-    320
Naši dopisi.
Motnik 20. sept. {Nekaj o lesoreji.) Leto za letom gre zniirom več lesa iz naših gozdov v tuje dežele, kar Dam prinaša lepih denarcev, s katerimi zamoremo pokrivati razne gospodarske potrebščine.
Pa bati se je, da, če ne bomo bolje za gozde skrbeli, bo še nam, našim potomcem pa gotovo lesa za domače potrebe manjkalo.
Evo kratek poduk.
Z gozdom naj bolj razumno ravnamo, ako ga ne damo vsega na enkrat izsekati, temveč polagoma vsako leto nekaj za davek in naš trud vzamemo iz njega, kar je lesa dobro doraščenega;  tako bo gozd zmirom zara-
ščen ostal, in  se bo tudi vspešno sam plodil, in nam vsako leto nekaj dobička dajal.
Za sekanje in spravljanje lesa, zberimo ali odločimo si zimski čas do Svečnice, ker ta čas drgnenje v obstoječe drevje najmanj škoduje, in se tudi škodljivega mrčesa ni še toliko bati, da bi se nam pozimi v gozd zaplodil.
Pri imenovanem delu bodimo sami zraven in pazimo , da nam drvarji (sekači) mladega drevja preveč ne bodo pokvarili.
Stoječega lesa pa kupcem nobenkrat ne prodajamo. Ne delajmo iz lepo rastočega drevja dveh- ali triletnih požarov za setev, ker s požiganjem tudi bližnjega gozda mnogo pokvarimo.
Velikiposestniki ali grajščine ne napravljajo nobenkrat požarov, pa imajo, ako skrbijo za to, najlepše gozde.
Ako sta si gozd in pašnik soseda, kar je večidel po naših krajih običajno, ne dovoljujmo pastirjem kurišč, sekanja, krehanja in druzega gozdu kvarljivega početja. Posebno pa pazimo, da nam ne bodo lepih mecesnovib in smrekovih in dragih vrhov rezali za bičevnike.
Najbolje umljivo in dobro gospodarjeno je pa, kar so uže „Novice" večkrat rekle, če pašnike obrnemo t senožete in živino doma krmimo, kjer nam se bo lepo redila; dobili bomo več gnoja za polje, pa tudi za se-nožeti, katere nam bodo bolje rodile in dale več klaje, 8 katero bomo lahko več živine redili. Gozd pa se bo lepo zaraščal, ker mu ne bo živina kvarila mladik; koz pa celo ne redimo in ne pasimo po gozdu, ker so one za mlado drevje največje kvarljivke.
Listja v gozdu ne grabimo in smrečja ne klestimo za steljo; prvo daje gozdu gnoj in obdrži vlago, drugo mu pospešuje rast, kjer zamore več zraka posrkati, aka ni neusmiljeno okleščeno. Za steljo rabimo slamo, praprot in drugo enoletno rašovje, kjer je mnogo beleje, kakor pa suho listje.
Da ne bomo rabili raščega lesa za plotove, kjer jih potrebujemo, zasledimo si živo mejo iz gabroviue ali belega gloga; po gozdu in blizo njega pa je bolj pametno , da jo napravimo iz smrekovih in mecesaovih sadik; kjer nam lahko prirastejo v par desetletji, da jih lajhko prodamo po petaku.
Če smo gozd izsekali, ali, če je kaj praznega prostora, glejmo, da ga bomo kmalu zasadili s koristnim gozdnim drevjem: z mecesni, smrekami, jelkami, in če je sLnba zemlja, pa z borovci; toda tudi na drugi vsakovrstni gozdni les, ki nam rabi za kurjavo, orodje ia druge razne potrebščine, ne smemo pozabiti.
Primernih sadik pa si najlože dobimo, če jih zase-jemo v pripravne, plevela očiščene rastlinišča; taiste je najbolje napraviti na prostoru v gozdu, kjer mislimo sadike razsajevati,   samo da so na zraku in na vetrišči.
