UNITY
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
SATOLBKBGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
STEV. (No.) 90.
CHICAGO, ILL., PETEK. 6. JUNIJA — FRIDAY. JUNE 6, 1924.
LETO (Vol.) X.
Slovenski javnosti v Ameriki.
o
KATOLIŠKA LISTA "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" ZDRUŽENA.
Sporočati imamo slovenski javnosti veselo vest, da se je te dni sklenila med lastnikom znanega katoliškega lista "Amerikanski Slovenec" Mr. Ed. A. Winklerjem in katoliško tiskovno družbo Edinost kupna pogodba in se s tem "kupilo list "Amerikanski Slovenec."
Tiskovna družba Edinost je s tem postala lastnica lista "Amerikanski Slovenec," ki je doslej izhajal v Jolietu, Illinois. "Amerikanski Slovenec" se bo združil z listbm "Edinost" in bo od sedaj naprej izhajal v Chicagi pod imenom "Amerikanski Slovenec in Edinost" po štirikrat na teden.
Ta teden izide "Amerikanski Slovenec" se v Jolietu in
sicer tudi danes 6. junija, ki bo svoje naročnike o prodaji lista vse potrebno informiral.
"Amerikanski Slovenec" t. j. list sam nas stane nad $500.00. List iz gospodarskega stališča ni toliko vreden. Toda vredna je njegova zgodovina in njegovo ime. Ameriški Slovenci pozabiti ne smemo, da je "Amerikanski Slovenec" oni list, ki je oral prve brazde na slovensko-ameri-škem časnikarskem polju. Pred triintridesetimi leti je začel izhajati in plesti prve vezi med slovenskimi naseljenci v Ameriki. Njegovi izdajatelji so naši pijonirji. Pokojni msgr. Buh, za njim velezaslužni Rev. F. Šusteršič njegov dolgoletni urednik in mnogoteri drugi, so orali to prvo ledino med nami Slovenci v Ameriki. Zato bi ne bilo prav, da bi se pustilo "Amerikanskega Slovenca," da bi prenehal. Zato, ko ga je nam njegov lastnik Mr. Ed. A. Winkler opetovano ponudil, in ko so nam v to svetovali razni joli-etski prominentni možje, s katerimi smo to zadevo vzeli v pretres, smo se odločili, da list kupimo in istega združimo z listom "Edinost," ter tako ustvarimo in konsolidframo en sam močan neodvisen katoliški list med katoliškimi Sloven-ci v Ameriki.
Obenem je to tudi zelo velikega pomena. Sedaj bomo imeli katoliški Slovenci v Ameriki en sam neodvisen katoliški list pod imenom: "Amerikanski Slovenec in Edinost."
Korist bodo imeli tudi naši katoliški naročniki. Dosedaj so plačevali dva lista, kar pa bodo odslej samo enega.
Vsi naročniki, "Amerikanskega Slovenca", ki imajo list plačan v naprej, bodo dobili toliko kredita pri naročnini obeh združenih listov. List "Amerikanski Slovenec in Edinost" bo izhajal, kakor je doslej izhajala "Edinost" po štirikrat na teden. Za kolikor imajo sedaj naprej plačanega "Amerikanskega Slovenca" se bo to kreditiralo pri skupnem listu po ceni, ki velja za list za po štirikrat na teden. Tistim, ki so imeli naročena oba lista, se jim bo podaljšala naročnina na Edinost za toliko, kolikor bo znašala v naprej plačana naročnina "Amerikanskega Slovenca."
Preureditev obeh imenikov bo vzela nekaj časa, da se bo stvar uredilo in v red spravilo. Za ta čas pa prosimo vse cenjene naročnike potrpljenja. Za slučaj, ako bo po preureditvi kdo opazil kako pomoto, ga prosimo že v naprej, da blagovoli isto upravi naznaniti, da se bo popravila. Sčasoma se bo vse uredilo in v pravi tir spravilo.
Obenem prosimo, vse naročnike "Amerikanskega Slovenca," da blagovolijo odslej, vse pošiljatve na "Amerikan-»fcega Slovenca" bodisi denarne pošiljke, dopise, naročila, ali karkoli naslavljati na: "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" 1849 — WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILLINOIS.
Ta vest bo gotovo razveselila vse prave prijatelje katoliškega tiska. Kajti v združenju je moč in ta združitev dveh katoliških listov v en sam neodvisen močan katoliški list pomeni gotovo močnejšo in bolj enotno katoliško fronto.
. 2 združenjem "Amerikanskega Slovenca" z listom Edinost" začenja nova doba za naš katoliški tisek. Ta
^družitev bo šla dalje in bo združila še VSE druge sile na rtoliski fronti. To je še le začetek pravega skupnega de-ranJa med nami. In zato jo mora pozdraviti iz vsega sr-vsak4o, ki želi katoliškemu delu med Slovenci v Ameri-lejšo in boljšo bodočnost. O tem bomo še več spre-prihodnjič!
RAZNE YESTI. | JASNI DOKAZ KAM PRIPELJE BREZVERSTVO.
—	Washington. — Dva načrta za pomoč Nemčiji v senatu odbita. Prvi, da se pošlje Nemčiji za deset milijonov vrednosti v deželnih pridelkih in drugi načrt za posojilo.
—	Montreal. — Colninska oblast v Rouses Point naznanja, da so colninski uradniki zaplenili 12,000 sodčkov piva, kateri je bil namenjen za v New York.	1
—	Chicago. — Na razstavi amerikanskega medicinskega združenja v Chicagi bo razstavljeno srce od slona ki je poginil v Lincoln parku. Sr-i ce tehta 75 funtov in meri 16 palcev v premirju.
—	Tokio. — Japonci bojkotirajo blago, katero je iz A-! merike. Radi bi vedeli, ako bojkotirajo tudi blago, ki je bilo poslano za pomoč priza-! detim po ,potresu. V Tokio i-' majo trgovine napise: "Ame-rikansko blago se tukaj ne prodaja."
—	Washington. — Amerikanski odgovor na protest Japonske, je v rokah državnega oddelka, kjer bo državni tajnik Hughes skoval formulo za odgovor.
—	Chicago. — Stanley Csajkovski iz East Chicage je prišel domov zvečer od dela in našel svojo ženo, da si je pustila po sedanji modi pri-striči lase. Vzkliknil je: "Kaj ti si tudi znorela ?" Potem pa šel v svojo spalno sobo, kjer se je ustrelil.
—	Shanghai. — Amerikanski letalci so preleteli razdaljo 500 milj iz Kagoshima do Shanghai v 7 urah in 35 minut.
—	New York. — Zadnja iznajdba elektrike, kako nadomestiti človeške roke je stroj, s pomočjo katerega se lahko položi v eni uri 1,200 kosov opeke, med tem, ko more en zidar položiti v enemu dnevu le 500 kosov.
—	Varšava. — Leta 1915. so umikajoči se Rusi vzeli seboj iz Poljske 3000 cerkvenih zvonov, da bi ne padli v roke Nemcem. Sedaj so jih pa vrnili Poljakom, kateri so jih na svečani način sprejeli.
-o-
Kitajski banditi ugrabili ame-rikanca.
Washington. — Iz Pekinga je prišlo poročilo od našega poslanika, da so kitajski banditi ugrabili Amerikanca z imenom Miller in enega An-, gleža, ki se piše Jaffrey. Oba so pa spustili z nalogo, da morata iztirjati odkupnino za Amerikance in Angleže, ki se nahajajo še v rokah teh ban-di,tov. Oblasti si na vse mogoče načine prizadevajo priti na sled tej golazni.
Morilec pravi, da nima duše in da ni Boga.
