Ilungaria«. Ravnatel; hotela pa je izjavil, da je ne sprejme in ker je Haverda uvidela, da ne dobi nikjer drugod stanovanja, se je nasta nila v hiši nekega svojega odvetniškega zagovornika.
Štajerske novice.
š Izpred upravnega sodeča. Kakor se nam poroča, vršila se je dne 17. t. m. pred upravnim sodiščem na Dunaju razprava o pritožbi sanitetnega distriktnega odbora v Brežicah in dr. Strašek-a, zastopanih po državnem in deželnem poslancu dr. Ivanu Benkoviču proti odloku deželnega odbora štajerskega, (katero korporacijo je zastopal dež. odbornik štajerski dr. Link.) Pritožba je bila proti odloku s katerim se je razveljavil sklep okrajnega zastopa v Brežicah z dne 9. marca 1903 gledč imenovanja dr. Strašeka za distriktnega zdravnika. Pritožba je bita sicer zavrnjena kot neutemeljena, vendar pa ta razsodba v glavnem na celi stvari nič ne more izpre-meniti. Toliko v pojasnilo, da ne bode preveliko upitje v nemškem Jeruzalemu.
š 6. g. Janko Munda pri Sv. Joštu na Konjaku je na smrt bolan. V sredo je bil že previden. Priporoča se sobra-tom v molitev.
š Sv. misijon pri Kapeli pri Radencih od 20. februarja do 2. marca bodo vodili čč. oo. kapucini Hasemali Lacko, Čirič Benko in Reberc Janko iz Lipniee.
š Drzen napad v tobačni prodajalni. Iz Konjic se poroča 17. t. m., da je prišel zvečer 46letni oženjeni rudar Anton Vivod v tobačno prodajalno Karola Peindla ter je zahteval smodke. V prodajalni je bila samo 121etna hčerka Peindlova. Naenkrat je zagrabil Vivod deklico za roke in se hotel polastiti denarja v predalu prodajalne mize. Na klicanje je prihitel Peindl, ki je rešil otroka in pustil aretovati napadalca, ki so ga izročili sodišču. Deklici je raztrgal celo rokav.
Čndna telovadba. Vodja Costove prodajalne za milo, Costa mi., je skočil v nedeljo zjutraj s prvega nadstropja na Jožefov trg. Mož se ga je baje precej nalezel in je delal doma nekoliko vratolomne proste vaje. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, ker se je precej poškodoval.
Linbllanske novice.
lj Jutri na občni zbor S. K. S. Z.!
Vse članice in člane S. K. S. Z. opozarjamo, da se vrši jutri ob 10 uri dopoldne v društveni dvorani občni zbor Š. K. S. Z. Udeležite se vsi občnega zbora, ki bo podal lepo sliko o velikem izobraževalnem delu naše S. K. S. Z.!
ljO ugašajočem polumescu predava prihodnji torek v S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. Ig. Žitnik. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
lj Pouk v klavirju in solopetju pri »Ljubljani«. Odboru »Ljubljane« se je posrečilo dobiti odlično učno moč v osebi profesorice gospice Jarmile Ger-bičeve. Poučevala bocle klavir in solo-petje ter sprejema gojenke in gojence v soboto, 19. t. m. in v ponedeljek, 21. t. m. zvečer od 6. do 7. ure v prostorih »Ljubljane«, hotel »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, I. nadstropje na desno.
lj Prestolonaslednik mimo Ljubljane. Danes zjutraj ob en četrt na 4 se je peljal iz Dunaja skozi Ljubljano na otok Brioni nadvojvoda Fran Ferdinand.
lj Za »Dijaško kuhinjo v Ljubljani«: Pisarna dr. Vladislava Pegana od Josipa Mesojeda iz Kolenčeve vasi plačana globa 20 K, ker mu je g. Kari Ferkulj odpustil žaljenje.
lj Ljubljanski mestni trotoar in Hribarjevi »pljunci«. Kdor je imel priliko, da je obiskal razna druga, četudi manjša mesta, mora odkrito priznati, da tako zanemarjenih uličnih hodnikov ni kmalu najti po svetu; ob slabem vremenu moraš gaziti po blatu, stopati v luže, da si takoj do kolena z blatom oškropljen ter izgledaš kakor da bi gazil po kaki gorjanski vasi ali pa da že teden dni nimaš osnažene obleke, ne obuval. Naš župan te grde luže po trotoarjih imenuje » p 1 j u n -c e «, in ne vč, ali bi se jezil ali smejal ljudem, ki se zgražajo po časopisih nad tako zanikrnostjo mestne uprave. Že leta je večina naših uličnih hodnikov v tako zanemarjenem stanju, da mora ptujec, ki vidi to nesnago, nehote misliti, da v našem mestu vlada že taka beračija, da niti denarja več ni za nujne porpave. V mnogih ulicah žc par let hodnikov prav nič niso popravili, pusti se vse»pri starem, dasitudi bi ne stalo mnogo, ako bi se semtertje vršila mala popravila. Prav živo se še spominjamo odličnega župana Ambroža,
ki se je resno zanimal za mesto, osebno se je prepričal o potrebnih popravah po mestu, kamor si šel, skoraj povsod si ga srečal, tako da se je o njem govorilo, da je prvi na cesti in da gre zadnji k počitku. Seveda očka župan Hribar vseh teh luž, vse te nesnage, ki se nahaja po razdrapanili uličnih hodnikih, ne vidi in tudi videti ne more, kajti prav prijetno se vozi v svoji kočiji ter no more opaziti, kako morajo hoditi pešci po lužah stolnega mesta Ljubljane, po tisti nesnagi, katero on imenuje » p 1 j u n c e «. Ako bi se vsako leto le nekoliko teh razdrapanili in razbitih uličnih hodnikov popravilo, bili bi že zdavnaj v takem stanju, da bi se vsaj ptujci ne škandalizirali nad brezbrižnostjo mestne uprave. Vsako leto se izkazuje, da so lepe tisočake izdali za ulice in trge, a vidi se le malo popravljanja in mora se vsakdo čuditi, kam so se vendar zabili tisti tisočaki, ko so vendar hodniki tako zanemarjeni. Torej gospod župan, oglejte si vendar enkrat ob slabem vremenu naše ulične hodnike, i d i t e peš, in videli boste, da se ne more govoriti o » p 1 j u n c i h «, temveč da hodite po lužah, pol nih blata in nesnage.
lj V poduk županu Hribarju. Piše se nam: Dovolite, gospod urednik, da na izjavo gospoda župana: zvišanje mestnih doklad stane samo 2-26 %, odgovori star liberalec, kateri je našega občinskega gospodarstva popolnoma že sit, sledeče: državni davek znaša 2274 %, mestne doklade do zdaj 25 %, to je 5-69 %, deželne doklade 40 %, to je 910%, vojaških nastavitev okoli 2%, skupaj 39-53 %. Ocl 100 kron kosmatih dohodkov je torej 39 kron 53 v. davka. Če hišni posestnik zaradi 10 %-nega zvišanja (to je 227% od državnega davka) strankam stanarino za 2-27 % zviša, rastejo v tej meri tudi drugi davki. Prosim, gospod župan, izračunajte! — Jaz mislim pa, ako bi naš občinski svet ne vtikal nos v vse nepotrebne reči, kakor so na primer: hotel »Tivoli«, nepotrebni magistratni svetniki »extra statum«, velikanske potrate pri mestnih zgradbah (Mestni dom, Jubilejski most itd.), mestni dekliški licej, zavod »Mladika« za nobel frajle itd., potem bi ne bilo ti-eba doklad, ki tarejo najbolj revne stranke, zvišati. Opomnim samo, da tista »nobelšola«, ki se zove licej, davkoplačevalce na leto več stane kakor 50.000 kron.
lj Pri poročilu šentpeterskega prosvetnega društva so pomotoma izostala imena predavateljev: Predavali so gg. Franc Zorko, kaplan, trikrat; ravnatelj Remic, prorektor Dermastia, deželni odbornik prof. Jarc, Franc Terseglav, dr. Debevec, profesor Franc Štele.
lj »Dramatično društvo« in slovensko gledališče. Kakor se nam poroča od jako verodostojne strani, nima v tej sezoni »Dramatično društvo« s slovenskim gledališčem prav nič opraviti; v slovenskem gledališču je zdaj ocl mestnega občinskega sveta kot ravnatelj z letno plačo 7200 K nastavljeni g. Gove-kar absolutni gospodar. »Dramatično društvo« torej za vse, kar dela ta gosp. ravnatelj v slovenskem gledališču, ki je last dežele Kranjske in kjer ima deželni odbor prvo in zadnjo besedo, nikakor ni odgovorno. Čudimo se pa, da »Dramatično društvo« ni to pravočasno naznanilo kompetentnemu faktorju, to je deželnemu odboru.
lj Slovensko gledališče. Danes zvečer je benefica na korist opernemu tenorju g. Alojziju F i a 1 a. Pojo Verdijevega »Trubadurja«. V vlogi grofa Luna poje kot gost g. Marko Vuškovič iz Zagreba. — Jutri popoldne opereta »Ločena žena«, zvečer »Trubadur«. — V torek Kadelburgova »Črni madež«.
lj Ravnatelj tobačne tovarne in socialni demokratje. Pred nekaj dnevi so bile volitve v bolniški oclbor tobačne tovarne. Krščansko-socialni delavci so dobili nad 1700 glasov, med tem ko so socialni demokratje s svojimi 400 glasovi propadli. Ampak ravnatelj tobačne tovarne je brihtna glava. Mož je lepo imenoval po pravilih v bolniški oclbor šest članov, in sicer samih socialnih demokratov. To je pa pravičnost; torej krščansko-socialna stranka, d ima okoli 1700 volivcev, ima ravno toliko zastopnikov kakor socialni demokratje. Drugič bodo socialni demokratje še bolj pametno naredili, če niti volit ne pridejo; saj jim bo že ravnatelj pomagal na ta kunšten način, kakor letos. Gospod ravnatelj pa naj bo prepričan, da to ni zadnja beseda v tej zadevi! Krščansko delavstvo bode takemu protežiranju socialne demokracije od strani ravnateljstva že primerno posvetilo.
lj Roditeljski sestanek. Na c. kr. II.
državni gimnaziji so bocle vršil v torek, dne 22. februarja, ob 6. uri zvečer v telovadnici 3. roditeljski sestanek s predavanjem č. gosp. župnika Janeza
Kalana o alkoholizmu in njegovi škodljivosti s posebnim ozirom na srednješolsko mladino. K temu sestanku ravnateljstvo uljudno vabi starše, njih namestnike in prijateljo naše srednješolske mladine.
lj Musica saora. Jutri, drugo postno nedeljo, se bo pri veliki maši ob 10. izvajalo v stolnici sledeče: Missa in A-moll, zl. Pompeo Canniciari, gra-duale »Tribulationes«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Meditabor«, zl. dr. Fr. X. Witt.
lj Zavod na Rakovniku. Jutri, v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob pol štirih se vrši v svetišču Marije Pomočnice slovesen shod v spomin 22. obletnice smrti častitljivega Don Boska. Po poročilu vč. g. dr. Janežiča, predsednika sotrudstva, nastopi vč. g. I. Doberšek, župnik iz Sevnice ob Savi. Vstop je vsem prost.
lj »Društvo odvetniških in notar« skih uradnikov za Kranjsko opozarja vse svoje p. n. člane na današnji občni zbor, ki se vrši ob 8. uri zvečer v hotelu »Štrukelj« v Kolodvorski ulici«.
lj Tovorni promet bocle v ponedeljek in torek pri Starem strelišču zaprt. To voznikom na znanje.
lj Aretovala je včeraj mestna policija 8 oseb, in sicer 1 zaradi suma tatvine, 1, ker si je bil v pijanosti postlal na ulici, 3 zaradi beračenja, 1 brez sredstev, 2 pa, ker imata za mesto prepovedan povratek.
lj Poštenjak. Včeraj je v neki tukajšnji trgovini nek neznanec kupil mazilo za čevlje ter plačal z bankovcem za 20 K. Ko je drobiž pobral in odšel, je mecl tem trgovec pustil bankovec na mizi in se zaposlil drugod. Kupec pa še ni bil pri vratih, ko ga trgovec pokliče nazaj, češ, da mu mora še iz bankovca odšteti dtobiž, za katerega je bil pa med tem časom pozabil, cla ga mu je bil že dal. Kupec je potem kupil še neko malenkost, trgovec je pa računal poleg mazila še 1o ter mu še enkrat odštel iz bankovca drobiž, katerega je neznanec urno spravil in odšel, šele po njegovem odhodu je trgovec opazil, da je sedel na lep.
lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se
prično pri izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek dne 15. aprila 1910. ob 8. uri na učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno Vložiti tako, da bodo do 9. aprila v rokah izpraševalne komisije.
JUNAŠTVO DVEH KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV.
Znano nam je, kako velika povodenj je letos v mesecu januarju in prve dni februarja preplavila Pariz in okolico. Tako velike povodnji že ni bilo od 1. 1802. sem. Zdaj so naznanjeni podrobnosti o posameznih junaških rešitvah. Vas Bry-sur Mame je bil tako naglo od valov preplavljen, da so ljudje morali hitro hišo zapustiti. Le ena družina obstoječa iz očeta, matere in osmero otrok, ni mogla valovom ubežati, ter je morala hitro na bližnja drevesa splezati. Tukaj so torej čepeli premočeni od dežja, lačni in premrazeni. Glasno so vpili na pomoč, pa njihov glas se je zgubil med šumenjem valov. Na vse zadnje so jih ljudje opazili. Pa kdo jih more rešiti? Mnogi vrli pomorščaki, ki so prihiteli semkaj od morske obali in z veliko požrtvovalnostjo delovali na rešitvi ljudi, so ležali utrujeni ter niso mogli onih 8 ljudi iz dreves rešiti. Tedaj je sklenil ondotni župnik, pomagati onim ponesrečencem. Za svoj načrt pridobil je svojega kaplana in nekega vaščana. Pogumno so odrinili z gugajočim se čolnom od brega ter veslali v deroče valove proti nesrečnim, ki so se s svojimi na pol zmrznjenimi rokami krčevito za veje držali. Neizrekljiv je bil njih trud, pa vspešen: posrečilo se je namreč onim trem rešiteljem celo družino v čoln spraviti in silno razveseljeni so župnik in in njegova dva sotrudnika vesljali proti suhi zemlji. Slava vrlim možem pred svetom, ali še večje plačilo je pred Bogom!
DOPOLNILNE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V DALMACIJI.
Dne 14. t. m. so se vršile v Ko-navlih dopolnilne volitve v dalmatinski deželni zbor, ker je svoječasno deželni zbor razveljavil izvolitev Vukoviča, ker ni imel volilne pravice. Pri sedanjih volitvah ste si bile nasproti dve skupini: samostalna organizacija hrvatske stranke in pravaši. Izvoljen je bil z večino 71 glasov pravaš učitelj Nikola Sku-rič.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 19. februarja, Poljaki se sedaj odkrito in oficielno izjavljajo za rekonstrukcijo kabineta, a ne zato, da bi se odstranilo sedanje ministre in jih nadomestilo z drugimi osebami, ampak kot logično posledico nove parlamen-
tarne večine, ki naj se stori. »Slovanska
Unija« pa hoče takojšnjo rekonstrukcijo, Poljaki pa kot logično posledico nove večine. V tem oziru se bodo sedaj vršila pogajanja med vlado, Poljaki, »Slovansko Unijo« in Nemci.
DR. LUEGER PREVIDEN.
Dnnaj, 19. februarja. Ako tudi ni momentano nobene nevarnosti za dr. Luegerja in se bolnik znatno bolje počuti, je vendar dr. Luegerja na njegovo lastno željo izpovedal opat Schmolk in ga obhajal. Lahen spanec pri bolniku smatrajo zdravniki za jako dobro znamenje, tembolj ker spanec ne povzroča več morfij. Kadar se dr. Lueger zbudi, se pri polni zavesti pogovarja o občinskih zadevah. Izrazil je tudi željo, naj mu čitajo časopise. Dopoldne je bolnik, zaužil skledico juhe, sploh bolnik za-uživa zadostno hrane. Permanentno službo so zdravniki opustili. Danes dopoldne je cesar vprašal o razvoju bolezni ter je naročil, naj se mu večkrat na dan telefonično poroča. Tudi nadvojvode so poslali vprašat, kako se počuti bolnik. Temperatura pri bolniku je 37-4, žila 72.
OBSTRUKCIJA V HRVAŠKEM SABORU.
Zagreb, 19. februarja. Hrvaška čista stranka prava (pristaši dr. Franka) grozi, da bo v hrvaškem saboru ob-: stuirala Nikoličevo volivno reformo, po kateri bi preveč narastel vpliv Srbov«
USTANOVITEV NOVE VLADNE
STRANKE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 19. februarja. Za cla-našnje konstituiranje nove vladne stranke je tu veliko zanimanje. Vsi hoteli so s tujci prenapolnjeni. Na cestah se vidi številne deputacije z de-i žele v narodnih nošah. Ustanovno zborovanje je napovedano za popoldne.
FRANCOSKI PARLAMENTARCI V PETERBURGU.
Peterburg, 19. februarja. Odposlan ništvo francoskih parlamentarcev pod vodstvom barona Constans cPEstour-nelles je dospelo včeraj sem. Na postaji so jih vsprejeli zastopniki državnega sveta, dume in mestnega sveta. Slednji so jim naznanili, da jo mestni svet dovolil 30.000 frankov za žrtve pariško povodnji. D'Estournelles se je zahvalil za vsprejem in darilo. Potem so posedli gostje v sani in se odpeljali v mesto. Med vožnjo so bili gostjo predmet prisrčni ovaciji od strani prebivalstva. V časopisju in v javnosti je poset napravil globok vtisok.
POTRES V BOLGARIJI,
Sofija, 19. februarja. Včeraj zjutraj ob 6. uri 11 minut so zaznamovali seis-mografični aparati močan potres, če-gar ognjišče bi bilo iskati v ocldulje-nosli 600 km proti vzhodu.
MOČAN POTRES.
Kaneja, 19. februarja. Včeraj zjutraj je bil tu močan potres, ki je trajal 14 sekund. Vrh minorota se je odkrušil in razbil kupolo mošeje. Več zidov se je podrlo ter je mnogo poslopij poškodovanih. Poročila o škodi prihajajo tudi iz okolice. V Vanipetronu se je podrla hiša in pokopala pod seboj šest ljudi.
COOK.
Šantiago, 19. februarja. Cook je tu. Izjavil se je, da se je odtegnil svetu in da piše znanstveno delo, v katerem bo dokazal, cla je bil na severnem tečaju.
RADI ZASRAMOVANJA KATOLIŠKE CERKVE OBSOJEN.
Stuttgart, 19. februarja. Tu je bil znani kabaretist G ti r 11 e r obsojen radi zasramovanja katoliške cerkve na en mesec ječe.
Skoz 20 let
seje obnesla
d(athrcincr SKneipp - sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejši pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot jc čist D(athreincr.
Otroci uspevajo krasno.


