Uo IH . Ce
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pr: Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93 807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir. finančni ;n pravni 35 lir, osmrtnice 30 1 r. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 1380 jugolir; FLRJ: 55.165, 330. 650 d n.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
na 8 lir - 5 jugolir = 2.50 din
TRST torek, 17. junija 1947
Poštnina plačana y gotov.m Spedizione in abbon. postale
Stev. 619
POTREBNA SO DEJSTVA, SAMO BESEDE NE ZADOSTUJEJO
»Treba je takoj nadaljevati prekinjena pogajanja"
Sestanki naj se vršijo vsaj enkrat tedensko - Javnost mora biti obveščena o samih pogajanjih in o njihovem poteku
; V{eraJ
Popoldne ob 18. uri je
rjjj ^ov' ®ranko Babič v prosto-«kovTVr5neSa odb°ra SIAU ti-Pd, 0 konferenco o vprašanju ^Janj s strankami bivšega !otni,a- konferenc, je bilo pri-
Hovi„ °kroS 30 domačih in tujih, !narjev.
r«ncJ' ^^ič je v začetku konfe-Podal sledečo izjavo:
HS„ n^ya konferenca ima na-bloiir VS0 znosijo natančno Pog0,_l sfa?išče SIAU o vprašanju VlN • S strankami bivšega kr , m. Mer ne toliko o tem, jfj E' ze bao in kar je že javno-mig, no' temveč kako si mi .za-i?i ^ P° v bodoče ta pogajanja Štifte;6 k°nkretne oblike naj
^ P°Rojanjili naj sodeluje tudi ljudstvo
Atijih' dvoma te objava■ o poga-bitjf tned SIAU in strankami oj„0s® CLN-a izzvala senzacijo Po/e. 0 Pfesenečenje v javnosti, ipre,etega pa je bil ta dogodek tajel * zadovoljstvom pri vsem Mttijfc Prebtvahtvu, ki je že sito Polito® razviianja nacionalne in k de;”6, narinje in si želi miru fotiie % bo,jše P°9°ie ea živ oatq smo mnenjai da se
mje.
P°9ijanja vodijo z
eeščejI 10 jnvnosti, ki naj bo ob-io g 0 0 tem, kakšni problemi irrio. J met razgovorov. Mnenja
<ar\nimamo pred iavnQstj° tiinio i 'uafi— nasprotno, me-Pr»bi’V(Ja. srno celo dolžni naše te ra ‘S uo o tem seznanjati, saj njtg^vvorjamo in sklepamo o te p,. ‘ .bodočnosti. Zato ima na-lvatstv° pravico, da je o
4j	ra~govorih obveščeno in
Sajenji tnošnost tudi pri teh po-ttoip	sodelovati in povedati
’ mnenje.
ti, i^^niti krogih se nam oči-tafe j s%0 zovzeli že znano sta-ttes it° Slonja «Uomo guatun-s tepj j, ce,° javno, ker da smo ti/l j, ?.(e^ oslabiti blok tako zva-tjenskih strank. Da smo ckšno stališče do aUomo \ d je temu vzrok dej-^ijfir0 'ma to gibanje izrazito talčna j® težnje, kar dokazuje po-to teBo tenj? v Italiji, kjer so V0a Manja že davno zavzele Otlice sta*tšče vse levičarske J6? 9tbn!?!P5 tega pa nam bi-S* “.»« «Uomo qualunquer> r0; °!° Posebno zadnji dogod-tjrt„ terorističnih izpadov \ i-fMkratičnemu gibanju pri "Petnih s skvadrizmom iz Nbo t,.erita' ki so naleteli na ob-eSč n S strani tseh strank jN'a Radi tega smo !tnio je v interesu pomir-Poli/s00 našega nacionalnega e*u snHeg'1 iivlienja in v in-Hr^zuma med vsemi de-,}Nerrnnimi strankami Tržaške-0q, j la in njegovega prebival-Stne11*6 demokratične stranke k^in erJ° 0(1 toč no stališče proti I?1 Proo gibanlu' ki nima v svo-Pomirjenja na po-» n«/ort • in sožitja tu žive-v’!llsDrn/li,t skwpin, ampak rav-Pjen n°' onem°SOčiti takšno ,e iti nadalje širiti so-
vraštvo med nami in ustvarjati ozračje neprestanih nasprotij in vojnih provokacij širšega jpomena in v interesu tistih sil v svetu, ki vodijo politiko nove svetovne vo.ne.
Borili smo se in se borimo za neodvisnost STO-ja
Ni lahko zamisliti pomnjenje s silami ostankov starega in pobor-nikov novega jašizma. Pomnjenje je mogoče samo v odločni borbi proti tem silam, ki se pri nas v prvi vrsti zbirajo v gibanju «Uo-mo qualunque»- Zaradi vsega tega smo mnenja, da bi sporazumevanje s takšnimi silami težko zagovarjali pred demokratičnim ljudstvom Trsta in ni lahko prevzeti ,nase odgovornost za njihovo udejstvovanje v javnem življenju.
Tržaško ljudstvo želi predvsem mir in v konstruktivnem delu ustvariti boljše življenjske pogoje tako na gosjpodarskem kakor na socialnem in političnem polju. To pa je ob prisotnosti takih, sil v resnici težko.
Kar se pa tiče slabitve bloka tako zvonih italijanskih strank, kar naj bi z našim stališčem do «Uomo qualunque» imeli namen, je treba enkrat za vselej pribiti dejstvo, da stranke bivšega CLN-a nimajo pravice govoriti v imenu vseh Italijanov Trsta, ko po drugi strani vemo, da ima SIAU v svojih vrstah organiziranih na deset tisoče Italijanov Trsta in Tržaškega ozemlja in da drugi deset tisoči Italijanov sledijo politiki SIAU, čeprav niso organizirani. Parola obrambe italijanstva, pa ne sme postati izgovor, s katerim se hoče opravičevati razne bombne in teroristične napade na demokratično gibanje Trsta in na kulturne in druge narodne manifestacije slovenskega in hrvatske-ga življa Tržaškega ozemlja.
Tržačani želijo mir in konstruktivno delo
Vsa ta pogajanja se nam zdijo važna še v enega vidika. Borimo se in se bomo borili za to, da bo Tržaško ozemlje neodvisno in suvereno. Tržaško ozemlje je stvarnost, čeravno kot plod kompromisa na mednarodnem poprišču, hočemo v vsem javnem in političnem življenju konstruktivno sodelovati in se boriti za to, da bo tržaško ljudstvo odločalo o svojih notranjih zadevah. Mislimo, da je to tudi stališče vseh pozitivnih političnih sil Tržaškega ozemlja, kar je tudi v interesu miru, složnega sožitja in pomirjenja na narodnem in političnem polju ter v interesu poboljšanja ekonomskega stanja vsega prebivalstva, predvsem pa širokih delovnih množic, ki se danes nahajajo v težkem gospodarskem položaju.
Z zadovoljstvom ugotavljamo dejstvo, da so vse stranke bivšega CLN-a izrazile pripravljenost nadaljevati pogajanja in priti tudi do konkretnega sporazuma z nami. Mislimo le, da to ne sme ostati samo 'pri ugotovitvi, ampak da treba preiti k dejanju in takoj nadaljevati prekinjena joogajanja. V interesu sporazuma je, da se ta
jpogajanja pospešijo, da se iršijo vsaj enkrat tedensko v ta namen sestanki, dokler se np doseže sporazum. Mnenja smo tudi, da bi morala biti javnost stalno obveščena o poteku teh pogajanj, da bi mogla pri odločanju o bodočem položaju Tržaškega ozemlja in življenju njegovega prebivalstva tudi sama sodelovati.
V tem duhu mislimo čim prej vsem strankam bivšega CLN-a tudi formalno predlagati, da se prekinjena pogajanja čimprej nadaljujejo. Ne smemo zanikati dejstvo, da smo pri teh pogajanjih naleteli tudi na večje težave — saj je to popolnoma razumljivo, vendar pa objava koncepta z naše in s strani strank bivšega CLN-a, ki vsebujejo zadnje naše in njihove predloge za sporazum dokazujejo, da smo mnogo teh težav premostili in približali naša stališča do vseh problemov, ki so bili predmet razgovorov. Tudi v bodoče bomo brez dvoma še naleteli na razne večje ali manjše težave, toda prepričani smo, da bomo tudi vse te težave premagali, če bo pri vseh obstojala resnična volja, doseči sporazum, če bodo pred vsemi v prvi vrsti prevladovali splošni interesi naše skupnosti. Prepričani „mo tudi, da bo vsa demokratična javnost Trsta in celotnega Tržaškega o-zemlja naše napore in končni sporazum z zadovoljstvom pozdravila.
*
Po izjavi tov. Babiča so sledila vprašanja, ki so jih postavljali prisotni novinarji.
Neki urednik dnevnika «11 La-voratore* je vprašal, kdaj so se pogajanja začela in kakšen je bil njihov potek.
Tov. Babič je odgovoril: «Poga-janja so začela v decembru lanskega leta in so se vršila vse do tekočega meseca z manjšimi ali večjimi presledki, ki so včasih trajali tudi po en mesec, kar je bilo odvisno od težav, na katere smo na7et‘li pri reševanju lažjih ali težjih problemov. Razpravljanja so bila čestokrat zelo dolga, večkrat so trajala po cele noči do jutra. Vendar pa smo o raznih argumentih skoro vedno razpravljati z iskrenostjo in voljo, da do sporazuma pride na vsak način, zlasti kar se tiče naše delegacije. Pogovori so bili vedno korektni, zato smo biti toliko bolj začudeni, da so predstavniki bivšega CLN-a tako nenadoma pogajanja prekinili».
Nato je omenjeni urednik vprašal še, ali je bil ravno «L’Uomo qualunque» tisti vzrok, da je prišlo do prekinitve pogajanj.