Chicago. — Nathan Leo-t pold ml. eden od morilcev, Robert Franksa ceni svoje življenje ravno tako, kakor' Življenje svoje žrtve. Izjavil je, da radi vol je starišev bi se branil, drugače mu je pa vseeno, ako si sam konča življenje. -	j
Morilec je rekel državnemu pravdniku: "Duše človek nima, ko umrje je mrtev kakor pes." — Oče umorjenega dečka je pa rekel: On ne veruje da je Bog, vrjel pa bo predno bo te afere konec. Fantov Bog je bil le denar in kam ga je ta njegov bog pripeljal se sedaj vidi.
—Stariši brezštevilni so, dokazi kam pripelje brezver-stvo. Tukaj imate pa sedaj popolnoma nov in svež dokaz, katerega si zapišite v srce in ne pozabite kam pripelje brez-verstvo. Ali morate reči, da ni res, ako bi ta dva mladeniča namesto, da sta imela denar, za svojega boga, in mesto, da sta zahajala v brezverske beznice bi zahajala v cerkev, ne bi danes tri družine, katere imajo vsega v izobilju, morale prestati tako sramoto in še več; — prezgodnji grob. — Stariši, ali vidite kaj je v brezverskemu berilu? Kaj je bolje, da se izognete tega strupenega berila, ali, da vidite svoje otroke po ječah. Celo knjigo dokazov bi se dalo spisati, koliko umorov, ločitev zakonov in drugih hudobij se je napravilo od oseb, ki so bile zastrupljene po brezverskemu berilu. Nikdar ne bo prišel ob veljavo pregovor, da kedor Boga zapusti, Bog tudi njega zapusti.
Iz neodrešene domovine.
OČETJE KAPUCINI SO ODŠLI IZ SVETOKRIŽKEKA SAMOSTANA. — ITALIJA NAMERAVA GRADITI PROGO MED TRBIŽOM IN TRSTOM. — DROBNE
VESTI.
Odhod oo. kapucinov iz Sv., koreninami. Truplo so le s te-
j žavo potegnili iz prepada.
Križa.
Za goriškimi kapucini so sej morali sedaj umakniti z do-1 mače zemlje tudi kapucini svetokrižkega samostana in prepustiti svoje mesto italijanskim redovnikom. Zavedajoč se, da je vse premično samostansko premoženje izšlo iz rok in trudov domačega prebivalstva, so oo. kapucini minuli torek pred svojim odhodom na stežaj odprli vrata samostanske kleti in razdelili med ljudstvo vino in zaloge jestvin. Istotako so odprli vrt in podarili cvetlice domačemu prebivalstvu. Enako se je zgodilo z ostalimi premičninami. Nato so se oo. kapucini poslovili in z avtomobilom odpeljali proti Postojni. Lahki si je misliti, kakšno bo razmerje med samostanom, ki ga zasedejo italijanski fratri, in domačim ljudstvom poslej. -o-
Železnica Trbiž — Trst. Italijanska vlada namerava čim " preje zgraditi železnico Trbiž—Xrst, da se izogne Jesenicam. Za Gorico je sedaj važno vprašanje, ali bo tekla nova proga preko nje ali pa
mimo nje. Goričani žele, da, ~ ~ . . , ,
• ♦ ^ t ^ Orožniki so kmalu nato pri-naj se proga izpelje preko	T_____
KOROŠKE NOVICE.
Županske volitve.
Za župana v Bekštajnu je bil izvoljen kandidat slovenske stranke Franc Mertel iz 2metič. — V Ri k arij i vasi je odločil žreb za kandidata slov. stranke Jožefa Wuteja proti landbundevcu Jerneju Karolu. Wutej je star šele 24 let in je najbrže najmlajši župan na Koroškem. — Za župana v Bilčovsi je bil izvoljen dosedanji vrli župan Lorenc Šelander, za župana v Škocijanu pa Luka Hojzl iz Srej.
IZ SLOVENIJE. Senzacionalen umor v Vodicah.
Dne 14. maja je bilo najdeno truplo umorjene mlade žene, katere in d entiteto ni bilo mogoče takoj spoznati. Po zunanji obleki sodeč je morala biti žena kaka uradnica. U-morjeno je našel posestnikov sin Andrej Vehar iz Vihre pod Šmarno gOro, ko je šel v gozd kosit mah, kateri je obvestil druge in nato. so slučaj naznanili žandarmeriji. —
Millerand mora rezignirati.
Pariz. — Najvažnejša grupa francoskega senata; demokratska levica, je sprejela re-zolucijo, v kateri zahtevajo; da predsednik republike odstopi. — Poincare pa podpira republikansko unijsko predlogo, ki se glasi, naj Millerand ostane na mestu toliko časa, da poteče njegov termin.
NAŠA MORNARICA IGRAČA ZA JAPONSKO. Eksperti soglašajo, da morebitni spor radi Filipin bo našel Zdr. države brez moči.
New York. — Vpokojeni kontre admiral Bradley A. Fiske, je poslal pismo mornariškemu tajniku Wilburu v katerem pravi med drugim, da glede na sedanje razmere med našo in japonsko vlado, se polaga premalo važnosti na našo mornarico, katera bi bila za Japonsko igrača. Ako bi šla Japonska tako daleč, da bi se hotela polastiti filipinskih otokov, bi našla našo mornarico v zelo neprijetnem položaju ; največ radi nezadostnega števila izvežbanih mož. Seveda s tem ne misli Fiske, da je vojna neizogibna, pač pa kot^ekspert svetuje ; da bi nas kaj ne zalotilo — nepripravljene.
-o-
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
pričnemo objavljati prekrasni zanimivi izvirni slovenski roman "MLADI GOZDAR," ki je eden izmed najpriljublje-nejših slovenskih romanov. Cenjenim čitateljem priporočamo, da z zanimanjem čita-jo ta roman. Opozorite na ta lepi roman tudi svoje prijatelje in znance, da se na list pravočasno naroče, da bode brali roman odkraja.
Bovca—Kobarida—Sv. Lucije v Gorico in odtod v Trst. Vi-demci pa zahtevajo naj železnica teče preko Čedada v Kr-min in Sagrado, odtod pa naravnost v Tržič in Trst. Gorica bi bila tako odrezana. Da svoj cilj gotove je dosežejo, zahtevajo sedaj Videmci, naj se nemudoma zgradi železnica Krmin—Sagrado, ki naj bi tvorila etapo do proge Trbiž-Trst.
-o-
Vikar Janko Sedej, umrl.
V nedeljo 11. maja je na Grahovem na Goriškem po daljši bolezni umrl g. vikar Janko Sedej, brat goriškega nadškofa dr. Sedeja. Pokojni gospod je bil rojen 10. maja 1866 v Cerknem. V mašnika je bil posvečen 7. oktobra 1888. Služboval je kot kaplan v Tolminu, nato pa kot vikar v Borjani, Krombergu in Lev-pi. Iz Levpe je leta 1915. moral bežati pred vojsko ter je živel v Št. Vidu pri Stični kot begunec. Po vojni je služboval na Oblovkah in nazadnje na Grahovem. Bil je nadarjen mož, ki je poznal vse slovanske jezike, po značaju vesel in dobrosrčen. Vsem številnim znancem bodi priporočen v molitev! R. I. P.!
jeli nekega Janeza Kristana kot osumljenca. — O umorjeni se je potem takoj dognalo, da je hčer Franc Kurenta iz Kosez-Kota štev. 14. Bila je omožena dvakrat. Zadnjič z nekim Zevnikom, s katerim se nista razumela. Imela je intimno razmerje z osumljenim Kristanom, kateremu je dala večjo svoto denarja okoli 35 tisoč kron za na pot v Ameriko. To svoto je on od nje izvabil z raznimi obljubami. — Aretiran je tudi njen drugi mož Zevnik, kar se pa sodi da je nedolžen in da je kriv Kristan. Preiskava bo dognala kdo je kriv.