Sarolaite ..Slovenca!"
Izpred sodila.
Boj pri godovanjn. Dne 16. t. 1. je
obhajal doma posestnik Anton Miš svoj god. Kakor v takih slučajih običajno, je povabil Miš več svojih prijateljev, vsi so bili zidane volje, in da bi bilo veselje še večje, poslali so k sosedu Klop-čiču po fanta Janeza Korinška, kateremu je Miš svoje harmonike posodil, da bi bil kaj zaigral, in ker je bil ravno predpust, hoteli so se tudi malo zavr-titi. Janeza Mlakarja, 19 let starega delavca, je pa jezilo, da ni sedel med povabljenimi, zato si je izbral za izvršitev svojega namena delavca, 18 let starega Franceta Urankarja in 18 let starega Franceta Urbanija. Ko je igral Korinšek na harmoniko, pridrvil se je Mlakar in godca vstavil, češ, da ne bo igral in da mora iti z njim, nakar ga je potegnil s seboj, da je s harmoniko padel. Posrečilo se je Mišu Mlakarja potisniti na prosto. Ko j nato je nekaj priletelo v prvo okno, da so se šipe popolnoma razsule. Anton Miš je sicer šel vun, da bi razgrajača pomiril, Mlakar ga je vrgel na tla in vgriznil v desni kazalec. V tem sta pa prišla Mlakarju tovariša na pomoč in vsi so udarili po Mišu. Domači so prišli očetu pomagat a so dobili vsi lahke telesne poškodbe, na kar je vse v hišo zbežalo in so vrata zapahnili. Obdolženci so pa s poleni in drugim orodjem toliko časa po vratih zbijali, da so padle v vežo. Domačini so se prestrašeni umaknili v sobo, za njimi so pa obdolženci metali polena. Komaj da so zaklenili sobo, že so zapele šipe. Domači so z vso silo držali duri, a obdolženci so mahali po njih s sekirami in motikami, dokler jih niso vlomili. Ko so vrata odnehala, je Mlakar vrgel sekiro v sobo, vsi trije so se pri-drevili v sobo in grozili navzočim. Mlakar je zgrabil harmoniko in jo vrgel ob tla, da se je zdrobila, nato je razbil en Štefan, poškodovali so ognjišče in razbili en škaf. Obdolženci krivdo deloma priznavajo. Sodišče je vse tri divjake krivim spoznalo in obsodilo Mlakarja na dve leti, Urankarja in Urbanijo pa vsacega na 4 mesece težke ječe.
lj Nezvest vajenec. Rudolf Letnar, 16 let star slikarski vajenec v Ljubljani se je učil pri tvrdki Štefana Špeletič. Mojster ga je pošiljal k tvrdki Jelačin po razne barve in drugih za ta obrt potrebnih reči ter rnu vsakokrat izročil denar. Fant je pa vse vzel na up, plačilna potrdila ponaredil, denar pa obdržal in ga zapravil. Vsega skupaj jc poneveril 276 K 88 v., kar sam priznava. Za kazen je mu je naložilo 3 tedne ječe.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO PROTI AVSTRIJI?
»Slowo Polskie« poroča: Rusija se pripravlja na vojsko. Iz kazanskega vojnega okraja se vojaki pomikajo v Moskvo, iz Moskve pa v Brzesk in Chelm. 120 oblegovalnih topov in topovi iz varšavske trdnjave so odposlani v Brzesk, kamor odrinejo tudi artiljerijski polki in kavalerija na Ruskem Poljskem. Štabni častniki se uče mažarščine. Odgovornost, za to poročilo nosi seveda »Slo\vo Polskie«.
VSTAJA V INDIJI.
V Jagdapuru je vstaja. Vstaši oblegajo mesto. Angleži so poslali v vsta-ško ozemlje vojakov.
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. — Več v oglasu.
Pomanjkanje krvi.
Odstranite to trdovratno bolezen s SOOTT-ovo emulzijo, dokler ni prepozno. Kdor zavžie SC0TT-ovo emulzijo prvikrat, bode presenečen, kako hitro postanejo lica zopet cvetoča in polna in kako hitro se opazuje nov pogum in živahno življenje. Izrečno najbolj čiste sestavine pridejo k vporabi v
Scoff-ovi erruiteiji
iu po lastnem, SCOTT-ovcm pripravljanju se iste izdelujejo v prijetno dišečo in lahko prebavno emulzijo. To je skrivnost neštevilnih uspehov, ki se dosežejo s	2615
Scott-ovo emulzijo
na široko in daleč in se ista zavžijc tudi pri pomanjkanju krvi.
Scott-ova emulzija
Pristna le s to	J
znamko - ri- si je pridobila sloves za neprekosno
bičem — Kot „»nr_omtiUiin garancijskim ""	'	, ,
scoTT°ove- Cena izY'™> steklenici 21\ 50 y.
OH ravnanja!	D0bi se v vseh lekarnah.
Godovi prihodnjega tedna.
20.	februarja, nedelja, 2. postna: Kva-
terna, Elevterij, škof.
21.	februarja, ponedeljek: Maksimiljan,
škof, Eleonore kralj.
22.	februarja, torek: Stol v. Petra v An-
tijohiji.
23.	februarja, sreda: Peter Damjan,
škof.
24.	februarja, četrtek: Matija, ap. Ro-
mana, dev.
25.	februarja, petek: Valburga, opat.
Viktoria, muč.
26.	februarja, sobota: Marjeta, Ponfi-
cij, škof.
THZ1K C JKIN JEl.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 19. februarja.
Pšenica za april 1910.....13 77
Pšen ca za maj 1910......13 68
Pšenica za okt. 1910.....1146
Rž za april 1910.......9 42
Rž za okt. 1910.......8 49
Oves za april 1910......7 39
Koruza za maj 1910.......6 52
Efektiv: —.
Meteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm
D (a S	C»3 opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 2A urah v mm
18	9. zveč.	738 6	20	sl. jug	sk. obl.	
19	7. zjutr.	737 4	2-2	si. jjzali.	oblačno	00
	2. pop	736 2	49	sl. jzali.	dež	
Srednja včerajšnja temp — 0-3°, norm. — 0-l°.
447
Zalivala.
i-i
Za številne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti mojega dobrega, ljubljenega sina, gospoda
Josipa Smete
mesarskega pomočnika
izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika tako častno spremili na zadnjem potu.
Škofjaloka, 19. febr. 1910.
Za!u oči oče.
na
m
ragistrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bode vršil
vneilsSIo27.Teliruar. ob 3.«ri pop. v dvorani iioiei Bidiča.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorništva. Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Potrjenje računa za 1.1909 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Razni predlogi.
Načelstvo.
zmožna obeh deželnih jezikov z že večletno prakso, želi svoje mesto premeniti. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „mari ivost štev. 1910" glavno poštno ležeče, Ljubljana.
dna težka konja
za vožnjo z vso opravo; ter tudi dva v dobrem stanju	Konja sta stara
ohranjena - -	po g iGt. p0jzve
se v Kolodvorski ulici štev. 7. 412 2-1
Učenko
sprejme v trgovino z mešanim blagom Fran Urbančič v Knežakn.
Hiše
z velikim vrtom In Jako obiskovano gostilno u iPrlgorlcI, sredi vasi št. 48 pri Ribnici z vso gostilniško opravo in velikim avtomatom proda matija Krlžman, gostilničar o Ribnici.	415 2-1
obstoječa iz dveh lepih in svetlih prostorov s 4 izložbenimi okni se takoj odda. — Več se izve v trgovini A. Kune, Dvorski trg 3.
frizer za dame in gospode f Sv. Petra cesta štev. 32, izvršuje vsa iasna dela in priporoča svojo bogato zalogo kit.
Stev. 1 kratka preveza , . K 11-— » — ,1	« . . n 9' —
„ 3 poldolga preveza. . „ T— n	n m 9 n 5 '
5 dolga preveza .... 3'60
Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje.	400
se odda v najem v Sp.
Šiški štev. 21, s l.marcomt. 1. Je zelo prostorna in pripravna za skladišče, kakor tudi za kakega obrtnika za delavnico. Več pove Val. Gregorc v Mengšu. 385- 31
Išče se
ki je izurjena v šivanju in bi imela veselje do trgovine, da bi kot praktikantinja nastopila. Prednost ima ona, ki je že malo vajena oziroma zelo pripravna. Ponudbe se pošljejo na upravo Slovenca. 377 l-l
Naprodaj je dobro obiskovana
z lepim velikim senčnatim vrtom na zelo prometnem kraju tik velikih tovarn in ne daleč iz mesta. Kupni pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo „Slovenca"' 355
Ustanovljeno leta 1885.
nrar s Sira sip &Qcrenjisko?
Ravnokar je izšel velik
□ H H
z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošljem brezplačno.
453 3-1
Velik vrt, pripraven za večjo stavbo, v ugodni legi na Bleiweisovi cesti, se proda. Ponudbe na poštni pre-451 3-1 dal 3, Ljubljana.
Harmonij
popolnoma nov, amerikanske sestave (Sau-gewind), sesalnik, lastnega dela, z lastno violo, garnbo, intonacijo, s posebno močnim glasom 16. 8. in 4. fus., dvojen na 5. oktav, posebno primeren za pevska društva ali male cerkve, je na prodaj. Več se izve pri lastniku in izdelovatelju Pranju Bernotu, na Hrušici, pošta Jesenice Gorenjsko.
452 3-1
Kdor si želi dobrega
451 po ceni, naj se obrne na 1—1
kaplanllo Sv. Barbare v Halozah.
454
20 K nagrade!
3-1
V noči od 5. na 6. februarja se je v nooem mestu izgubil, ali je bil pa ukraden
lovski pes-brak
visok, bel, rjavih ušes z malo rjavo liso na repu. Kdor ve, kje je pes, naj takoj sporoči, dobi 20 K nagrad?. Pred nakupom se soari! Hugust Luzar, Novo mesto.
Proda se dobro IdoCa
krojaška obrt
obstoječa že 15 let brez konkurence. Več pove H. Pretnar, Saua St. 93, Jesenice 456	(Gorenjsko!.	3-1
Najboljši pisalni stroj
nad 100.000
v uporabi v največjih uradih, bankah in posojilnicah. (V Ljubljani n. pr.: pri si. deželni vladi, si. Kmetski posojilnici, Zadružni zvezi, Trg,-obrtni banki itd.)
za vse sisteme
OgBgesii in voščeni papir
kakor tudi vsake druge vrste papirje za pisanje na stroju, ter druge
ima vedno v zalogi:
Glavno zastopstvo
TIE REX CO.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7'
Telefon št. 38.	!
nanje
v II. nadstropju obstoječe iz 5 sob in drugih pritiklin se odda maja meseca mirni stranki. Vpraša se 441 Zidouska ulica II. 1 I. nadstr. 3-1
l Elektroradispai mrli*	f
d Hotel „pri Kaliču", |||F|||.	g
| zraven glavne pošte 9EUU1IJJ	§
g Spored od sobota 19., do torka 22. februarja 1810.	f.
0 1. Zenitovanje pri g. Magerju komično.	G
f) 2. Poezija življenja. Moč. - Umetnost. -	0
<£ Ljubezen. - Smrt. (Krasna, dolga projekcija,	n
V 3. Ptiči na svojem domu. (Poučna, po	&
0 naravi posneta projekcija v barvali. 4. Dok-	tj
jO torjeva opica. (Komično). 144	n
\L (Vsak četrtek In soboto ob 3, «,5 in	^
£/ 6 pop. predstave za dijake s programom	I&,
•0 odobrenim od tozadevnih si. oblastnij.)	g
Priporočamo našim gospodinjam pravi rffiftNOKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček;
IZ. /jGLV-i 1 O UUiVC
4- ATin -rnr» r\ tU VOLI 11«.
Si zngu II, Y1161,12:9II. V.
ovarnisna snanui,
428
Iščem spretnega
2-1
kovaškega mojstra
za veliko kovačijo, ki naj bi imel tudi svoje orodje. Plača po dogovoru. Fr. Čuden, Prajomer 24, p. Brezovica.
936
ISCe se
3-1
oskrbnik
Bronom, samec, vešč slovenskega	ISj
in nemškega jezika za posestvo	jll m blizu Kamnika. — Nastop službe
0BI 1. aprila t. 1. Vse prosto, plača	»1
po dogovoru. Ponudbe je našlo-	fij
viti na J. JakSa, Zldanmost. SSS
«32
»te
Sprejme se
2-1
trgovski sluga
(hlapec) izobražen, zanesljiv, priden in lepega vedenja za lahko delo. Taki s posebnim priporočilom imajo prednost. — R. IfllhlaMC, Ljubljana, manufakturna trgovina.
Proda se
1-1
pol ure od Rimskih Toplic, ki obstoji iz 5 poslopij: zidana hiSa, zidan hram, nov zidan goveji hlev po novem sistemu, z opeko krit in nov svinjski hlev, zidan in z opeko krit in kozolec. Zemljišče je skupaj kot vrt in meri 32 oralov: lepe njive, posebno lep travnik in tudi dokaj gozda ter sadni vrt. Prav dobra studenčna voda zraven hiše. Za ceno se izve pri lastniku Anton Seliču, Jeseno Ravno, Sve-ta Marjeta blizu Bimsklh Toplic, Štajersko.
Hita naprodaj
enonadstropna, nova, najlepša v Predgradu na Dolenjskem, v sredi vasi, pripravna za vsako obrt. Potrebni kapital K 2000-—. Več pove lastnik hiše Peter Sterk, trgovec in posestnik, Ljubljana, Stari 446	trg St. 18.
j slovenski, nemški in laški jezik, izurjen tudi v lesni On stavbeni stroki, stenotipist, 27 let star, neoženjen, 'teli z 15. aprilom 1.1. premeniti svojo službo. Ore kamorkoli. Cenjene ponudbe pod .Trst 10" glavno-poštno ležeče, Ljubljana.
(Oblastveno koncesljoniranl učni zavod
losipa Christof v Ljubljani
prosi p. n. odvetnike, notarje, tovarnarje, trgovce, zavarovalnice Itd., da se obračajo, kakor do sedaj tako tudi v bodoče radi eventuelnih v stenografiji, strojepisju, manipulaciji, knjigovodstvu itd. izurjenih uradnic in uradnikov na imenovani zavod, čegar lastnik, Josip Christof, je posebno gg. odvetnikom, notarjem, trgovcem ie več let dobro znan in je marsikateremu izmed njih že postregel z dobrimi močmi. Reference na razpolago. 448
Naznanilo

