GRADISOV VESTNIK glasilo DELOVNIH _ ljudi °2D GIP GRADIS (mmi LETO XXI Ljubljana, april 1979 št. 252 (j—- - - ... NAŠ PRAZNIK J ■Ze nekaj desetletij praznujemo praznik dela svobodno, brez policijskega nadzora in na žalost, v zadnjih letih že kar manj slovesno, brez rdečih nageljnov in delavskih proslav. Pa vendar — ni ga med nami človeka, ki ne ve, zakaj praznujemo ta dan. Pred vojno so delavci praznovali prvi maj tako, da so se v četveroredih odpravili na zborovanje, kjer so tokratni državi in njenim glavarjem dokazovali, da delavski razred ni nekaj tisoč beračev ampak so to st°tisoči borcev za lepšo bodočnost. Marsikdaj se s Prvomajskih proslav niso vsi vrnili domov, nekateri So °stali v ječah, nekateri na pokopališčih. Danes pa 7~ danes je vse drugače: delavec je gospodar, delavec Je to, za kar so se naši ljudje včasih borili —'človek, ki Sani sebi reže kruh in kroji usodo. Razumljivo — danes praznovanje prvega maja oaje priložnost za vse kaj drugega kot proteste. Danes Za ta praznik merimo naše delovne uspehe, naš ra In kaj bomo merili v Gradisu? Pretehtali bomo, koliko smo bili uspešni v letu 1978 in kaj nas čaka v naslednjih letih. Dograjevali bomo ureditev delovne organizacije skladno z zakonom o združenem delu. Podpreti bomo morali prizadevanje za dosledno uresničevanje delitve po delu in po uspehih gospodarjenja. Tudi na področju dohodkovnih odnosov je še veliko dela in tudi odnosi med TOZD in delovno skupnostjo na podlagi svobodne menjave dela še niso zadovoljivi. Še vedno je prisotna borba za gospodarsko stabilizacijo, ki ji bomo morali v Gradisu posvetiti vsaj toliko pozornosti kot jo drugje. Pred nami je tudi priprava srednjeročnega in dolgoročnega načrta dela. Kaj lahko zaključimo? Prvi maj je naš, delavski praznik Prvi maj pa je tudi čas, ko najlaže presodimo kako smo ustvarjali do sedaj in kam nas pot vodi Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk Pojav prekinitev dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Poručuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso premenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemlokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno vprašanje, ki je vsiljevalo napetosti in s tem tudi različne govorice in podobno, pač takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je — dokler še ni natančnejših analiz sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delati niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res še štrajk? Iz dpsedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99 % udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje ir) v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi med- sebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce vačsih radki reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samoupravljale! ne prenesejo, in prav je tako. Navedenootrditev potrjuje še ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem tromesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še sa-mouprafne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila soglasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim Za sindikate gradbenih delavcev Slovenije predstavljajo vodilo dela sklepi XI. kongresa SKJ ter sklepi kongresov sindikatov Slovenije in Jugoslavije, ki so povsem jasno usmerili prizadevanja v ključna področja za uspešen razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov oz. za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. V teh sklepih se jasno zrcali aktivnost in vloga tako posameznika kot nas vseh. Prav zato nam je bilo mogoče opredeliti področja naše aktivnosti, pri čemer moramo omeniti tudi velik pomen izkušenj iz dosedanjega delovanja republiškega odbora. Res je, da ko se takole srečujemo z vsakodnevno problematiko v gradbeništvu kot celoti ali pa posamezne sredine TOZD ugotovimo, da je problemov veliko, kajti reševanje enih včasih povzroča druge lažje oblike, prav zato je pomembno opredeliti, katere naloge so prednostne v določenem času in razmerah. povečevanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenemu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih nirm ali zaradi neuslišanih zahtev, in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v temš da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in V tem pogledu smo v RS ZSS opredelili nekako štiri področja nalog, in sicer: — samoupravna organiziranost združenega dela — gospodarjenje — oblikovanje in uresničevanje izhodišč o ustvarjanju in delitvi dohodka — razvijanje delovnih in življenjskih pogojev, s posebnim oziroma na stanovanjsko problematiko. Omenjeno področje seveda v celoti zadevajo tudi gradbeništvo. Tako v programu sindikata gradbenih delavcev zasledimo naslednja področja dela: — samoupravno organiziranost — družbeno ekonomski odnosi — življenjski in delovni pogoji — naloge na področju medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja.« — Kje pa bo republiški odbor še zastavil vse svoje moči? »V okviru tega mislim, da so prav gotovo zelo pomembna vprašanja Nov sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Prav je, da vemo, kdo so naši predstavniki v sindikatu panoge, zato vam danes predstavljamo sekretarja RO SGDS Štefana Praznika. — Katere so poglavitne naloge sindikata gradbenih delavcev? TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do pre kinitve dela. Po navedenem in po tem, da s vprašanje ostrine teh konfliktov ozi roma prekinitev dela ni pokaza kot problem, ki ga ni mogoče rešiti dogovori, se zdi, da bi naše prekini tve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej kazalci demokratičnosti kot pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda na dobro pouči, da so bili edino avton tarni režimi na videz brezkonfhktn sistemi. Naše samoupravljanje pas neprestano še kar naprej in naprti krepi, doplnjuje in izpopolnjuje i to med drugim pomeni, da se tu ljudje zavedajo svojega položaja i zato tudi vedno bolj hočejo biti PoUg čeni o vsem, kar zadeva njihov primarne in sekundarne obveznos * o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukcij — nekatrera teh vprašanj pač res jejo kar po kratkem postopku. LIDIJA MOHAR uresničevanja samoupravljanja v ‘ slociranih obratih, na gradbišč izven naših meja, nadalje tudi hodkovna povezanost in še Pose\i0. vprašanja ustvarjanjain delitve . hodka. Prav pri tem se bomo mog odločneje usmeriti v' dograjevali^ sistema vrednotenja dela, predvs še v pogledu mesta fizičnega de Življenjski in delovni pogoji so^ premalo prisotni kot pogoj ter ■ bolj izraženi kot želja, sindikati m. ^ ramo biti bolj prisotni in odločne) iskanju ter uresničevanju nioZ rešitev. Dejstvo je, da se še vse P malo zavedamo vloge človeka v P cesu ustvarjanja, zato čestoše ve niso življenjski in delovni pogoj1 .. volj zavezujoča planska kateg°r proizvodnje. Stanovanjska PrOl0t matika je lahko obravnavana splet posameznih dejavnosti, veni • pa je za gradbeništvo še p°se pomembna. . jg- Seveda pa s tem še zdaleč n^^ Črpane naloge, ki se jih loteva Nadaljevanje na 22. s*1® Kadrovska politika ne more biti mrtva črka na papirju kaH^aZ^.rav' 0 smernicah in temeljih drovske politike v GIP Gradis) uk^,elaVC'’ k'se v Gradisu strokovno vzeoi«aj° S *tadrovsko politiko, nim lz?braževanjem, zdravstve- VanjemSOinfr!nim VarSt°m’ na8raJe" delavn’ 'nformiranjem in drugimi vaiia vAm' na PodročJu zadovoje-časa r;yfh P°treb delavcev, že dalj nizaciir.1^ '13-*0’ kako Iastno orga-KakoJn dCua dvi8nit' na višji nivo. ciie r,uzbeno politične organiza-delaJ^v °dne in ostale strokovne Vplivu; ’ kl P°sredno ali neposredno litike ° na'aktivnost kadrovske po- sm0 dovo°i?stUodT k raZmiŠljanju’aIi zvoi ° J ston i za vsestranski ra-P°vsod d°Sien'^ delavcev, ali smo SS3iSS. IS3 loge Pr* delu. Med te na- miadih hL?° ludi sPrejem in počutje medsehd layCev’ ustvarjanje dobrih fiuktua« -11'. odr|osov, analiziranje kadrovskonnn i!er kako P°vezati 0r8anizac?je° ltlk° V okviru de*°vne na slu#K.amen- kadrovsko social-tesolucii! Pvd,j,e,tja’ ob upoštevanju dfužbenecH h! ' kongresa ZKS’ Vanji, v do8°vora o uresniče-družben dr°VSke Politike v SRS ter skuPŠčinTa. do80vora občinskih temeljih tS‘avila predlog smernic o Gradis nadrovske Politike v GIP kadrovik; tem 80 razpravljali tudi 'avci m / J"- ostali strokovni de-ru. PreH|dnjem P.°svetu v Maribo-drovskpr,°? ^!nefn'c o temeljih ka-v$em TQ7Qlke 'e bd dan v razpravo •itikcfvr^p0 kadrovskepo- nem n-, i/ Gradis vsebujejo v glav-drovskihP°.m,embnejše naloge ka-služb ni. . avcev in strokovnih delavcev an,r?nju in zaposlovanju 'jena soriui 17' ^lena je zagotov-lavcem c na varnost starejšim de-55 |et) tf"ske nad 50, moški nad opravli it, ne.morejo več uspešno bili razorvr VOP.b nalog, na katera so T°ZDP ifJe,ni '*) sicer tako, da jim d°hodek k avljajo enak osebni reditvi io n 80 ga imeIi Pred razpo-uP0Števana manj zahtevno delo, ob nulega d"|JU menl in kriterijev mi- Tudi delavci, ki so delali kot poslovodni ali vodilni delavci in niso bili ponovno imenovani na opravljanje istih del in nalog, oziroma so odgovorne naloge prepustili mlajšim članom, imajo pravico do enakega osebnega dohodka, kot so ga imeli poprej, če so svoje naloge vseskozi vestno izvrševali. Tudi za njih veljajo merila in kriteriji minulega dela, ki jih bomo morali v bodoče bolj, kot doslej upoštevati. Vsak predlog, pravilnik ali napisan organizacijski projekt pa je seveda mrtvo gradivo, dokler mu s svojo zavestno aktivnostjo ne dajo življenja vsi delavci Gradisa. Zato priporočamo, da osnutek smernic o temeljih kadrovske politike v Gradisu temeljito preštudirate in s predlogi dopolnite, kajti kadrovska politika ne more biti mrtva črka na Pa-Pirju- LOJZE CEPUŠ Tečajniki na izpitu V znanju je moč V prostorih samskega doma v Mariboru so bili zaključni izpiti tečajnikov za pridobitev polkvalifikacije. Štiritedenskega seminarja se je udeležilo 18 delavcev, od tega 7 tesarjev ter 11 zidarjev. Prisostvoval sem delu izpita in lahko rečem, da je bilo prikazano znanje na solidni višini. Pri predmetu »gradbeni elementi« sta izpraševala inštruktirja Koren Zlatko ter Jovičevič Sičo, v komisiji pa je bil tudi Vrečko Franc, gr. ing. Poleg omenjenega predmeta so tečajniki prisostvovali še nasled- njim predavanjem: strokovno računstvo, HTV, gradivo, tehniško risanje ter organizacijo podjetja. V razgovoru s tov. Zorcem sem izvedel, da je velika večina tečajnikov z vso resnostjo pristppila k polaganju izpitov in temu primerni so bili tudi rezultati. Novopečeni zidarji in tesarji se bodo že jutri vključili v delo, ter s ponosom nosili na svojih delovnih oblekah napis —- GRADIS. ŠTROF Le delno uresničene želje Želja ali nujnost, o tem je konferenca OOZS v GIP Gradis izpred nakaj mesecev zavzela stališča ter v marcu 1979 skupno s Centrom za izobraževanje sklicala vse predstavnike naših TOZD in DS SS — telefoniste,.torej tiste predstavnike s katerimi imamo vsi uporabniki telefonov najtesnejše stike, pa čeprav samo po izgovorjenih besedah nekje na drugi strani. »Da, tukaj Gradis! Izvolite.... moment prosim, vežem!