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naš« banka ima svoje lastne zvea* s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve mI dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih Ig lirah se bile včeraj sledeče: Skupno • poštnino:
500 — Din.........$ 6.80
1,000 — Din.........$ 13.25 \
2,500 — Din.........$ 33.00
5,000 — Din.........$ 65.50
10.000 — Din.........$130-00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri poiiljatvah nad 10,000 Dia. ir nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja častokra menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče dolo&t cene vnaprej. Zato se pošiljatve
Smrt v Koritnici.
18 letni France Žagar iz čezsoškega Loga je 12. maja kolesaril v Rabeljna proti "Napoleonovemu mostu" v bovških Klužah. Keii kolesa
še ni povsem obvladoval se v k"e/° *>° c*nah	dne> *
. . . sprejmeme denar, ostrem in strmem ovinku ni dolarje pošiljamo ml TU-d o vol j hitro okrenil ih z vso si lo priletel v nizko kamenito ograjo. Sunek je vrgel fanta( čez obzidje v 60 metrov globoko strugo Koritnice, k j eg _
je z razbitimi udi obležal med 7> Mi AVS». NEW YORK CITY.
DI V JUGOSLAVIJO IN SIC! PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—*SLO-VSN8KO BANKO


; ' ' . .....
■ v	TV!'1*'"-'", ' -Wyj-:"™.)F*
' •• ' ' ' - —......*


EDINOST
^ u	(UNITY)
isasia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
__Telephone: Canal 0098.
'EDINOST"
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on app'^ti^n
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ........... ....$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ..............,.$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za	Kanado in Evropo za pol leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year..............$200
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _____For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Entered as second clas matter October nth 1919. at Pent Office at Chicago. III., under t^e act of March ^rd 1870_
Zato čast možu Mr. Grdinatu, ki se toliko trudi za katoliške shode po Ameriki. On postavlja mejnik novemu življenju med nami, v katerem se bo naš narod pre rodil v pravem katoliškem prepričanju in bo hodil junaško naprej svojo pot.
Naselbine pa, kjer niso še imeli katoliškega shoda na dan! Kaj bi spali sedaj, ko vse dela? Na delo, da bo vspeh tem boljši, saj gre za blagobit nas vseh!
Katoliški shodi«
Odkar je stopil med slovensko javnost lansko leto Mr.'Anton Grdina ob priliki konvencije K. S. K. Jednote v Clevelandu se je začela za katoliške Slovence nova doba — doba preporoda in vstajenja. Ko sta kljub raznim neprilikam on in za katoliško stvar vneti preč. g. J. J. Oman priredila lanskega avgusta veličasten katoliški shod v Clevelandu, tedaj sta te dva s tem shodom vžgala čut do potrebe, da se katoliški Slovenci dvignejo in zdramijo iz spanja ter začno z resnim konstruktivnim delom za oživljenje in prero-jenje našega naroda v tej novi domovini v krščanskem duhu. In to delo ni bilo zastonj, širom Amerike iz kateregakoli kraja so prišli tedaj zastopniki društev K. S. K. J. v Cleveland in so odnesli iz te slovenske največje metropole načrt, tudi pri nas moramo kaj takega narediti, tudi pri nas je to potrebno. In da je to res, dokazuje to, da so se takoj začeli prirejati kat. shodi po naselbinah. In odkar je nastopil svoj urad Mr. Grdina kot gl. predsednik K. S. K. J. je hrepenenje po katoliških shodih prišlo na dan z vso silo. In kolik blagoslov je to. Berite zanimive opise kat. shodov. Zla-: sti zadnji opis o newyorškem kat. shodu. Vse prerojeno. Krasna spomlad je pognala na polju katoliških Slovencev v tem letu novo življenje. Leto 1924. bi lahko rekli, je mejnik med novim in starim življenjem kat. Slovencev v Ameriki. Da, novo življenje se dviga kvi-ško med nami.
Doslej so bili nekateri že tako sramežljivi, da so se celo bali iti h maši, če bi jih bil kak brezverec videl J Niso bili vsi taki, ampak dosti jih je pa bilo. Trgovci so se bali, češ, če me bodo videli, da hodim v cerkev,j pa ne bodo več k meni prišli ljudje. Tako brezbrižne je naredilo naše ljudi največ protiversko časopisje. Mi katoličani pa smo lepo molčali. Kadar se je pa kdo hotel postaviti za katoliško stvar, smo pa še celo naredili o-pazke: le kaj se utiče v to stvar. Seveda verski sovražniki ti so pa imeli pravico pisati in mazati proti veri in duhovnikom. Zato vidite je že tako daleč prišlo med nami. Kadar se katoličani sramujejo javno pokazati, to kar so, tedaj je to slabo znamenje. Ali pa ni bilo marsikje tako med nami? Bilo je!
_ danes poglejte, komaj par dobrih shodov se je vršilo in kako velik šum je nastal v nasprotnih vrstah. Pri rdeči jednoti že govore o velikem kat. bojkotu proti^ njim. Ali vidite izraz strahu med našimi nasprotniki vsled našega živahnega gibanja?
Vidite vse to se da doseči, če se hoče delati za stvar. Kaj nam pomaga biti katoličani samo med štirimi stenami, ako se pa bojimo pokazati javno. Mi moramo na dan s svojim prepričanjem! Naše prepričanje je pravo, pa se ga naj sramujemo? Sramujejo se naj svojega prepričanja nasprotniki, ki ne temelji na resnici kot naše, ampak na samih puhlih frazah.
O vojni proti Italiji
OD FELDMARŠALA BOROEVIČA.
Thomas, W. Va.
Cenjeno uredništvo: — Sprejmite zopet nekoliko vrstic iz mojega potovanja. Kavno sem skončal s svojo agitacijo v Thomas W. Va. Kakor drugod, tako je tudi v tej naselbini jako slabo glede dela. Večina premogokopov je zaprtih ter je vsled tega veliko Slovencev odšlo drugam za delom.
Med vožnjo v to mesto sem opazil, da je predkratkim velika povodenj napravila silno škodo po teh okolicah. Železniški mostovi so zelo poškodovani. Veliko drugih mostov je razdrtih in jih je deloma voda odnesla. Zelo žalostne posledice se vidijo povsod.
Pri agitaciji v tej naselbini mi je pomagal Mr. John La-hajnar naš zastopnik in prijatelj. Dosegla sva nekaj vspe-ha. Takega seveda ne, kakor bi bilo pričakovati v normalnih delavskih razmerah. Delavci pričakujejo prihodnji mesec boljših razmer, kar Bog daj da bi bile res.
Mr. Lahajnarjevi družini se najlepše zahvaljujem za go-' stoliubnest ter pomoč pri agitaciji, zakar jim Bog povrni vse, kar so dobrega storili te dni za katoliške liste.
Vreme je tukaj zelo hladno in deževno. Pozdrav!
Leo Mladich pot. zastopnik.
-o-
Sv. Jurij v So. Chicago.