ima naprodaj
dvokolesno mehaniško porivalno
lestvo
14 mtr. dolgo, novo, tridelno, ki jo lahko postavita samo dva moža.
Cena po dogovoru.
Ponudbe naravnost na društvo.
127 3 1
Dobra kuharica, vajena gostilne, iSče majhno, dobro idočo
Q05TILN0
Pis-
V najem ali na račun, kupi pa tudi hišo. - namene ponudbe pod Šifro „500" poštno lečeče, Spodnja Steka pri Ljubljani._350 3-1
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo
vino - pelinovec
ki jc dišeče medicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Fiorenci. Naročila je nasloviti na izdelova-telja Fausto Pasini, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko; JANKO TRAUN.
»ehamarla
, mu ....
|ICH DIENl
Edino pristen balzam
iz lekor. pri angelju
A. Ilirrij v Pregradi
pri Rogaški Slatini
OiilEIRV-ja U
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICR.
UCinkujoC pri želodčnih tcžkoCali, napcn]an|u, zaslizenju, motenju prebave, kaSliu, pliuCnili
boleznih, prsnih boleznih, hripavostl itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. THlERRY-ja edino pristno
CEdTIFOLIJSKO mHZILO
zanesljivo učinkujoče pri priščlh, rannh, ranitvah, vnetju Se tako starem vseh vrst. t lončka K 3'00. NaroČila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
pridnega in dobro izurjenega v vseh knjigo-veških delih sprejme takoj v stalno službo Družba sv. Mohorja v Celovcu, kateri naj se pošlje ponudbe.	397
: Za slabokrvne In prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
9
najbolje sredstvo.
BR. NOVflKOVIC, Ljubljane.
Rpiilta Sirilih51 i SBaSsMPil sem od pogorele fooante rofe&Hife« fVllfiai&lfift celo zalogo Biefsoliko skvar jenih
težkih flanelovih odej
najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti docoia neznatne, komaj vidne madeže od vode in jih pošiljam na- 3 komade za 9 K težke odeje
čfn* ?madČ 10 K P° povzetju. Odeje so primerne ?a vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in osel) ter so zelo tople in mehke. Odeje so nad 190 cm dolge in 135 cm široke. - Z mirno vestjo lahko rečem, da bode vsak z naročilom zadovoljen.
kr. nadzornik finačne
DTDN RFHFRH odslraženi C- hr- nadzornik Ml Vil PLKKKH, Straže, KIHCHOD, (CESKOf.
333 3-1
m
353 3-1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. februarjem 1910 prevzel .