« Res je, zveza je bila vzpostavljena in prav ta zveza je bila osnova za nujnost zbližanja in medsebojnega osebnega spoznanstva telefonistov, ter istočasno izmenjava izkušenj in težav v njihovem vsakdanjem delu. Pa še res je, da ne gre brez težav pri vsem tem, kar smo ugotovili na samem začetku, namreč vsi v priča- • kovanju in poprejšnjih zagotovitvah, da se zberemo telefonisti vesoljnega Gradisa in se spoznamo. Spoznali smo se le v manjšini — telefonisti TOZD Koper, TOZD SPO, TOZD Celje, TOZD NG Maribor, ' TOZD GE Maribor ter DS SS, skupno 8 pd 18 telefonistov, kolikor nas je Kje ste bili ostali? Ali ne sodite v naše vrste? Ali vam je bila sobota dne 24.3.1979 tako dragocena, da niste čutili potrebe za srečanje na Pohorju, ko n» «te to sami želeli? Vendar je to srečanje imelo dvojni pomen: Prvi je bil strokovni del, ki je bil poverjen PTT Ljubljana (predaval je Karner Vinko PTT Maribor z naslednjo vsebino: — Vloga in naloge telefonistov kot najširšem mediju komunikacije, vzpostavitve zvez, vključevanje v PTT omrežje na področju republike in celotnem področju države, vključevanje irt pomen delovanja mednarodnih telefonskih tranzitnih central. — Vrste in zmogljivosti posameznih central, napake in njih od-klanjevanje, ter pri tem ugotavljanje pomembnosti in zmogljivosti pomembnih vodov in preobtežba njih, istočasno ob premajhni izkoriščenosti teleprinterjev. — Seznanjeni smo bili z akcijo SZDL in PTT omrežja TELEFON v vsako vas«, istočasno pa izgradnjo PTT omrežja ob jugoslovansko-av-strijski meji s pomočjo pripadnikov in sredstev JNA. Razložen je bil srednjeročni program razvoja PTT omrežja v Sloveniji, kateri med drugim zajema informacijski sistem, računalniško obdelavo podatkov iq informacij, avtomatsko bujenje (za tiste, ki trdno spijo) in še nešteto novosti, vendar bo nropram uresničen le v okviru sredstve, ki bodo zbrana v ta namen. V drugem delu oziroma namenu tega srečanja smo se soočili s težav-mi, katere nas spremljajo ob vsakodnevnem delu z Vami, dragi uporabniki telefonov, ter ugotovili: da nimamo povsod enakih pogojev za delo; pri tem gre za zastarelost posameznih telefonskih naprav, preobremenjenost telefonskih linij, posebej na relaciji Ljubljana — Maribor. Največja težava pri tem je v TOZD Kovinski obrati Maribor, saj ima komaj dve liniji, ki nikakor ne zadoščata za normalno telefonsko zvezo. — težave nastopajo ob morebitni zamenjavi telefonistov (malica ipd) v nekaterih TOZD — nagrajevanje po rezultatih dela, ob tem vprašanje normativov za njihovo delo — razvrščenost v delokroge za ista opravila telefonista, od 8. do 14. razreda (razen izjemnih primerov —-administrativnih opravil) ipd. — (ne)informiranot teh delavcev je premajhna z ozirom na samostojna opravila — stalno biti pri zvezi, udeležbe na sestankih in zborih pa so otežkočene Nadaljevanje na 22. strani Dnevne zaloge cevi na OGP Na novi ploščadi za izdelavo nosilcev in primarcev se dela s polno Par0 V letu 1979 nadaljujejo z dobrim poslovanjem Obrat gradbenih polizdelkov iz Ljubljane je eden tistih naših tozdov, ki so lansko leto uspešno zaključili in presegli planirani celotni prihodek za 15 %. Kako so to dosegli in s kakšnimi problemi so se pri tem gospodarjenju srečali, nam je povedal direktor TOZD Vlado Osolnik naslednje: Ali lahko predstavite vaše gospodarjenje lani z neltaj številkami? »Precej smo presegli vrednosti iz predhodnega leta in tudi planirane vrednosti. Vrednost proizvodnje se je povečala za 56% in je za 14 % nad planirano. Celotni prihodek je večji za 30 % in presega planiranega za 15%. Doseženi dohodek je zraste I za 28%, ekonomičnost poslovanja pa ostaja na nivoju prejšnjega leta. Realna produktivnost je večja za 21%. Kazalniki so torej dobri, najpomembnejši kazalnik D/ph je 60,84 din in je nad poprečjem obratov. Če menimo, da smo dosegli nad-poprečne uspehe, moramo poudariti, da so delovne razmere težavne, sploh niso idealne.« Kakšni pa so bili pri tem vaši problemi? »Imamo premalo proizvodnih prostorov, stare hale so že odslužile tako po razsežnosti kot po zanesljivosti nosilne konstrukcije. Tran-sportiranje izdelkov od proizvodnih ploščadi do deponije ne ustreza več. Na gradbiščih nam pri montaži »VELO« elementov manjkajo ustrezna avtodvigala. Manjka vsaj še eno transportno sredstvo za daljše tovore, kakršno je na primer »BIL-LIG«. Ovirajo nas nočne vožnje, kadar ne. dobimo dovoljenj za dnevne vožnie. ker se montnž« ne more ekonomično organizirati niti vozila niso izkoriščena, če morajo natovorjena čakati do jutra. Potrebujemo še nove kvalificirane strojnike, betonerje, montažerje, kvalificirane delavce za prenapeti beton ter pri montaži najmanj enega strojnega inženirja s strokovnim izpitom.« Investicije v nove prostore so najbrž nujne? »Po dveletnih pripravah za lokacijsko in projektno dokumentacijo smo končno tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kreditni odbor Beograjske banke bo prav kmalu sklepal o sredstvih, za katera že eno leto tako rekoč čakamo »v vrsti«. Pričakujemo približno petdesetodstotno pomoč, ki bo naša že vložena sredstva in bodoča vložena sredstva povečala na približno investicijo 65 do 70 milijonov v letošnjem letu. Vendar je to šele prva faza rekonstrukcije obrata, ki obsega novo proizvodno halo »H« za VELO prejnapete elemente, žer-javno progo s portalnim dvigalom na deponiji, zaklonišče za 114 oseb, ureditev notranje in zunanje hi-drantne mreže in skladišče s črpalko za goriva in maziva. Vse te objekte moramo zagotoviti ne samo zaradi proizvodnje, ki se mora postopoma v celoti preseliti z zunanjih ploščadi v pokrite oziroma /aorte ohiekte. temveč tudi na zahteve inšpekcij, ki brezpogojno zahtevajo celotno ureditev za potrebe protipožarnega varstva, narodne obrambe in ekologije. V drugi fazi bodo nove tri proizvodne hale in akumulatorska postaja za napajanje transportnih sredstev, ki bodo v prihodnje predvsem na električni pogon. V novih halah bomo postopoma uvajali nove izdelke za program stanovanjske gradnje, kmetijske gradnje in ekološke sfere.« Ali boste uvedli v proizvodnjo kakšne nove izdelke? »Sedaj proizvajamo približno polovico polizdelkov, ki se vgrajujejo pri stanovanjski in komunalni gradnji in' polovico prejnapetih nosilcev za industrijsko in podobno gradnjo z večjimi razponi. Predvidevamo, da se bo prej ali slej zmanjšala izgradnja industrijskih objektov, čeprav moramo ugotoviti, da je trenutno povpraševanje po VELO tehnologiji stalno v rasti in da ne moremo pravočasno zadovoljiti vseh naročnikov, ker je proizvodna zmogljivost omejena. Vseeno je normalno, da temu ne bo večno tako in moramo misliti na kvalitetnejšo in pestrejšo vključitev v stanovanjsko gradnjo in v gradnjo pri drugih panogah, na primer v kmetijstvo ali v vse vrste potreb, ki jih zahteva varstvo okolja. Za usklajevanje vseh teh vprašanj za tehnološke, projektne in vsebinske odločitve smo se odločili zasnovati svojo razvojno enoto, ki naj bi od teoretske zasnove do praktične nrei/klišnie etnlnn cnrpmliala obsto- ječ proizvodni program in ga dop° njevala z novimi pobudami, kore ^ turami, proizvodi, ambicijami tako dalje. Prav gotovo imamo z radi naših izkušenj v tehnologu prejnapetega betona in lahkih e mentov zanimive možnosti za en kopravno vključitev v sodelovanj ali v samostojno stanovanjsko gra . tev. Prav gotovo drži tudi to, da čas rabi nove stanovanjske resitv < ki bi hitro omogočile streho na glavo. Stanovanjska gradnja v LJU' Ijani in okolici občutno zaostaja planirano. O teh vidikih se pogovi1^ jamo tudi s Stanovanjsko kom^ nalno banko, vendar predvsem financiranje širitve gramoznice Obrijab, ki je popolnoma izčrpa"^ Dokazujemo, da zaradi pomanjanj^. te osnovne surovine oziroma žara pomanjkanja naših polizdelk lahko ogrožamo gradnjo najma 1500 stanovanj v Ljubljani in ok° ci.« In kako bo z gramozom v bodoče- »V omenjeni naši gramoznici zalog za največ pet let. Potem y v gramozom iz skupnega vlaganj1' Stanežiče premostili obdobje, kler ne bo novi program v oko1 Grosuplja popolno zaživel.« Kaj pa je z nagrajevanjem del*v cev? »Naša želja je, in mislim, samo naša, da mora biti v redu 'z ^ šeno in dobro organizirano delo ustrezno nagrajevano. O kvalite ^ n holiči rtrnnni-zam ii hi motal' " Toda ? ,k° diskutirati kot o plačah, skusi; aoce^ "°češ prevladujejo di-iQr ie 0 Plačah. Menim, da bi v DO fazr,>a m,ora*' Pr'lagoditi plačilne cev,« V korist kvalificiranih delav- •'Dlii!ii*,0do načrtovane investicije H»V * na oscbne dohodke? ker ne8at*vnem smislu ne bodo, eiisti priPravljcni natančni investi-'l'vestiPr°®ram'’ k' dokazujejo, da nihdi’,k'Jjtne bodo bremenile oseb-jivnem otlkov. Vplivale bodo v pozi-fcrasl-, Smislu’ ker bo produktivnost jev VZ‘,radi b°ljših delovnih pogo-bpr’Pm0 str°jne in transportne kateri ? "\bo,jše organizacije dela, v tenih danes še mnogo neizkoriš-fc°tek ii.0Zn0St‘' Gradnja bo hitro iako da k °Prema je že naročena, 'čno L ,° letos investicije prak-letu usivnca r6 in bomo v drugem PoRoiih wjah.v neprimerno boljših tektno; da mora vse to di- ludj n., nirektno ugodno vplivati ! na 0sebne dohodke.« Za prevoz daljših tovorov nad 20 m kot so npr. Y nosilci bi na OGP rabili vsaj še eno transportno vozilo Sindikat na OGP je aktiven zelo akkP*1 ie OOS tudi v letu 197 Nik-,1. 00 delovala. O delovanj [išem I *m° le Pogovarjali s tovr iem ]q n ŠKULJEM, sekreta Ir— VJUS. Ust je tl,Lnife,nem delu. Ta akti la'°gah i, ■ a Predvsem na tist sPremin’ia,/' Pomenijo nadaljn ;°veka knlC Položaja delovne ate njecr, Zadeva pogoje in rezi Drueo Cga deln. ''Sgrajg P°dr°čje delovanja je bi JevaniePodelu oziroma rez. tatih dela. Cilj sindikata je bil, da se zaščiti delavec. Predvsem, da ne bi padli realni osebni dohodki. To smo dokaj uspešno opravili, saj so poprečni osebni dohodki izleta 1977, ko so znašali 4.630,00, narasli v lanskem letu na 5.625,00 dinarjev. Tretje področje delovanja so bila prizadevanja za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih. Tako smo delali dve prosti soboti za asfaltiranje cestišč v TOZD, vselili smo se v nove garderobe. Tekoče smo spremljali tudi reševanje stanovanjske problematike. Prizadevali smo si tudi vseskozi, da bi zmanjšali nesreče pri delu in da bi izboljšali pogoje dela. S preventivnimi pregledi smo skušali zavarovati delavce. Nadaljevali smo že leta 1975 začeto akcijo na področju stabilizacije.« Na katerih področjih ste še aktivno delovali v letu 1978? »Dvakrat smo izvedli uspešno krvodajalsko akcijo. Kulturna komisija pri OOS je uspešno izvedla jubilejno proslavo dneva OGP in organizirala sindikalni izlet. V sodelovanju s kadrovsko službo smo organizirali okrevanje 12 članov kolektiva. Uspešno smo organizirali nabavo kurjave in ozimnice. Pomemben je bil delež dotacije k nabavi ozimnice.« Kakšne naloge si je OOS zadala za letošnje leto? »V letošnjem letu bomo nadaljevali z vsemi akcijami, ki smo jih imeli v lanskem letu, predvsem pa na področju zakona o združenem delu, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, uresničevanja akcije stabilizacijskega programa, skrbeli bomo tudi za osebni in družbeni standard delavcev, za šport in rekreacijo in vsa ostala tekoča opravila, ki sodijo v pristojnost sindikata,« ep ‘ji;,"’’'’ /J .. ■ lrtL- ■hit « novega stroja za izdelavo daljših cevi H Tudi izdelava betonskih blokov ne zaostaja r Iz strojno prometnega obrata LETOS BO BOLJŠE »Leto 1978 ni bilo najbolj ugodno za našo temeljno organizacijo SPO,« je povedal gospodarsko-finančni pomočnik direktorja TOZD SPO tovariš FRANC SKUBIC, in nadaljeval: »Na takšno situacijo je vplivalo več dejavnikov. V letu 1978 smo se srečevali z zelo razdrobljenimi gradbišči. Ta razdrobljenost objektov je zahtevala določene organizacijske posege. Številnejši so bili premiki mehanizacije in delovne sile, kar je imelo za posledico upadanje števila efektivnih ur. Kajti ni vseeno, če en stroj premaknemo petkrat ali pa dvajsetkrat letno. Tudi vsa potrebna dokumentacija je v takem primeru številčnejša. Lani smo dela prevzemali v dokaj zaostrenih tržnih pogojih. Precej del smo prevzemali v hudi konkurenci s privatniki, ki so cenejši zaradi manjših obveznosti napram družbi, tako da smo včasih tudi sami bili prisiljeni popuščati pri ceni naših uslug. Posledica tega je, da se je celotni prihodek povečal za 22 %, stroški za 19%, dohodek za 22%, obveznosti iz dohodka za 27 % in čisti dohodek za 16%. To pomeni, da je ekonomičnost poslovanja v rahlem izboljšanju, produktivnost pa je nižja za 2%, kar pa je za nas slabo.