A? Wm III. UMETNISKfl RflZSTflVH V PflVILJONU R. JHKOPICfl SPOMLRDRNSKR RRZSTRVR LJUBLJANA 1910 SEZNflM GROHAR Ivan Skofjaloka 8. Megleno jutro. 17. Breze. priv. 1. MAGOLIC Steeko st. Ljubljana 83. Pirotski stari most. 84. Forum Romanum. 85. Stara ulica v Ni§u. 86. Jelasnieko hribovje. 95. Vaska ulica. 96. Senjski rudnik. 97. Zima. 98. V parku. 87. Jesenski solneni zahod. 99. Pirotski trg. 88. Opevanje mrlica. 100. Vecer na Savi. 89. Ciganska ulica v Nisu. 90. Ni§ki eigani. 91. Ciganska vas. 92. Objokovanje mrlica 93. Zetev. i(5a. ^ \ 04. 101. Pred viharjem. 102. Mrlie. Am ^ Ujmi&i . 103. Vecer na Nisavi. 94. Zanjiee ;L i fr* ’ Tkalice, akvarel. ^^ 105. Sicevski predor, akvarel. SMEREKAR Venceslav Ljubljana 106. Materin portrfet, akvarel. 107. Ocetov portret, akvarel. SANTEL Henrika Gorica 108. Kmetiea iz Monakovske 110. Deklica, pastel, okolice. 114 , Decek s pomarandami. 109. Decek, pastel. Pazin SANTEL SaSa * 44 . r 112. Na hodniku. 113. Berae. 114. Pierette I. risba. 115. Pierette II. risba. VAVPOTIC Ivan 119. Idrija. ZAJEC Ivan 120. Kozakove sanje. 121. Slovenka. 122. Japonee. 123. Japonka. 124. Parizanka. 125. Bahantinja. 126. Herakles na razpotju. 127. Skiea I. 128. Skica II. 129. Skica III. 116. Ex libris I. litogr. 117. Ex libris II. « 118. Ex libris III. » Idrija Ljubljana 130. Labud. 131. Vstajenje I. priv. 1. 132. Vstajenje II. 133. Vaza I. 134. Vaza II, 135. Tezaki. 136. Risba I. 137. Risba II. 138. Risba III. 139. Risba IV. Ljubljana Razvalina Gallenberg. ■ ' -r~r Brez posla. Na potovanju. u* / Ob Grada§iei. Prvi sneg. Na odpptem morju. Iz GpadeZa. V gozdu. Solndni blesk. Za hiso. Mopski pojavi. Coklar, akvarel. DvoriSce, » Ob SuSici, » Vid iz Toplic, akvarel. Iz Jesenic, » Spomladi, » Po solnenem zatonu. Koneem marca. Ljubemu, priv. 1. ft 180. V Mocilah, priv. I. 181. Robifiek » 182. Poletnl dan » 183. Pogled na Vie. 184. Ribe. 185. Mrak. 186. Naslada. rt~\ « ** d?dr*dt. ‘ ■■ rj , UMETNIK IN OBCINSTVO. R azlicna so mnenja in kritike posebno takih ljudi, ki silijo z ne- strokovnja§ko izobrazbo v ospredje, obsojajo umotvore na nacin, kateri je skodljiv pojmovanju resni£ne umetnosti. Sili me, da na podlagi svojega osemnajstletnega temeljitega proucavanja in izvajanja obrazujoce umetnosti podam nekatere nazore in razjasnim stalisce umet- nikov napram javnosti. Cul sem saljiv toda znacilen izrek moZa, cegar sin je nadarjen in naobraZen pisatelj, od katerega je prejel pismo sledece: »Rad bi potrosil §e toliko, da se moj fant navadi po dolgoletnih studijah se razlocno pisati.« Ni mu bilo na tern, da razbere skladno vsebino, pisano od ves£aka, marvec zahteva ^lovek, kateri zna za silo pisati in brati, naj se priznan pisatelj navadi se pisati. To je £udno! Podobno se godi obrazujocim umetnikom, posebno slovenskim, ko umetnisko nevesce obcinstvo zahteva od njih, naj izvajajo svoja dela tako, kakor si ono 2eli, da bi jih brez truda razumelo. To je napacno, dokazano je, da umetnosti ni vstvarila mno2ica! Pri narodih, kjer se je gojila umetnost, se