Zadnji dan maja so se prit naši cerkvi slovesno oglasili i zvonovi na večer ob 7. uri in j 15 minut. Veličastno so potrkavali in vabili vernike k slovesnemu sklepu šmarnic. Kakor celi mesec, tako je bila tudi zadnji dan maja cerkev lepo obiskana. Cast zavednim faranom, ki radi obiščejo v lepem številu svojo cerkev. — Drugi dan je bila nedelja. Zopet je bila cerkev polna vernikov. Ta dan bi bila prostorna cerkev kmalu premajhna. Kaj neki je privabilo vernike v tako velikem številu v cerkev? To nedeljo je bila v naši cerkvi lepa slovesnost, prvega sv. Obhajila. Kar možno se je slovesnost vršila na slavnosten način. Po končani slovesnosti so se čuli izmed množice veseli glasovi: toliko let sem že v So. Chicagi pa tako slovesnega obhajanja prvega sv. Obhajila še nisem doživel. Ta dan je pristopilo k prvemu sv. Obhajilu 50 otrok.
b-
Da se je slovesnost izvršila v tako lepem redu in na tako slovesen način, se ima fara zahvaliti v prvi vrsti čč. šolskim sestram, redovnicam reda sv. Frančiška Asiškega, ki, se zelo in rade potrudijo za našo mladino.
Zadnjo nedeljo se je izpri-| čalo, da se ni bati, da bi v So. Chicago izumrla dobroznana in povsod priljubljena rodbina Gradišar. Zadnjo nedeljo sta Mr. Fr. Simc in njegova' soproga Rozy k sv. krstu pri-i nesla krepkega dečka, ki so ga krstili na očetovo ime Viktor. Viktorček je sinček Vik-toria Gradišar.
Želimo, da bi Viktorček delal veliko veselja starišem in vsemu sorodstvu! ' Na binkoštno nedeljo popoldne ob 2. uri sta bila v naši cerkvi poročena Anton Mutz in Frančiška Kete. Obilo sreče novo poročenemu pa-! ru.
Zopet je postalo živahno o-' krog naše cerkve. Zapričelo se je z delom farne dvorane.' Dne 2. junija zvečer ob 6 :30 uri so prišli Mr. Peter Fugi-ra, Mr. Joe Gradišar, Mr. Andrej Požeg, Mr. John Sti-bernik in so pričeli odvažati pesek. Ce bodo imeli imenovani dovolj navdušenih po-1 snemovalcev, bomo kmalu za-® gledali za nas tako potrebno dvorano. Možje krepko na-| prej, dokler je še dneva kej !,
Mr. Anton Jakše, cerkveni odbornik je daroval cerkvi 6j vozov dobre zemlje, da se prostor za cerkvijo olepša.! Imenovani naj prejme za tc javno pohvalo!
Tako ie prav! Dejanski naj se pokaže zanimanje za dvo-J rano. Tako je napravil Mr.j John Voglar. Ko je obhajal v, veselem domačem krogu svoj god, daroval je za dvorano 5 dolarjev. Hvala možu! Naj moža posnemajo še drugi rojaki ob enakih prilikah!
Poročevalec.
Bridgeport, O.
Gospod urednik: — Moja navada ni, da bi se prepiral po časopisju; ali na napad Prosvete od dne 22. maja, si pa ne morem kaj, da ne bi odgovoril. Dopisnik v omenjenemu listu, se spodtika v katoliški shod, katerega smo i-meli dne 11. maja. — Dopis je spisan zelo zvito in vsebuje le laži in napade na naše
govornike, kateri so govorili na shodu. Očividno .je, da je Martinu katoliški shod trn v
peti, a vse eno bi naj bil vsaj; toliko gentleman, da bi resnico poročal: Vprašam kje je videl, da so bih č. g. duhovniki v majni z Mr. Zupanom? Tudi je laž, da bi bil kateri od govornikov le enkrat omenil S. N. P. J. kaj pa še napadal; pač pa je govornik omenil brezversko pisanje čikaških listov; ali je to S. N. P. J.? Tr-j di, da so Father Oman prav povedali, zakaj se pa^potem ne ravnaš, kar si slišal T— A-ko te toliko boli, ko smo katoličani napravili shod, kaj si pa zraven prišel, saj je ven-| dar bilo v listih dosti jasno povedano, da je shod katoličanov. Saj ste sami že tudi večkrat priredili shode, ko ste še imeli Kristana, pa se ni nobeden nas oglasil kaj proti Vašim prireditvam. Ker nam niso všeč Vaši nazori in obljube v socijalistiČna nebesa; zato pa zraven ne gremo in je mir besedi. — Ako pa nimate Vi na Vaših shodih takega vspeha kakor ga imamo mi katoličani, ni naša krivda. — Na vsa usta vpijete, kako ste napredni, pa bi jih vendar kaj več skupaj spravili. V ti-' stem dopisu se vidi vsa izob-, razba socijalista. — Človeka,' ki ga še nikoli ni videl in ni-! koli mu ni nič žalega storil,! pa imenuje marcino. Ni prav ako govornik malo pove, zo-j pet ni prav če govori veliko. Dopisnik piše tudi o nekakšnem nosu, katerega še nobeden v mislih ni imel. Ako ti niso všeč katoličani, pa drži tvoj n6s proč od njih. — Dalje je ta dopisnik tako učen, da zna zračunati, da je 50,-000 več kakor pa 22,000. Za-nomni si pa tudi, da je tri več kakor pa ena. Toraj K. S. K. J. je ena sama jednota in šteje 22.000 članov v obeh oddelkih. Pri S. N. P. J. so pa tri skupaj in štejejo 50,000 članov, kje je potem napredek ? Nazadnje pa še pove doi^^iik, da je zmaknil en banenas. Naj bi počakal še malo časa, pa bi se bil lahko do sitega najedel, saj je bilo dosti na razpolago.
Vemo, da se gosp. govorniki ne zmenijo za take napade, saj se po vseh naselbinah dobijo take vrste ljudi, kar Vam naj daje le še pogum, da boste nadaljevali Vaše delo, za naš katoliški slovenski narod v Ameriki. — Mi pa pojdimo za voditeljem za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Mi smo ponosni na našo najstarejšo jednoto, bila je prva vstanovljena iz ljubezni dc našega Slovenskega naroda, in bo kot taka tudi ostala, vse druge bodo prej propadle, kakor pa tista, ki je sezidana na temelju naše sv. katoliške vere. Naj si to zapomnijo tisti, ki rujejo proti njej.
Pozdrav vsem čitateljem lista "Edinost," širom Amerike!
Ludwig Hoge, zastopnik.
Širite ust edinost?
Rothburry,
Tako mrzle spomladi letošnja pa še ne poi Dne 19. maja sem vlačil pripravljal zemljo s koni. naletaval pa je sneg, brila j< mrzla burja, katero sem z< občutil po vseh udih. Pripr' ljal sem, da posadim koruzo ker je že itak skrajni čas, tako da me je kar sram povedati.
- Mi mali farmarji tako vedno čakamo in mislimo saj je še čas, da se vreme preobrne v nadi, da bo veliko pridelal da bo več za na trg v jeseni Seveda gospodje prekupčevalci si tako mislijo naj gara kmet od jutra do večera, mi se lahko redimo na njegov račun in kadimo cigare, saj bo tako primoran pripeljati nam v nakup, bomo že toliko gledali, da mu ne preplača-mo, da ne bo pri temu obogatel.
Odkar časa je Rev. Father Homma na Brunswick se razmere v verskem življenju stalno zboljšujejo, vedno več ljudi je opaziti pri sv. maši in drugimi cerkvenimi pobožno-stmi.
Cerkev sv. Martina v Brunswick je pridobila enega člana, ker sta Mrs. in Mr. Frank Rupar 18. maja prinesla k krstu dve leti starega sinčka. I-me so mu dali Frank, po želji očeta in matere. Tudi jaz sem se nahajal na botrinji rojaka Ruparja, kateremu sem častital, da je zopet stopil pod okrilje naše sv. katoliške cerkve, ne .da bi ga kedo silil k temu. Mr. Rupar je star 30 let zaposljen je v tovarni, njegova žena je pa tujerodka, govori samo angleško. Vprašal sem ga če je dopadlo ženi pri sv. maši, na kar mi odgovori, da ji je zelo dopadlo in da bo tudi ona pristopila pod to o-krilje. Mr. Rupar je bil tudi v svetovni vojni, kjer je videl in doživel veliko stvari, katere so ga brez prigovarjanja privedle nazaj k veri. Da pa bo še bolj o naših katoliških stvareh podučen se je tudi naročil na priljubljeni list "E-dinost." Vsa čast možu!