S
v Selenburgovi ulici št. 3 (vogal Knaflove ulice)
ter se tem potom najtopleje priporočam
Z odličnim spoštovanjem Htllil NavitlŠCk
diplom, frizer za gospode Odlikovan na razstavah v Harzilji, Genovi, Karlovih varih in Donajn.
Naznanilo.
ek i
dame. II
M
V smislu razglasa c. in kr. vojnega ministerstva z dne 1. svečana 1910, odd. 13, št. 29. namerava isto nabaviti potrebščine c. in kr. armade na oblačilih in materijalijah iz sukna in drug h voLnVtkanin za čas od 1. prosinca 1912 do konca leta 1921 potom javne konkurence in vabi zato IZLe solidne tvornice sukna, ki se morajo združiti v konzorcije, k udeležitvi pri tej konkurenci. im™ne>	tvornice
Približna letna denarna vrednost dobave iznaša:
3,561 000 K pri konzorci 1,526 000 K pri konzorci 2,912.000 K pri konzorci
u za monturno skladišče št. 1 v Brnu in št. 4 na Dunaju (Kaiserebersdorft u za monturno skladišče štev. 3 v Gostingu pri Gradcu in	'
u za monturno skladišče štev. 2 v Budimpešti,
Od dobaviteljev je položiti kavcija v blagu, ki iznaša približno 1,780.000 K za brnsko-dunajski,
763.200 K za graški in 1.456.000 K za budimpeštanski konzorcij,
joči Jn^T^	19i° imei™	mora vsak ponuja-
178.080 K za konzorcije za monturno skladišče štev. 1 in 4 76.320 K za konzorcije za monturno skladišče štev. 3 in ' 145.000 K za konzorcije za monturno skladišče štev 2 _ .. Natančnejši podatki so razvidni iz v uradnem listu k „Wiener Zeitune* in v uradni Laibacher Zeitung" z dne 15 svečana 1910 v polnem obsegu objavljenega zgoraj omenjenega rLglasa 'La,baCher - t"!"'	x"m/. istemV «Pada)°ei Posnetek pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled
kfh F„ 0hK„niHan,hanf;„rnJHŠ Pn kra,eVnih P0™1'8^' ^oraj Imenovanih monturnih skladiščih p^trgov-skih n obrtnih zbornicah. Posamezne izvode posnetka pogodbe in ponudbenega obrazca moreio ponudite" 1 v°B nu° °n° M P°Snet P°ff0dbe 10 W"' za P°nuci^eni obrazec pri montuTnem skladišču
Gradec, dne 4. svečana 1910.
369 2-1
C. in kr. intendanca 3. voja.
Najboljše štajerske
Navadne in hribovske z
21emežemater osipalnike,
ter tudi univerzalne ::
Originalne Laakeve in
sploh vse vrste
Karo! Kaušeka naslednik
is S Veraišek
............ Ljubljana, Dunajska cesta ie. «.7^7.7.7.
CENIK Nil ZAHTEVO RADEVOLJE ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO!
v Ljubljani s stalnimi odjemalci in jako malo najemnino se takoj pod fako ugodnimi pogoji proda oziroma odda.
ponudbe pod „Takoj" na upravo »Slovenca".	434 5-1
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Pranjafjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Dobro ohranjena enonadstropna
v Ljubljani v Konjušni ulici št. 1 in nekaj stavbenega prostora se proda pod ugodnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Več pove
Josip Kozak, mesar
Ljubljana, Poljanska cesta.
3628
U zauodu dominikank o ffik.sispfn pri firedcu na Štajerskem dobe 339
slovenshe gospice ln ieiiiee
priliko, da se v kratkem času izobrazijo v francoskem in nemškem jeziku, v glasbi, slikanju, vseh vrst ročnem delu in izdelovanju oblek, kuhi likanju, perilu i. t. d. — Cena pouku zmerna. Predstojništvo zavoda.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	1 3343
[n i verižico zi samo In r-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 56 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5-50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nasaj. 1—1