je mnozica potom danih pojavov izobrazevala, skrbela je za primerni razvoj in podpirala stremljenja umetnikov. Pri nas je Za\ se drugace. Umetniki se leta in leta trudijo v tujini, da si cim vec osvojijo znanja, katero naj bi jim omogocilo izraZati svoje du§evne pojave ter potom svojih proizvodov Sirijo kulturo med svet in narod, kateremu slu£ajno pripadajo. Slovenski umetniki so z lastnim trudom in poZrtvovalnostjo zanesli po svetu svojo umetnost, bolj kulturen svet jo je priznal in se izrazil o njej pohvalno. Da tedaj eksistira umetnost pri Slovencih, gre v tem edinole zasluga umetnikom. Narod, kateri ni vpoSteval umetnosti se ni povspel na pravi kulturni vi§ek. Cuje se tudi pri nas, da lehko pogreSamo umetnost. Javnost se je premalo brigala za njo, da celo ovirala je £estokrat razvoj njen, v tem pogledu je torej na§e ljudstvo zaostalo; zategadelj tem vecja razdalja med njim in resnostreme£imi umetniki. Gotovo krivda ne zadene tega, kateri je s trudom napredoval, temve£ onega, ki je udobno zaostal! Mnogo se je proti umetnosti in njenemu razvoju celo tudi pisalo. Zadostuje, ako omenim clanek »Tujci« v *Novicah« LX. 1902, za casa II. slovenske umetniske razstave v Ljubljani in sedajnim razmeram prikladen podlistek pod zaglavjem >Umetnost« v »Slovenskem Narodu* 6. novembra 1909, kjer se smesi takozvan »bolj§i clovek*, ki tarna, da ga je bog obremenil z umetni§ko navdahnjenimi otroci. Zivimo v dobi hipnega razvoja, nervozno stremi vse za napredkom in narod, kateri tega ne uvaZuje, zaostane. Umotvore naj se ne presoja po zastarelih ali napafrio prisvojenih principih, naj se ne caka da prej nego se jih ogleda izide kritika, od katerih so mnoge celo §kodljive. Skusa naj si posameznik vzgajati umetniski £ut potom pogostega opazovanja umotvorov in narave. Obcuti naj prvo sam, da tici v umotvorih lepota umetnosti; ako je sposoben se v isto vglobiti, tedaj sele ima umotvor zanj pomen. Obracuna naj sam s seboj in dolo£i, kaj je lepo, umetnisko. Pri opazovanju umotvorov imajo predvsem izginiti predsodki, kaj naj predstavlja umotvor, bodisi figuralne, pokrajinske ali katerekoli vsebine. Opazovalec naj se skusa uglobiti v predoceno brez napacnih po- mislekov; naj ne zahteva takoj posameznosti; vgleda naj se vceloto, katera se stopnjevano sama zacne deliti. Treba si je izbrati primerno daljavo, najmanj velikost diagonale umotvora. Prilika mi je bila, da si je razlagal priprost £lovek, da celo otrok, kateri Se ne pozna predsodkov, umetniske utise bolj pravilno, nego oni katerega prva misel je ali je predmet tak, kakorSnega je on kot laik navajen videti. Pri opazovanju umotvorov je bolj vazen ob£utek nego razmisljevanje. Resnica je, da sodijo ljudje o jednem in istem umotvoru razlicno, s prepricanjem, da ima vsakdo prav, dasi ne ve zakaj. Dokazano je £estokrat, kar ugaja javnosti, da nima prave umetniske vrednosti. Zgodovina prica, da se men java umetniski ukus obcinstva po modi, razlicni so tudi nazori narodov, katerih se ne da prezreti. Da cenimo umotvore Grkov, Rimljanov