Seme najbolje in ceneje dobimo lahko v domačem gozdu, samo da je od čvrstih, močnih, doraščenih dreves nabrano jeseni, ko je zrelo, ko samo od drevja pada. Posejati ga je najbolje jeseni, da se potlej pozimi snež-nice napije, spomladi lože zeleni.
Na Krškem 2S. sept. (Dolenjska, kmetijska, pokra-jinska razstava,) Prijazno dolenjsko mesto Krško obleklo je danes svojo najprazničnejšo obleko. Ulice in trg odlikovali so se se s svojo veliko snažnostjo, na hišah vihrale so zastave avstrijske in deželne, od katerih bi si zadnjih več želel videti. Uže zjutraj ob '/26. uri je godba igrala budnico ter naznanovala Krškemu prebivalstvu začetek dneva, ki ima važen postati za kmetijstvo cele Dolenjske. Ob 9. uri prikorakala je lirška meščanska garda in pa požarna straža na veliki trg pod cerkvijo, kateri je te dni tudi ob enem razstavni prostor. Ljudstvo je vrelo iz vseh strani,  kakor tudi iz sosedne
321
Štajarske k otvorenju razstave. Gospod vikar Kaaus bral je sveto mašo, pri kateri so bili navzoči vsi dostojanstveniki krški in razstavni odbor. Po sveti maši, to je, preko pol jeduajste ure zbralo se je vse občinstvo, kojo je prišlo k slovesnem otvorenji razstave na razstavnem prostoru pred cerkvijo in meščansko šolo. Na sredi tega prostora napravil je razstavni odbor lep os-movoglat pavilon, okinčan z deželnimi in državnimi grbi ter cvetlicami. Na tem pavilonu zbrali so se gospodje odborniki razstavnega odbora, dostojanstveniki in druga gospoda.
Gospod častni kanonik in dekan Polak iz Le-skovca otvori razstavo kot podružnični in razstavnega odbora predsednik z lepim nagovorom, v kojem razloži pomen današnjega dneva ter sklene s trikratnimi živio-klici na Nj. veličanstvo našega presvitlega cesarja kot najvišjega pokrovitelja vseh lepih in koristnih namenov, tako tudi krške razstave. Na to pozdravi župan krškega mesta, deželni in državni poslanec gosp. Viljem Pfeifer došle goste ter predstavi odposlane gospode. Gospod državni in deželni poslanec dr. Vošnjak pozdravi zbrano občinstvo v imenu deželnega odbora kranjskega , pozivlju Dolenjce k vstrajni delavnosti v svoj prid, kakor v korist cele dežele, položi jim na srce, poslušati nauke umnih kmetovalcev, ter predstavi občinstvu tajnika c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pir ca, kateri ima popoludne kmetijski poduk. Gospod tajnik Gustav Pire pozdravi v imenu centralnega odbora c. k. kmetijske družbe navzoče občinstvo, kaže na napredek dolenjskega kmetijstva od časa pokrajinske razstave v Rudolfovem , pozdravi še enkrat posebno razstavljalce, koji so največ pripomogli k lepem uspehu današnjega dneva ter zakliče: naj cvete in krepi se kmetijski napredek na Dolenjskem.
Po slovesnem otvorenji razstave, pri katerem je godba igrala, pričelo se je ogledovanje razloženih stvari. Občinstvo se je nepričakovano zelo zanimalo za razstavo in obisk je bil ogromen tako, da se je po prostorih kar trlo. Popis razstave za „Novice" prepustim drugim, bolj spretnim rokam.
Popoludne ob 3. uri imel je biti govor tajnika c, k. kmetijske družbe in potovalnega učitelja gosp. Gustava Pirca ter potem tombola. Ker je pa občinstva vedno več prihajalo , tako da je bilo uže ob Y^^. uri na razstavnem prostoru vse polno, ob 3. uri je pa še vlak iz Brežic veliko občinstva iz Šiajarsiiega pripeljal, odločilo se je, Oa bode govor g. G. Pirca ne v šoli, kakor je bilo gmotno namenjeno, ampak na pavilijouu na razstavnem odboru. Tukaj naj omenjamo nekaterih odličnih gospodov, kateri so počastili našo razstavo se svojO navzočnostjo: gg. dvorni svetovalec in sekcijski predstojnik v C. kr. kmetijskem ministerslvu baron Depretis deželni glavar kranjski grof Thurn, državni poslanci dr. P o ki u kar in grof Margheri, deželnij poslanci dr. Papež in Ervin grof Auersperg in še veliiic druge odlične gospode.