Pozdrav vsem bralcem in bralkam "Edinosti" širom A-merike.
Poročevalec.
-o-
Morali smo na takojšni pri-četek krepkega napada računati tembolj, ker so vojske an-tante in one centralnih držav v avgustu leta 1914. z brez-primerno ter presenetljivo silo in hitrostjo udarile ena na drugo, čeprav so imele za strategičen razvoj in otvoritev operacij manj dni na razpolago, kakor pa Italija mesecev: Italija je torej imela vzgled v prijemljivi bližini.
Pričakovani takojšni napad pa je izostal.
Italija nastopa pretirano "previdno."
Drie 27. maja 1915., petega dne po vojni napovedi — je dospel poveljnik armade na Sočo, se orijentiral in skle-' nil: niti pedi naše zemlje se
ne prepusti brez skrajnega boja, obrambo se torej sprejme na Soči.
Kako smel je bil ta sklep in kako trde zahteve je nalagal četam, tega sem se seveda zavedal.
Nasprotnik nas ni samo po številu, temveč tudi v oboro-ženju, v vsakem pogledu da-leko nadkriljeval. Toda mi smo imeli za sebe izkušnje in slavni spomini naših predni* kov so živeli v nas.
Mesto da bi odločno napadel, je pomikal Cadorna počasi in oprezno svoje čete proti našim skromnim mejnim u-trditvam. Tako je bilo uosla-nih na Soško fronto od Kobarida navzdol 11 italijanskih infanterijskih divizij in 4 ka-

valerijske proti komaj trem avstro-ogrskim. Samo vsled te ga "metodičnega" postopanja nam je bilo mogoče s pospešeno pritegnitvijo šestih infan terijskih divizij organizirat oni železni odpor, ki je pozneje v 12 težkih bitkah zadi-vil svet. Pa tudi tirolska in koroška gorska fronta sta se mogli nekako utrditi.
Prešla je neverjetno dolga doba, da se je Cadorna odločil za bolj energično dejstvo-vanje. Končno podvzame v ča su med 29. junijem in 6. julijem več napadov proti Dobr-dobski planoti in goriškemu mostiču.
V svoji celoti so dobili ti napadi ime prve soške bitke. Na italijanski strani ne naj demo tu še nobene bitke, ki! bi se po načrtu in enotno vodila, temveč samo zakasnele poizkuse na eni strani s 4—5 divizijami na brzo roko se polastiti Dobrdobske planote, za
obrambo katere smo imeli mi na razpolago le 23 bataljonov, ki smo jih mogli šele tekom bitke spraviti na tri slabe infanterijske divizije, na drugi strani pa zavzeti z oko-' li 4 divizijami. desno goriško mostišče, za čegar obrambo smo imeli skupno le 16 bata-| Ijonov na razpolago. Italijan ski napad je bil krvavo odbit.
Šele 8 tednov po pričetku vojne se je povspela Italija do generalnega napada na vso soško fronto. Tako sta napadali — v drugi soški bitki —, od 18. julija do 2. avgusta, v prostoru med Krnom in morjem druga in tretja italijanska armada, končno z bersa-glieri in alpini pomnožena na 23 pehotnih divizij z okoli 310 bataljoni (pri tem samo od Plav navzdol okoli 18 divizij) brezuspešno deset, pozneje 11 avstro-ogrskih divizij.
Rezultat napada: nekoliko
popolnoma nevažnih korektur posameznih in naprej pomaknjenih delov bojne črte na robu Kraške planote, zato pa 100-.000 mož krvavih izgub.
Tako je izgledal zamišljeni in sigurni vspeh: Italija se je' morala vdati v to, da bo morala dejansko voditi vojno.
Se je mislil Cadorna, da more z dosedanjo močjo izsi-j liti zmago; istočasno ostane tudi zvest sedanji napadalni, smeri.
Soška fronta zadobiva v daljnem toku dogodkov od-j ločilno veljavo, dočim so sef odigrali na tirolsko-koroški fronti, v kolikor ni Avstro-O-grska prevzela incijative, samo ozko omenjeni lokalni boji.	(Dalje sledi.)
-o-
Joliet, III.
Lepo je bilo zadnjo nedeljo v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, ko smo imeli sv. birmo. Domači g. župnik Rev. Father Plevnik je pri 8. maši imel prelepo pridigo na mladino, ko so imeli tudi slovesno sv. obhajilo naši otroci. — Popoldne nekako ob 5. uri pa se je delilo zakrament sv. birme, katero je delil Rt. Rev. Hoban škof iz Chicage, kateri je imel ob tej priliki tudi jako krasen in pomenljiv govor, v katerem je pojasnil pomen zakramenta sv. birme. Okoli 355 otrok je bilo birmanih. To je bil zelo velik dan za našo: slovensko naselbino, kateri bo nam ostal v trajnem spominu.
Zadnjo soboto ob treh zjutraj je preminula tukajšna šolska sestra Clements, učiteljica naše farne šole. Umrla je jako hitro. V sredo je še u-čila in pripravljala otroke za sv. birmo in v soboto jo jo že doletela smrt in s tem preprečila njeno veselo upanje, 4a bi bila z otroci na dan sv. birme. Pogreba se je udeležila vsa šolska mladina. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Janeza. Blago sestro se priporoča vsem v molitev R. I. P.!
Mr. Rudolf Požek, naš krojaški mojster se je te dni preselil v svoj novi lastni prostor na Granite Street, katerega je ravno sezidal. Sedaj ima jako moderno opremljeno kro-jačnico. Rojakom ga priporočamo v naklonjenost!
Poročevalec.
— London. — Albanski nacionalisti so zasedli mesto Tirana. V boju je bilo 100 o-seb mrtvih in ranjenih.
— Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, ložiš s tem kamen na obri beni zid svoje


Ameriška Slovenka.
DESET ZAPOVEDI ZA MATER.
1.	Posveti se svojim otrokom. I
2.	Ne neguj samo njih telesa, temveč tudi duha, čuv-( stvovanje in značaj.
3.	Ljubi jih, a bodi tudi-stroga in dosledna in bodi gle-' de otrok z možem istih misli. j
4.	Ne imej kakšnega otro-j ka bolj rada.
5.	Vsak otrok je rastlina zase; razumeti je moramo in, posebej gojiti. Prava vzgoja ne pozna enostranosti.
6.	Nauči otroka kmalu ljubezni do bližnjega. Do danes še ni višje morale kakor je stavek: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Moj bližnji je pa vsak tisti, ki potrebuje moje pomoči.
7.	Uči otroka reda, snaž-nosti in točnosti.
8.	Uči otroka, naj prostovoljno in rad dela usluge. S tem, da služimo, pridemo do vladanja.
9.	' Čisti naj bodo tvoji o troci in ogibajo naj se vsega grdega, surovega in nečastne ga. Samiodsebe se bodo ogibali potem slabih knjig, slik, pesmi, predstav in tovarišev.
10. Bodi otrokom prijateljica in zaupnica in pridejo naj h tebi v vseh svojih vprašanjih in nadlogah.
Največja moč vzgoje je zgled. Otroci še potem stariše \ vzgajajo, ko se dajo še sami; od njih vzgajati.
-o-
Kansas City, Kans.