348
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri f.Zakotnik, Dunajska cesta 40.
se da v najem ali tudi proda
nahaja sc v zelo __prometnem kraju in v bližini kolodvora Jesenice, (Gorenjsko. — Vprašanja na: Jožefa Zevnika, Plavž št. 17, Gorenjsko. 374
S4 f rafimj tia leto
s številnimi glavnimi ln stranskimi dobitki. Prihodnje žrebanje 1. marca.
Priporočamo v nakup naslednjo zelo bogato skupino srečk:
1 italijansko rdečega križa 1 ogrsko rdečega križa 1 bazilika „Dombau" 1 ogrska „Josziv" 1 srbska državna 10 frankov.
Vseli teli 5 srečk prodajamo v mesečnih obrokih po K 5 -. Že prvi obrok zagotovi
igralno pravico. Z ozirom na zgoraj stoječe žrebanje prosimo za '.uro pcsilj&Uv prvega obroka po poštni 387	nakaznici.	3—1
oddelek za srečk«, _Praga, trg sv. Vaclava 32.
Vofafka vzgoja Italijanske mladine.
Znano jo, da je avstrijsko naučno ministrstvo priredilo svoječasno po sobno enketo o telesni vzgoji mladine ter se ob toj priliki ni posebno simpatično izrazilo o velikih načrtih domo branskega ministra glede na vojaško vzgojo mladine. V Italiji pa nasprotno močno goje vojaško vzgojo ljudstva in mladine ter vlada celo posepšuje to stremljenje. Tozadevni zakonski načrti Sonninijcvega ministrstva, pa bodo v slučaju, da se uresničijo, popolnoma izpopolnili splošno vojaško vzgojo mladine, zvišali bodo bojno moč Italije, ter bodo oživeli nekoliko vsled soci-lističnega gibanja o mrtveli italijanski patriotizem. V vsakem okraju se bodo ustanovila strelska in mladinska društva, ki bodo gojila vojaške vežbe. Srednješolci bodo morali biti člani dijaških bataljonov ali strelskih šol in le oni bo smel nadaljevati študije v visoki šoli, kdor bo absolviral te vojaške pripravljalne tečaje. Ti absolventi pa imajo pozneje v vojaški službi tudi razne pred-pravice, lahko si svobodno izbirajo, pri kateri četi hočejo služiti, ozira se nanje pri povišanju ter se jih oprošča težjih služb itd. Že obstoječe dijaške bataljone priznava vojno ministrstvo ofi-cielno za deželnobrambne formacije in jih subvencionira. Ti bataljoni, katerih eden prvih in najbolje organiziranih jc v Speziji, imajo žc velike uspehe ter štejejo po 150 do 400 srednješolcev od 14 do 18 let v svojih vrstah. Šele pred tedni se je ustanovil tak bataljon v An-koni, nameravajo jih pa v kratkem še v Palermo, Neaplju in raznih mestih sev. in srednje Italije. Tudi vseučilišč-niki so ustanovili preteklo leto akade-mično legijo, ki ima ime »Sursum cor-da« ter ima podružnice po vseh vseuči-liških mestih Italije. Milanska sekcija hoče celo ustanoviti poseben oddelek alpincev. — Za budgetno leto 1910/11 se zahteva za podporo teh društev, kakor tudi za prostovoljne avtomobiliste in vozače z motorji za 1,400.000 lir več kredita. Tako vzgaja Italija svoje ljudi.
Belgija se pripravlja na nove volitve in vse stranke so že pridno na delu. Liberalci in socialni demokrati preže na poraz katoličanov pri teh volitvah, a kakor vse kaže se jim želja ne uresniči. Sicer je bilo med katoličani res hudih osebnih nasprotstev, ki jih je vojaški reformni zakon le še povečal. Nekateri katoliški politiki so namre pričakovali, cla se bo proti temu zakonu dvignilo ljudstvo in so izkušali o pravem času napeljati vodo na svoj mlin. Toda ljudstvo želi mirnega dela in se nikjer ni ganilo proti postavi. S toni je bilo mnogim izvito glavno orožje iz rok in pod vtisom ljudskega mnenja in ljudsko volje so se zadnji čas začele zopet zbližavati katoliške vrste politikov in časopisja. K temu je mnogo pripomogel tudi skupni pastirski postni list, ki ga je izdal kardinal Mercier in so ga podpisali tudi vsi drugi belgijski katoliški škofje. List poživlja katoličane, da brez ugovora sprejmo vojaški zakon, kajti domovini treba prinašati žrtev. Katoličani so že postavili svoje kandidate in je tudi v Bruslju katoliška lista enotna. Nek ta-mošnji katoliški list je sicer srdito napadal na vse strani in grozil z lastno listo, a uspeh se mu ni posrečil. Med kandidati predstavljata justični minister Lonheero in kolonialni minister M. Renkin krščansko - demokratično zvezo, ki se jc pred kratkim izvršila med katoliško zvezo in krščansko-demokratičnimi disidenti. Vsekako je položaj za katoličane precej nevaren in pridejo ob vlado, ako izgubo pri pred-stoječih volitvah le štiri mandate. Tembolj je upati, da se katoliški politiki otresejo vseh malenkostnih osebnosti in složno stopijo v volivni boj; zmaga jim je potem zagotovljena.
V Ameriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s QUnarCJ Line =
H 5M 52	Bližnji odhod:
lz Trsta, domačega pristanišča: Saxonia, 23. febr. Pantionia, 1. marca, Carp lthia, 6. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretonia, 19. febr., 12. marca, 2.
in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, b!. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Nevv-Jork lll.razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100'--za otroka pod deset let vštevši davek.
OUrrava/loi
železnato JCitia-Vmo
Higijenlina ranstsv« na Dunaju 1000: Drtarno odlikovanje tn častni diplom k alatl kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri
in je rekonvalescentom in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
^mmmmmm^mm^mm^mmmmmmmmmmmrnmmmmmmm
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
$ $
a?
m m
m $
m $
& $
J. SERRAVALLO, c. Ii kr. dumi Milj
===== TRST-BarkovlJe.
m
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-p&voati iu vratnih oteklinah idrav ui^Ko priporočana je	3» 12 u.
katera se z vspehom rabi sama ali pome aana z gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: G>iessnubi ciauerbf uun, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vsah lekarnah, večji'-? špecerijskih prodajalnicata in trgovinah z jeatvinam in vinom.
Zahge pri Mihael Kastneriu, Peter Lastniku ln Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 62 -49
sivega skithllenecin perja K 2, pnlbeleqs) 80, beleon K 4, finega K 6, n8lboljšeqa [sknbr|eneqa K 8, slvena puho K 8, beleqn 1K 10, prsneqa puha K 12, od 5 lin nadalje
ros.r Dovršene postelje nba?„-
napolnjene, iz zelo oosteqa jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali ru-rtimenega Inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80 '58, napolnjena z jako leplir mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, 5 puhom K 21; posamezne pernice K 12, 14,16; vzglavnica K 3, K 3-50, K 1. - - Pernice 180 -M«cm velike K 15, 18, 20: vzg!avmca90 70 ali 80X80 cm K 4-50, 5-— 5-50. Spodnja pernica iz nradla 180X116 cm K 13-15- - razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenlci St. 1010. CeSkl les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o jtlmnicali, odejah, prevlekah In vsem drugem po-F 716 steljnein blagu zastonj in pošt. prosto. 52—
preizkušeno krmilo za pse useta pasem 50 kg K 25*— iz tovarne; 5 kg K 3'20 poštnine prosto.
Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Jlenrik polsferer
patent, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino)
Dunajsko Novomesto (Wiener.l1eustadt).
Ustanovljeno 1893. — Nad 300najvišjih odlikovanj. Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
ESoini se v »sen boljših irgaoinah
Zaloga pri K. fl. MREOM, Ljubljana,
256	Sv. Petra cesta štev. 2.	(i)
Glavna točka
za ohranitev zdravja je, da se ohrani prebava brezpogojno na višini svoje naloge in se po moči podpira.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujaioCe In pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravdo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezrner-nostl, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krCe je dr. Bose balzam za že-lodec iz lekarne B. Iragneria v Pragi, /^s&i
SVARILO I Vsi deli embalaže ——— imajo postavno deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOG A: LEKRRMfl B. FRRGNER-ja, c, In Kr. dvor. dobavitelja,
„Pri Jrnem orlu", PRfiGR, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice, car Po pošti se razpošilja vsak dan, "Saj £e'"st®k'- ?..K- Pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoši!|. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 813 velika ste-k en ca, za K 4 70 ^ veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K 22- 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogi. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
"S
'...nitu......no ■ Man...,iu.u«u....ir