Tov Babič je dejal, da je odgovor na to podan že v njegovem članku, s katerim je javnost obvestil o tem, da so se pogajanja vršila in da so bila prekinjena. V tem članku je jasno rečeno, da tiči vzrok za prekinitev e tem, ker so prevladale tiste sile, ki so ves čas delovale prot% vsakemu
adina Slovenije
sprejela nove obveznosti za bajanje petletnega načrta
Hi -i se- l6; (TanjllS) — Na za-tae i} kongresa Ljudske tk*'1 Pila d °VeniJe V delegat kole* ,,Ua<pr.lne P°udarll, da slovenit rtfJ,a na Kefoškem nadaiju-° 2a dokončno priključi-> ^rfš S1'e Kcroške Jugoslaviji. Uj/itu, v :e Poslal pismo marša-1«, ;tla v ~aterem Poudarja, da je
*«tia v	-	...
h, <(|0o r ^ujih dveh let.h dala Hi^Sivo' .0’,0voljnJi delovnih ur ^ ^ ra 9rn°vme. Slovenska mla-6t.!3v;la J11 te?a obvezuje, da bo
Ni
vse
svoje sile za izvedbo
^ačrt,a- 12.000 slovenskih Vi N P/or,.. °5S1° na gradnjo mla-
V- -ce-
!amac-sarajevo,
2000
m, Prl gradnji in popra-10 aa n„_FN.k slotihe drugih bo
ha na<laljnjo regulac.jo Pes-
*Cdnjo
ceste
Celje-St. ^ižtr«uUiaciJ° Soriškega L;jaka. ^.^je	o°do tud; počitniške
tV1 v«a	0 000 Pionirjev in pre-
N* Dn lzgradnj. tovarne Kam:
V
aniku.
*>Ov
u so splovili
Parnik
siti bpmsk:h iadjedei‘
rvd J^osiovan&ki pre-
ki
ski
ikipoiu rruk .Sutjeska*, °hia obnovili.
1 vClta, lesne industrije
aha °Veniji
načrta
Na
bodo
‘oveniji
Tovamc' h* vi ni Kr*-lov- ^o
Primer..a kraje.
Manjše tovarne, ki so razst rešene po vsej Sloveniji, bodo združili v večje industrijske komplekse. Na podlagi petletnega načrta bo v Sloveniji deset velikih podjetij s približno 1000 delavcev vsako. Načrt predvideva tudi boljše izkoriščanje lesa in njegovih stranskih produktov-
2.101 nvalidov iMosobleirli za delo
Beograd, 16. (Tanjug) — Na posebnih tečajih v invalidskih domovih so usposobili nad 2100 vojnih invalidov za delo na raznih področjih gospodarstva Invalidi so poslali zahvalno pismo maršalu Titu in mu obljubili, da bodo dali svoj delež za izvedbo petletnega načrta.
’VJustr'jo v Sloveniji po-
Obnova na Poljskem
Varšava, 16. (Tonjug)) — Komisija za gospodarske načrte v poljskem sejmu je preučila načrt za investicije v poljedelstvu in komunikacijah. Za komunikacije je določenih nad 16 milijonov zlotov. Letos bodo na Poljskem zgradili 500 km železnic in 15 km mostov. Prevozni park se bo zvišal za 180 lokomotiv, 100 potniških vagonov, in 1.500 vagonov za tovore.
V poljedelstvu bodo dovolili kredite v skupnem znesku 2,7 milijard zlotov za zahodna ozemlja, za osrčdnja ozemlja pa 2,4 milijard zlotov.
VARŠAVA. — Poljska vlada je
poslala angleški vladi protestno noto, ker so nekatere br tanske uradne osibnosti prisostvovale pogrebu bivšepa pr-dse.dnika poljske republike Rackieviča.
Pred dopolnitvijo
jugoslovansko-ilalijanske trgovinske pogodbe
Te dni odpotuje iz Rima v Beograd odposlanstvo, ki ga bo vodil dr. Mattioli, da dokončno stilizira trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Italija, ki je bil nedavno podpisan. Splošni sporazum je po poročilu rimskega gospodarskega lista «11 Globo* treba dopolniti s seznamom, ki bi vseboval usluge italijanske industrije glede dobave strojev .n strokovnega osebja Jugoslaviji, Ta seznam je že pripravljen ;n je sestavljen na podlagi ankete italijanske vlade pri italijanskih industrijskih podjetjih. Z dobavo strojev in tehničnega osebja bi Italija po mnenju imenovanega rimskega lista nadoknadila primanjkljaj, ki ga kaže blagovna bilanca na podlagi sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. List je mnenja, da bi končna bilanca po všte-tju imenovanji uslug bila aktivna za Italijo, in sicer v znesku 10 milijard lir, pod pogojem seveda, da Jugoslavija sprejme ta predlog. Trgovinska pogodba bo stopila v veljavo takoj po podpisu.
Prav tako se pripravlja na odhod v Beograd novi italijanski poslanik Martino.
Mednarodni zavod
za poljedeltitvo in gozdarstvo
Praga, 16. (CTK) — V Pragi so odprli mednarodni zavod za sodelovanje v poljedelskih in gospodarskih vprašanjih. Namen zavoda je, obveščati mednarodno in slovansko javnost o napredku poljedelstva m gozdarstva.
Ob otvoritvi so bili navzoči dele gati poljedelske konference slovanskih držav, ki se je pravkar zaključila v Marijanskih Lažnih.
BUENOS AIRES. — Brzovlak na progi Buenos Aires Asuncion se je iztiril. B lo je 20 mrtvih in 20 ranjenih.
sporazumu in ki jim ni u interesu, da pride na STO-ju do pomiritve; sile, ki so v Italiji ž De Gasperijem na čelu odstranile xz vlade resnične predstavnike delovnega ljudstva in ki vodijo politiko hujskanja in pripravljanja-nove vojne; sile,, ki jim načeluje Truman.
Nato je neki angleški novinar vprašal, ali so se predstavniki obeh skupin sporazumeli glede razdelitve mest v bodoči tržaški vladi.
Odgovor: Govorili smo, da morajo biti tako narodnostne skupine STO-ja kakor politične proporcionalno zastopane v bodoči tržaški vladi.
Urednik tržaškega tednika «11 Progresso* je vprašal, ali so tudi predstavniki socialistične stranke zagovarjali «Uomo qualunque» in potrebo sporazuma ž nj:m?
Odgovor: Tudi predstavniki socialistov so bili v tem pogledu solidarni ' s predstavniki strank bivšega CLN-a.
Končno je neki angleški novinar vprašal, ali sta bili vladj v Beogradu in Rimu obveščeni o pogajanjih in o njihovem poteku.
Tov. Babič je odgovoril, da on tega ne more vedeti, ker o tem seveda ni obveščen.
S tem je bila konferenca zaključena.
Imenovanje guvernerja STO-ja
pred Varnostnim svetom
New York, 16. (AFP) — Britanski delegat pri Varnostnem svetu, sir Alexander Cadogan je v soboto zahteval od predsednika sveta, naj določj dan za razpravljanje o imenovanju tržaškega guvernerja.
Sovjetski delegat pri Varnostnem svetu je izjavil, da se bo uprl temu, da se vprašanje imenovanja tržaškega guvernerja vpiše na dnevni red varnostnega sveta, dokler ne bo mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo.
-----r--	t
Davisov pokal
Jugoslavija v finalu
Zagreb, 16. — V teniškem srečanju med Jugoslavijo in Južno Afriko za Dovisov pokal je Jugoslovan Mitič premagal južnega Afrikanca Fannina, Palada pa je s Surgessom zgubil. Jugoslovanska ekipa bo igrala v finalu za evropsko področje s češkoslovaško ekipo,
ki je izločila Francijo.
*
* *
FRANKFTJRT. — Skupina osem sovjetskih novinarjev je prispela v Frankfurt in bo ostala pet dni na ameriškem zasedbenem področju.
PO KDAJ BOMO TO TRPELI?
zonet Kulturni Škandal
v srediscu Trsta
Fašisti napadajo mirne obiskovalce Slovenskega narodnega gledališča - Zahtevamo, da vsa demokratična javnost Trsta končno jasno, nedvoumno in. najodločneje obsodi tako fašistično početje !
Marshall ponavlja Trumanov načrt
za izvajanje pritiska s pomočjo dolarja in za vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav
London, 16. (AFP.) •— Glede sestanka med zunanjim ministrom Bevinom in Bidaultom v Parizu zatrjujejo dobro informirani krogi v Londonu, da bosta oba državnika preučila, ali bo umestno sklicati evropsko konferenco držav, ki ‘se nameravajo poslužiti ameriške gospodarske pomoč1.
Londonska vlada ima tudi namen, posvetovati se s sovjetsko vlado v tem vprašanju, Ta posvetovanja naj bi se vršila. diplomatskim potom, ker da Bevinu ne dopušča čas, da bi se osebno podal v Moskvo.
Z Bevinom je odpotoval v Pariz tudi gospodarski svetovalec Ed-mund Hall Pacht. Okvir razgovorov bo imel predvsem nalogo razčistiti teren. Angleški tisk izraza svoje zadovoljstvo, da vsebuje Marshallov načrt tudi pomoč za države srednje in jugO-vzhodne Evrope. «News Chron.de«> trdi, da zavisj od Stalinovega odgovora blagostanje in bodoči mir vsega sveta,
Ameriški tisk pravi, da bo pravilno presojanje Marshallovega predloga. preprečilo nadaljnje sumničenje, češ da vsebujejo ameriški nameni samo prikrit ameriški Imperializem.