« Nezadostna mehanoopremljenost Kaj je še dodatno vplivalo na slabše poslovanje v lanskem letu? »Mehanoopremljenost je tudi v lanskem letu bila nezadostna,« je pojasnil tehnični pomočnik direktorja tovariš VincencGARTNER. »Nekaterih vrst strojev in vozil je primanjkovalo skozi vse leto. Predvsem mislim na avtomešalce, avto-žerjave, betonske črpalke itd. Zato smo se občasno posluževali uslug drugih podjetij, ki so nam posojala tudi 40 do 50 tovornjakov naenkrat. Do takšnega pomanjkanja vozil in strojev je prišlo zato, ker na ravni Gradisa ni prišlo do združevanja sredstev za nakup takih strojev, niti ni bil izdelan širši plan investicij za daljše obdobje. Naša lastna sredstva, ob tej stopnji inflacije kot jo imamo danes, včasih zadoščajo le za enostavno reprodukcijo. Če naj bi SPO bil nekakšna hrbtenica Gradisa, potem bi se morali manj mačehovsko obnašati do njega. V letu 1978 se nam je dogajalo, da smo zaradi investicij še iz leta 1977 potrebovali precejšnje interne kredite, katere smo plačevali po 10-odstotni obrestni meri. Te obresti smo potem vkalkulirali v ceno naših uslug, s tem je le-ta narastla, zmanjšala pa se je naša konkurenčna sposobnost.« Kakšne probleme ste imeli pri vzdrževanju strojev? »Vzdrževanje strojev nas vsako leto veliko stane. V lanskem letu smo samo za vzdrževanje strojev in avtomobilov porabili nad 40 milijo- nov dinarjev. Starostna struktura naših strojev in vozil je zelo slaba. Prav zaradi starih strojev moramo vsako leto odšteti velike zneske za vzdrževanje. V letu 1978 je vzdrževanje strojev in nabava novih predstavljala 44 % obračunane amortizacije. Tudi okoli remonta se še vedno vlečejo stari problemi. Problem ni rešen znotraj Gradisa s Kovinskimi obrati niti z zunanjimi podjetji, kjer so zaradi njihove prezavzetosti roki popravila strojev izredno dolgi.« Tipiziranost strojev in vozil je minimalna. Zakaj je prišlo do takšne situacije? »Zaradi stanja na tržišču — potrebna so uvozna dovoljenja, s katerimi so velike težave — je tipiziranost naših vozil in strojev z vsakim dnem vse manjša,« je razložil tovariš Gartner. »Zato ne moremo kupovati stroje in vozila tako, da hi imeli čim manj tipov, temveč smo srečni, da sploh kaj dobimo. Tako veliko število različnih tipov strojev in vozil je povezano z drugim problemom. Problemom rezervnih delov, drobnega inventarja in gum, ki jih moramo imeti na zalogi za vse te tipe strojev. Tako smo na koncu lanskega leta imeli na zalogi kar za 25.797.000 dinarjev rezervnih delov.« Prevozi izredno dolgih tovorov so dodatna obremenitev za voznike SPO. Na sliki: prevoz 20 m dolgih Y nosilcev za LTH v Škofji Loki Korak naprej pr« . avtomatski obdelavi podatkov Kaj ste storili, da bi še boljjP®^8 avtomatsko obdelavo podatke »V letu 1978 je bil storjen^ korak naprej v avtomatski ' ^u„ podatkov,« je pojasnil tovarl,i,j Ja bic. Precej stvari smo preure ’ jj pa se danih možnosti nismo posluževali, je krivo predvse K manjkanje kadrov na tem p° . ta V prvih letošnjih mesecih s J stvar bistveno popravila. Do sedaj je bil SPO pri avt?I^gn ski obdelavi podatkov zelo o v ■ od DSSS. Ker stvari niso tekle volj ažurno in ker je bilo ve ,k° j|o-blemov na tej relaciji, smo se čili za nakup lastnega luknja stroja, ki je 23. marca predan v t ^ rabo. Dobili smo tudi luknjač’^ bo delala na tem stroju, in koor torja AOP med SPO inDSSS- a da bo vsa dokumentacija nar J ,j pri nas na SPO. S tem bomo dos večjo ažurnost fakturiranja.« |.l£|fl£ Kako pa ste reševali pr°u kadrov v lanskem letu? »V lanskem letu nismo aSP omiliti pomanjkanje določem drov in služb,« je dejal tovariš ^(| bic. »Primanjkoval je predvsem kader, ki naj bi spremljal dejo ^e. mehanizacije po terenu, ki bi 0 loval tehnično-komercialno p j1' šega poslovanja in kader, ki bi P^e, zemal dela, sklepal pogodbe . jj- » čino tega dela naredi sedaj na -^j, rektor tovariš Brglez s pom0^.^ Kar seveda predstavlja obreme ^ za vse in zaradi tega nekolik tudi njihovo redno delo.« Ali ste v lanskem letu uspe«*^ jiti število nadur v SPO? »V letu 1978 napram letu uf bilo doseženo za 9% efektivnl^p0 več, nadur za 2, l % in vseh ui\v za 8,8 % več. To pomeni, da }e je denca rasti nadur v upadanju-jVjji. tudi v skladu z dogovorjenim’ ^ ^0 Ta padec števila nadur je še ' ^ premajhen, zato bomo tudi v 'vinjeni letu skušali situacijo p°" ti.« 'Poglejmo še ostale indikator)^,, nam bodo še bolj razsvetlil’ P vanje SPO v lanskem letu. faradi starosti so stroji pogosto v popravilu plan 1978 v 000 din doseženo v 000 din indeks celotni prihodek 369.800 346.968 93,8 Porabljena sredstva 152.300 156.335 102,6 dohodek 217 S00 190.632 87,6 dajatve iz dohodka 87.661 90.073 102,8 cisti dohodek 126.949 100.559 79,2 osebni dohodki. 69.633 64.725 93,0 letu °ten Pr'h°dek je v lanske dosp°Sla* ned°sežen, je pa bil bli stv, ®3nja Phma. Porabljena sre irnelsledico °Pazen Pad tudi dajatve iz dohodka dohodelfn— P'ana’ tako da Je či PomeniH ‘ZJI 0d Paniranega. To za ns Z1 da smo prekoračili sredst dek n- ne d°h°dke in da čisti doh slovn ' zad°ščal za formiranje p (obr it®3 sk*ada za lastne potre itd.)' 03 sredstva, nove nalož bonma rada. Redovnost, odnosno neredovnost 1 olaženja na posao, kao kriterijum o*1 osnovu koga se isplačuje lični do-°dak, ugradjen je u pravilnike o razodeli u značajnom broju organi-acija udrženog rada u Makedoniji. rimena ovog kriterijuma se, me-iJ^'m. cesto svodi na formalnost, ■ Počivanje prema ovom kriteri-jumu — na neki dodatak ličnim do-ocima koji se stiču na osnovu rada, maganja, kvaliteta, odgovornosti, oosno ukupnog rezultata. Formalno shvačen i formalno yUl?erlien kriterijum o posebno nalivanju redovnosti svodi se, u . strni, na dvostruko plačanje po °m osnovu. Svaki zaposleni u or-j‘ln,zac'ji udrženog rada obavezan J da na vreme i redovno dolazi na v°je radno mesti. To je uslov bez ,°®a se. ne može ostvariti lični doho-0jk- Uk oliko zaposleni dobijaju i redjenu sumu novca samo zato j °,su došli na posao, što im je inače n /nost — a nisu radili — onda je to o samo dvostruko plačanje po °m osnovu, več i plačanje nerada. drf 'njen'ca da neko na vreme i reji. Vno Porlazi kroz fabričku kapiju n!"h°red Port'rske lože, još uvek S.a ne govori o kvalitetu njegovog ‘ ‘l (>dnosno zalaganja na radnom j e.slu- Za redovnost svi dobijaju nj -,na .sumu novca, a to je onda ti-can primer ne samo formalne pri-Ur>(”® odredjenog kriterijuma več — j °snovu pretpostavke da svi no"^° Prilježno rad? na svom rad-f( 1 mestu ne može se opravdati ^ malna p rimena ovog kriterijuma. mvra^nom mestu se svi ne zalažu „ J^onako, i to je notorna činjeni-Utuda proizlazi zaključak da je krterijum redovnosti, odnosno ne-redovnosti na radnom mestu sveden na formalnost. Možda se on shvata kao manje važan.ali ni je idključeno da se i drugi bitniji i odlučujuči krite-rijumi primenjuju i shvataju Nepra-vedno bi, medjutim, bilo, ako bismo zanemarili činjenicu da i dva ko formalno primenjen kriterijum redovnosti ipak dake odredjene rezultate. Poboljšano je koriščenje radnog vremena u organizacijama udruženog rada. Ovo je i povod da se redovnost na poslu, makar se i drugačije zvala, dosledni je i ravnopravnije sa ostalim kriterijumima ugradi u pravilnike. Time bi se osvarila raspodela ličnih dohodaka koja če direktno zavi-siti od osvarneih rezulata. U tom slučaju, kriterijum ne može da bude samo redovan dolazak na posao več kvalitetno i racionalno koriščenje radnog vremena. Zaposleni če biti stimulisani na veče zalaganje i produktivnost, ali oni koji bolje rade doboli bi više i po ovom osnovu. Može ii se doči do novih radnih mesta smanjenjem neopravdanog prekovremenog rada, smanjenjem raznih oblika rada izvan aktuelno u radnim kolektivima us svi m našim republikama i pokrajinama. Odgovor je, — potvrdan. Podatak, da je samo prošle godine prekovremeno radilo oko deset i po odsto od ukupnog borja zaposlenih Jugoslovena jasno kazuje o torne gde se još k ruju rezerve za zapošlja-vanje novih radnika. Samo u Hrvat-skoj, naprimer, prošle godine je na prekovremeni rad utrošen 21 milion radnih časova, a to je puno jednogo-"dišnje radno vreme oko 10 hiljada radnika. U Bosni i Hercegovini je protekle godine svakog meseca prekovremeno radilo oko 30 hiljada radnika! Slična situacija je i u drugim republikama i pokrajinama. Kada je reč o prekovremenom radu, mora se ukazati i na činjenicu da se, u mnogo slučajeva, ovde zao-bilaze jasnoe odredbe Zakona o udruženom radu. Naime, članom 184 ovog Zakona jasno je odreti je no da »radno vreme radnika u osnovnoj organizaciji ne može biti druže od 42 časova u sedmici«. Izu-zeci od ovoga su retki, a prekovremeni rad je dozvoljen damo u nekim slučajevima utrvddjenim samoupravnim opštim aktom, ili pak, zakonom. Bikans poslovanja jugoslovenske privrede i vanprivrednih delatnosti za 1978. godinu poznat je u svakoj osnovnoj organizaciji udrukženog rada več od početka ovoga meseca. Do kraja februara završni računi su morali biti predati Službi društevnog knjigovodstva. Dakle, sada je upravo vreme analiza ne samo u SDK, več i u sklopu čitavog udruženog rada. Naravno, najvažnije je bilo da se »zatvori« bilans, ali je još bolje ukoliko je moglo da se računa i sa nešto večim dohotkom. Naravno, završni račun sa raču-novodstveno-knjigovodstvenog stanovišta je veoma složena operacija. Teško je reči koja je stavka manje ili više značajna. No, troškovi poslovanja izbujaju u prvi plan. Po pravilu, oni su gotovo uvek visoki i tako reči nikada nisu niži u odnosu na proteklu godinu. Formiraju se na bazi niza elementa, ali je najvažnije utvrditi uzrok iz kojih razloga su u porastu. Znači li to da se nedovoljno koriste proizvodni kapaciteti ili produktivnost nije na zavidnom nivou. Možda se nedovoljno spretno mani-puliše surovninama i reprodukcio-nim materijalom i, uopšte uzev, rad- I ne samo da se povečava prekovremeni rad mimo zakoha, več raste i broj penzionera koji dopunski rade! Neki podaci kazuju da je u poslednje dve godine broj penzionera kojkdopunski rade čak dvostruk uvečan! A, u isto vreme, na evidenci jama nezaposlenih lica nalaze se mnogi mladi, stručni ljudi, koji bi mogli da obavljaju te poslove. Nije, stoga, suvišno up<>zoriti na činjenicu da je potebno i u samim radnim kolektivima ovim važnim pi-tanjima posvetiti više požnje. Naj-pre, na samoupravnim organima(i ne samo na njima) je da onemoguče svaki ptekovremeni ili dopunski rad za koji nema zakonskog i ekonom-skog opravdanja. Potrebna je na ovom planu i odlučna akcija sindikalnih organizacije i ostalih subjektivnih snaga u kolektivima. Društveni dogovori i samoupravni sporazumi su, uglavnom, potpisani, i njima je, takodje, reguli-sano mnogo toga iz ove oblasti. Ali, činjenica je da se i tih odredbi često ne pridržavamo. Otvariti nova radna mesta nije samo ekonomsko, več i važno poli-tičko pitanje. Rezerve se, svakako, mogu nači i u svod jen ju prekovremenog i do-punskog rada u zakonom dozvo-ljene i ekonomski opravdane okvire. V. TIBL nim vremenom. Na sitnice se ne obrača pažnja, a baš one u svakod-nevnom radu, ukoliko im se briga ne pokloni, utiču n da se izdati bez preke potrebe uvečavaju. Za jugoslovensku privredu karakteristično je da se, gledano u celini, ne radi u