ZaSčitna znamka »Sidro"
Liniment. Capslcf comp.

42-1

Nadomestek za Sldro-Pain-EjcpgJler
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žnjoče ln odvodno mazilo pri prehlajenju ttd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2 - se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se lemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Rlchlerieya loharna pri ..zlatem levu" v Pragi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.
t-
311
POZOR!
2-1
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na „Prvi ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje", katerega glavni namen je, njemu v varstvo oddano imetje, to je; cerkve, poslopja, trgovine, tovarne, lesne prostore in skladišča, kakor tudi vrte in stavbna prostore vsako noč od 9. ure zvečer in do 5. ure zjutraj redno, kakor tudi izredno čuvati in opazovati tako, da sumljive osebe nikoli ne morejo preračuniti, katero uro in od katere strani da čuvaj pride, ter se zmerom nahajajo v nevarnosti, biti od čuvaja iznenadene ter pasti pravici v roke.
Ker so naši čuvaji pod rednim nadzorstvom, so takorekoč pod izgubo službe prisiljeni svojo službo vestno izpoinovati, to je: natančno opazovati prvič, če je vse v redu 2aprto, če se nahaja v prostorih kakšna sumljiva luč in če je sploh v bližnji okolici kakor v prostorih vse mirno in ako se kaka sumljiva oseba v prostoru ali v bližini nahaja; posebno morajo čuvaji paziti po noči na ogenj, vlom in tatvino.
Pri nočnih delih prevzamemo tudi nadzorstvo delavcev.
Posebno si še dovoljujemo opomniti, da obstoji naše moštvo iz samih zanesljivih in sposobnih ljudi z najboljšimi izpričevali iz civilnega in vojaškega življenja, kateri vsak pa mora položiti tudi gotovo vsoto kavcije, katero pri najmanjšem po-grešku ali prestopku v službi izgubi. V drugih slučajih pa tudi čuvaj, ki svojo službo vestno izpolnjuje, dobi od 5—30 K nagrade.
Za dostavo posebnih čuvajev z kontrolno uro ali brez nje dovoljujemo jako ugodne naročninske cene na podlagi posebnega dogovora. Ob potovalni seziji priporočamo naročnino za poljubno časovno dobo.
Tudi prevzamemo straženje v ljubljanski okolici.
Ako želi kdo straženje, se prosi, da to naznani ravnateljstvu, katero pošlje potem enega svojih služabnikov, s katerim se potem lahko vse podrobno pogodi.
Da so takšni zavodi postali splošna potreba, je že razvidno iz tega, ker delujejo taka društva že v vseh mestih Avstrije, Nemčije in Švice z največjim uspehom in v splošno zadovoljstvo ljudstva.
Izražajoč željo, da bomo smeli kmalo šteti več slavnega občinstva našim naročnikom, beležimo z odličnim spoštovanjem
„Prvo Ijiliansuo društvo za straženje in zaklepanje"
Ljubljana, ravnateljstvo; Trg Tabor št. 5, stražnica: Metelkove ulice št. 1.
Cena:
Za čuvanje ene hiše računamo pri letnem abo-nementu mesečno:
zunanja straža...... . od K 2"— naprej
znotranja straža......„ » 3-— »
. » s kontrol, knjižico „ »	„
w	» lesne zaloge in
skladišča . . » » 6'— , tvorniški in posebni čuvaji pogojno.
Revmatizem, protin, neuralgija m ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CONTRHEUMAN
■
besedni znak za (mentholo-snllcltlziran kostanjev Izvleček),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1
šica 1 krono. Pri naprej vpošllj.itvi K 1'50 se pošlje
pu-
pušlcn franko
n n	„	o1' n .	„	i»
. »•- „ . 10
Izdelovalnlca in glavna zaloga v
lekarni B. FHiiG NER-ja
c. kr, dvornega doiiaviielja, PRAGA IU., St. 203.
Pozor na ime izilelkn in Izdelovateljal
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
—jj—awri m mm ......JBC
h Domače slovenske tvrdke
w-r .......irrr inr m j
Posojilnice.
Ljudska posojilnica Erye8ta & -Vzajemno po?ej °nrs«a?ruStvorR°ngresn',r*19
Razne tvrdke.
Jager TonJ. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
Kollmann Melnt23 porcelana in 8teklenine
• lo^in KnŠmpH prva jugoslovanska tvor-OUSIJJ rvuaiucu niča drož priporoča svoje
izborne droži (kvas).
Lekarna Trnkoczy \0£blianl' zraven ro-
/VI pnpi n Cfpr T,» Jr&ovina » Spec. blagom In iVACUClUgCI dehkateeaml.Sv.Petra cesta
Žt. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo K.Tni ^
Pt-icfrm F1'lp. »''kar za napise, črke in grbe, riiaiUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri »Zajcu4
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače!
7nrPf Franc> trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21.
JftrPC Franc> trgovina z meš. blagom, manufak-vv turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
fjhprt A> največja zaloga čevljev domačega iz-I.1UC1I delka, Prešernove ulice.
Perje za postelje ln puh
3092 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo.
Umetna uezilja
ki izdeluje fino in prav po nizki ceni vsa v to stroko spadajoča dela, se vsem uljudno priporoča za delo. Elizabetna cesta št. 8, H. nadstropje, levo. w 3 i
o
JC C
m
Ol 3
ar o
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
- barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za Stadije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alnmlnlnm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
== Najnovejjši ™=
slikarski vzoroi in papir zavzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ^
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje ==in hišne posestnike itd., priporoča-.
Udolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv. Ilrnežev, lakov ln steklarskega kle|a.
===== Prodaja najboljšega mizarskega =====
$«r lima -mm
===== po najnižji oenl, =====
karbolineja
= samo boljše vrste, ■
gipsa
alabaslra In stukaturnega za podo-365	barje In zidarje. 52— 1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
DomaČa elektrotehnična obrt
FR Sileicktrotehnik
Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. obCinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hiSnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako Je VaS električni obrat moteni
2139	Velespoštovanjem	(1)
FR.SHK, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
Gradišče štev. 17.
5
• i v ss prodajo 13 proste t ^VS roke po jako ni3ki ceni / 11 N W m pod ^elo ugodnimi pogoji, Potrebna je te mala svota denarja, ker se ostanek lahko plačuje tudi v obrokih. Sna ijmej ieh je v Škofji JLoki na Giavnem trgu tik šupne cerkve, dvonadstropna, 3 vrtom in gozdom. Jiiša ima 10 sob, 3 kleti, prodajalmški lokal, 4 kuhinje in prostorno dvorišče, prenovljena m ima vodovod. Pripravna je 30 vsako obrt in tudi 30 vpokojence, ker je 13 nje k^sen razgled na trg in po okolici.
Druga hiša je v Jfranfu, tre;a v Gradu na Jjledu. - Pojasnila glede 3adnjih dveh podam na 3ahtevo in frankovana pisma.
Obenem na3nanjam slavn. občinstvu, da imam na prodaj več kmet'jsk'h P°~ festev na Gorenjskem, ter se priporočam 30 posredovalca vsem, ki Šele k°) kupit ali prodati.	Velespoštovanjem
Lovrenc Rebolj,
protokfilirana posredovalnica 248	v tfranju.
žftatniki *Jkm&riAto Xateri ičeti/o	po oeni in
IuvnetslfitHTpotovali rta/ sv obm^ip
cSinion™z/f?Tietetx*
v Jtpučpant Mclo&vorske u2ic*2tr. V&SBskvvrsthatftpaBiila tfijc M£t*ap£aAw,
Na prodaj!
ProtSaja se hiša v Mefiiki, v tej hiši je že mnogo let gostilna, v nji so tudi pripravne sobe za tujce. K hiši pripadajo gospodarska poslopja in vrt. Natančneje se izve pri hranilnici in posojilnici v Semiču.
192 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
CenSki Sranko.
2018 1
najboljšega sistema,
Motorje
mline in stiskalnice
;a grozdje In sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
Lvsso° železnino ::
dobavlja po najnižjih	Gfnn|«a
cenah slovenska vele- J"*"* ^>TUpica
traovina z železnino « £mbljani, Jftarije JJerezije cesta štev. I.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postala ele!
Najcenejše
dežnike solnčnike
domacena izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar ¥ Ljubljani
Molijo št. 19. stari trs n. 4. Prešernova ulica $1.4.
g634 Popravila točno in ceno. 52 1
n
Korte-F. Fortorose, Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe do istega. Razpolaga z več kot IVftBM 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec.
279	Načelstvo.
<0 -j o