Pariški «Humanite» je mnenja, da povzroča Bevinovo izključno potovanje v Pariz nezaupanje in da
Sovjetski odgovor
glede Madžarske
Budimpešta, 16. — Na svoječasno ameriško noto, predloženo generalu Sviridovu kot predsedniku mednarodne nadzorstvene komisije v Budimpešti glede zadnjih madžarskih dogodkov, je general Sviridov odgovoril odklonilno V odgovoru zavrača, da bi on odnosno Sovjetska zveza vršila nadzorstvo nad političnim življenjem Madžarske in da bi se vmešavala v njene notranje zadeve. Zadnja kriza je bila rešena s sodelovanjem vseh strank koalicije. Sedanja vlada uživa zaupanje večine madžarskega naroda, strank koalicije in samega predsednika republike. General Sviridov odklanja, da bi s svojim zadržanjem kršil jaltsk; sporazum, odklanja tudi ustanovitev komisije treh velesil, ki naj bj preiskala celotno vprašanje, ker bi ravno to pomenilo vmešavanje v notranje mad-žarjke zadeve.
daje ameriškemu načrtu nekak izključno «zapadnjaški» značaj.
Moskovska <Pravda» komentira Marshallov načrt v tem smislu, da ne predstavljajo Marshallova izvajanja nič novega, marveč da samo ponavljajo Trumanov načrt, izvajati s pomočjo dolarja pritisk in vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav. Truman je pač opazil, da je njegova politika zgubila na popularnosti tako v Ameriki kakor v Evropi. »Pravda* očita Marshallu, da. so njegova izvajanja v nasprotstvu z amerišKo politiko napram državam vzhodne Evrope. Amerika -hoče r.apram svetu pokazati, da so se države, ki niso hotele pristati na nesprejemljive pogoje o gospodarski pomoči, same izločile iz Evrope. Casop:s govorj tudi o pemembnem pritrjevanju ameriškemu predlogu od strani onih krogov, ki vzdržujejo načrt tako zvane Churchillove organizacije «Združene Evrope*.
Francoska vlada gre na desno
Pariz, 16. (AFP.) — Jutri se bo sestala francoska vlada. Glede na trajno napeto mezdno jn stavkovno gibanje ter stalno tre.nje med delavstvom in delodajalci se čuti vlada prisiljeno izvesti potrebne ukrepe, ki naj bi v bodoče preprečili takšno krizo, kakor je Francijo doletela zadnje tedne. Napovedana seja bo imela na dnevnem redu izključno obravnavanje gospodarskega jn finančnega položaja
Znani politik in gospodarstvenik Villier je po sestanku z ministrom dela Mayerom izjavil, da mora bitj Francija nasprotna vsakemu ukrepu, ki bi dovedel do inflacije in do razvrednotenja franka. Vendar v bodoče ne bo mogoče dovoliti premij na povišano produkcijo, kjer se ne bo pokazalo tudj povišanje rentabilnosti.
V Lillu je pred več tisoč zborovalci govoril komunistični voditelj Duclos ter izjavil, da so bili komunisti odstranjen; iz vlade samo zato, ker niso dopustili, da bi ljudstvo plačevalo stroške drugih, pri čemur bi kapitalisti ohranil, svoje milijarde. Duclos je zavzel tudi nasprotno stališče do zakonskega osnutka o omejitvi stavkovne pravice. Ta korak pomeni arenitev vlade na desno. S poudarkom, da je bila komunistična stranka upa nje Francije in republike, je v
zvezi z delavskimi zahtevami za povišanje mezd dejal, da je Rama-dierova vlada prišla vselej za 14 dn; prekasno, ko je bila po tem roku prisiljena dati delavstvu tisto, kar je zahtevalo.
Trumanov veto
proti znižanju davkov
Washington, 16. (AFP). Predsednik Truman je postavil veto na zakon o znižanju dohodninskega davka, ki ga je bil izglasoval senat. Truman je mnenja, da je znižanje davkov eden izmed inflacio-nističnih činiteljev. Predlagal j« senatu, naj revidira sedanj; davčni sistem.
Včeraj zvečer ob 20. uri je Slovensko narodno gledališče v Trstu priredilo premiero Kmttlove drame «Via Mala*. Kakor ob pr.liki premiere «Pokojnika» dne 25. maja t. 1. se je tudi to pot zbrala pred gledališčem skupina fašističnih pobalinov in hotela napadati mirne obiskovalce pred začetkom in ob koncu predstave, tako da je morala policija blokirati ves prostor okrog gledališča «Naz:onale».
Toda «najboljša policija na svetu* vendar ni mogla, še verjetneje pa ni hotela fašistov razgnati, tako da so tovariša Bucika Alojzija, uradnika z Grete paglavci napadi', tovariša pa, k; mu je hotel priskočiti na pomoč, udarili z železom po po glavi, tako da je moral zaprositi za pomoč pri RK. Neki pobalin je -udaril po glavi tovariša Libleina, urednika lista «11 Lavoratore*. Udarili so več obiskovalcev in zasledovali manjše skupinice dveh do treh tovarišev zlasti pa tovarišic. No, fašistični junaki so po svoji tradicionalni navadi takoj zbežali, čim si jih malo grše pogledal ali pa zacepetal z nogami. — Mimoidoči Tržačani so glasno izražali svoje zgražanje nad takimi prostaškimi izpadi
Vprašano se:
Do kdaj bo trajal v Trstu, kulturni škandal oviranja najosnovnejših manifestacij slovenskega kulturnega udejstvovanjat Do kdaj bo moralo biti poslopje Slovenskega narodnega gledališča po policiji blokiranof Kdaj bo policija končno energično nastopila proti fašističnim paglavcem, ki jim celo sodišče daje potuho s s-mešnimi obsodbam{ in- z zniževanjem kazni fašističnim zločincem f
Kdo pošilja razgrajače na ulico f
Pozivamo in zahtevamo, da vsa demokratična javnost Trsta zavzame končno jasno in odločno stališče ter da takšna in podobna početja enkrat za vselej obsodi!
KOROŠKI SLOVENCI
vodijo brezkompromisno borbo za priključitev k Jugoslaviji
Dunaj, ,16. (Tanjug) — Iz vseh krajev Slovenske Koroške so Slovenci poslali brzojavke in spomenice štiričlanski komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo, s katerimi zahtevajo združ.tev Slovenske Koroške z Jugoslavijo.
V Celovcu je bila 30 ljmja seja širšega pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško. V političnem pregledu, ki ga je podal doktor Zvvitter, je med drugim rečeno: «Koroško vprašanje je bilo ponovno postavljeno pred svetovno javnost. To pomeni našo sveto dolžnost, da j stopnjujemo svojo borbo. Samo z ! borbo lahko vplivamo na končno odločitev, ki mora in more biti le osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji. Zavest brezkompromisne predanosti borbi mora prodreti globoko v zavest vseh naših ljudi.
Brezkomprom sna borba — to pomeni stoodstotno izvajanje programa Osvobodilne fronte, to pomeni | antifašistično enotnost v boju prot’ novo vstajajočemu fašizmu in zdru-I ženo rušenje reakcije. Naše vprašanje je bistveno povezano z dogajanji v svetu, z borbo napredka proti reakciji, zato obstoja za nas en sam sovražn k — fašizem, ki ga oživljajo mednarodni imperialisii.
je značaj sedanje slovanske ideologije izključno miroljuben in ni naperjen proti nobeni državi. Na seji odbora društva bodo razpravljali o delu prihodnjega slovanskega znanstvenega kongresa in bodo določili datum drugega vseslovanskega kongresa.
Noel Baker v Pragi
Praga, 16. (CTK) — Angleški letalski minister Noel Baker je včeraj prispel v Prago. Danes bo obiskal predsedn.ka Beneša.
Fredsedn.k Beneš je Bakerja sprejel v svojem poletnem bivališču Namesti na Moravskem, kjer se. je.ž n.iim dolgo razgovarjal. Pozneje je Baker imel nov razgovor z Benešem y prisostnosti zunanjega ministra Masaryka in britanskega poslanika. Nato se je vrnil v Prago, kjer bo imel jutri na britanskem poslaništvu tiskovno konferenco.
DE GASPERI ZLORABLJA
svojo oblast
Rim, 18. — Napredni tisk se mnogo bavi o sklepu konstituante, e katerim so bila pooblastila vladi podaljšana do 31. decembra t. 1. Navedeni tisk napada demokristjane m zlasti De Gasperija, kako so še ob priliki pogajanj z ostalimi strankami in v nevadni seji konstituante izjavljali, da se bodo vršile volitve ž« to jesen, medtem ko se bodo v resnici šele na pomlad drugega leta. Ta sprememba se je izvršila tekom osmib dni, kar neodvisni «M«ssaggero» označuje kot zlorabo oblasti in samo poskus izkoristiti čas in pridobiti manjše stranke, ki jih De Gasperi potrebuje za večino v parlamentu, da bi ga podpirale ali vsaj da bi ostale nevtralne.
Socialistični «Avanti» podčrtava, da zadnji1 sklep konstituante glede-podaljšanja vladnih oblasti povečuje razburjenje v deželi in ovira rešitev b'stvenih gospodarskih in političnih vpra;anj, vse to pa sili stranke, da odrečejo zaupanje De Gasperijevi vladi.
Bivši finančni minister Mauro
Scoccimarro je v konstituanti v svojem govoru napadel vlado zatrjujoč, da bi učinkovita opozicija čim preje lahko vrgla sedanjo vlado. Ako se to ne bo doseglo, bo komunistična stranka vsekakor skušala čim bolj zmanjšati škodo, ki jo bo De Gasperijeva vlada povzročila delavskim slojem.
Fašistični minister Ricci
pred procesom
Rim, 16. — Davi se je v Rimu začel proces proti bivšemu fašističnemu m.n:stru za korporacije Renatu Ricciju.