"Z Bogom dano Marija pra-; vi — z Bogom srčno Vas pozdravi — S temi prelepimi besedami so naši cerkveni pevci zaključili majniško šmarniško pobožnost. Marsikatero oko se je zrosilo in zrlo mladino korakati. Deklice v belem oblečene s šopki v rokah, o kako bi ne bilo veselo človeško srce pri taki lepi! divni slavnosti.
Če ravno so nasprotniki kat. duhovnom, nič, in trikrat niči ne bodo opravili, kajti Marija je naše okrilje, pod katero| se zbiramo.
Med šmarnično pobožnost-jo, se dve osebi srečati in prva reče, kam tako hitro? Ta druga: k šmarnični pobožno-sti. Prva: Ti si neumna, kaj pa imaš od tega, če greš v cerkev?
Vidite dragi rojaki, nekdaj v starem kraju je bila vsega potrebna, posebno med vojnim časom in sedaj, ko se je najedla ne veruje več in v, cerkev ne hodi več, čeravno je! bila od dobre matere poduče-( na. Kaj je vzrok ? Slaba tova-j rišija, slabo časopisje, katero!
privede marsikatero osebo celo do obupa. Kar v slabem protiverskem časopisju vidijo, kako se je treba do sitega najesti in svoj žakelj nabasati, potem samo na tem svetu živijo in po smrti je vsega konec. Kam je zašlo nekdaj verno in dobro slovensko ljudstvo? In kako se odtujuje krščanstvu naj priča to primer-je:
Nekdaj so se pozdravljali: Hvaljen Jezus! sedaj: Dober dan ! ali: Moj poklon! — Nekdaj: Bog plačaj! sedaj: Hvala! — Nekdaj: Bog blagoslovi ! sedaj : Dober tek! — Nekdaj Bog pomagaj ! sedaj : Na zdravje! — Nekdaj : Bog mu daj večni mir! sedaj : Lahka mu žemljica! — Taka so bila nekdaj voščila našega vernega slov. naroda. Ni čuda, da je toliko gorja na tem svetu. Kam drvimo v današnjih dneh, naj vpraša vsak sebe in videl bo, da imam prav.
Pozdrav vsem čitateljem in prijateljem tega vse hvalevrednega lista Edinosti!
Mladenka. -o-
North Chicago, 111.
V naši naselbini je vedno veliko veselih in žalostnih novic. Zato ne vemo, kaj je z našim poročevalcem, da kar molči. Porok je vedno dosti sedaj po velikinoči. Te dni se je poročila hčerka dobrozna-ne Mr. Martina Svetetove družine z Mr. A. P. Chop. — Zad-nio nedeljo sta se poročila pa Mr. Ignac Rep z Miss Gertrude Janša in še dosti drugih,-katerih še imena ne vem.
Žalostnih novic se tudi ne manjka in le žalostnim srcem moram priznati to, kar se dogaja med našim slovenskim narodom. Kaj za en vzrok je, si vsak pameten Človek lahko misli. — Dn$ 15. maja si je končal svoje življenje rojak Filip Pivk. Ustrelil se je na pokopališču. Pokojni je bil ločen od svoje žene in petih otrok. Delal že ni več časa.
ker je imel tak busines, kjer se človek odvadi poštenega dela in se privadi strupu in zraven pozabi, da je ustvarjen za delo in za Boga. Take so potem pa posledice.
Drugi slučaj. Matevž Og-rin si je nakopal bolezen in v razburjenosti je skočil iz drugega nadstropja in si zlomil obe nogi in se težko poškodoval. Bog mu je dodelil srečo, da se je spravil z Bogom in je umrl dne 27. maja. Zapušča ženo in 7 otrok. Pet otrok je od prve žene.
Tudi se širi tukaj med brezverci strašna socialna bolezen ločitev zakonov. Koliko nesrečnih družin, ki jih povzroči ločitev zakona in zakaj to, zato, ker ljudje so zgubili vero v Boga in žive kar tja-vendan. Vsak mal vzrok pa ha j d po divorse. To je tista hvalisana naprednost, o kateri toliko vpije rdeče časopisje. Vendar pa je to družbi v veliko sramoto in nesrečo.
Z delom se tudi tukaj ri za pohvaliti, ker v več tovarnah delavce odpuščajo. — Pozdrav!
Naročnica.
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo: Sprej mite tudi od nas par vrstic, s katerimi hočem sporočiti javnosti, da bo naše društvo Krščanskih mater in žena priredilo s pomočjo cerkvenega! odbora in dekliškega društva bazar v korist naše slovenske cerkve. Bazar se bo vršil v cerkveni dvorani od 15. do 22. junija.
Vse cenjeno občinstvo je prošeno, da se te dni bazarja
v najobilnejšem številu udeleži, da bo vspeh za našo cerkev, kar največ mogoče velik.
Pozdrav! —
Članica*
RAZBOJMCARUGA . PRED SODIŠČEM.
(Dalje.) 1
Čarugo je njegovo razboj niško junaštvo pred sodiščem hitro minilo. Na razpravi v torek se ni več šopiril s svojim hajduštvom, marveč se je oprijel, da se reši, tajenja kakor najnavadnejši zločinec. V glavnem vali vso krivdo na mrtvega tovariša Matijeviča Ko ga je predsednik vprašal, kakšna so bila prav za prav pravila njegove razbojniške družbe, je rekel Čaruga:
"Matajevič je bil komunist."
Predsednik: "Zakaj ste izvrševali razbojstva?"
Čaruga: "Kakšna razbojstva?"
Predsednik: "BosU že slišali kasneje."
"Naj govori kdo kar hoče." Tako se zagovarja Čaruga. O nobenem velikem zločinu noče ničesar vedeti, ^večjemu pravi, da je čul o njem pripovedovati.
"Toda pred orožniki ste vse priznali," ga zavrne predsednik.
Čaruga: "Zandarji v Tom-
pojevcih so me pretepli."
Predsednik: "A priznali ste tudi pred preiskovalnim sodnikom."
Čaruga: "Da, ker sem se bal, da me vrnejo žandar-jem."
O prvem roparskem uboju dne 9. junija 1920. v Bokši-ču, ko je Matijevič ubil Ignacija Schlossbergerja, pravi Čaruga, da ni bil zraven in da je slišal o tem le pripovedovati.
Državni pravdnik konstati-ra, da je Čarugina trditev, da je on ustrelil Matijeviča, da prepreči nadaljna zločinstva, neresnična. Dognalo se je, da je orožniška krogla pogodila bombo, ki jo je Matijevič nosil za pasom. Bomba je eksplodirala in tako je Matijevič našel smrt.
O par nadaljnih roparskih činih pravi Čaruga, da je sodeloval le z namenom, da jih prepreči, oziroma, da je moral sodelovati, ker mu je Matijevič odkazal vlogo.
Na vrsto pride slučaj razbojnika Rebiča, katerega sta Čaruga in Matijevič, ker ni
ubil in oropal popa v Gerja-
nih, kakor sta mu odkazala, po društvenih pravilih obsodila na smrt in ga ustrelila.
Čaruga se brani, da je on. sodeloval le kot priča in ne kot sodnik. Pravi, da je pred izvršitvijo smrtne obsodbe po« nudil obsojencu kosilo, da pa temu "ni šlo v tek." Rebič je skušal uteči, a Matijevič 'je streljal ža njim. Predsednik pripomni, da ni streljal za Re-bičem Matijevič, nego Čaruga.
NA PRODAJ
Mazilo velikega slcveta.
Za obolele sklepe ln mišice Zoper bolečine v prsih in hrbtu. Če spravi revmatizem važe mišice v klopčič. Za pomirjenje bolestnih, skeletih zbodljajev nevralgije. Za izpahke in odrgnenja. Zoper bolesti in bolečine. Vdrgnite ga. — prepodite bolečino.
Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, kdaj jo boste rabili. 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. R1CHTER A CO.
104-114 So. 4th SL. Brooklyn, ft. Y.
J.KOSMACH
1804 w. a 2nd St. Chicago. II
Roiakom se priporočam vr
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELE? TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboltše delo. najnižje oeae Prevzamem barvanje hii z una in znotrai. bokladam stenak
oaoir.
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis4 Majgazine, kakor tudi 0-glase in vse, ki je v zvezi z i--menovanimi listi.
* Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria
TONY DIME
1738 W. 22nd Street.
Se priporoča Slovencem pri nakupu oblek po miri, delo unijsko jako zmerne cene blago prvovrstno.
so tri hiše blizu slovenske cerkve na treh lotah. Ena je tri-nadstropna zidana hiša. Druge dve sti dvo-nadstropne lesene. V hišah je 17 rentov, ki nesejo $196.00 mesečna. Cena $14,000.00. — Za nadaljna pojasnila vprašajte: C. SPONDER, 2231 So. Wood Street, CHICAGO, ILL.
)6-4 5-6.)
— Atene, Grčija. — Italijani so zasedli Sokia, ki se nahaja blizu Smirne.
KAMPANJA ZA KATOLIŠKI TISEK V SO. CHICAGO.
Vsem našim cenjenim naročnikom in prijateljem v So. Chicago naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kur-nik, ki bo vodil kampanjo za nove naročnike za naš list. Rojakom ga priporočamo, da mu grejo na roke irr pomagajo v vseh ozirih.
Uprava Edinosti.
LOTA NAPRODAJ
v Duluthu blizu Steel Works. Proda se po jako nizki ceni za $175.00. Je prav na prijaznem kraju. Če katerega izmed čitateljev tega lista veseli kupiti naj mi kmalu sporoči. Lota je vredna dvakrat toliko.
JOSEPH PLEMEL P. O. GRATTAN, MINN.
(6-4. 5-6.)
ROJAKOM V INDIANAPO
LIS.
naznanjamo, da ima v zalogi naše molitvenike, povestne knjige, itd. Naročnikom ga toplo priporočamo, da se nanj obračajo v tem oziru. Njegov naslov je:
FRANK URAJNAR, 743 — N. Holmes Ave. INDIANAPOLIS .IND.
(6-4. 13.)
ZA MESEC JUNIJ.
Mesec junij je posvečen če ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj' za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi ,drugi. Vse one ki si žele naročiti to knjigo o pozarjamo, da jo lahko dobe v
Knjigarni Edinost. — Cen; samo 6Qc.
Grdina in Sinovi
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU
1053 East 62. Street.	'
Telefone: RANDOLPH 1881
fj? fj? ft ^1
+
I Anton Zbašnik
* * * * * +
4» +
. JAVNI NOTAR, _____
soba 306 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj.



NAZNANILO IN ZAHYAL*
S tužnim in težkim srcem naznanjamo žalostno vest o smrti nam nad vse priljubljene hčerke in sestre
Angele Bradach
kateri je smrt pretrgala nit življenja dne 18. maja ob drugi uri popoldne po kratki a strašni vročinski bolezni. -
Pogreb se je vršil dne 21. maja s peto sv. mašo ob pol 10.
uri dopolne.
Tem potom se iz srca lepo zahvalimo za tolažbo in pomoč Pri pokojni, ko je bila bolna in potem za vse tolažbe nam, ko jo je nam iztrgala kruta smrt- Prav prisrčna hvala vsem tistim, ki so darovali vence in jih položili na krsto naše nad vse ljubljene hčerke in sestre. Najlepša zahvala tudi vsem tistim, ki so se udeležili sprevoda (pogreba.)
Zatem prav lepo zahvaljujem našega č. g. župnika Rev. John Miklavčiča. za vse kar so napravili pri pogrebtr naše nepozabne hčerke in sestre.
Kaj v miru počiva, naj ji bo lahka ameriška žemljica njen duh pa naj se veseli med angeljci, dakler se veseli ne snidemo "ad zvezdami.
Žalujoči ostali: JOSEPHINE BRADACH mati, FRANK in JOSIP brata.
Leadviile, Colo. 24. maja 1924.-

1 1
Za gospodinje.
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah!
, Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo-* ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c.
Naroča se v
\ 3
GORJŠKA MATICA.
KNJIGARNI EDINOST
1849 West 22nd Street.
Chicago, III.
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00
Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00
Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo »zdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer:
1.	VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi
članki.
2.	ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal' Lukovič Carli.
3.	MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk.
4.	ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce.
CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00.
P*
Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo m vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamjCJSte knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zaš€d^nega zemlia, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju- Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratje Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate.
Vsa naročila moramo odposlali na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj.
Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice"
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
W VU VV VV fcpttf lAIVUWiniW ITtf h £
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
(Konec.)
Marijca je vsrkavala ta blagi mir verske enote v svoje nepokvarjeno srce. In njena duša je globoko čutila: "Kjer ni edinosti v veri, ni blagoslova." Nikoli se prej ni mogla čutiti tam tako domačo, kakor tukaj, ko so bili vsi eno po veri. Razpor med raznoverci jo je oropal očeta in domovine ter ukradel srečo otroških let. Večkrat je dejala materi: "Vse je prav in lepo tukaj, toda — sama si ne morem pomagati; ko bi bila deček, kakor Mirko — hotela bi postati katoliški duhovnik. Učila bi in razlagala blagoslov enotne vere, utrditi, okrepiti in vzdramiti bi hotela vse — omahujoče v veri."
Mati je pa zrla le tiho predse. Kaj naj bi rekla? Nje-f nim otrokom so vendar morale te misli priti v kri — ko je prej sama toliko razmišljala.
Dve leti sta minili. 'Ženski sta z domačimi delali doma in na polju. Nekega večera, ko so posli odšli ven in o-stali sami med seboj, bratranec z ženo, Rozika z Marijco in trije domači sinovi, je dejala Marijca: "Tako, sedaj je vse pod streho. Sedaj me ne boste rabili in lahko grem — svojo pot."
Rozika je začudeno pogledala svojo lepo razcvitajočo se hčerko. "Kaj nameravaš?" jo je srčno vprašala in njena vedno bleda lica so zardela. Radovedno so gledali sorodniki Marijco in mladi sinovi so se spogledali. Deklica pa je odgovorila: "V samostan hočem iti in postati šolska sestra."
Rozikin obraz je še bolj zardel: "Moj Bog! Tudi njo bom izgubila," ji je zašumelo po glavi. A naučila se je molčati in pustila, da so drugi govorili, samo njene oči so se pogovarjale s hčerko, ki je brala v materinih bol in veselje. Bratranec pa je udaril s pestjo ob mizo:
"Skoda te je, dekle!"
Okrogla njegova žena je počasi pripomnila: "No, slabše ne boš imela, kakor v zakonu. Zakonski stan — reven stan.	-«*»« ■ •• v , __ ^ ^^^^
"No, na tebi se ravno vidi," se je zasmejal mož in jo potrkal na debelo ramo. ^jjfr . ^_
Ta pa je samo vzdihnila.


>* „ J L
4
Trije sinovi so pa poveseli glave. Sestre niso imeli, vzljubili so Marijco, — oni najstarejši jo je imel še najraje. Stisnil je pesti in zamrmral "— no, sedaj gre pa v 'klo-šter'!"---A.-. -
Ko je čez dve leti napregel hišni oče dva najlepša vozička, da se peljejo v štiri ure oddaljeni samostan, so sedli vsi na mehke sedeže v najlepših oblačilih. Bratranec je
Skupno potovanje v Jugoslavijo.
Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "franco-»ke linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo rade\olje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na	-
.	Slovensko Banko
ZAKRAJSEK & CESARK 70— Ninth Ave..	New York. N. Y.
DOSTAVEK: — Jstotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi.
i
Zn dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove -opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h.

W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
CHICAGO, ILL.
4
t
t i
i *
4
sedel med svojo ženo in tiho Roziko, najmlajša sinova zadaj na drugi sedež; na tretji pa najstarejši sin s svojo cvetočo, mlado ženico. Danes je častni dan Marijičin — njeno preoblečenje.
S solznimi očmi in s težavo se je zvečer ločila mati
Rozika od lepe, mlade "sestre."
« * *
V grob je položila s to ločitvijo vse svoje veselje. O-stala ji je še samota in spomini. In ker se je bala teh, se je morala ogibati samote. Dobri sorodniki so se na vse mogoče načine prizadevali, da bi zamišljeno sorodnico razvedrili, pa je trpko dejala včasih: "Vsak križ je težak, a najtežji pni, ki si ga človek izteše sam."
Ko so prišli k hiši otroci, se je začelo jasniti okoli nje. Sedla je rada k njim, sklepala jim ročice in jih varovala, kakor angel varuh. Posebno dečke je imela noč in dan v svoji sobici.
Bog ji je dal v teh otrocih tolažbo za zadnje dni.
Poleti je sedela zunaj na klopi pred hišo, in otroci so prihajali od vseh strani. Rozika jim je že stotič pripovedovala vedno novo zgodbo o Betlehemu.
Nekega dne je obsedela mrtva med njimi. Ko jo je našla mlada gospodinja, je zavpila in otroci so pričeli glasno jokati. Na njenem grobu je stal močno ginjen tuj gospod, luterski pastor, njen sin; poleg njega vedrega mirnega obraza, ki je spričeval resničnost besedi: "Kar Bog stori, vse prav stori," mlada redovnica, njena hči.
Vsi so pokropili rakev z blagoslovljeno vodo; tudi njen sin.	^
Saj je bilo to zadnje, kar je mogel še ljubega storiti švoji materi---.
Prekmurski oddelek.
Urejuje Frank Horwath.
.. KA MORE BITI NAS TROD.
Velko dela nas čaka, či šči- Čutenje, dobra dela i dobro mo naše delo dokončati, na-^ krščanstvo, dosta nas prek-ši cijli so sigdar velki, i žnji- murcof ešče izda nema narol mi navadno sigdar malo dosig-( čeni ti naš list Edinost, raj nemo, sato ar sigdar začetek i ma kakšega drtigoga, šetriga dela je zmetem da pa dokun-, pela krej od krščanstva, vmo. čamo, smo pa veseli da nam| ri vu njem krščanstvo počas? je vse dobro vo prišlo. Zato pa' vu njem vniči se dobro, i nei mi tudi moremo gledati da zememo vpamet perli da smo nam naše delo ka smo začno- že zgubleni, i zapelani. li vu našem krščanskom listi Zato pa širimo mij ti naš Edinosti dober sad prinesi 5 list potpirajmoga, združimose vsi Prekmurci moremo agitej- vkiip vu eden tabor, bojmo rati i širiti ti nas krščanski list,' zložni i tak dosegnemo mij ar čimo ni j agitej rali zanjega naš trii d šteri bi ži mogeo sta-tou de nam nahasek ar de nam ti tak trdno kak eden steber širo našo krščanstvo vu našoj šteroga viherje nepoderijo ar duši, kak vsakši zna ka dobro so proti viherje tiidi močni štenji samo na dobro vči člo- zato pa naš steber ešče moč* veka in širi vu njem dobro nejši more biti.
NOVICE.
Vmrli so na Sr Bistrici Ci-|li pitnik, si prekmurci so po-j gan Martin znani vu cejloj vableni na ti velki pitnik. Na-' \ okolici. — Šteri ešče se izda rozpodlago bo se, pa muzika ■nej pelao na traki na pitnik, i šteri šče lejko na trati pleše se lejko pela 29 juniusa, ar de tudi. te driištvoxSv. Ivana nelo vel-!	_o_
JOSEPH F.
ACKERMAN
se priporoča rojakom v Forest City pri nakupu raznih barv in varnišev. V zalogi ima vsakovrstni stenski papir, katerega prodaja po zelo nizki ceni. Prevzame barvanje hiš zunaj in znotraj in poklada stenski papir. On ima že več let izskušnje v tem delu in je zelo izucen v tej stroki. On stori najboljše delo po najnižjih cenah. Kadarkoli potrebujete ^ tako delo se vselej obrnite na njega.
MAIN STREET NASPROTI SHOE FACTORY
Forest City, Pa
Živa zakopana.
Te dni se je v Bosanski Kru-pi razširila strašna govorica, da so neko mlado musliman-ko zakopali živo. Izvor te go-, vorice pa je sledeči: Nedavno je umrla pri porodu v Bo-, sanski Krupi mlada musli-j manka. Umrla je ob 2. popoldne, a dve uri kasneje je bila že v grobu. Pri muslimanih je namreč običaj, da se mrlič takoj pokoplje. Ko se muslimanski svečenik zvečer odpravlja iz džamije, ki se nahaja na pokopališču, kjer je bila pokopana ženska, je slišal, da prihaja iz svežega groba zamolkel glas. Prestrašen je zbežal s pokopališča. O dogodku je takoj obvestil
'Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo ecako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte so!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in. objavijo v njem svoj ogla«, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:	j
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, III
svojo ženo, ki je brž izrazila sumnjo, da je bila mlada mati živa zakopana.
Vest o nenavadnem dogodku se je kmalu razširila po mestu, a politična oblast je doznala za to šele po preteku 24. ur. Srezki načelnik je nato odredil, da naj se grob od-koplje, da se ugotovi kdaj je nastopila smrt nesrečnice. Temu p*a se je uprl oče pokopane žene, ki je izjavil, da je sedaj ves trud itak zaman in da bi mu bilo težko pri srcu, ako bi se ugotovilo, da so njegovo hčerko v resnici pokopali živo. Očetovi želji se je sicer u-godilo, a ljudstvo je kljub temu prepričano, da je musli-manka po strašnih mukah izdihnila šele v — grobu.
■
Pomagajte svojemu zdravju!
DOBRO ZDRAVJE zavisi od dobrih zob. Zato nihče dovolj zgodaj ne prične skrbeti za svoje zobe.
Ničesar človeka bolj ne zadovoljuje, kakor lep nastav lepih zob. Nič* pa ni bofj neprijetnega kakor krivi, oskrbljeni in objeti zobje. Tudi od zob je odvisen človekov vspeh.
Pa tudi veliko bolezni, revmatizem, paraliza, itd. izvira od slabega zobovja. Neprebava, nervoznost je vzrok zobovja.
Mi specializiramo z izdelovanjem zobniho kapic, ustnega mostovja in vse kar spada v zobozdravniško delo- Izdiramo zobe brez bolečin.
NASE CENE SO JAKO UGODNE! Naše cene so jako ugodne!
New York Dental Parlors
1958 W. 22nd ST. (In Robey St. corner.) CHICAGO


39
Gilbert New Store

VSEM SLOVENCEM
V	Gilbertu in okolici naznanim, da sem začela trgovino z mešanim blagom
DRY GOODS STORE. x
V	zalogi imam vsake vrste ženske kl6buke, suknje različne vrste in barv. Prav-tako tudi 1 raznovrstne otroške obleke.
Naše blago je prvovrstno zakatero jamčimo. Rojaki držite se vedno gesla SVOJI K SVOJIM! In ne hodite h tujcem, kjer vas le skubejo!
BARA MATEKOVICH
LASTNICA
GILBERT, MINNESOTA.