delavnica za vsa cerkvena dela
S!. IHrich, Oroden. Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. - Postrežba solidna in hitra. isi826-i
!2C
JOSIP STUPICA
fermenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
POSTELJNO VLAGO
Odstranitev takoj Starost in spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod „flesculap", Regens-burg, Bavarsko.	26 30—1
sprejme takoj Fran Cadež, krojaški mojster, Sava, p. Jesenice-Fužine. 407
Trganje
m mm Zolt&n-mazilo *
15
Kali-Liniment. 20—1
3o tako priznano dobro vribalno sredstvo se dobi o vsaki večji lekarni, stekl. po 2 X ffo pošti pošilja lekarna Zoltšn. 3udapcšta Y. Szabadsagter. Zaloga JDunaj: c, in kr. dvorna lekarna.
Priste.i le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč m črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen!!
S S f*jl«*TOffll Ji mQ O s s
oiie
. |,(v zakonito zajamčen o' te	opravi)
3-—
i Viljemu Maager-jn
na Uunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
[%V. Maager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo
za trgaoino
v pripravni skupni izmeri (za prodajalno in ročno skladišče) 50 do 60 m2 ploskovne površine, event. tudi s stanovanjem v do-tičnem poslopju obstoječe iz dveh sob s prip. pritiklinami, na prostoru kjer je živahen promet, sc išče v okrožju dvorskega okraja v Ljubljani, ali tudi drugje. Ponudbe pod „Trajno" na upravo Slovenca.	557 4—i

flOTT*™
lili
Istrsko vino
zajamčeno pristno po najnižjih cenah 390 se dobi v trgovini
Is Mini,
6-1

jvCajboijše <3, JOavirje
in harmonije
iuui	uvuiu pim.uu vji x.c,
jftlfonz Steznik
(amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-dajta edino le narod, tvrdka učitelj Glasb, matice, strokovnjak in zaprisežen
izvedenec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče
St. 11. Opozarjam zlasti nablagoglas-nostintrpežnost
HOlzl-tlBitzmanoviti
pianinov. Velika najrazno-vrstnejša Ubira. Ugodna zamenjava. 10 letno jamstvo'
__3668
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmer|nng", rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4'—. V. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K l-—. TI barvili sta tisočkrat preizkušeni, tdino pristni iz kem. laboratorija
FB. VITEK & Co. PHHGJL 1021
Vitek-ov Jtimerjung"
Vitek-ov ..ImmerjiMfl"
fffi
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke ln odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
w
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
31 52-1
281 i it-l hrlpavost, katar, zašle«
zenje, Katar v grlu, oslovski in dušljivi kašelj odpravijo zdravn. preizkušene in priporočene
karamele za prsa s tremi jelkami. 5500 notarijclno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in TO vin., Skatljica 60 vm. dobivajo sc v Ljubljani: Lekarna pri.,,Orlu", Rih. Sušnik, <le"eiua lekarna pri .Mariji Pomagaj" M. Leusteli; Ubakl pl. Trnkoczg, G Piccoii, pri ..Kroni" A. Bohinc; 1. GjuričiC, Metlika, A. Koblek, Radovljica D. Pire, Idrija, H. Brilli, Litija, E. Burdich, Sli. Loka, H. Roblek-TržiC, K. AndrijaniC in I. Bergmatin, Novomesto, it. Savnik Kranj, I. Močnik, Kamnik, C. Hnss, Vipava.
Kajconejše in najbolj uiiiiikniOGs
eusteina
posSaSene
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakin Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, iahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje in obenetr. povsem neškodljivo, da bi preprečilo	iC06 i.0—1
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo tudi olrocl.
Skatljica s 13 krogljicami stsnc 30 vin., ovoj z S Si.Hlljic., tore) 120 krogli:c, stane lc 2 K. Ce se >e pošlje '
poSije naprej K 2'4d, sc
lranko 1 ovoj t
^irprsJftl	Se svari pred ponarc-
ill, umu: innji. Zahtevajte l-i]ipa Neusteina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsakn škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče- črnem tisku ,Sv. Leopold" in po .pis .Filip Neu-steln, Apotheke". Naše trgovsko sodnij. zavar. einbalaie morajo imeti našo tvrdko
_ ________ Filipa Neusteina iekarna .pri sv. Leopoldu'
Knna) 1., Piankengasse 6.
Zaloga v Ljubljani: Hihard Sušnik,
lekarnar, in v več drugih lekarnah.
Frvi slovenski ponretel zavod v Ljubljani Prešernova iil. 44
Prireja pogrebe od nsipriprostejše do naSeJenantnelše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: M-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nmetne cvetlice, kovine, porcelana In peri. - - Ilajnižge cesie.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
1
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: iimeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
rTTTnnrira « a & a E a:
Ustanovljena 1847.
i
® j«
Ustanovljena 1847.
S
■ . ■ ■
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Majvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
rJ
a
^ B S3 EOI iS g g M ** ** * ^
a
M
f Prva UronlsHa psi je® a sili sloHSorsivo in sinile na stehlu
HSlilj umnima
Dnn&jsfsa eesžis It. o ps»Ieg „FigoDca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni oraa-menliki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
«45 52—1