Muzej v Oswieczinu
Varšava, 16. — Ob 7. obletnici prihoda prvega transporta deportirancev v koncentracijska taborišča v Osvviecziriu (Auschwitz) so tamkaj otvorili poseben muzej.
VATIKAN. — Papež je sprejel britanskega poslanika v Ankari, ki jo potoval skozi Rim.
Vojaška delegacija ČSR
na Cet nju in v Kotoru
Cetinje, 16. (Tanjug) — Češkoslovaška vojaška delegacija je obiskala Cetinje in nato odpotovala v Kotor.
V Atenah zmagali demokrati
pri sindikalnih volitvah
j Atene, 16. (Tanjug). — Atenah ! so bile volitve v odbore krajevnih ; sindikalnih organizacij. Kljub po-i večanemu monarho-fašističnemu terorju je lista skupine demokratičnih članov sindikatov dobila večino v osmih od devetih podružnic. Demokratična lista je dobila 5.111 glasov, nasprotna lista pa 2.570 glasov.
Ranjenci iz Indonezije
prispeli v Haag
Haag, 16. — Iz Indonezije je v Amsterdam prispel parnik z več sto ranjen mi vojaki. Številni policisti so obkolili pristanišče in sorodnikom ni bilo dovoljeno obiskati ranjencev.
Za socialisti, ki so se b.l; izrekli za nadaljevanje pogajanj z indonezijsko republiko, so komunisti izjavili, da zahtevajo popolno izvršitev dogovora v Linggardjati. Predsednik katoliške parlamentarne skupine se je izrekel proti obnovitvi pogajanj
Lažne vesti
o mongolskem napadu na Majsko
Moskva, 16. — Moskovski radio je oddajal poročilo zunanjega ministra ljudske republike Mongolije, ki zanikuje trditve kitajske agencije (.Central News» in izjave predstavnika kitajskega zunanjega ministra glede vdora mongolskih čet na kitajsko ozemlje s podporo sovjetskih letal. Poročilo pravi, da so te trditve lažne in so jih razširili z izzivalnimi nameni.
Isti radio je oddajal izjavo mongolske vlade, s katerim ta odločno protestira pri kitajsk; vladi in izjavlja, da bo zahtevala stroge ukrepe proti kršiteljem mongolske meje, kj so do smrti mučili mongolske parlamentarce in obmejne straže. Mongolska vlada zahteva tudi povračilo škode, ker je incident povzročil z izzivalnimi nameni nek; kitajsk; vojaški oddelek.
Kakor poroča radio, je ljudska vojska zasedla polotok Liao Tung, na katerem sta mestj Dairen in Fort Arthur, izvzemši kraje, kjer sta obkoljena dva vladna bataljona.
Od začetka ofenzive je ljudska vojska zavzela že 36 mest in 150 kilometrov dolgo železn.ško progo Munchend-Antung ter neposredno-ogroža Mukden. Zavzela je tudi 100 km proge Tien-Tsin-Pukov in prekinila na več mestih progo Peking-Mukden.
Anketna komisija
prispela v Palestino
Jeruzalem, 16. — Člani anketne komisije za Palestino so vsi prispel; v Jeruzalem in so danes začeli z delom.
Predsednik komisije Saendstrom je danes na tiskovni konferenci izjavil, da prva seja ne bo javna, ker jc palestinska vlada, ki bo prva zaslišana in ki bo predložila razne dokumente, postavila tak pogoj, ki ga odbor smatra za upravičenega. V arabskih predel.h Palestine danes stavkajo kot protest proti delu anketne komisije Pridružili so se tudi jetniki z gladovno stavko. Tudi v vseh mestih Sirije so iz solidarnost: proglasili dveumo stavko.
V Jeruzalemu so obsodili na smrt 3 židovske teroriste, ki so bili udeleženi pri napadu na zapor v Akri. Dva druga terorista ‘so obsodili na dosmrtno ječo.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval posebno komisijo, ki bo preiskala vzroke zadnjih številnih letalskih nesreč.
LONDON. — Podpisali so angle-ško-češkoslovaški kulturni dogovor.
Brzojavka Noela Bakerja
maršalu Titu
Beograd, 16. (Tanjug). — Britanski minister za letalstvo Noel Baker je poslal iz Prage maršalu Titu brzojavko, s katero se zahvaljuje za prijazen sprejem in za zanimanje za razstavo angleške knjige. Izraža tudi zadovoljstvo, da se je z jugoslovanskim zunanjim ministrom lahko razgovarjal o vprašanjih, ki zadevajo obe državi ter upa, da bo prišlo do praktičnih rezultatov.
Zunanji minister Stanoje Simič je v imenu maršala Tita poslal Bakerju zahvalno brzojavko za prisrčne besede.
FAŠIZEM V ZDA
se v bistvu De razlikuje od nemškega, italijanskega in ja~ ponskega fašizma-Izjave Dimitrova ameriškemu novinarju
Božidar Maslarič v Varšavi
Varšava, — Predsednik vseslovanskega odbora Božidar Maslarič in glavni tajnik Močalov sta obiskala poljskega ministrskega predsednika Cirankieviča in zunanjega ministra Modželevskega.
Poljski pravosodni minister, ki je predsednik društva za poljsko-sovjetsko prijateljstvo, je izjavil, da.
Sofija. 16. (Tanjug) — V razgovoru z ameriškim novinarjem P.tt-manom je bolgarsk; ministrski pred-j sednik D.mitrov izjavil, da je razlika med sedanjim, fašističnimi ten-i dencami in onim; po prvi svetovni I vojni v tem, da so po prvi svetovni I vojni te tendence razvili Nemci, se-I daj pa jih širijo imperialisti drugih I držav. Temeljne značilnosti pretek-! lega in sedanjega fašizma so iste j Plemenska teorija, zavojevanje «ž;v-Ijenjskega prostora*, antisemitizem, J propaganda o boljševiski nevarno-| st; tvorijo v bistvu fašistično 'deo-logijo, naj se pojavijo v kakršni koli obliki.
PlUman je nato vprašal Dimitrova, ali so na podlagi njegovih izjav fašistične tendence v ZDA ideološko zakrinkane v «amenkan:zmu». v obrambi gospodarske iniciative, v zagovarjanju «demokra;ije», v pomoči drugim državam, itd. Dimitrov je pritrdilno odgovoril m izjavil, da čeprav so oblike, ki ;‘h je v ZDA zavzela fašistična ideoogija drugačne, je njihovo bistvo vedno isto. Njihov namen je in ostane zavla-danje sveta.	,
Svojčas je skušal to doseči nemški imperializem skupno z italijan-sk,m in japonskim. Toda ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so pravočasno razbile te načrte nemškega faš.zma. Danes pa obstoja nov fašizem, in sicer Churchillov m oni njegovih pristašev v Veliki Britaniji in ZDA ter ima isti smoter kakor nemški fašizem, to je zavladanje sveta, Iz tega izhaja ideja po anglo-ameriškem bloku.
Najboljše sredstvo za preprečenje vojne, je nadaljeval Dimitrov, je razkrinkavanje sedanjih fašistov in njihovih načrtov ter borba proti njihovim poizkusom. Fašiste je treba odstraniti z odgovornih mest. Potrebno Je utrdit, mednarodno sodelovanje demokratičnih narodov in v prv. vrsti velikih držav. Najboljši način za ohranitev miru obstoja v pomoči miad.m demokracijam.
Pcdp.rati monarho-fašistični režim v Grčiji in Francov režim v Spanji pomeni navajati vodo na faš.stlčni mlin. to je na imperialist .čno stremljenje po svetovni nadvladi.
ZVU dovolila mladinski festival
toda oni drug’...
Pripravljalni odbor za mladinski festival in pozneje tržaški Odbor za festival v Pragi je prejel od ZVU preko polk. Gardnerja dovoljenje za vse manifestacije m sporede za festival. Pripomnili pa so, da so dovoljenja odvisna tudi od ustanov, lastnikov ali upravnikov lokalov. Z drugimi besedami: Mi dovoljujemo, toda oni drug;...
Oni drugi pa so od vsega spočetka zavlačevali odgovore na prošnje odbora. Turistična zveza je na od-borovo prošnjo za uporabo prostora na gradu Sy. Justa odgovorila ustno spočetka ugodno- Kasneje pa je dovoljenje preklicala. Kje Je tu ne-p>-,stranost, če pomislimo, da ni dolgo od tega. ko so dali iste prostore na razpolago nacionalističnim skupinam in strankam.
Delegat Odbora je na mestnem svetu pritiskal kljuke številnih sob za ugodno rešitev prošnje. Povsod je sprejemal samo izmikajoče odgovore. S takim postopkom hočejo samo zavlačevati priprave za mla-d.nski festiyai
Dnevno prihajajo na tržaški odbor protesti z zahtevami, da naj se javno ožigosajo elementi, ki preprečujejo delo tržaške mladine.
Tržaški odbor protestira v imenu vseh širokih mladinskih množic in zahteva, naj ustanove in posamezne osebe prenehajo delati ovire ih naj dejanska podprejo delo mladine, ki se z navdušenjem pripravlja na svoj festival, da bo častno zastopala v Pragi industrijski in pristaniški Trst.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Svetel praznik slov. umetnosti v Trstu za pomnjenje na sro-ju
in za borbo proti draginji
Zvišati plače in znižati cene ~ Popolna enakost slo-
Proslava 25-letnice odrskega udejstovanja Milana Kosiča
Slovenska pomorsko-t rgovska akademija Semedela (Koper)
Vsi, ki želijo obiskovati v šolskem letu 1947-48 1. razred Slovenske pomorsko-trgovske akademije v Semedeli pri Kopru, ki imajo dober vid in sluh in nimajo nad 16 let, naj naslovijo najkasneje do 30. junija t. 1., ravnateljstvu šole prošnjo za sprejem. V prošnji naj navedejo tudi, ali želijo obiskovati plovbe-ni, strojniški ali ladjedelski oddelek. Pouk traja 4 leta.