in dr., ima to zgodovinsko vzgojevalni pomen, napacno pa je, ako se zahteva, da se mora sedaj tako vstvarjati. Brez lastnega prepricanja je zanimanje za klasicizem ali romanizem brezpomembno. Kar je bilo, spada v preteklost, sedanjost pa se naj razvija casu primerno. Mnozica, katera ne sklepa samostojno, se ne razvija dusevno, ni sposobna razlocevati lepoto, za njo je umetnost brezpomembna. Kulturno- politicno se je pac mogoce podvreci avtoriteti, umetnost pa je brez spon, razvijati se mora prosto, drugace zaide v sablonstvo in se sama zamori. Lajiki po vecini razmotrivajo umotvore s treh stranij: empiricno- predmetno, tehnicno in dekorativno. To je vse le zunajno in ni s pravim umotvorom v nikaki zvezi. V preobratih na umetniSkem polju se opaza, da se je mnogo posvecalo pozornosti tern trem skupinam. V vseh teh strujah se lehko giblje umetnost brez skode, glavno pa je vendarle, koliko nudi umotvor resnicno umetniskega cuta, le to je stalno. Kar je lepo, se ima kot tako obcutiti, ne more pa biti drugace nego lepo. Seveda so nazori o lepoti razlicni, nekaterim ugaja to, kar drugi grajajo. Kar smatra Evropec za najlepse, najde Avstralec lehko za najgrse. Ako uvidimo prvic japonsko umetnost, nam je zoprna, ker nas pa le nekaj vabi, ogledamo si jo ponovno, sprijaznimo se z njo, nazadnje se nam pa cudno zdi, kako je bilo to mogoce, zdi se nam znana, kakor bi bila nasa, a ne japonska, Tako z drugimi! Ker so umotvori razlicni, zato jih nekateri pojmujejo, drugi ne. Odvisno je tudi od tega, kaksne oblike zasluzijo glavne paznje, da bolj celotno ucinkujejo. Predmetnost in tehni£ne povdarke pa se ima izkljuciti. Dobre umetni§ke kritike so zelo redke, zato pa tem vec skodujejo slabe. Te2je je najti dobrega umetniskega kritika nego umetnika. K presojevanju umotvorov in njih umetni§ke vrednosti je potreba samostojnega prepricanja in globokega umetniskega £uta. Umetnisko vrednost doloca umotvor sam, ne pa to kar ima pred- stavljati. jedno in isto osebo lehko portretira vec umetnikov, vsak jo izvrsi po svoje ter so si medseboj razlicne. Dasi je predocena jedna oseba, nastane tolika razlika, da ko bi nastal £udeZ, in bi isti portreti oziveli, bi bile to razlicne individualnosti, najbrZje pa nobena ne slicna modelu. Vsaka bi imela svoj temperament, svoj nrav, originalu pa bi bile samo podobne. Slike iz 15. stoletja zahtevajo drugacnega opazovanja nego one iz prejsnjih £asov. Na Rafaelovi sliki je spajati pokrajinske obrise z figuralnimi, da zjednacenje njih deluje celotno. Nasprotno pa se ima razmotrivati slike iz prejsnjega stoletja z drugega stalisca, opazovanje njih po zgoraj navedenem nacinu bi povzrocalo neskladnost in izrazalo nekaj, kar umetnik ni nameraval. Risbo je opazovati drugace nego oljnato sliko, kip drugace nego relif. Naj si bo izklesan kos marmorja, ki slucajno predocuje Venero, bodisi da so barve nanesene na platno tako, da sestav njih izraza pokrajino ali kar si bodi, vse ima pricati o umetnikovih cuvstvih. Da li so predocene mirne ali