više smena. Do pre godinu — dve prosek je iznosi o 1,49 smena. Znači, pri lično je to daleko od cilja ako se ima u vidu da bi rad u dve smene predstavljao solidan domet. Ovaj podatak iznet je na nedavnem svaetovanju u Arandjelovcu prili-kom prve debate o srednjeročnem razvoju Jugoslavije za razdoblje od 1981. do 1985. godine. Naime, ako se kapaciteti stvarno samo toliko ko-rite, nije jednostavno utvrdtiti kojim putem u svakoj osnovnoj organizaciji udruženog rada da se dedje do rentabiliteta. Dodaju li se svemu neopravdani izostane! sa posla, veliki procenat bolovanja, slaba prevenitva i neadekvatna zdravstvena zaštifa, neracionalna potrošnja surovina i repro-dukcionog materijala, olako zaduži-vanje kod poslovnih banaka za kratkoročne i srednjeročne kredite na bazi klasičnog odnosa uz izdatke za reprezentatiju i drugo, nameče se zaključak da pojam štednje i racionalne potrošnje nije dovoljno uopš-teno definistati, nega ga treba jasno označiti. To ne bi smelo da bude kampanja, več dugoročna akcija. Sada, kada se pretresajiTzavršni računi za minuluposlovnu godinu, nije na odmet pogledati koliko iznose izdati za službena putovanja po zemlji i inostranstvu, da li se racionalno troši energija i sve što opterečuje poslovanje. Suočavanja su neprijatna, jer ako je od svega što je ovde navedeno samo ponešto lačno — znači da se nije domačinski gazdovalo, i to upravo u vreme kada poslovati sa gubitkom predstavlja neugodno polaganje računa i pred članovima kolektiva i svi m ostalim sa kojima udruženi rad ima poslovne veze. Ostvarti iole solidniju akumulacijo nije lako u uslovima inflacije, porasta cena, otežanog izvoza, ne male potrebe za uvozom itd. Na potrebu analiziranja troškova ukazivano je i ranijih godina. Pogrešan je stav da ove stvari treba stav-ljati na terazije samo posle završnih računa. Valja to činiti nakon svakog .tromesečja s tim da kontorla troškova poslovanja treba da postane svakodnevni zadatak u osnovnim organizacijama udruženog rada. Suprotna ponašanja mogu samo uti-cati da se smanjuje akumulativnost i povečavaju brige koje donose vislki troškovi. M. PETKOVIČ RISTO POPOVSKI DO NOVIH RADNIH MESTA — SMANJENJEM PREKOVREMENOG RADA Svaki drugi penzioner invalid Najnovija istraživanja Gradskog zavoda Beograda za proučavanje socijalnih problema, obavlajena u saradnji sa Gradskim večem Saveza sindikata, otkrivaju gostovo frapan- Iz vojske nam pišu Opet se javljam, da bi pozdravio sve rednike i rodnice na šeg poduze-ča, a posebno one iz TOZD GE Ljubljana. Posebno bih rado česti-tao s vi m Kanovima OO ZSMS na uspješnom rodu i velikim uspjesima, a želim im, da bi i ubuduče rodili teko lijepo i koristno. Gradisov vestnik redovno dobivam i vrlo rado ga čitam, da bi na taj način saznao šta je novo u Gradisu. Jedva čekam, da mjesec prode i da poštar opet donese Gradisov vestnik. VOJNIK NIKIČ STOJAN Nalazim se u Bileči gdje sam na odsluženju vojnog roda. Svaki mjesec dobivam Gradisov Vestnik i vrlo rado ga čitam. U prošlom broju sam našao članak o gradilištu u Tolminu gdje sam i sam radio. Vidio sam da temo posao lijepo napreduje i zbog toga sam veseo. Tada sam si rekao: »Vidiš, i po odsluženju vojnog roka je moje mjesto opet u Gradisu«. Pozdravljam sve rednike Gradi-sovog kolektiva, a posebno generacijo učenika iz 1974. godine te prijatelje Sadika Zilduma, Milorada Juriča i Stevana Sedlareviča iz TOZD GE Jesenice. FERID REDŽIČ V. P. 3215(1) 79321 BILECA Ferid Redžič tan podatak: u poslednjih pet godina udeo invalidskih penzionera u ukupnom broju novih penzionera popeo se na 46,74'odsto. Drugim režima, gotovo svaki drugi radnik od-lazi u invalidsku penziju! Ova činjenica nedvosmisleno ukazuje na socijalno-ekonomski' značaj sprovodjenja mera zaštite u organizacijama udruženog rada. Rezultati ovog istraživanja vršenog na »reprezentativnem« uzorku od 37 večih organizacija udruženog rada sa oko 10 odsto ukupnog broja radnika glavnog grada, pokazuju da se merama zaštite na radu poklajaju znatne finansijska sredstva. Ali, oči-gledno je da s obzirom na činjenice koje govore o velikom prirastu invalidskih penzionera i visokoj stopi bolovanja, da su napori i sredstva nedovoljni. Podaci iz istraživanja otkrivaju da su radnici uglavnom dobro snabde-veni sredstvima za ličnu zaštitu. Izu-zetak su jedino sezonski radnici u poljoprivredi i gradjevinarstvu koji su manje obuhvačeni o vi m ličhim zaštitnim merama. Veči problem ipak čini nešti drugo — neodgovara-juči kvalitet zaštitnih sredstava u svakoj četvrtoj organizaciji zbog čega bi se morala posvetiti veča paž-nja proizvodnji i nabavci odgovara-jučih' sredstava. Za razliku od ličnih zaštitnih sredstava, kod obezbedjivanja adekvatnih ušlova u radnoj sredini situacija je znatno nepovoljnija, naročilo kod organizacija koje imaju najnepo-voljnije uslove rada. Radi se o do-trajalim halama i radnim prostori-jama, zastareloj tehnologiji, koja su izvor stalne opasnosti po zdravlje, a ponekad i po život radnika. Takva situacija je, na primer, u »Črvenoj zvezdi«, »Vunarskom kombinatu« i u starim livnicama. Jedna četvrtina radnika u privredi Beograda radi u takozvanim posebnim uslovima koji se karakterišu povečanem opasnošču od povreda i oboljenja. Največi postotak radnika na o vi m ugroženim radnim mestima je u metalopreradjivačkoj industriji — 60,8 odsto, kožnoj industriji — 57,9 odsto, brodogradnji — 49,4 odsto i u tekstilnoj industriji — 36,2 odsto. Poseban značaj za ove analize pokazuju da su te mere u velikom broju organizacija dosta zapostavljene. Izuzetak čine one organizacije koje imaju vlastite dispanzere medicine rada i zdravstvene slanice, uglavnom iz industrije i gradjevinar-stva sa preko hiljadu radnika (BIGZ, Beogradska industrija mesa, Industrija motora — Rakovica, »Rad«, »David Pajič«), U osvta-lim organizacijama zdravstvena zaš-tita radnika se svodi na povremene preglede radnika joji rade pod posebnim usloyima. Postoje tri kategorije radnika sa smenjenom radnom sposobnošču: invalidi rada druge i treče kategorije, radnici koji boluju od hroničnih bolesti i stari ji iznemogli radnici. Za razliku od invalida rada, ove druge dve kategorije nemaju nikakva prava iz invalidskog osiguranja tako da je njihov položaj mnogo npo-voljniji. Prema podacima iz ovog istraživanja, medju zaposlenima u Beogradu oko 6,3 odsto čine radnici sa smanjenom sposobnošču, od čega oko trečina radnici sa smanjenom spsognošču, hronični bolestnici i stari ji — iznemogli radnici. Problem posl ova za invalide rada izražen je u svim delatnostima, a posl ova za invalide rada izražen je u svim delatnostima, a naročilo u in- dustriji i gradjevinarstvu. Ipakš pO" stignuti su značajni rezultati jer Je oko 90 odsto invalida rada raspore-djeno na radna mesta u skladu s predlozima invalidskih Zbog izraženih problema sa ovim radnicima sa smanjenom sposobnošču, interesantan je jedan predlog dat u zaključku ovih istraživanja koji je podružan u Skupštini Beograda. Predkaže se, naime, da organizacije koje imaju veči broj ovin radnika udruže sredstva za otvara-nje zajedničkih jedi niča i radionica u kojim abi oni radili, a istovremeno b* se pod stružnim nadzorom obavljala prifesionalna rehabilitacija. MILAN LAZAREVIČ Traži se veče angažovanje sindikata Jedna analiza samoupravnih sporazuma okreditiranju indivudualne stamene izgradnje u SR Bosni i Hercegovini pokazala jee prilično ša-rednilo stavova, posebno kad je ruječ o višini i vračanju kredita. Prema toj analizi, naime, večina organizacija u svojim sporazumima predvidja izuzetno simbolične sume za individualnu stambenu izgradnju. Višina kredita u večini slučajeva ne može da podmiri ni najosnovnije potrebe gradnje. Ekstreman primjer za to je kolektiv »Kombiteks« iz Bi-hača koji je kreditirao 420 radnika sa simboličnim iznosom od 3.000 do 15.000 dinara. Ovo upravo, pokazuje, da osnovne organizacije udruženog. rada prema individualnim graditeli-jima imaju drugačiji stav, nego prema onim radnicima koji podnose zahtijeve za dodjelu društvenog stana. Mnoge organizacije se čak veoma tako odlučuju da izdvoje i do 100 miliona starih dinara za jupo-vinu jednog stana, koji je svakako potre ban. Ali, zato če se veoma teško i rijelko odlučiti da tim ste-stvima kreditiraju pet radnikapo 20 miliona koji bi na taj način riješili stambeni problem. Krediti su zaista veoma mali, i, prema informacijama opštinskih vi-ieča saveza sindikata iz ove republike, Oni se kieču od 3.000 do najvišč 10.000 dinara. Zbog toga sindikat traži veču aktivnost, posebno organizacija sindikata u osnovnim orga- nizacijama udrženog rada, u suštm' skom mijenjanju odnosa u obls1 kreditiranja stambene izgradnje. Sindikat insistira na torne da se za ove svrhe izdvajaju veča sredstva, a ne, kao do sada u največem broju slučajeva, oko 10 odsto od ukupn° izdvojenih sredstava za stambenu izgradnju. Na ovome treba posebno insistirati u onim serdinama goje društvena stambenu izgradnja iz °b' jektinih razloga ne može u dogledno vrijeme da podmiri stambene potrebe, a istovremeno ima mnogo pre' tendenata na stan. Prema analizi koju je proveo sindkat u 28 opštinskih vi ječa Saveza sindikata, gde je u društenorn sektoru zaposleno oko 267 hilja"a radnika — gotovo sve organizacije su usvojile samoupravne sporazume o individualnoj stambenoj izgradnji-Medjutim, ti samoupravni sporazumi na neadekvatan način tretiraju ovu vrstu izgradnje i veoma des*1' mulativno djeluju na one koji °v|rn putem žele riješiti stambeno pitanj?’ To se vidi i po rokovima vračanja kredita. Najčešče je rok za vračanje 15 do 25. godina, ali ima i kračih-kao na primer, u Bihaču — 7 godina. Vitezu 10 itd. Sindikat zbog toga upozorava da je i ovde potrebna veča aktivno* upravo sloga da" bi se omogučn0 produženje tokova odnosno da se 1 rokom vračanja kredita stimuli*6 individualna gradnja stanova. v Z. MIL ANOVIC »Kovač, tebi tudi železo poje!« Tako je v spominsko knjigo pripi-Zftoni slovenski skladatelj Radosti Gobec Aleksanderu Kovaču na lzn}ed njegovih samostojnih raz-‘av.; K°vač se je rodil leta 1920 v ,e lu’ kjer je bil dolga leta tudi zapo-en kot varilec v tovarni »Emajlir-. dP\ P?zneie P0 presedlal na oderske s*e m postal operni pevec v mariborskem mestnem gledališču. Varje-Ju ln kovini pa je ostal zvest vse do anes. Njegove skulpture žanjejo orna in v tujini velike uspehe. Za i e,umetn'ški panogi, ki zahtevata ™Ka zase celega človekaje imel do-. / narc‘vne darovitosti in dovolj L.?e volje. Vrsta opernih likov (Don znu r?nčo Panča’ Bozilio, Bajaz-nn j) ‘kov iz živalskega sveta (hije-’ Ulz°n.' čaplje) vse to daje nekak čin m^(jiv prizvok in primerjavo s ien '*‘m ročajem.S pomočjo var-nJa ^tajajo pod njegovimi prsti i Jraz ,cnejše plastike, ki ponazarja topljenje ljudi v taboriščih z mi™- grozotami in bolečinami, sa-lu 1 osebnosti iz gledališčev, litera-e, živalskega sveta in drugo. Pri vac« lahko opazimo izredno po-sl“n™ z materialom in tesno na-... le.nost na vsebino, vse skupaj pa P£sno vlije v likovno sedanjost, nip n"K /'oran Kržišnik je ob priliki Sove racave v Ljubljani zapisal, raJe nle8°va izrazna oblika stilizi-ke t ^r.fc‘ozn°st- Psihološke trenut-1 Jih izražajo bitja v svojem giba- nju in drži, poudarja s pozo, ki je pogosto ekstremna, vendar ne abstraktna. Hladnost železa tako dopolnjuje s toplejšim bakrom in aluminijem, da ni mogoče ostati neprizadet. Njegovo delo, ki nosi naslov »Hirošima«, danes krasi mizo župana v mestu Hirošima. Aleksander Kovač je to skulpturo podaril mestu v znak prijateljstva in sočustvovanja z vsemi »žrtvami« Hirošimske atomske bombe. V znak hvaležnosti prejme Kovač sedaj vsako leto čestitko in zahvalo ob novem letu s podpisom samega župana tega mesta. ■ Aleksander Kovač je do sedaj razstavljal že v Salzburgu, Celovcu, Grazu, Stari Gorici, Novi Gorici, New Yorku, Ginghamtonu, Londonu, Cortini D'Am^pezzo, Dunaju, Beogradu, Mariboru in morda še kje. Sedaj ob praznovanju 8. marca se je predstavil tudi v samskem domu Gradbene enote Maribor. Na otvoritvi se je zbralo mnogo naših delavk, ki so si z zanimanjem ogledale razstavljena dela. Predvsem to, da je avtor skulptur uspel sicer hladnemu materijalu — železu — dati toplino in sočutje, daje pravo vrednost likovnih podob, ki istočasno izražajo tudi drugo umetniško plat —petje, zato ni .