Pogoji za sprejem so naslednji:
1. spričevalo o uspešno dovršenem IV. razredu srednje šole,
2. zdravniški pregled (na Pomorski akademiji),
3. sprejemni izpit iz matematike in slovenščine (snov iz IV. razreda srednje šole) se bo vršil 7. julija in 15. septembra t, 1.
Dijaki lahko stanujejo pri zasebnikih ali v Dijaškem domu Pomorske akademije.
Za sprejem v Dijaški dom je treba nasloviti prošnjo upravni-štvu doma najkasneje do 30. junija t. 1. Kdor ne more plačati popolne vzdrževalnine, naj navede tehtne razloge in jih da potrditi, da odgovarjajo resnici.
Delo epuraeijske komisije
Železničar Lo Bello Pa«)uale pok. Sebastijana, je napravil prošnjo, da bi ga zopet sprejeli v službo. Kdor bi iihel proti temu kakšen ugovor, mora Sporočiti p-smeno in s podpisom na Urad epuračijske komisije v ul. Cgronro IS (sodna palača) v Trstu, v tekom sedmih dneh od t« objave.
FIZKULTURA
Zagrebčan Babič
junaka motodiik
V nedeljo popoldne Je bila fta dirkališču na Montebellu izvedena ve-l.ka meddržavna motociklistična dirka. Na startu so bili sami specialisti dlft-tracka z Avstr.jiCi in Jugoslovani na čelu. Z blazno hitrostjo :n drznostjo, s katero »o dirkač; vozili po krivuljah runde, to navdušili ogromno množ.co gledalcev, ki jih je nagradila z burnim ploskanjem. Junaka dneva pa sta bila Zagrebčan Babič in Dunajčan Chalupa, ki sta s svojo odlično teh-n’ko prekosila vse ostale dirkače.
V borbo te dvojice pa na žalost ni mogel poseči Ljubljančan Mrak, ki se mu je pri dopoldanskem treningu pokvaril motor ter se je moral zatadi tega zadovoljiti s slabšim mestom.
Rezultati: Skupina motorjev S50 cem: 1. Baldassi Mario (Trst) s povprečno hitrostjo 77.932 km; 2 zanolla Ruggero (TrSt) itd. Skupina športnih motorjev 500 cčm:
1. Zanolla Ruggero (Trst) s povprečno hitrostjo 79.755 km na uro:
2. Braidot Gervasio (Trst). Dirt-traik z motorji tso cem: l. ftott Lu-S (Dunaj) s povprečno hitrostjo 30 182 km na uto: 2. Novotny Pran« (Dunaj). D\rt-tračk z motorji 350 cent: 1. Chalupa (Dunaj) s povprečno hitrostjo 84,733 km na uro;
2. Deimei Herman (Dunaj) D:rt-tračk g motorji 500 ccm: l. Babi«
< Zagreb) s povprečno hitrostjo 89 710 km na uro; 2. Chalupa (Du naj). Handikap dirka med tretjimi in it.ti.timi platiranimi: 1. Metz (Zagreb) s povprečno hitrostjo 88$84 km na urO; 2. Karner Ernst i Dunaj). Handikap dirka med prvimi in drugimi plasiranimi: 1. Chalupa (Dunaj) f> povprečno hi-r-o6tjo 93523 km na uro; 2. No-\Othy Franc (Dunaj).
Nogometni rezultati
Pokrajinsko prvenstvo:	izola-
Montebelio 1:0; Skedenj-Gradiška 5:1; Gasim! Tovarna strojev 1:1.
Finale okrožnega prvenstva: Mag-dalena-Rdeča ziezda 6:1; Rojan-Alma Vivoda 6:0; Costalunga Primorje P 1:0.
Pokal zVatovec Zvesti»: Kraški duby Sežana-Gpčine se je po ena-kovrfdnl igri končal nrcdločtno 1:1- Sežančant 80 zabili oba gola v prvem polčasu m smer je prvega zabil srednji napadalec Smuc, dru-g, pa je bil avtogol. Svetokriška ■ l.ajsror.en Vesna pa je morala [•rimati premoč Sv. Marka in je tekmo zgub.ia z retulta‘om 3:0.
' ostali rezultati SO: Skorkija-Ske-
Takoj spočetka naj poudarimo: sinočnja predstava Knittlove «Vle Male* pomeni prodoren uspeh Slovenskega narodnega gledališča v
Trstu, rež.šer m igralec Milan Košič, slavljenec sinočnjega večera, Je dokazal i režisersko i igralsko tolikšno zrelost, da so bile številne čestitke ob njegovi igralski 25-iet-nici ob koncu predstave krvavo zaslužene.
Dvorana «Nazionale» je bila nabito polna obč-nsfva, ki je bilo sestavljeno iz. vseh slojev- Med od ličnimi gosti smo opazili švicarskega konzula g. Bonzaniga s tajnikom švicarskega konzulata, dalje priljubljenega predsednika bivšega PNOO, pisatelja Franceta Bevka, več itaiijansk.h kulturnih delavcev in novinarjev, več zavezniških vojaških osebnosti, predstavnike slovenskih prosveth-h ustanov in javnega življenja.
Komaj se je ob prvem dejanju zastor dvignil, je občinstvo onemelo. Zbrano in pretreseno je poslušalo dramo švicarskega pisatelja Johna Knittla v Slovenski besedi prav do konča. Gostje, ki n:so razumeli slovenskega jezika, so Si dali na kratko objasniti vsebino ter so nato z napeto pozornostjo sledili igri.
Podrobno oceno igralskih stvaritev bomo prinesli v eni izmed prihodnjih številk. 2e danes pa velja ugotoviti, da so Wli režija, -gralci in inscenacija na resnični umetniški Višini.
PO koncu predstave so se zbrali na odru okrog slavljenca Milana Košiča igralci, uprava Slovenskega narodnega gledališča ter predstavniki raznih kulturnih ustanov.
Prvi je ogovoril slavljenca upravnik Slovenskega narodnega gledališča tov. Modest Sancin. Zajel je življenjsko pot svojega odrskega tovariša ter ob kcnCu poudaril, da se je neki «slovensk;» listič spozabil tako daleč, da je sramotil in blatil slovenske igralce in predvsem slovenske rešiaerje y TrStu.
V imenu siovensko-hrvaške prosvetne Zveze je slavljencu prisrčno čest.tal predsednik dr. Vladimir Bartol.
Krasen govor je nato imel na slavljenca njegov stanovski tovariš Rado Nakerst, ki je čestital umetniku v imenu sindikata igralcev in v imenu vseh stanovskih tovarišev.
V imenu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je izrekel čestitke toy. Milanu Košiču tov. AnžlOvar- Nato je prebral tov. Stane Razstresen veliko število brzojavk in čestitk od raznih Odrov, predvsem iz vse FLRJ, umetniških osebnosti in slavljenčev.h znancev, med drugimi tudi znanega švicarskega režiserja v Zilrihu, ki je bil Košičev učitelj. Ob koncu se je slavljenec Milan Košič z ganljivimi besedami zahvalil tovarišem in občinstvu za izražene čestitke ter obljubil, d* bo še nadalje deloval v odrski umetnosti v korist in dobrobit svojega naroda.
Občinstvo se je z vidno ganjenostjo s številnim ploskanjem zahva-
MILAN KOS1C
Ijevalo jubilantu za njegovo umetnost ter ga ponovno in ponovno klicalo pred zastor.
Večer je bil tako lep tako svetal in tako krasen, da se je zdelo za-
siepije.no razgrajanje peščice predrznih, najetih šovinistov po predstavi na ulici kakor bevskanje steklih psov v sonce. Tako beden in tako prostaški se je zdel spričo tolikšne lepote in umetniške dozorelosti ta izpad poslednjih ostankov fašističnega barbarstva, da je moralo biti slehernega poštenega Tržačana sram zaradi njih. Poudariti moramo, da je bilo teh razgrajačev le neznatna peščica, kajti ogromna večina tudi italijanskega tržaškega prebivalstva zmerom globlje razumeva potrebo po bratskem sožitju s slovenskimi so2emljaki.
Ob koncu naj opozorimo še na dve stvari: želeti bi bilo, da bi bilo rta prihodnjih programih besedilo tudi v kratkem izvlečku v italijanščini, da b; gostje laže sledili izvajanjem na odru. Drugič pa: občinstvo se mora končno navaditi na absolutno točnost, da ne bo s svojim zamudništvom motilo umetniškega Izvajanja na o drv.
venskega ln italijanskega jezika * 0 gonji s fojbami
V nedeljo dopoldne je bilo v kinu Ob morju (Cmema del Mare) zborovanje SIAU prvega mestnega o-kraja. N« samo dvorana, ampak tudi veža in vsi hodniki so bili natrpani z ljudstvom, ki je S tem pokazalo veliko navezanost rta, svojo organizacijo SIAU in zanimanje za važne politično gospodarske probleme STO-ja, ki so prav te dni v Ospredju našega političnega življenja.
Tov. Oskar Ferlan je ob velikem navdušenju povzel besedo in orisal položaj.
Danes je cena življenskim potrebščinam narasla 38 krat v primeru z letom 1938. Ce bi hoteli temu primerno urediti plače, bi moral delavec dobiti najmanj 1200 lir dnevno in uradnik okrog 40.000 mesečno. V resnici pa prejema eni in drugi komaj polovico tega zneska. Seveda gre to na škodo fizične odpornosti
V
PODEŽELJA
SLAP PEI SEŽANI
»Pred dvema mesecema nas je domovina pozvala na gradnjo mladinske proge. Ker »e zavedam, da je trsba domovini pomagati povsod in vselej, sem tudi Jaz odšel na progo Samac-Sarajevo, čeprav sem star 2e 59 let.»