Ob ^lA. prične gosp. Gustav Pire svoj govor, > katerem razloži Dolenjcem pomen razstave, njih sedajn gospodarski položaj s posebnim ozirom na pretečo nevarnost zaradi trtue uši. On v nadaljevanji svojega govora pozivlje, da dolenjski gospodarji pravočasno skušajc tej nevarnosti v okom priti, s tem, da tudi mimo vino-reje druge stroke kmetijstva umno gojijo, in to v prvi vrsti živinorejo in sadjarstvo. Polaga jim na srce, da v pravem času še začno umno in pravilno z gnojen delati. Z nado, da prihoilnja dolenjska pokrajinska razstava uže pokaže, da so njegove besede padle na rodo vitna tla, sklene gosp. Pire svoj govor, na kar je sle dilo iz tisočerih  ust  burno odobravanje.   Gosp. Gustav
Pire govoril je v svojem skoraj uro trajajočem govoru prepričevalno ia za vsacega umevno, njegov močen glas slišal se je natančno v najbolj oddaljenih kotih ter tudi vzbudil pri navzočih uajvečo pozornost. Gospodu govorniku se je od vseh strani čestitalo.
Po govoru gosp. Pirca bila je tombola. Ker ta igra na Krškem kmečkemu občinstvu ni znana, prevzel je zopet gosp. Pire nalogo, občinstvo v tem podučiti, kor se mu je posrečilo, da je bilo igranje tako redno, kakor bi bila tombola na Dolenjskem uže od nekdaj znana. Dobitki so bili jako lepi in veliko vrednosti. Žal, da je bilo premalo kart, ker bi se jih bilo še gotovo dalo nad 1000 prodati. Cela tombola je bila jako mikavna , ter so nekateri humoristični slučaji veliko smeha vzbudili. Red je bil celi dan izgleden, ker se je v prvi vrsti zahvaliti požarni straži in meščanski gardi. Po tomboli se je občinstvo razšlo, razveseljevanje je bilo občno iu godba igrala je do pozne noči.
Dolenjci smemo biti ponosni na današnji dan !
V sredo je živinska razstava, v četrtek premiranje konj in petek sklep razstave ter delenje daril. O tem prihodnjič.
Iz Ptuja. {Vabilo k slavnosti), katero priredi ptujs ka čitalnica 5. oktobra t. i. v svojih prostorih ^^Nardnega doma" v proslavo 201etnega svojega obstanka. Vspored: 1. Zajec: „Večer na Savi", moški zbor. 2. Deklamacija. 3. Govor; govori gospod čitalniški predsednik. 4. A. Leban: „Kislica sladka", mešani zbor. 5. Nedved: „Pozdrav" , moški zbor z bariton-solo. 6. A. Leban: „Di-jaška^S moški zbor. 7. Gerbic: „Slavčeku^S za ženski čveterospev. 8. F. S. Vilhar: „IJkazi", bariton-solo s spremljevanjem na glasoviru. 9. G. Ipavic: „Savska", moški zbor. 10. A. Forster; ;,Vodnikov venec^^ mešan zbor s spremljevanjem na glasoviru. — Začetek ob 8. uri zvečer.    K tej slavnosti uljudno vabi
odbor.
iz Ljubljane. {Deželni zbor kranjski) danes zboruje zopet in obravnava sledeči dnevni red:
1.    Branje zapisnika o 5. deželnozborni seji dne 26. septembra 1. 1884
2.    Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.    Priloga 37. — Poročilo deželnega odbora glede pospeševanja naprave obrtnijskih strokovnjaških šol iu domače obrtnije.
4.    Priloga 38. — Poročilo upravnega odseka o načrtu postave o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemenitev (k prilogi 21).