gibajoce, kompaktne stvari ali zracni pojavi, solncna svetloba ali tezko megleno ozracje, vse to so le sredstva, s katerimi izraza umetnik svoja dusevna razpoloZenja. V renesancni dobi so se stavile umetnikom jednake teme, recimo Madon, pa vendar kolika razlika v izvedbah. Bilo je obcinstvo vsaj toliko razumno, da so stavili umetniku snov, izvrsitev pa so prepustili njemu kot strokovnjaku. Danes pa v mnogih slucajih ljudstvo kar narekuje izvrsitev, tehniko in smer, kakor bi se dalo vstvarjati umotvore kar po notah. Ponavljanje podobnih si snovi je vzgojevalo samostojnost umet- nikov, glede njim lastne sposobnosti, pri Ijudstvu pa, ki je zacelo primerjati umotvore, je rastlo zanimanje s cisto umetniskega stalisca. Pogosto se £uje danes, da naj napravljajo umetniki klasifne stvari; to je povseni napa£no! Kako more umetnik vstvarjati klasicno, ko vender 2ivi v dobi razvoja, v casu ko posebno slikarstvo stoji vise cim kedaj preje. 0 zlorabi klasicizma nam dosti jasno prica zalosten neoklasicizem, ki se je gojil pred nekaj desetjetji in bas on povzrocil, da se je zacelo iskati nova pota, pota napredka, ne pa nazadovanja. Dajte umetniku snov, toda pustite ga, da jo izvede po svoji sposobnosti, gotovo bode nastal umotvor svoje vrednosti, objednem pa prical o individualnosti avtorja. Subjektivni nazor umetnika je ze sam na sebi nekaj dolocenega. Izrazitost njegovih stremljenj pri£a o resnici, zategadelj se pojavljajo znacajna svojstva, katera ka2ejo cudaka. Vstvarjanje njegovo je zrcalenje duse, na katero upliva okolica. Na drugo osebo jednaki dogodljaji lehko povzrocajo druga£ne ucinke, kakor tudi jedna in ista oseba lehko pojmi v druga£nih okoliscinah razlicne vtise. Umetnik se mora osamosvajati, delovati po lastnih mu obcutkih in sposobnosti. Na ta nacin postanejo njegova dela umetnisko vredna in zanimiva za opazovanje. Njemu je predmet postranska stvar, dobro naslikana zeljnata glava ali gruca krompirja ima vecjo vrednost, nego slabo izveden lik Madone. Tudi materijal je brezpomemben. Dober umetnik lehko napravi iz najslabsih pripomockov boljsi umotvor, nego slab iz najdragocenejsih. Da predmet v umetnosti nima veljave, o tern najbolj jasno prica glasba, ko se predmetov ne vidi, vendar pa nastajajo mocni vtisi zvenecih akordov. Naslikano zitno polje je lehko najvecji umotvor, ne da bi bil obdelan le jeden klas, n. pr. pri Rembrandtu. Kdor je brezcuten, tega umetnost ne zanima, vtisi so zanj brez pomena in ostane kakor je bil —. Ljubljana, meseca januvarja 1910. P. Zmitek. Jr ^V> 3b*r %^5S£:-.X^ *-’:' : ■ ’■ " _ ' — ' •' £ 2 ^'- rTi.'Vv • > 45“ ^L.'- -e 7 vx. J ^ _*-*• ' v- - ?> Mf ■ 3S ** s i -«^r^3 --‘^fe: - .'V rr v i ^ ^ <-> ' i \> .— NEisE£j&3 ; ^ - 3*y~ >r V^;4^ « -:* ' ‘ - -»^r~%*.' ~^r= ■?e : .—<• 2S <±. >v 2* "■»? - — “■ '»: ~ -• ;‘W s, ? -^t-: *r: " ST? - iSfec^S>-x“■''., «SS7-': •^gjc? sar::' -. r- KK3E?£ SigfcW^i •*?/?.di»fr -7 V ^ •- wgg^sr*. £5EZ>*ZL Sfe* v* ** *^*C2' ''■<>-». * -iI v '—S’; >*' frr^c - ‘‘i ^-'-4, ■~ -j^s^-yr- «--»■—^ • - - 3- -<,.--«r~