Tako piše v stenčas udarnik tov. Zadnik Stefan iz Slapa pri Sežani, kjer živi na mali kmetiji s svojo ženo ln šestimi otroki. Najstarejši otrok ima 22 let, najmlajši pa 10 let. V narodno osvobodilni borbi je izgubil leta 1944. najstarejže-ga sina Jožeta, ki je padel v borbi proti okupaterju pri 2uien-berku.
2e lanskega leta sta se njegova dva sina udeležila gradnje mladinske proge Brčko-Bancvici. Letos pa je odšel tudi on sam na delo, skupno s sinom Marjanom in hčerko Katarino. Tako so odšli iz njegove hiše na mladinsko progo v prvo primorsko udarno brigado kar trije brigadirji.
S ponosom kaže svoje udarniško spričevalo in pravi, da ga bo dal v okvir, da bedo še otroci njegovih otrok ponosni na svojega starega očita.
CEZARJI
Ne bomo pozabili naših padlih. Elvira Vatovec je bila preprosto, tod.v razgledano kmečko dekle, ki je sledilo klicu svojega ljudstva v bor-b. za svobodo. Postala je prva slovenska učiteljica na šoli v Celarjih. 5. septembra so .o ustrelili skupaj z dvema tovariš.cama. Dva dni preje so požgali njihovo hišo ter odpeljali njeno sestro Marijo v Dekane, kjer so jo po nečloveškem mučenju obsodili na smrt.
Mali pionirji v Cezarjih so po njej imenovali svojo pionirsko dru-
žino ter napisali pod njeno sliko »Vedno se te bomo spominjali*.
Njena sestra Marija je kuhala našim borcem. To je bilo dovolj, da so jo obsodili na smrt.
Tako so padle žrtve: Bertok Severin, Anton Bestjak, ki mu niso prizanesli z mučenjem kljub njegovim 60 letom, in še 21 fantov in mož, katerih ni od nikoder.
Istra, tvoja zemlja je namočena z mučen iško krvjo!
Dunajčan Chalupa
na Montebellj
denj B 6:0; Primorje D-Greta 5:0; Kozman-Montčbello B 0:0: Bolniška blagajna-Tiskarji 2:1; Col Acč-gat 1:0; Tovarna strojev B-Rojan B 1:0.
Mednarodni šport
Dinama-Olimpigue t:0. Zagrebška enajstorica D;namo j« v Marseillu premagala pred 60.000 gledalci domačo enajstonco Olimpitjue z rezultatom 6:0.
Danska-Svedska Meddržavna tekma Danska-Svedska se je končala z visoko in zasluženo zmago Dancev t rezultatom 4:1.
Nitveika-Poijska 3:1. Nogometna enajstor.ca Norveške je premagila Poljsko z rezultatom 8:1.
Boigarija-Aibanija t:0. V Sofiji je albanska nogometna reprezentanca nesrečno zgubila tekmo z Bolgarijo za balkansko prvenstvo z rezultatom 2:0.
Rezultati jugoslovanskega nogometnega prvenstva so: Budučfiost-Rdeča zveza 1:0; Lokomotiva-Metalec 1:0; Spartak-14. oktobtr 8:0.
Tržaški fizkulturniki na ljubljanskem festivalu
Fizkulturniki iz Trsta in Tržaškega ozemlja so ves teden pridno vadili in zelo napredovali v izvajanju vaj, s katerimi bodo nastopili na Jizkulturnem zletu v Beogradu. Ta je pokazal tudi njihov nastop na ljubljanskem festivalu is. junija t. m. ob ti. uri zvečer, ki ga je priredil glavni odbor LMS.
Festivalu so prisostvovali skoraj vsi člani vlade s tov. predsednikom Miho Marinkom na čelu.
Festival je bil pravi praznik mladine vse poln luči in barv. v odmoru med telovadnimi točkami je nastopilo tudi tisoč pevcev s har-monikasktm zborom m tso plesalci v narodnih notah, s folklornimi plesi m prikazi dela kmečke tn delovne mladine. Ko so nastopili s svojimi točkami tržaški fizkulturniki, jih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo in ploskalo.
Vaje so izvedli skoraj brezhibno; gibi so bili skladni in lepo izvedeni ter so se zlivali v krasno harmonično celoto. Fantje so bili v rdečih hlačkah in belih majicah, dekleta pa v modrih krilih in belih bluzah. Pri odhodu jih )t nad ZOMo glava množica zopet navdušeno pozdravljala.
Naslednji dan pa so tržaški fiz-kulturniki odpotovali v Beograd.
MARIJA VATOVEC
ELVIRA VATOVEC
SEŽANA
Gradnja noge ceste. V gospodarskem pianu našega okraja je med drug:m predvidena nova cesta Artviže-Rodik, s katero bo prebivalstvo Otrovlce m Artviž povezano s centri kot so Divača in Sežana. Od planske komisije je odobrena investicija v znesku enega milijona lir.
Tamkajšnje prebivalstvo se je takoj podalo na udarniško delo ter pričelo čistiti teren, koder bo potekala nova cesta, do sedaj so očistili traso v dolžini 3 km.
I
Knjiga v Slovenski Islri
Te dni so knjigarne v Kopru, Izoli in Portorožah p.ejele večje število knjig, kar je vzbudilo veliko zanimanje. Mimogrede smo se ustavili v knj_garnl v Kopru, da vidimo, kaj ljudstvo najbolj kupuje.
Iz štiri ure oddaljenega Trska je prišla mladinka. Kupila je zbrana dela Gregorčiča in Prešerna. Več bi si želela, toda trda je za denar. Kar smo dobili za češnje, je šlo za gnojila, žveplo, galico in druge domače potrebe. Ker kaže trta želo dobro, bo še ob trgatvi kaj odtegnila za knjige.
Za gimnazijsko knjižnico sta poskrbeli dve tovarišici, ki sta kupili
za 3000 lir knjig, poleg tega še nekaj večjih del zase in za profesorje. Največ zanimanja je za dela Gorkega, Cankarja, Ingoliča, Krajnca in za študijske knjige. Šolska mladina pa komaj dočaka »Cicibana* in »Pionirja*.
Videli smo od starosti, dela in trpljenja zgaranega moža, ki j« 'izbral Zgodovino diplomacije in jo skrbno spravu v torbo. Ni to osamljen primer, da si ljudstvo želi razširiti Svoje politično obzorje.
Tihotapci vprežne živine v sežanskem okraju
Velik? so bile težkeče v sežanskem okraju pri izvajanju setvene kampanje. Največja zapreka je bilo pomanjkanje vprežne živ.ne. Le s trdim in napornim delom ter vzar vzajemno pomočjo so ljudje obdelali in posejali vsa zemljo. Nekateri elementi pa so prav v tem času nesramno barantali z vprežna živino in na umazan način iztihotapili iz cone B v cono A mnogo volov, konjev in krav. Ti ljudje, ki so se na zunaj na vse načine kazali kot poštenjaki, so pokazali Svojo lakomnost pa lahkem in bogatem zaslužku. Bili sa dobro organizirana špekulantska banda, ki je za skromne lire trgala živino iz rok poštenega kmeta ter jo preko demarkacijske črte prodajala za Judeieve groše- Organiziram so bili kot prava tolpa, imeli so svojo mrežo ter uporabljali celo ilegalna imena.
Glavni obtoženec Je Sosič Drago iz Vrhpolj, ki je v dveh mesecih igtihotapii v cono A 13 glav vprežne živine, kar je tudi sam priznal. Pohvalil se je celo, da je v tem ča-su zaslužil nad pol milijona lir. Z njim so sodelovali Cebohin Stanko iz Rodika, Dujmovič Ciril iz Ostro-Vice, Škerjanc Franc iz Artviž, Re-zinovlč Franc iz Ostrovice ter 38 drugih, večinoma obrtnikov in večjih kmetov tihotapcev. Te elemente nisi nikoli našel pri poštenem delu, temveč le po gostilnah, kjer So pijančevali m koval; svoje načrte.
Kljub temu, da so to po večini poklicru tihotapci in že stari malopridneži, so se našli poediii ljudje v vasi, ki so hoteli dokazovati javnosti, da so aretirane osebe nedolžne, medtem ko se je pri preiskavi ugotovilo ravno nasprotna m so Obdolžene; sami priznali svojo krivdo.
delavca; njegova delovna sposobnost se stalno zmanjšuje na škodo proizvodnje.
Ne gre pri tem samo za zvišanje plač, ker s tem problem še ni rešen, ampak za znižanje cen, za u-vedbo temeljile m poštene kontrole na podlagi izkušenj iz zadnjih mesecev- Potrebno je, da se razdeli med ljudstvo na nakaznice čim več potrebščin in da se z vsemi silami borimo proti čmi borzi; uvesti je treba nadzor nad nakupom blaga in nad cenami. Delavci morajo iti v to borbo združeni v svojih sindikalnih organizacijah, ne glede na svoje politično ali versko prepričanje.
Tov. Ferlan je nato govoril o poteku pogajanj med raznimi strankami za. določitev začasne vlade.
STAU dela na to in si zeli, da bi prišlo do sporazuma s strankami bivšega CLN-a. Vendar ta sporazum ne sme priti za vsako ceno, ker bi s tem pomagali neofašizmu k novemu življenju, da bi zopet združil svoje sile m nadaljeval s tistim delom, ki je Italiji prinešlo že toliko gorja.
SIAU zeli postaviti na STO-ju take psihološke m politične pogoje, ki so potrebni za demokratizacijo tega ozemlja v njegovem! političnem, kulturnem in upravnem življenju. Ce pa bomo imeli fašizem v svoji hiši, je kaj takega nemogoče.