čudno, da mu je Radovan Gobec napisal: »Kovač, tebi tudi železo poje«. ŠTROF 1111111 : A loVe >•>! 4oln Podelitev ključev stanovanj v TOZD GE Maribor NOVICE IZ GE MARIBOR — V mesecu februarju je bil v Mariboru seminar za delegate delavskega sveta TOZD. Pobudo za seminar je dal izvršni odbor sindikata. Seminarja se je udeležilo preko trideset slušateljev. Predavala sta tov. Tone Kranjc, sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Maribor, ter sekretar ZSS Maribor, tov. Črtomir Mesarič. — Pred kratkim so se sestali delegati na letnem delovnem sestanku osnovne organizacije sindikata — uprava in gradbišča. Obravnavali in potdili so finančni načrt za leto 1979, pregledali program dela, ter si zadali še kopico nalog, ki jih bo potrebno v prihodnje rešiti. — V začetku letošnjega leta je bilo v mariborski gradbeni enoti podeljenih kar 16 ključev novih stanovanj, ter narejenih nekaj zamenjav. Zanimivo je predvsem to, da je kar 80 % stanovanj bilo dodeljenih neposrednim proizvajalcem, torej delavcem na gradbiščih. Vsa nova stanovanja so bila kupljena v naseljuS-31, naselju, ki ga je gradila naša enota. »Za nakup stanovanj so bila porabljena velika sredstva, čez milijardo dinarjev. Ta sredstva, seveda nekaj v obliki kreditov, so za tisoč članski kolektiv kar precejšen zalogaj. Zavedamo pa se, da počutje delavca doma močno vpliva na uspeh, zato menim, da je ta denar dobro naložen«, je na slavnostni podelitvi ključev spregovoril direktor TOZD GE Maribor Franc Gačnik, dipl. gr. ing. — Na smučiščih Areha na Pohorju je bilo prvo zimsko tekmovanje mariborskih projektantskih organizacij. Tekmovanja se je udeležilo veliko število tekmovalcev in tekmovalk iz različnih birojev. Organizator teh prvih iger je bil projektivni biro Maribor. Čeprav snežne razmere niso bile najbolj ugodne, so se tekmovalci razšli z , željo, da se prihodnje leto ponovno srečajo na Pohorju. — Mladinci gradbene enote so pripravili kviz tekmovanje s sosednjimi Kovinskimi obrati. Posamezni mladinci so prikazali solidno znanje in pripravljenost, tako da je veliko število gledalcev zadovoljno zapustilo dvorano. — V mesecu februarju je bila tudi seja predsedstva mladinske organizacije GE. Dogovorili so se, da se bodo vključili v delovno akcijo na Duhu na Ostrem vrhu pri urejanju spomenika Lackovemu odredu. Delali bodo tri sobote in nedelje. Akcije so bo udčležilo 20 mladincev. Prav tako bodo poskrbeli z organizirano akcijo za temeljito čiščenje in ureditev okolja samskega doma. Problemov na seji ni manjkalo, vendar so sklenili, da bodo šli po začrtani poti, ki jim bo prinesla, sicer z mnogo dela, tudi boljše rezultate. ŠTROF V stanovanjskem naselju je vse pripravljeno za asfaltiranje ceste Nedeljko Kukič in Vinko Hrženjak mešata malto za ometavanje sanitarij v naselju Rade Velenšič, VK tesarje že 12 let pri Gradisu. Doma je iz Slavonske Po-žege in le enkrat mesečno obiskuje družino. Z delom v Gradisu je kar zado- • olion <|>nrl‘)r «tl> bi h;ti forpni bl) flpjn vpp nl<|(jinn z Priprave za gfdnjo H E Solkan Pomanjkanj energetskih virov čutimo v naši ožji in širši domovini. Ta problem je še posebej značilen za Primorsko. Zato so se v Soških elektrarnah iz Nove Gorice odločili v Solkanu izgraditi hidroelektrarno. Gradbena dela je prevzel Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor. S pripravljalnimi deli so pričeli oktobra lanskega leta. Pripravljalna dela so dokaj obsežna in zajemajo: a) zgraditev začasnega mostu čez Sočo, b) ureditev stanovanjskega naselja. Ob gradnji hidroelektrarne Solkan je za izvajanje del potrebno narediti začasni most. Zaradi neugodnih razmer za gradnjo elektrarne v dolini Soče ni bilo druge možnosti za ureditev gradbišča drugod, kot na desnem bregu Soče. Ker pa do območja elektrarne na desnem bregu ni nobene cestne povezave je za izvajanje del nujno potrebno izdelati most, ki bo omogočal povezavo gradbišča s cesto Nova Gorica — Bovec. Most bo po končano gradnji elektrarne v celoti odstranjen. Stanovanjsko naselje se sestoji iz petih stanovanjskih barak tipa ST 40 s pripadajočimi sanitarnimi objekti. V naselju je urejena tudi kuhinja z jedilnico. V poznejši fazi gradnje bo v naselju stanovalo okoli 200 naših delavcev. Istočasno z gradnjo teh objektov gradi tudi SGP Primorje dva objekta, ki bosta ostala tudi po dograditvi elektrarne. To je gostinski objekt, ki bo po gradnji elektrarne spremenjen v motel in prostori kajakaškega kluba. Le-ta bosta v času nadaljnje faze izgradnje elektrarne služila kot delavska menza za vse tiste, ki bodo delali na tem objektu in za pisarne investitorja in ostalih izvajalcev. »Dela pri izgradnji stanovanjskega naselja potekajo po planu,« je povedal vodja delovišča gradbeni tehnik Franc NOVAK. Na gradbišču trenutno imamo 40 delavcev, ki vsi stanujejo in se hranijo v našem naselju. Imamo dve kuharici, ki nam pripravljata zajtrk, kosilo in večerjo. S prehrano smo vsi zadovoljni. Pri izgradnji začasnega mostu čez Sočo pa smo v manjšem zaostanku zaradi prepozno dobavljene jeklene mostne konstrukcije in zaradi precejšnjih ovir, ki nam jih je povzro-člala visoka voda Soče pri izgradnji opornikov in stebrov mostu. Spodnja konstrukcija mostu je sestavljena iz treh opornikov in stebrov mostu Spodpig kpnstrnkriii, mostu je sestavljena iz treh obrežni enega rečnega armirno-betons opornika. Zgornja konstrukcij jeklena s lesenim voziščem siroM 3,5 metrov. Največja razpetinaJ klene konstrukcije znaša 43,29 trov. Navlek jeklene nosilne strukcije preko največje razp se vrši konzolno s protiutežjo ( stom).« Predvsem je zanimiv premostitve jeklene konstrukcij je potekal v petih fazah. V prvi fazi je bilo potrebno sest vitiprvi in drugi kos jeklene tažne konstrukcije. Vsak od mentov je dolg 12,6 metrov m čez 20 ton. Elementi se sestav J brez lesenega poda in ograje. V drugi fazi je bil tfarejen P°j^e obeh delov za 6,5 metrov. Pretrd je izvršil s pomočjo dveh tirot° J 5T. S tretjim tiroforjem je bi'° P (j trebno zadrževati konstrukcijo? samodeljnemu premiku v s predvidenega pomika. Priklopitev tretjega kosa 130 tažne konstrukcije je bila tretla * 0(i-Na kraju tretjega elementa tažne konstrukcije je bil ,r?aI?riergen balast težak 9,5 ton. Tedaj je iz premik za 12,6 metrov tj. za četrtega komada montažne strukcije. V četrti fazi je bil priključen 13 četrti kos jeklene konstrukcije-last, dosedaj nameščen na tre ^ kosu prenesemo na kraj 3etraVni kosa, nato pa še dodamo žerj balast v skupni teži 53,2 tone. Peta in obenem najbolj krifjj'? faza tega postopka pomeni P^1^, čitev petega kosa dolžine 12-,aj trov. Jeklena konstrukcija je s že 31 metrov nad Sočo. Tezo .) strukcije pa drži protiutež (oa a na delu konstrukcije, ki je oslonj na opornik A na levi obali. Po Pr s četnega Kosa na Kraj k jv r, tako da se prenaša nalvej0da naenkrat. Na to breme se ^ istalo breme, tako da znaša itnega balasta na koncu P6 e. nenta 86 ton. Potem sledi v konstrukcije in oslonite* * * * v tj ipornik B na desni obali So ipremljen z premičnimi le □ končani peti fazi se vrši nik ob razbremenjeni kons c Po. k°nčanju vseh del na montaži Konstrukcije se opravi montaža le-Poda, ograje in ostalega, tvp rt S vf konstruiran za obremeni-Dnipi? i f ton' Promet po njemu bo ul izmenično enosmerno. vo^nlf P° do8raditvi mostu in do-lahkn CCSt»C ”a desni obali Soče bodo trarne 'rf®!1 Z gradni° hidroelek-sežnnetG ede na zahtevnost in ob-čak,,“!LPnBravlialnih del lahko pri-J mo da se bo s gradnjo elek- trarne pričelo maja ali junija letos. Rok za izgradnjo elektrarne je tri leta. Bodoča HE Solkan bo imela moč 21 MW. V jez bosta vgrajeni dve Kaplanovi turbini, vsaka z močjo 10,5 MW in s pretokom 60 kubičnih metrov na sekundo. Vodni padec bo znašal 21 metrov. Zgrajena bo koncem leta 1981, oziroma na začetku 1982 leta. CVETO PAVLIN ■' «Hi« GRADISOV VESTNIK — 13 Konstrukcija je premostila Sočo. Največja razpetina znaša 43,20 metrov Prenos balasta s četrtega na peti element mostne konstrukcije. Skupna teža balasta na koncu petega elementa je 86 ton Gostinski objekt, gradi ga SGP Primorje, bo v nadaljnji fazi gradnje HE Sol-pf- vporphH»n v«# de'«v«ka menz« za v«e «fel»vce. ki bodo del«l;- 14 — GRADISOV VESTNIK___ DELO JE ŠOLA V Gradisu vsako leto veliko denarja namenimo za izobraževanje ob delu. Kaj od tega izobraževanja delavci dobijo in kaj pričakujejo, so nam nekateri povedali takole: Avgust GUTMAN: »Hodim v zadnji, tj. drugi letnik delovodske šole. Po končanem šolanju bom strojni delovodja. Sam sem se odločil, da končam to šolo, vendar šele sedaj vidim, koliko maksimalnega truda moram vložiti, da lahko delam in poleg še hodim v šolo, ker' nimam nobenih olajševalnih okoliščin na delovnem mestu. Za učenje in polaganje izpitov v glavnem koristim lastni letni dopust. Ker na naši šoli nekatere predmete polagamo dvakrat, se pravi v prvem in v drugem semestru, dobim v službi po opravljenem izpitu v enem semestru le 4 ure dopusta. Šele ko naredim dva takšna izpita, dobim en dan dopusta. Ko se v šoli pogovarjam s sošolci o tem, vidim, da imajo vsi boljše pogoje za učenje kakor Franc Kosednar A I Šmiit jaz. Nekateri imajo celo dva dni dopusta za učenje. Šolnino sem v prvem letniku plačeval sam. Za drugi letnik pa smo se dogovorili tako, da mi kompletno šolnino plačajo Kovinski obrati Ljubljana.« Alojz ŠMID: »Izobraževanje ob delu je potrebno, predvsem tam, kjer obstojijo želje posameznikov za takšno šolanje in pa potrebe podjetij za določenim kadrom. Potreba za dodatnim znanjem na delovnem mestu je danes velika in zato moramo vsem tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov niso končali ustreznih šol, omogočiti, da le-te končajo. Takšen študij je zelo naporen in človek se mora odreči marsikateri stvari, če želi šolo uspešno končati. Za ponazoritev, kako naporna je ta oblika dodatnega izobraževanja ob delu, naj povem le to, da sam delam do dveh oziroma treh popoldan. Pouk v šoli se prične že ob štirih in traja do sedmih ali osmih zvečer. In tako vsak dan.« Rajko GREBENC: »Velik korak predstavlja odločitev, da se človek poleg rednega dela še dodatno izobražuje. Takšno šolanje ni lahko, vendar, če želiš nadomestiti izgubljeno in napredovati v službi, se moraš š trdno voljo odločiti za to in v času šolanja skoraj popolnoma odreči vsemu tistemu, kar sicer počnemo v popoldanskih in večernih urah. Hodim v tretji letnik srednje ekonomske šole. Štirikrat tedensko imam predavanja po štiri, včasih pa tudi po pet ur na dan. Predavanja se začnejo ob 16. uri, tako da grem v šolo direktno iz službe, pred tem pa še v mestu nekaj na hitro pojem. Tak način življenja je zelo naporen in utrudljiv. Ko je človek še samski, to nekako laže prenese, ko pa enkrat že Raikn Grebenc Gradisove nagrade v TOZD Osnovna sindikalna organizacija v gradbeni enoti Maribor Je pobudo, da bi se v samem TOZD-u podeljevale tako imenovane disove nagrade. Smatrajo namreč, da je v tako velikem kolektivu vilo dosedanjih nagrad in priznanj odločno premalo. , V smislih imajo predvsem moralnovzpodbudno plat teh na8r‘ Predlagajo, da bi bilo število teh priznanj okrog deset. za keta naj bi se podelila tudi celotnemu gradbišču, seveda takem , keterega bi komisija ugotovila da si jo zasluži, da je lepo urejeno, * ^ z opaži in drugimi materialomgospodarno ravna — ter ne nazadnj . so vidni tudi finančni uspehi. ,jnC Komisija je bila že imenovana in sicer jo sestavljajo: tov. re Janez, Oberliet Slavica, Čontala Franc ter dva člana izvršnega o sindikata. V pripravi je tudi že pravilnik ki bo točno določal kri za dodeljevanje teh nagrad. ,e|3i Obstoječe Gradisove nagrade se podeljujejo za življenska ^ nagrade podeljene v TOZD, pa naj bi bila priznanja delavce y vestno delo na širšem gospodarsko družbeno političnem P0°j°.