4š

Hsivečla i
m peti m mm itn i

»M
fM®
jmmmm
rsmaha
'.&32T
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Turk in brata Rojina.
Fotografski umetni zavod
©
LJubljana, Sodnifske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotoni grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
* — vsa slela se izvršujejo toens tudi v največji množini. —
MSSi
lospoaarsi
s PTOS&Sl	tuuu;,
posreduje brezplačno pri prodaji
TT<Mn svojih udov. Cena je nizka. Vino VAAIO. je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 (i
Več vrst sodov ima naprodaj H. REPIC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
žfcST Izvolile pisati po vzorce! -giaj
r»v
infr v PedebraM CCeško)
izvozna m priporoča ianenesa in moEfnoga masa v rti vrstah.
Mago, opreme za neveste.
Etamasf, feassafas, KaBličkoBsi platno, namizne in feaaisie garniture, &ršsa£g, žsjpna roteči Itd.
Modiso Maso. Snkno. Ceflrl.
Vzorci franko. — Dobite najboljše.
1 kos HaviiCkove tkanine „Kvetuše" 23 m za K 16'-1 „ „ „ 15 m za K 10'50. Zavoj s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 10 K franko po povzet,u.
Samo pri nas pristno!
- ,	z modernimi> velikimi brzoparniki iz
^ r LiuliIJane m lntwerpeii v Nsw-Yopk in m
' Afitwsrpen f Ooston.
jc proga
rgeeg gveEfio ,jed Star Line".
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland., «Zeeland», „Lapland", .Menomi-na", „Maniton", „Gothland\ „Alarquette" in ♦Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OH i2 Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. 188 (52-1)
I j kanalizacije, kopališča
Hačrtl In Izvršitev le pri dsnsači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
lil
Inžener-hidrotekt
,-1HH.jana J
Brzojavi: Lachnlk, Ljubljana.'
S
Jaes
mm izpeljava mm
vseli poslovnih transakcij. - izdajanje cehov, nakaznic in kreditnih PISEM
za vsa davna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALN1ČNA DELNIŠKA DRUŽBA
>MERCUR<
OSREDK|H MENJALNICA: DUNHJ I., WOLLZEILE 1.
Fnriril7flinp-	Kamn'iG3, CoSka Lipa, Bniu, Kiakov, Liiumeriue, rtioravski Zmnbcrg, Moaimo. Ncvl
i UU1UA111UP. Jlč|n| Plzen. Praga, GraDon, in Praga, Mala stran, Llberce, Cunajsko Kovomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, ^ akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d.
s Zavarovani!) nrnli Milili nri ^roh^niih sroM in vroln namrinv
^ --------i" P'»"	pit uiuvmiijiii vivtitl III fiwuii. [iU|lll)UI*
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Za Mike!
Cerovazov brezalkoholni sterilizirani in torej vzdržljivi
grozdni sok
ni le osveževalna piJaCa, marveč tudi, kakor so pokazale prizkušnje na dun. kliniki NajboljSl proti zaprtju, raotenlu v prebavi	NajboljSt pri boleznih v želodcu In Crevlh
. pri obolenju žolenih organov	pomanjkanju krvi, bledici in radi
. pri trganju, gorčici 1.1 d.	velike vsebini redilnlh inovi tudi
pri boleznih na jetrih, riiatezi	, za zdravljenje proti suhosti i. t. d.
, pri katarnem obolenju dihal Nu dunajski kliniki so dognali, da reprezentuje steklenica Cerovaz-ovega grozdnega soka, kakoršna se dobi v prodaji (700 kub. cm) 550 kalorij, s Cimnr se zajamCI vsak dan 60 gr prirastka na maščobi.
Bel ali rudeC grozdni sok stane v vseh boljših trgovinah ali delikatesah Avstro Ogrske v steklenici 7/,0litra K 1 "20; '/i0steklenici K —'75. Ako ni v zalogi, naj se obrne naravnost na proizvajalca Anton Cerovaz, kleti za grozdni sok
Bruck ob Muri štev. 12. ItS" Razprodajalci dobe primeren popust. TŠ£U
Najnovejši domači mlh
za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca.
Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele:
M. Klammer, Dileijavas pri Cerknici, notranjsko.
236	Ceniki zastonj in franko.
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (flledfjafova hiša).
91	sc priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
Izdeluje eele ornatc, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, V svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr« pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.


1.
Oagovski & Kup.
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I, Franz-Iosels Kai 15 in 17
priporočata
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične :: • za porabo.	::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.
V smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 2. februarja 1910,
vsled katerega se izda

si dovoljujemo vabiti k subskripciji glasom sledečih pogojev:
\
1.	Po § 9 pravil imajo gg. lastniki doslej izdanih delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000: 1500, na dve stari delnici torej pride 1 nova. Zato je treba v svrho dosege te pred-pravice pri subskripciji delnic IV. emisije predložiti primerno število starih delnic, ki se nanje pritisne štampilija in se takoj vrnejo.
2.	Delnice, ki se izdajo na podlagi te pred-pravice imajo emisijski kurz K 600- — za kos.
3.	Za akcije, ki jih subskribirajo nedelni-čarji, se ustanovlja kurz K 800'- za kos in imajo tu subskribentje iz trgovskih krogov prednost.
4.	Subskripcijska doba se konča 15. marca 1910 ob 12. uri opoldne. Pri subskripciji mora delničar za vsako subskribirano delnico položiti predujem K 200-—. dne 1. maja 1910 nadaljnih
5.
K 200-- in do 30. junija 1910 ostanek Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K 400-—, ostalo tako kakor delničarji.
6.	Vsi gg. subskribentje se pokoravajo re-particiji v 4. odst § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom. katerim se delnice niso pridelile, se vrnejo plačani predujmi.
7.	Nove delnice imajo delež na dobičku upravnega leta 1910-1911.
8.	Subskribira se lahko pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu in Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri Živnosten-ski banki za Češko in Moravsko v Pragi in vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hranilnic in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku.
V Kolinu, 3. februarja 1910.
Predsednik upravnega odbora:
Vinc. Krička.
EBunajska cesta 17, LJaslsifaisBa«
3166 52—1
iz prvih tovarn Avstrije.
Curkopp, Stpriaa (Puofe), Waf?©mis»ae!=,
v
s	a
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno.
£to&ti!ka scasSo&tjj m fpsmka.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
o
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzesain Cacilia :: Kaiser WilfceliE II, Kron-Wiihelin, Kaiser Wii-Iioim der GraDe. :: :: - ■ Prekomorska vožnja traja samo 5—S dni. .. ..
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri " 2886—58
Sla 3Si

Ig ¥ Kolofii
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek iu soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena, ree!na in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona LItali, Wuoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi na3e društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odliod na" tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltiraore in na vse ostale dele sveta, kakor:
Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Coionibo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.	ej
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strežno opeko prve vrste, z jamstvom za
---------- trpežnost skozi pet let in opeko za zid
mmmeammmm
Iz lastne noue, moderno opremljene parne opekarne na i'M;n pri LfuMfani, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
11	1		> %	m 1 1 i :	1 -■-rl	i \
		w	esfSHl o !		m	i
m m mm
' •Y-,i>>. v.,* . v \V ■

480
Ponudimo vsako poljubno množinoi
za privezati ali pribiti na late torej popolnoma varno proti nevihti).
scdatrsko strojno opeko, PortBand-cement, peči, štedilnike, šamotne plošče
za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. - ------------r-
Zarezane strešnike (prve vrste)
F. P. IfIDIC & Komp. Ljubljana,
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
žSEiFfSiifKtolSE&a!'
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov Slavil, in pcMStirena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchSnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRHT.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
min EBEKk LIOlLJffl
Prodajalna in kdmptoir: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. obCinstvn za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Trgovina s semeni na debelo in drobno
SEVER & URBAMC
• Milimi, HA trt
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo


Slovenska tvrdka obuval
i

Wolfova ulica 14
Wolfova ulica 14
priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst uajmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste iu telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dlokoSenJce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133	delavnici. — Zahtevajte cenike.
Kamnsseški izdelki iz mansisiria m csrfcsie iia poMituene mlnki is marmorja, Hita, apsi® žtiso sta nflaSeno
(^■■»■■■■soKaasniiiBBHSBBRROEHKB
ali sife-se dobi pri
Najboljša itn najsignrnejSa prilika za Sledenje 1
denarni promet do 31. dec. 1308 čez 72 milijonov kron
Lastna glavnica K 420.537*92
| Stanje vlog dne 31. majnika 1909 čez 20 milijonov kron j
iivih semen
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo
kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko kr-milno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni 317 vosek, drevesni karbolinej itd. 10-1
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
ftARlim TRS-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ---------- 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	s
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoR račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kau»chegg, veleposestnik v Ljubljani. Matlfa Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hiSni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar- Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1
Ljubljana:: Hoioduorska
kamenarskem mojstru
ulica


KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
PO *V\o
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn1 kredit, vračljive v 7»/2 letih (90 mesecih ali 590 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Prelat R. Kalan I. r.,	Kanonik I. SuSnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Izdajatelj: Dr lunacil Žitnik.
uisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.