Za notranjo pomirjenje je predpogoj popolna enakost med posameznimi narodnostnimi skun-naml v javnem, socialnem in privatnem življenju. Seveda se tako pomirjenje ne. more doseči z blatenjem naših Junaških partizanov in z gonjo o fojbah, ki je stalno na programu nekaterega časopisja in nekaterih političnih skupin. Tudi v Milanu so bile v aprilu m maju 1945 leta ulice vsak dan polne ubitih fašistov, vendar je tam o teh stvareh prepovedano govoriti; nasprotno pa se to gonjo pri nas stalno pogreva in najrajši bi spravili na oltar tiste, ki So plačali z življenjem za neštete zločine, umore in požige, ki jih je skozi dolga leta počenjal fašizem nad neoboroženim ljudstvom.
Ce vse to upoštevamo, bomo z dobro voljo prešli vse čeri, ki morda niti čeri niso, ampak čisto navadne zapreke, ih prišli do sporazuma. Ce t.efea ne dosežemo, bi bila to velika napaka, ki bo prej ali slej imela svoje zle posledice.
Po govoru tov. Ferlana so sledile še nekatere točke, na kar je bilo zborovanje zaključeno.
KOLEDAR
1,. junija
Torek, 17. junija
Adolf. Bod.n Sonce vzhaja ob 5.10, Z"’*) 20.56. Dolžina dneva: !-«•
Jutri, 18. junij Feliks, Bogdan
Spominski dnevi
1882: se je rodil ruski skladatelj Igor F. Stravinski.
1945: se je pričel v Beogradu prvi kongres AFZ.
, Dober premislek je boljši kot uro hoda
Preskrba
Pg S00 gr. belih testenih delijo od danes do 30- t. m. težkim delavcem v mestu in podeželju na dodatne nakažnice za junij. Do te delitve imajo pravico tudi težki delavci pri Zavezniški vojski in sicer po 300 gr na polmesečno nakaznico za. junij. Za te delavce delijo da 21. t. m. tudi dodatne obroke za maj, ki še niso bili dvignjeni. Vodje prehrane posameznih občin naj dvignejo danes odrezke na Sepralu. Cena 30 lir za kg-
Dajalci krvi, bolniki ln redni potrošniki, ki niso mogli dvigniti obroka, masti za maj, naj se javijo v uradu v ul. Rettori 2-II. soba 230. S seboj naj prinesejo živilsko nakaznico in kupone za maščobe.
Odrezke za testenine za delavce naj dvignejo danes trgovej pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Enotni sindikati
Brivoi in frizerji naj se zglasijo (delavci in delavke) v ul. Zonta 2-1. od 8.30 do 13 i nod 16. do 20. ure radi važnih sporočil.
Kemični sindikat. Danes 16. t. m. bc tajništvo sindikata uradovalo v ul. Zonta 2, tel. 39-98.
Lesna industrija. Od danes bo tajništvo sindikata uradovalo V ul. Zonta 2. tel. 39-98.
Slaščičarji. Odbor bo Imel sejo v četrtek, 19. t. m. ob 19. uri.
Mesarji. Danes 17. t. m. ob 19. uri bo odborova seja.
Enotni sindikati — Mestni Odbor. Danes 17. t. m. ob 19.30 bo seja Mestnega odbora
Vratarji. OOSS vratarjev sporoča, da bo v sredo, 18. Junija ob 19. uri seja v ulici Imbriani 5, soba 3.
Rojstva, smrti, poroke
V dneh 15. in 16. Junija se je rodilo 14 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 7.
UMRLI: 71-letni Jakob Veggian, 75-letna Amalija Švara vdova Pi ščanee, 70-letni Nikolaj Germana, 65-letna Marija Foranz por. Ukmar, 18-letni Leonard Massaro, 57-letm Cipriano Tartario, 53-letni Anton Rus, 72-letni Almicare, Remigio Sinkovič. 52-letna Bruna Pitacco por. Tamaro.
Odprte in zaprt« ulice
Vicolo Osp«dale militare SO zopet odprli za vozovni promet. Zaradi del na cesti ostanejo 2aprte ul. del Veitro in ul, Ratto della Pile ria, dokler ta dela ne bodo kon ča.tja, _,
Na razpravi je nova taktika
Končno smo slišali izjave priče l nju, pa po njegovem mnenju niso Carlija, ki je izjavil, da ne pozna j bili borci. Res Čudni zaključki, do
Čoka. Ta izjava ni niti toliko važna, ker že v zaporu ni spoznal Coka. Po prečitanju nravstvenih spričeval obtožencev je spregovoril advokat Jona, ki zastopa zasebne udeležence Zarott: jeve in ■ Mungerlijeve. Takoj je odvetnik izjavil, da to ni proces proti partizanom, in je trdil, da je bil tudi sam partizan. Njegova, obramba skuša prikazati obtožence kot navadne lOpOve. Priznal je sicer, da so obtoženci delovali v Trstu za časa nemške okupacije v Ilegali, vendar jih advokat Jona ne smatra kot borce za svobodo. Po njegovem mnenju so bili borci za svobodo samo tisti, ki so bilj mobilizirani v hribih. Tisti, ki so operirali tu v Trstu ln sodelovali v narodno osvobodilnem giba-
Milijonar samo za nekaj minut
Včeraj zjutraj so Tržačani priso- • ko z denarjem, ga vrgli na tla ter stvovaii v ul. Brunner zamm.vemu | ga začeli temeljito obdelavati. Na
lovu na človeka. Viktor Claut, 25 leten izterjevalec pri podjetju SA GL v ul. Crispi 44, j« šel proti svojemu uradu. S seboj je imel aktovko, v kateri je bilo okrog 1 milijon denarja. Na vogalu ul. Crispi in Brunner sta ga napadla dva neznanca. Eden od njiju mu Je iztrgal aktovko in zbezal po ul. Brunner proti ul. ainnast ca, kjer je stal neki vojaški kamionček, ki je verjetno hotel odoeljati tatova po izvršenem dejanju. Okraden: Clrut, njegov gospodar ;n še en delavec pa so dotekli tatu. Vzeli so mu akiov
ALEKSANDER BECK.
131
V010K0LAMSKA CESTA
Polzunov... V mraku nisem videl, toda spomnil sem se mladeniškega obraza, polnih, nekoliko počenih ustnic, resnih sivih oči, spomnil sem si upornega odgovoru »Dobro, tovariš general*. Evo
«ZeUm slišati o tebi,
ti zdaj tega dobrega.
—• Pa kako tl, Polzunov? General je dejal:
Polzunov...* Ti pa?
Ni odgovoril. Ponovil sem:
— Ti pa? Ti si pobegnil?
Polzunov j« mračno dtjal:
— Tam bi bili poginili zastonj... Nima smisla, tovariš komandant, da bi poginili zastonj...
Poleg njega j« nekdo 2ačel pogumno govoriti:
— Kaj smo mogli narediti, ko js navalil od zadaj? Da bj sedeli v luku.iah in čakali, kdaj nas bo udaril? Zato smo tubi pobegn il. Odkrito povem: Tudi jaz sem bežal... A kaj mi je bilo v glavi? Zdaj goniš t; mene, potem pa, ko »* bom izuril — bom jaz tebe.,. Obračunali bomO med seboj. Ne bom šel, tovariš komandant, kamor ste pokazali. Naj ostanem sam — sam bom partizanil! Odkrito jovem; Naredite z merrOj, kar hočete, toda jaz ne opjdem.
Vprašal sem ga:
Kako tl j* sme?
— Borec Paško.
Polzunov je pohitel, da pet-lis,
— To je, tovariš komandant, zares on, Paško, Morda se bojite,
da so med nami izdajice? Ne, tovariš komandant jaz jih vse poznam... In tudi iz dokumentov se morete prepričati. Fantje, ali imate vs Vojaške knjižice?
Vprašaj sem:
— Alj imate vsi puške?
— Imamo vsi... Imamo vsi.
— Vsakdo naj odgovarja samo zase, Ali imate ročne bombe?
— Imam! Jaz imam!
Zdaj je bilo znatno manj glasov.
— Izgubili ste jih iz .strahu? Polzunov, ti jim boš starešina. Razvrsti ljudi. Naženi jih, da bode izglodali kakor vojaki. Tisti z ročnimi bombami na desno krilo,
N? da bi čakali deugega povelja, so se možje začeli naglo postroje vati.
Polzunov je dejal:
— Tovariš komandant! Tu so tudi starejši od men« po č:nu.
— O činih se bomo pozneje pogovorili. Zdaj imate vsi isti čin: Dezerter.
Spet se ja zaslišal Paškov glas:
— Ne sprejmem tega nase!
— Molči!
Paško je bil videti odločnejši od ostalih, toda opazil sem bil: 'snovna krepost vojaka — brezpogojno podrejanje volji starešine — mu je b;ia tuja. Da, lahko imaš zlato glavo, vendar se boš kljub temu namučil, če vojak ni pripravljen, kakor je govoril Panfilov... Da n« bi bilo treba, da jih sprejmem... S težkim speem sem ukazal:
— Poravnaj se! Polzunov, poravnaj vrst*! Mirno! Prekiniti razgovore! Ne gani s*! Razvrsti se na pare!
Polzunov je raportipal, da je bilo v stroju obenem z njim sedem in osemdeset borcev.
Rekel semi
tatovo srečo pa je kmalu prišla porcija in ga. rešila razjarjenih zasledovalcev. Aretirani tat je 22. letni Burolo Mar o iz ul. Crosida 12. Njegov pajdis, star okrog 40 let, pa je za enkrat odnesel pete.