5.    Priloga 35. — Poročilo finančnega odseka o deželnih podporah za stavbo ljudskih šol.
6.    Priloga 40. — Poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1885. (k prilogi 9).
7.    K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledišnega zaklada za 1. 1883.
8.    K prilogi 4. — Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu gledališnega zaklada za 1. 1885.
9.    Priloga 41. — Poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotnišnico „Coilegium Marianum" (k prilogi 18;.
10.    Priloga 36. — Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem A o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih, B. o pristojbinah (k prilogi 14).
11.    Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) ljubljanske ljudske kuhinje za podporo;
bj gimnazijskega vodstva kočevskega glede podpore za učence.
Seja današnja postala je nepričakovano živahna. — Pred vsem povabil je deželni glavar k slovesni sv. maši,
323
"katera bo povodom cesarjevega godu v soboto ob 10. uri v stolni cerkvi; nadalje se je spominja včeraj tako nenadoma umrlega poslanca viteza Schceida in prosi pooblastila v imenu zbora izreči gospej vdovi milovanje. — Dalje izročila se je interpelacija gosp. Obreze zarad zadnje naredbe deželnega šolskega sveta o učnem jeziku v ljubljanskih IjudsKih šolah; brez ugovora sprejela se je postava o spuščanji zasebnih žrebcev, — pri razpravi o pravilu za sirotišnico ^^Collegium Maria-num" , o katerem je poročal g. dr. P o ki u kar, pa se je pri §. 2. točka b) vnela nenadoma jako živahna jezikovna razprava , katere so se razun poročevalca vde-ležili gg. Deschmann, Luckmann, Faber — pa gg. Sve-tec, dr. Bleiweis, dr. Papež, župan Grasselli in g. deželni predsednik baron Winkler. Pri tej priliki pokazal je Deschmann zopet stare svoje roge, in videti je bilo, da je nesrečen, ako se ne more zmiraj in zmiraj ravsati in zagovarjati nemškutarjenja.
— (O pogrebu g, viteza Schneida), ki je bil star še le 44 let, zapustivši vdovo in dva nadepolna dečka, —
dostavljamo se, da bode truplo pokojnega v petek dne 3. t. m. popoludne prepeljano na kolodvor južne železnice, in po tej v Počah v lastno družinsko rakev.
—  (f Edvard vitez Sfrahl), grajščak, deželne sod-nije svetovalec v pokoju, bivši deželni poslanec, umrl je na svojem gradu pri Škofji Loki in bil minuli ponedeljek pokopan na ljubljanskem pokopališči. Pokojni zanimal se je posebno za slike in druge uraetnijske izdelke in njegova zbirka takih reči je ena najdragocenejših v naši deželi. Pa tudi pri vsem drugem svojem poslovanji je kazal izredno spretnost in duhovitost. Kot deželni poslanec kranjski bil je vitez Strahl med onimi nasprotnimi poslanci, ki ravno v bistvenih vprašanjih narodne enakopravnosti niso nasprotovali prizadevanju naših vodij dr. Blei\veisa in dr. Tomana. — Pa tudi kot pravdnik bil je pokojnik jako marljiv in spreten, kar dokazujejo poročila njegova, pri tukajšnji deželni sodniji izrekoma pa gre rajnkemu Strahlu zasluga, da se je naši deželi zopet povrnil inkameriran stanovski zaklad 700.000 gL Hvaležen spomin bodi zasluženemu pokojniku!
—  {Kmetijska razstava na Krškem), katera se je odprla minulo nedeljo in v kateri obširneje poročamo na drugem mestu, je zelo zanimiva, vredenje pa izgledno. Izrekoma vsakovrstno sadje pa tudi drugi poljski pridelki , katerih je prišlo gledat minulo nedeljo mnogobrojno občinstvo, pričajo, da napredek v kmetijstvu iu posebno v sadjereji mnogim posestnikom na Dolenjskem ni znan samo po besedah, temveč da se ga radovoljna poprimejo v vseh strokah. — V nedeljo popoludne govoril je zbrani množici popotni učitelj g. Pire gorko priporočaje ji živino- in sadjerejo, pa tudi ubogljivost nasproti naredbam zoper trtno uš. — Govor sprejet je bil z glasno pohvalo.