(!vni preteklem letu, skrb za varnost na gradbišču, gospodarnost, de uspehi v preteklem letu, disciplina pri delu, ter zavzetost za pogia je samoupravnih odnosov. . e(j bami in mnenji, nakar predloži komisiji v pregled. jq Komisija mora svoje delo zaključiti vsako leto najkasneje septembra. n na bliž' To je zaenkrat samo predlog, če bo osvojen, pa bomo videu njem zboru delovnih ljudi, kjer se bo o tem odločilo. §TR®‘ ima družino je vse to še težje. Moti me edino to, da prosti dan dobim šele po opravljenem izpitu, ne pa pred izpitom, da bi se lahko bolj v miru pripravljal na izpit.« Franc KOSEDNAR: »Dodatno izobraževanje ob delu je vsekakor potrebno. Precej znanja sem pridobil že na svojem delovnem mestu, tako da sedaj lažje shajam v šoli. Hodim v gradbeno delovodsko šolo. V moji organizacijo OGP smo se tako dogovorili, da že ob enih končam z delom in grem v šolo. O tem, da je tako šolanje izredno naporno, sam ne bi dosti govoril, kajti o tem so verjetno že drugi precej povedali.« Janez CAPUDER: in flo- [ »Šolanje ob delu je težko ^ ^re. irr vek se ta čas mora tnarsičem ^joPt či. Obiskujem dopisno jepe , strojno tehnično šolo in mog kei^b, moje šolanje nekoliko a;jgnsk°rs imam predavanja le trikrat po štiri ure. . m ktrP1 Zato pa šolnino plačamsa0vin5T. moja delovna organizacija . t-resH V obrati Ljubljana sedaj ni f1 rana za moje šolanje, ker baJ « ^ei dovolj strojnih tehnikov m rtjstim*^ polaganje izpitov ne dobim 1jStjn>'ji dni, temveč v ta namen pb letni dopust.« P' Janc/ PomiH/r Vnoust Gurman r Študij ob delu — potreba združenega dela ali hobi delavca ob prostem času Poitiemk današnjem sistemu ze Hum« naxncdvomno pričajo tu ^jej™vevlXL kon8resa ZKJ, ki n radi nenn 'k Poudarek predvsem z; fije ;n P°srcdnega povezovanja te iadvSo _ *ni.u b° tako obliko študi ije .;P°dpiral, ker bo krepila ™ >85abCCV °b njih°y.em. « •tj zZ?J1 ln 2 potebami Organ ^5?«X.dda in n iuan'izaciie h morale P°-e finan • zdru2enega d< *>ga mo 'ranja štud'ja o 'Šanje nrt ’ ki bi nar« « in VkteVkov ^ izofc dno Snu««ev študija ob a8oča. anciranje je skora Simde|aŽje dose8Uh |Že s svo?'a^v-delavc Jetavci^ de,om uvelj °dnje, fm .,z neposrec ^sredfni .8? naivečk' neposre zvodnje po končani diplomi veliko težje vključiti v delo, njihovo z znojem oblito znanje pa se večkrat ne istoveti z znanjem delavcev, ki so že dosegli svoj ugled in jim je diploma potrebna le za potrditev pogojev za delovno mesto, katerega zasedajo. Nič kolikor krat se zgodi, da bo delavec, ki se bo odločil za študij ob delu svojo. odločitev skrival pred ostalimi člani delovnega kolektiva, po končani diplomi pa zapustil Delovno organizacijo in nadaljeval delo drugje. In ali je potem dosežen osnovni cilj, da se mladi po pridobitvi strokovnega znaja za določeno delo, naloge in opravila v delovnem procesu na temelju pridobivanja znanja, vključujejo v delo ter se po- novno vračajo v izobraževalni proces iz dela, oziroma vključujejo vanj ob delu z uspešno pomočjo in dogovorom z oziroma vključujejo vanj ob delu z uspešno pomočjo in dogovorom z OZD, ki ga narekujejo dokumenti XI, kongresa ZKJ. Vsekakor morajo študiju ob delu posvetiti več pozornosti organi izobraževanja v OZD, isti morajo prav tako kot s štipendisti tudi s študenti ob delu voditi problemske sestanke, se z njimi dogovarjati in iskati učinkovitejše smeri nadaljnega sodelovanja, saj bo le tako postal študij ob delu sestavina združenega dela. Dajmo svoj prispevek ob sprejemanju Zakona o usmerjenem izobraževanju. Zavedajmo se, da gre za ___________________________V izredno pozitivno družbeno gibanje, ko mnogi težijo, da bi poštah boljši, bolj izobraženi, d da bi se lažje spopadali z vsako dnevnimi problemi. Ne zavirajmo nikogar, starost in predhodna izobrazba naj nam ne bosta edini merili. Vključimo se tudi tisti, ki v ta proces nismo direktno zajeti in poskušajmo razbremeniti breme izobraževanja ob delu posameznikom. Poskušajmo najti nove, ustreznejše oblike in načine prepletanja študija in dela, saj bo le tako postal študij ob delu oblika usmerjenega izobraževanja in potreba združenega dela in ne le hobi posameznika ob prostem času. STANKO ZOREC Uspešno reševanje stanovanjske problemative v OGP »V naši temeljni organizaciji OGP posvečamo veliko skrb standardu delavcev,« je povedal tovariš ALOJZ PRAČEK, vodja kadrovske službe v OGP. »Predvsem zelo uspešno rešujemo stanovanjske probleme. Sedaj imamo še 6 nerešenih prošenj iz lanskega leta. K le-tem pa moramo dodati vse prošnje, ki bodo prispele do 31. marca, ko je zadnji rok za oddajo prošenj za stanovanje. Sedaj razpolagamo s 56 stanovanji. Poleg prošenj za dodelitev stanovanja imamo tudi nekatere prošnje za dodelitev večjega stanovanja. V letu 1978 smo se glede na razpoložljiva sredstva odločili za nakup 7 dvosobnih stanovanj. Tudi individualna posojila za gradnjo hiš so bila vsa odobrena, v kolikor so bila v skladu s pravilniki.« Kako pa je z naselitvijo delavcev v samske domove? »Z naselitvijo delavcev v samske domove smo imeli lansko leto že precej problemov, letos pa jih bomo imeli še več. Obstoječe kapacitete v Gradisovih samskih domovih na ljubljanskem območju so že, seda j veliko premajhne. Zato bi bilo potrebno Še bolj pospešiti akcijo v zvezi z gradnjo samskega doma v Rapovi jami v Ljubljani. Ta samski dom bo imel 240 ležišč. Vendar ne smemo pri temu ostati. Že sedaj bi morali razmišljati o-graditvi še enegq samskega doma, kajti le tako bomo lahko sproti reševali problem nastanitve samskih delavcev. Predej delavcev iz ljubjanskih TOZD je sedaj še nameščenih po različnih barakah in provizorijih. Vendar se s takšnimi kratkoročnimi rešitvami ne bi smeli zadovoljevati in zanemarjati gradnjo samskih domov, ki je povezana s težkim pridobivanjem gradbenih inostalih dovoljenj. Kajti tudi pri postavljanju takšnih provizorijev in barak je potrebno upoštevati družbeni dogovor o minimalnih standardih naselitve.« Kako je urejena prehrana v OGP? »Že dve leti imamo svojo delavsko menzo, v kateri lahko v eni izmeni jč 120 ljudi. Prehrano smo uredili v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Moste. Zajtrk, malico in kosilo pripeljejo v našo menzo in podelijo. Hrana je različna, tako da se za vsakega najde primeren obrok. Cene tudi niso previsoke. Malica npr. stane 14,50 in kosilo 24.00 dinarjev. Uredili smo tudi nove garderobe, v katerih se delavci preoblečejo v delovno obleko in svojo obleko pustijo v garderobnih omaricah. S povečanjem obsega dela bomo prisiljeni povečati le-te. Garderoba je urejena po vseh predpisih. Ima kopalnice, prhe, umivalnike, omarice, prezračevanje itd.« Kako je s športno rekreativnim delovanjem pri vas? »Tudi naši zaposleni kažejo vse večje zanimanje za organizirane oblike rekreativnega udejstvovanja. Naši športniki se redno udeležujejo Gradisovih letnih in zimskih športnih iger. Letos že pogrešamo športnega re-kreatorja, ki je lansko leto zelo aktivno delal in zato predlagam DSSS, da čimprej zopet dobijo človeka, ki naj bi to stvar oživel. Prav v sodelovanju s športnim referentom smo lani poslali 11 naših delavcev na preventivno zdravljenje in okrevanje v Poreč. Vsak delavec je prispeval 3 dni dopusta,vse ostale stroške pa je kril sindikat.« Ali ste v lanskem letu uspeli zmanjšati število bolniškega slaleža? »Že omenjeni ukrep — pošiljanje delavcev na rekreativno zdravljenje — je pripomogel, skupaj z ostalim, zmanjševanju bolniškega staleža v OGP. Tako smo v letu 1976 imeli 9% bolniškega staleža, a leto pozneje smo to število uspeli zmanjšati na 8,35 odstotka. Največ uspeha smo dosegli lani, ko smo uspeli bolniški stalež zmanjšati le na 6,5 odstotka. Veliko bomo morali še narediti na področju izboljšanja delovnih pogojev, saj podatki naše obratne ambulante kažejo, da se povečuje število kandidatov za različne poklicne bolezni. Število pogojev za nastanek poklicnih bolezni moramo zmanjšati na minimum.« C. PAVLIN r Upokojenci Nizkih gradenj ponovno skupaj X. Vsakoletno srečanje upokojencev naše temeljne organizacije Nizke gradnje iz Maribora je letos bilo 6. aprila. Prišli so upokojenci iz Maribora in okoliških mest kakor tudi iz drugih republik. Ob soku, kavi in sendviču jim je v sejni sobi o današnjih Nizkih gradnjah spregovoril ing. Bevc. Nakratko je orisal poslovanje v lanskem letu,probleme s katerimi so se sreče vali,pote m pa večja gradbišča. Govoril je o začetku gradnje HE Solkan, o gradnji sedmih nadvozov na avtocesti Ljubljana — Vrhnika,na mariborski obvoznici, o HE Formin, ki je lani predana na uporabo, kakor tudi o gradnji mostov v Črpi Gori. Omenil je tudi gradbišče v Iraku, kjer gradijo most čez reko Tigris. In še marsikaj je zanimalo naše upokojence. Vsi so hoteli biti čim bolj na tekočem. Zopet so se srečali Ismet in Jože, ~Ante in Franci, Cilka in Zora, tovariši iz mnogih gradbišč po Sloveniji in ostalih republikah. Spominom kar ni bilo konca. Kaj delamo danes, so se spraševali. Čuvam unučke, gojim jagode, v miru preživljam pokojnino, mene pa pritiska bolezen, so upokojenci drug drugemu pripovedovali o tem kako preživljajo prost čas. Spomnili so se tudi tistih, ki letos niso bili med njimi in se spraševali, kako to, da niso prišli? Po tem prvem kratkem klepetu smo se vsi skupaj vsedli v avtobuus in odpeljali proti HE Formin. Zunaj je deževalo, vendar to ni dosti upli-valo na vzdušje v avtobusu. V pogovoru in smehu je vožnja hitro minila in že smo bili pri HE Formin. Večino je zelo spominjala na HE Zlatoličje, kajti na le-tej je večina upokojencev še delala. Razgledali smo si strojnico z dvema Kaplanovima turbinama in se v delavski jedilnici pogovarjali s še aktivnimi tovariši in nekdanjimi sodelavci. Zaradi vse močnejšega dežja je odpadel ogled zapornic v Markovcih. Zato smo se odpeljali kar v Ormož. V tamkajšnjem hotelu smo imeli organizirano kosilo. Pogovor je stekel s nekaterimi upokojenci. KOŠIR Jože, upokojeni elektrikar: »Bolezen je bila močnejša in zato sem moral predčasno v pokoj. Vremenski pogoji, v katerih delamo gradbinci in elektrikarji na gradbiščih so včasih zelo neugodni. Delati je treba po snegu in dežju, kajti takrat je tudi največ okvar na električnih napeljavah. Nisem dolgo časa bil v Gradisu vendar je pohvale vreden tak odnos do upokojencev. Redno dobimo' Gradisov vestnik in čestitke za novo leto tako, da naša vez z Gradisom ni pretrgana čeprav smo upokojeni. Takšna srečanja tudi kažejo na to,kako v Nizkih gradnjah skrbijo za nas upokojence.