Nesreča v proseški Jami
V nedeljo popoldne so s« odpravili tržaški jamarji na Prosek, da bi raziskali jamo «Cibie». 26-letni Edvard Šortsch iz ul. Batt sti 26, ih 18-letm Massaro Leonard iz ul. Toti 2, sta se spustila po vrvi v globino, da bi preiskala dno. Zdi se pa, da j* Sortschu po nesreči padla v globino aeetilenka in povzročila eksplozijo balistita, ki je bil v zabojih in dnu jame. Tudi vrv, na kater; sta visela, se je utrgala in Sortach je padel v globino, dočim js 18-letnj Massaro ostal na vrvi nezavesten. Tovariši so potegnili najprej ven Massaro in potem še Sortscha. Pri tem reševanju pa se je z vdihavanjem plinov zastrupil tudi 26-letni Stepo Serbo. Kmalu je prišel na mesto avto Rdečega križa in odpeljal vse tri v bolnico. Sortscha so položili v mrtvašnico in včeraj zjutraj je umrl tud; Massaro Leonardi, dočim bo Serbo Stelio predvidoma v dveh tednih okreval.
Kravo so ukradli
V soboto ponoči so neznanei vdrli v hlev Lupi Karoline v Guardiella S. Cilino št. 1804. Iz hleva so odpeljali 6 stotov težko ijavo kravo, kj jo cenijo, da j* vredna okrog pol milijona lir.
Norec se je izgubil
Na podlagi sporočila, ki ga je dobila od Rdečega križa v Škofijah, je policija izdala naslednjo okrožnico: »Vsem obmejnim etra žam sporočamo, da je verjetno prišel iz cone B V cono a neki umobolni Giannola, star 27 let. Je srednje postave, temne polti, v rjavih hlačah, brez jopiča in bos*.
katerih je prišel gospod JOna.
V svojem govoru je umenil, da je pokojni Zarotti Adriano »topil v policijsko službo samo zaradi tega, da se je izognil nemški mobilizaciji.
Advokat Morgera je zastopal .n-terese vdove pokojnega Marege, kapetana »črnih brigad*. Bral je iz bivšega Časopisa «Nostro Avve-nire* nek članek, v katerem, je pisalo, da so le ljudska sodišča poklicana sodit!, v našem slučaju pa, so obtoženci sami spravili s sveta Marego.
Popoldne je jzpregovoril advokat AnnOsčia, ki je zastopal mater Dore Čokove. Med drugim je izjavil, da je Dora Čokova • branila svojo slovensko domovino. (!) Zahteval je oškodnino 300.000 lir poleg kazni.
Vsi ti advokati so v svojih govorih predvsem obtoževali obtožence in peli cele slavospeve tedanjim jugoslovanskim oblastem tn partizanom. Določiti so hoteli po njihovih lastnih besedah mejo med partizani in obtoženci. Vsakdo je Izjavljal, da to ni proces proti partizanom kakor to pišejo nekateri časopisi. Nasprotno, to sodišče naj bi po besedah advokata Jone pokazalo Slovencem ljudi, ki so blatili slovensko ime pred italijanskim narodom! Tako smo priča igri, ki je spremenila svoje lice.
Kot zadnji je nastopil »dvokat Zennaro, ki je zastopal Canove sorodnike in mladega Livija Cana. V svojem dolgem govoru je zanikal, da bi bil on uprizoril sceno na sedišču tistega dne. ko so med zasliševanjem neke priče, ki je obremenjevala Udoviča, naznanili, da so našli fojbo ;n v njej Ostanke pokojnega Švaba in Canove. Obtožil je Udoviča kot glavnega krivca. Na koncu svojega govora je predlagal, naj sodišče po svoji vesti obsodi obtožence. Po njegovem govoru je sodišče najavilo razpravo za danes zjutraj.
Obvestilo o sprejemnih
Ravnateljstvo dvoletnega ^ kovnega tečaja na Katinarj
ča, da se bodo sprejemni .zP*
I. razred pričeli 1. junija ob 8- ' Prijave »prejema ravnateljstvo, r katerem dobite tudi podrobna vodila.
Prosvetno društvo cVojto v Skorklji. Dne 13. t. m s« roči!a v kopru naša pridna m r ljubljena članica Anka Trošt. varišice so Ji priredile PraV Lv ten poslovilni večer. Njeno Pr:'.^ ljenost je dokazala velika u članic. Namesto običajnih kon j« pa ženin Vinko Rabej pe* pi. tisoč lir za polit.čne pripornike ročencema želimo obilo sreče.
Nocoj se vrši članski ®e31 predavanjem.
Prosvetno društvo «Simon
tanek1 je,ni’’
ima nocoj ob 21. pri	p;,
zdravstveno predavanje tov. Roberta Hiavatyja.
CENE NA ŽIVILSKEM TbGI
Trat 16. junija
Sprejem v dijaški dom v Trstu
Dijaška matica pozna starše ali varuhe dijakov, da do konca t. m vložijo prošnje za sprejem svojih otrok v dijaški dom v Trstu. Kdor ne more plačati celoletne vadrževal-nine, naj utemelji svojo prošnjo za znižanje ln naj jo da potrditi, da so navedeni podatki resnični.
Prošnjo naj vlože starši tistih dijakov, ki so bili letos gojenci, kakor tudi tistih, ki še niso bili go- • jenci dijaškega dema. • Zlaati velja j to za starše bodočih prvošolcev. Vložite prošnje pravočasno!
2ivila kg	Cen* na rebelc lir
Krompjr . . .	32-40
Grah		45-70
Stročji fižol .	76-90
Bučke .. .	20-40
Kumarice . .	30-55
Jedilna pesa .	22-28
Radič .....	25-55
Solata 		15-25
Špinača ....	25-35
Čebula ....	30-35
Paradižniki .	100-125
Korenje . . .	55-70
Češnje .....	20 50
Marelice . . .	130-150
Breskve ....	—
Slive ......	30-45
Hruške ....	—
Borovnice . .	—
Grozdičje . , .	50-60
Pomaranče . ■	—
Limone . • .	—
Jajca (kom.)	28 30
Določbe glede osebJ3’ t: ki je začasno uslužbeno v * upravi	$
Z odlokom št. 396 je zVTLV kaj izjemami in spremem.b®,ij d širila tudi na svoje pb“fl\ifi ljavnost predpisov, ki Ji« f janska vlada izdala z ur,avfl<’ * 4. aprila t. 1. glede na <<PITjvri]iii|< gospodarsko ravnanje s « osebjem, ki je začasno u® v javnih upravah.*
DAROVI IN PRISP^ ^
Iz Vipolž:	provetno
pionirji so od izkupička sv J reditve dne 26. maja „:o5' Dijaški matici 2000 lir ih ** Samac-Sarajevo 1300 lir.	,
Ob priliki poroke tov. Jh -* Milana in Jakončič Bog° zbrali za postavitev sv°' padlih vaščanov lir 27 55.
Prispevek za ranjenče j skr proslave darujejo: » okr*1, Podlonjer Lir. 3-?**' p« Lir. 8.575, Sv. Just, tvrdk*^ f? in Šimenc Lir 1.390. Mark -ji. Sv. Ana 1.000, tovariši ib * -Mr iz ul. Ginnastica 72 1.150, A jtt teren, V. sektor. I. okraj, * = st 37 Lir. 1.715, lista 36 Lir 1^“'j V II. okraj 740 SIAU L V, 1.340 SIAU IV. Sv. Ana.. Kolonkovec 1,200, Costari«0 ^ Lir. 1.000. SIAU U. okraj *' b) 16.913.	j*	t,
AFŽ s Proseka daruje tične pripornike Lr. S-OjO'1 Marija iz Boljunea Lin grebno podporno društvo vice Lir. 700.	,fic:	L
Za Dijaško matico čaral rij, L Beč Josipina iz Trsta LV-. jf, >„ mice planinskega društva . t , ob priliki dveletnice	J«L
Delke Lir. 500. geom*«^ SC Grmek Lir. 1.000 06.10^ 0v tov. Boži na oherti Presl 300. v počastitev spomin« PrpslJa Dr. Jožeta Bevka daruje j ro L’r 200, Dr. Dolhar«, < Lir 10.000; s tem je ^fnk»r/ novni član. Ob priliki 3OOV ga večera* v Nabrežini Li • j, L, Za našega dijaka of19$ grebno podporno društv® ,(1JL vice Lir. 800 V proti p f skrbstva so darovali 1* rjf. Lir. 300, Deffar Mariu««'*1
KI NOPKEDSTA^#
ROSSETTI. 16.00:	«
nov* B. Stanvrick 1» 9UPERCINEMA. 16.00: "^14 senci*, A. Ladd, F11** KnowleS.	n/).
KINO OB MORJU. 16.0O-g()Vj«v skl*, ukrajinski junak	,.
film. Prvikrat v Trstu j»r ITALIA. 16.00: »Poročil	.
nico*.	mU
IMPERO. 16.00: »pesem
AlTda Valli.	ofi».	y
VIALE. 16.00: »Ob divrnJ^^K
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip.	S.
vEUK TRGOVSKI strogem središču mesta ,gIp „i prostor, za skladišče F fl0 boljšemu ponudniku. Lji«1 oglasni oddelek *r dnevnika* pod šifro
lokal*.	------
IZGUBILA sem osebn^L#/, št. 0936 na ime Bizija* mtjlj» ■12-1921. Poštenega	^	|
12-1921. Poštenega ^ 'm, da jo pošlje na Marija, Stržišč« okraj
- 91-22'
V soboto in nedeljo *
1 Z L B 1	.0
naBELOPEŠKAJf* I I in V&ABJS
Prijave p«V -ADRIA-EXPR 20!^ ul. F. Severo, 5 ((*'•
Velika likvidacija: mnifnlnv po Z	r<>1*
krznarstvo
ZILIOTTO g
•nM m. a»ui*ai*ri» it . li«*'	'
TRST, lil.; THKNTM 11* f