« Na srečanju sta bila tudi zakonca Zora in Ante KUUČEVIČ iz Biha- ča. »Pri Nizkih gradnjah oz. prej Tehnogradnja sem bil zaposlen 20 let. Delal sem kot pomožni zidar. Vse je bilo lepo in v redu, dokler nisem imel nesrečo pri delu. To se je zgodilo pri gradnji HE Ožbalt. Tra- Zakonca Zora in, Ante Ključevič sta na srečanje prišla iz Bihaca verza mi je zlomila desno nogo na sedmih mestih. Po ozdravitvi nisem bil sposoben za drugo delo kot za čuvaja na gradbiščih. Pri Gradisu sem spoznal tudi svojo sedanj soprogo. Poročila sva se v Mariboru in tukaj tudi živela do upokojitve. Ker je žena šla v pokoj prej kot jaz, sem nekaj let ostal sam v Mariboru. Zadnjih 6 let sem delal kot portir na upravi. Po upokojitvi leta 1977 sem tudi sam odšel v Bihač, kjer sedaj z ženo v miru živiva. Nekaj čez 5.000,00 din pokojnine zadošča za najine potrebe. Imava najhen vrt na katerem malo brklava in si pridelava potrebno zelenjavo. Vsako leto se bova udeleževala takih srečanj, saj si oba želiva snidenja s nekdanjimi sodelavci, ki so sedaj že tudi upokojeni, nekateri pa so še aktivni. V stalni zvezi sva z Gradisom preko Gradisovega vestnika, saj dobiva z ženo vsak svojega, tako da sva vedno na tekočem o vsemu,kaj se dogaja v podjetju. Čeprav v pokoju,se še vedno čutiva gradisovca.« Z to ugotovitvijo zakonca Ključevič so se strinali tudi ostali udeleženci srečanja upokojencev Nizkih gradenj. Po kosilu so upokojeni delavci ob kupici žlahtnega vina iz ormoških goric zapeli prenekatero domačo pesem, nasmejali se šali in vicu in tako se je to srečanje zavleklo v pozno popoldan. Pred odhodom so se zahvalili dobri organizaciji tega srečanja z željo da biijjbfprf leto ponovno vsi srečali tudi tisti, ki se zaradi različ . gov niso mogli udeležiti letosnj Sr b) komisija za gospodarjenje pripravi in v letu 1980 predloži, delavskemu svetu osnutek SP 85 do roka, ki bo dogovorjen v okviru delovne organizacije oziroma občine; c) komisija za gospodarjenje bo v letu 1979 predložila predlog smernic za pripravo SP 85 in določila program dela za pripravo plana; d) SP 85 mora buti usklajen z osnovami programov, ki bodo sprejeti v okviru delovne organizacije in občine; e) strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi SP 85 je analitsko planska služba TOZD; F) delo na pripravi SP 85 je pričeti takoj. 14. Delavski svet TOZD sprejme sklep o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana GIP GRADIS TOZD GE Celje: a) dolgoročni plan GIP GRADIS TOZD GE Celje se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določene dejavnosti do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu DP 95; b) komisija za gospodarjenje pripravi in v letu 1983 predloži delavskemu svetu osnutek in predlog DP 95; c) komisija za gospodarjenje bo določila prografn dela za pripravo DP 95; d) DP 95 mora biti usklajen z osnovami programov, ki bodo sprejeti v okviru delovne organizacije GIP GRADIS; e) strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi DP 95 je analitsko planska služba DSSS in strokovna služba TOZD; f) dela na pripravi DP 95 je potrebno pričeti v letu 1979. f) dela na pripravi DP 95 je potrebno pričeti v letu 1979. 15. Delavski svet potrdi predlog komisije za gospodarjenje in odobri Vrtačnik Darinki, delavki TOZD znesek 10.000,00 din iz sredstev sklada skupne porabe kot enkratno pomoč za škodo, ki jo je utrpela zaradi eksplozije plina.v sosednji stavbi. 16. Potrdi se vloga Občinskega komiteja ZKS Celje in odobri znesek 2.000,00 iz sredstev sklada skupne porabe kot prispevek TOZD za gradnjo objekta politične šole »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu. Odobrena sredstva se nakažejo na račun Občinskega komiteja ZKS Celje, št. 50700-678-45314 s posebno oznako: Prispevek za izgradnjo politične šole v Kumrovcu. 17. V zvezi z vprašanji na zborih delavcev dne 22. in 23. 2. 1979 delavski svet sprejme naslednje sklepe: a) delavcem, ki so v staležu bolnih zaradi nesreče pri delu in nezgode na poti na delo in z dela, se za čas bolovanja prizna terenski dodatek in to samo v primeru, ko je v času zdravljenja v kraju začasnega bivališča (samski dom naselje) in v bolnišnici; b) prizna se povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela (mestni javni prevoz) v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi s tem, da delavec sam prispeva mesečno 45,60 din, kar je v skladu z 18. členom Pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov; c) za kvalitetno izvršena opravila čiščenja nastanitvenih prostorov je za dela po veljavnih normativih dopolniti število snažilk. Za realizacijo naloge se zadolži vodja komunale. Kontrolo kvalitete opravljenega dela vrši upravnik samskega doma in naselja. Za čiščenje gradbiščnih prostorov je zaposliti po možnosti delavce, ki jim je dovoljeno opravljati le lažja fizična dela. Zadolži se vodja komunale, da skupno z vodji sektorjev uredi glede čiščenja gradbiščnih prostorov; d) zaradi večje iztrošcnosti delovnih oblek in delovnih čevljev kot posledica nadurnega dela, delavski svet sklene, da se za delovne obleke in delovne čevlje doba trajanja računa na letni fond delovnih ur (za leto 1979 — 2112 del. ur) z veljavnostjo od l. 1. 1979. Delavski svet predlaga DS GRADIS spremembo Pravilnika o varovalnih sredstvih s tem, da komplet delovne obleke zajema bluzo in dvoje hlač; e) izplačilo dodatka za težke pogoje dela (višinski dodatek) se obravnava samo v primerih, ki jih določa Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, 93. člen. Predloge so obvezni predložiti vodje sektorjev; f) delavski svet ugotavlja, da je zaposlitev delavcev privatnih skupin glede na prevzete delovne naloge opravičljiva. Praviloma je dela oddajati po enoti dela. V kolikor je zaradi narave dela obračun dogovorjen po izvršenih urah, je skrbeti za to, da bodo zaposleni delavci z ustrezno izobrazbo in prakso. Delavski svet poudarja za realizacijo tega sklepa odgovornost vseh članov kolektiva, posebej pa vodstvenega strokovnega kadra na gradbiščih. 18. Vloga krajevne skupnosti Pesje za prispevek — delež ki od- Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov ® sklepi samoupravnih pade na TOZD za toplifikacijo naselja se potrdi in odobri znesek 60.000 din (prispevek za naše delavce, ki imajo stalno bivališče na tem območju). Odobreni znesek 60.000 din se nakaže na žiro račun štev. 52800-645-66136 Krajevna skupnost Pesje. 19. Z vlogo Skladiščno transportnega centra Celje o podaljšanju pričetka odplačila kredita od 1. 1. 1982 se delavski svet strinjaj Sredstva so namenjena za gradnjo v ečnamenske hale, katero bo gradil! G1P GRADIS TOZD GE Celje. V primeru, da se gradnja ne bo vršila, ostanejo prvotni roki vračila posojila (3. člen pogodbe z dne 24. 9. 1974) v veljavi. 20. Delavski svet potrdi predlog; Izvršnega sveta občine Celje za postavitev TV pretvornika za I. zagrebški program na Starem gradu v Celju in odobri v ta namen znesek 50.000 din. 21. Potrdi se predlog komisije za šport in rekreacijo pri IO OOS in odobri iz sredstev sklada skupne porabe za potrebe OOS: — prijavnino tekmovanja v okviru občinskih lig za 10 tekmovanj v letu 1979, znesek 2.000 din; — prijavnino za TRIM igre v letu 1979 — za prijavo vseh iger, znesek 6.000 din. Plačilo iz odobrene kvote se izvrši za vsako prijavljeno tekmovanje posebej v okviru odobrene kvote. 22. Delavski svet odobri najem kratkoročnega premostitvenega posojila pri Beograjski banki — podružnica Žalec po običajni obrestni meri. 23. Potrdi se, da se sredstva: — sklada skupne porabe po ZR 78 — 2,000.00(1 din — ostanka stanov, prisp. iz leta 1978 — 1,246.791,30 din — ostanka sklada skupne porabe iz leta 1977 — 953.208,70 din Skupaj: 4,200.000,00 din veže pri Ljubljanski banki — Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana za najetje kredita v višini 200 % za nakup bloka malih stanovanj na Zg. Hudinji v Celju. Predsednik DS: ROJNIK MARTIN TOZD 0GP Ljubljana SKLEPI XVII. redne seje delavskega sveta »GRADIS« TOZD Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana z dne 22. 3. 1979. 1. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana tov. Romozi Viljem in tov. Palfi Drago. 2. Sklepi XV. seje delavskega sveta z dne 14. 2. 1979 in zadnje XVI. seje delavskega sveta z dne 27. 2.1979 so iziršeni oziroma so v izvršitvi. 3. DS potrdi sklepe komisije za proizvodnjo in delitev dohodka z dne 1. 3. 1979 in 22. 3. 1979. a) DS potrdi investicijski elaborat v TOZD OGP tako, kot je bil sestavljen in ga je pregledala posebna komisija, imenovana na XV. seji DS TOZD OGP v sestavu: — Štoviček Jenda — predsednik — Trtnik Franc — član — Pogačnik inž. Janez — član b) DS potrdi cene naslednjim privatnikom: — tov. Cerovec Mario — za na-kladač, in sicer: strojna ura 450 din, čakalna ura 225 din. Veljavnost od 1. januarja 1979 dalje. — tov. Sušnik Janez — prevoz gramoza od Separacije na OGP — kub. meter 25,50 din r— tov. Strmole — 25,50 din kub. meter — Separacija—OGP Jama—Separacija 31% povišanje c) DS potrdi predračun, ki ga je podal inž. Primožič, za pripravljalna dela na novi proizvodni ploščadi v znesku 571 mio din. 4. DS potrdi sklepe komisije za delovna razmerja z dne 5. 3. 1979 in 15. 3. 1979. 5. DS potrdi naslednje pravilnike: — Pravilnik o terenskem dodatku — Pravilnik o prejemkih iz materialnih stroškov — Pravilnik o osebnih prejemkih iz sredstev skupne porabe Na zgoraj omenjene pravilnike DS ni imel pripomb. Pravilniki veljajo od 1. 3. 1979 dalje. — DS potrdi sklep, da znaša ločitveni dodatek za čas od 1. 3. 1979 dalje 1.300 din. 6. DS je potrdil Pravilnik o inventuri in nanj ni imel pripomb. 7. DS je potrdil Pravilnik o planiranju in nanj ni imel pripomb. Hkrati DS sprejme sklep, da komisija za plan takoj pregleda plan za leto 1979 in ga posreduje v sprejem zboru delovnih ljudi. 8. Osnutek Pravilnika o računovodstvu še ni pregledan, zato se razprava o tem pravilniku prenese na prihodnjo sejo delavskega sveta. 9. DS potrdi Poslovnik o medsebojnih odnosih in koriščenju strojev in vozil v G1P »Gradis«. 10. a) glede podpore Športnemu društvu Slovan se je do prihodnje seje pozanimati, kako in v kolikšnem znesku so sprejele sklep druge TOZD GIP »Gradis« ljubljanskega področja. b) DS potrdi poročilo o plačanih rabatih v letu 1978 tako, kot ga je dostavila Tehnična komerciala TOZD OGP v znesku 218.006,50 din. c) DS potrdi seznam zaposlenih z več kot 50 nadurami za mesec februar 1979, in sicer: 1. Tubič Milenko 31 2. Jularič Marjan 57 3. Vidovič Dušan 57 4. Pleša Milan 57 ! 5. Savič Momčilo 57 6. Sinkovič Josip 10 7. Zarič Dušan 34 8. Rajič Ratomir 55 9. Tisaj Franc 26 10. Blatnik Cveto 32 11. Vučkovič Radovan 10 12. Pavlek Vinko 13 13. Butina Jože 50 14. Korpar Stjepan 20 15. Petrič Rudi 63 16. Hrovat Justin 63 17. Praček Alojz 10 18. Plut Ivan 3 19. Praček Amalija 4 20. Duranovič Muhamed 3 č) DS podpre akcijo predloga krajevne skupnosti Ankaran za ureditev postajališča v Ankaranu v znesku din 1.221,50. d) DS potrdi nakup 3 — f transformatorja tip DP-0-8972 v vrfed-nosti 9.350 din za potrebe nove hale. e) Prošnje za pomoč v obliki reklam oziroma oglasov od — AMD Moste — AM TOU RING KLUB in — Zveza društev invalidov SR Slovenije se odstopijo v reševanje GIP »GRADIS« — ROS. F) Strokovne službe morajo nujno urediti organizacijo gradbišč tako, da se s čim manjšimi stroški dosežejo najboljši rezultati. Overovatelja: Romozi Viljem Palfi Drago Predsednik DS TOZD IVAN GRUM TOZD GE Ljubljana SKLEPI IX. seje delavskega sveta GE LJUBLJANA z dne 23. 3. 1979. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni, izvzemši tč. 8, ki se bo obravnavala pod tč. 6 dnevnega reda z dne 23. 3. 1979. — Potrdi se predlog komisije za proizvodnjo in delitev dohodka, da se preplačilo OD v višini 50.552,80 din za leto 1978, ki je nastala pri poračunu OD za leto 1978 po zaključnem računu delavcem, ki so prejeli preplačilo, ne odtegne. Poračun je izvršiti iz mase OD za leto 1979. — Ob priliki podelitve novih zaščitnih oblek in čevljev je treba vsa gradbišča seznaniti z nabavnimi cenami. 2. Člani DS so bili seznanjeni z osnutki sprememb in dopolnitev: — pravilnika o terenskem dodatku — pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov — pravilnika o osebnih prejemkih iz sredstev sklada skupne pora-be. DS je dal na predlagane osnutke soglasje. , „ 3. Določi se višina terenskega dodatka v neto znesku — za delavce, zaposlene na gradbiščih v Ljubljani — 60,00 din na dan - č t — za delavce, stanujoče v Šentjakobu in stanujoče v Mestnem logu — 75,00 din na dan — za delavce, zaposlene na IPLASU in NE Krško— 111,00 di" na dan — Delavcem, ki ne stanujejo v samskih domovih ali delavskem naselju, se terenski dodatek izplačuje za delovni dan, vsem ostalim pa za koledarski dan. Če delavec v petek oziroma ponedeljek ni na delu, se mu terenski dodatek za soboto in nedeljo ne prizna • Terenski dodatek se za čSs odso -nosti z dela ne plačuje. . — Ločitveni dodatek se izplačuj vsem upravičencem v višini 1800di na mesec oziroma 60,00 din na dan. — Nagrade jubilantom so slede če: 50-Ietniki — 2.200,00 din 60-letniki — 2.700,00 din 70-Ietniki — 3.300,00 din Izplačilo jubilejnih nagrad j® treba plačevati tekoče od 1.4. 1J dalje. — Pričetek veljavnosti vseh pra vilnikov bo sprejel DSP. . 4. Delavski svet je razpravljal predlogu samoupravnega sP°r‘v zuma o združevanju dela in sredst^ za pridobivanje in preskrbo mm ralnih surovin zagradb. in cestno d ^ javnost, na katerega ni bilo pripom in se strinja, da se da v razprav • 5. Poročilo inventurne k°m|SIJ za gradb. NE KRŠKO, katerega J podal tov. Divjak, se vzame na zn« nje s tem, da koordinacija takoj P novno preveri ugotovljene manj oziroma viške ter dokončno ugot■ ,■ Ijene manjke oziroma viške raz po ustreznem ključu na vse sode joče TOZD GRADISA, ki delajo Krškem. e — V zvezi s sklepom 4. tc. /• sJ DS glede popisa terjatev in ot>v nosti na dan 31. 12. 1978 je bilo p dano poročilo in ga je DS v celoti P° trdil. :e 6. Prebrana in obravnavana J bila pritožba tov. Bojič Laza L' Tomačevska 13-a, ki se nanaša n ^ točko 8. redne seje DS z dne 2 1979. . ,le- Po obravnavi je DS sprejel deče sklepe: .■ „a — pritožba se kot neutemeiJ . zavrne, ker podatki, navedeni ' l^u tožbi, ne odgovarjajo dejansk stanju. ]02j- O tem se izda pismena obraz tev, ki bo priložena sklepom- •-------------------------------------------- GRADISOV VESTNIK — 21 0 ogovor ---------------------------------------------- < Kdaj bomo letovali v Biogradu? v-__________________________________________ J sveta dveh scjah delavskega včlanv J!‘Ja GRA°IS. kakor tudi vestn i' obJavlienem v Gradisovem bOMn, ,Pod naslovom KDAJ bH LETOVALI V BIOGRA-^ile nr "e ~ marec !979, št. 251 so GraHic entlrane klanom kolektiva Gradis'Tn7nn£inf°rmaciie’ da je škem JOZD GE Ravne na Koro- l‘očitničvVeC zamude pri izgradnji ;nt0ru , eS? doma v Biogradu na bdn0J,„ ,cr. Je v kritičnem trenutku Povzel n “ bi del° Pri izgradnji •lani n Omenjeni članek je med Iružb"3^8,3 JOZD' kakor tudi ' TO/n^° ,tlCn*m* organizacijami -atosmit 1Zval veliko ogorčenje. ’ekvnatramo’ da se omenjeni čla-^e8a vnctV' !1aS*ednji izdaji Gradiso-Mva k? *n,ka Pre.k|iČe• Člane kolek-iv°r’ienpPd dajal.i.netočne in po-mtormaciie pmHhpnpmn * '*wnom UO SodM od8ov°rnost. 'ašega •|'Xaaj^’P0g°ji in oblji Nm DrT?ZD GE Ravne na Ko Gorupa doma Biograd Na Ps i °blle naslednje: ‘P°mladi 1 konference direktor rOZD r=ta 1978 je naš direk P°ne 7» i Ravne na Koroške N TOZDrep JZrazil PriPravl Eniški dom r E Ravne zgraditi 1 sezoni UJ7«°78oam-na moru v Z1 &o pS7ITL^!v*ie.! r%enieneca Z3 'gradnjo dotr gŽD d r°^a pričetka xd°lžitev , vne ni imela not ^$S, odno ° nai bi opravili Vnosno gradb. odbor. kadiš ijmard Gabrijelčič, Jr-TOZDRa Arniž’ Pr°j >• TQ7nRavne- Tone Z Krašev Gradnje Ptuj. p K — odsoten. hn«neP2e.du uPravno-tel jeL. s'anku razom h lr°m i, '"er,stičnimi p 6avn0-tehnk Jf8 Pril b,.a očitn,,hi dokument tnv ču, da je TOZD GE Ravne pripravljena objekt zgraditi v naslednji zimski sezoni 79,80, v letni sezoni 79 pa to zaradi angažiranosti v svojem bazenu, ni mogoče. Na seji delavskega sveta podjetja, dne 5.4. 1979, ko so delegati TOZD GE Ravne zahtevali podatek v kakšni fazi je na dan 5. 4. 1979 pripravljena upravno-tehnična dokumentacija, se je ugotovilo, da gradbenega dovoljenja še ni pridobljenega, ki bi omogočilo start izgradnje počitniškega doma. Sprašujemo se: — kje je pravi krivec, ki je z netočnimi informacijami zavajal člane kolektiva Gradis in gradbeni odbor za gradnjo doma? Ali si je tak neupravičen očitek zaslužil kolektiv TOZD Ravne, ki je med prvimi v Gradisu, ki se bori in žanje uspehe za čim boljši standard Gradisovih delavcev? Direktor TOZD GE Ravne TONE ZALETELJ, 1. r. Predsednik OOS TOZD Ravne BOGOMIR GABROVEC, 1. r. Pripis uredništva: V marčevi številki Gradisovega vestnika smo objavili članek »Kdaj bomo letovali v Biogradu?« Zapis je v celoti povzet po izvlečku poročila gradbenega odbora za izgradnjo doma v Biogradu (ki je bil posredovan vsem članom delavskega sveta podjetja). Mislimo, da je v primeru, ko TOZD GE Ravne oporeka resničnosti vsebine tega poročila, edino pravilno, da danes objavimo tudi pojasnilo te TOZD. V prid objektivnemu obveščanju pa se ne strinjamo v prispevku TOZD GE Ravne, da moramo v Gradisovem vestniku poročilo gradbenega odbora preklicati: gradbeni odbor je sestavljen iz predstavnikov različnih TOZD in smo mu izrazili zaupanje že takrat, ko Smo ga imenovali. Če je resnično prišlo do napačnih navajanj v poročilu, pa naj presodijo tisti, ki so za delo tega odbora najbolj pristojni in odgovorni — člani delavskega sveta podjetja. Šele v primeru potrjene neresničnosti, lahko uredniški odbor objavi v glasilu, da poročilo gradbenega odbora ne ustreza resničnim dejstvom, ne pa samo na zahtevo prizadetih — konkretno TOZD GE Ravne. sš Poklon za Jovu Kurira Pre svega mali uvod u biografiju Jove kurira: Rodio se da bi ga stalno bacali u proizvodnu vatru i da bi drugima — upalio kec. Drugi su se družili sa ekskluzivnim poslužavnicima od debelih dnevnica i računa za repre-zentaciju a on uvek sa tankom lini-jom u restoranu — s nogu. Na sa-stancima je Jova ponekad, u ljutini, podizao glas a oni malo promučur-niji — dva prsta. Velikanima su uzi-mali meru za stopala u cmetntu, a njemu uzimaše otiske punih 40 go-dina na ekspedicionoj knjiži i i kurir-skoj torbi od skaja. Jova pune četri decenije čuvao obraz a oni snalažljiviji fotelju i ka-matu u banci. U slobodnim časo-vima bavio se prebrojavanjem ba-samaka koje dnevno za svoje bo-dove obigra i kao podstanar gazda-rici mleo kafu u samousluzi i preta-kao raso... U starim danima. Jova je imao i svoj hit šlager: »Joj, moj, bode, bioritam ti na niške grane ode!«. ’ A pošto sudbina ne izlazi dvaput iz bebinih pelena, na kraju biografije junaka ove naše priče da dodamo da su mnoge iz radnog stroja izbacile izlazne vize a našeg Jovu kardio-analize i vrhunske lekarske ekspertize. E, kad smo se tako lepo upoznali sa Jovont kurirom, sada penizone-rom, da dodamo, da on u svom kolektivu ipak ni je bio zaboravljen. Mlao/sitJ rsMiKnlii Hfllrtrtvi i 1/nUoo koji i dalje ostaše da zaradjuju minuli rad, hoče Jovu da posete i da mu odnesu poklone... Šta predati vrlom drugu i kolegi koga su na kraju i zdravstvena knjižica ali i neumorno i uporno odra-djene radnostežne decenije »prebu-kirale« u mirnije životne vode. Svaki od Jovinih kolega imao je u tom smislu neki predlog. — Drugovi — javi se Pera sa izlazne kapije da ponesemo Jovi papagaja ili Štiglica. Sasvim se, mučenik, osamio otkada je u penziji. — Ne — usprotivi se Toza, arhivar iz zajedničkih službi. Dosta mu je cvrkutala Margita, terenski blagajnik. A kad je videla da Jovin ko-verat osla mršav, pronadjc sebi nekog tipa sa dvosobnjakom i vočnjakom i košnicama na selu. Nego... moj predlog je da mu odnesemo gramofon. — A postoji li gramofon bez igle? — Za tako nešto nišam čuo! — E onda nečemo ni gramofon je rje Jova sit bockavih stvari i bodo-vanja. Izbodovali mu svaki pedalj rtidnog staža a rupe ostale na kover-tu. — Da mu uzmemo lovačku pušku? — predloži vozač Jaša. To je sadu moderno a Jova ima i vremena pa neka krene u ritove. — Jok — prsnu u smeh knjigovodja Jordan — bolje neka lovi buba-švabe u gazdaričinom stanu, ha, ha, ha. A zar ne bi bilopametnlje« ''Hiljimmimrt lottin nAitoi- /1«« - ga stavimo u dnevni red svih budučih sednica komisije za dodelu stanova. — S tim bi mogli da se slikamo, jer škripe sredstva i za aktuelnije stvari. Možda je bolje rešo i grejali-ca. — A s tim kad neslane struje, kao ne može da se slika? Uostalom, dosta mu je bilo razvodnjene kafe u našem pogonu. — A kozmetička kolekcija — predloži daktilografkinja Stevanka, koja se zbog spremnosti Jovi ne i više sati pa delegati bez r ^ radnog vremena ispunjaV dužnost (naravno ima i tu ka) da " Moramo pa razmislil* n9 bude jasno da sate provedv^j pl stancima, investitor ni je n .^gll čaoizato ako bih takvihsa .ajtiKf, ih pomnožili sa brojem zatim njihovim samicama ,^\e Ki H o ip Krnilra vplikfl. ^ . ./% j ^ bi, da je brojka velika, a j i brojku poravnati? R321?1^ sa8'8, dovoljm budimo na svako .p/ ku, mada malo umorni od 1 znajmo da i od toga zavisiu lektival! MILENKu N ra' Fotoreportaža iz trenutno enega naših največjih gradbišč pri nas — Ormož — izgradnja tovarne sladkorja Program letovanja v ČSSR Po dogovoru med gradbenim podjetjem Bytostav iz Ostrave (ČSSR) in Gradisom obstaja možnost, da letos letuje 44 delavcev Gradisa na Češkoslovaškem, prav toliko njihovih delavcev bo lahko letovalo v našem počitniškem domu v Poreču. Stroški letovanja so isti kot pri nas, razlika je le v tem, da bo vsak, ki želi svoj dopust izkoristiti v ČSSR, moral prispevati še določeno vsoto za prevoz do Ostrave. Delavci, ki želijo svoj dopust izkoristiti v ČSSR, bodo sorazmerno veliko videli oziroma »prejadrali« celo Češkoslovaško in Slovaško. Program je naslednji: Odhod iz Ljubljane 17. avgusta 1979 ob 5. uri. Udeleženci bodo potovali prek Dunaja, Mikulov do Ostrave. Stanovali bodo v počitniškem domu Bytostava v Malinovicah. Tu ostanejo 5 dni. Tačas bo izpolnjen z izleti, kopanjem, plesom, tabornimi ognji ter celodnevna ekskurzija v pivovarni (Radegast). 23. avgusta 1979 odpotujejo v Prago, kjer ostanejo 2 dni, nato v znane toplice Karlovi Vari in Ma-rianske Lažne, od koder se 30. avgusta vrnejo v domovino. Letovanje bo prijetno in zanimivo zlasti za delavce, ki radi potujejo. NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI ^i-mes0eč„oVEŠ2S or8an*zac'ja združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Urednik^\!|,j?"’ Ženiva, Vinko Roleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični ska 134 a a",a Krnc- Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin- Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 20. maja 1979, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Ljubljana, Šmartinska 134 a. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: Mal, KS, AYsa, krivoverec, anomalija, prelaz, Amp, E, kuratorij, NU, vreteno, Ann, Amil, religija, Tolminc, ozobljenje, kakao, PK, ejektor, sadra, top, krpač, oni, IK, Ibrica, panoga, Jan, R, R, Ogrska, dualije, VAY, raki, ostanek, Arpad, četrtek, RR, kandidatura, Rue, IB, Asinara, IBIZA, er, ano, B, Štimac, Esma, Avlida, zeli, okan, ribnik, esej, Santrač, ara, tema. Izžrebani so biti naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Rotar Alojz, TOZD GE Ravne 2. nagrada 200 din: Borut Župančič, Gradbišče Ormož 3. nagrada 100 din: Germ Marko, TOZD GE Ljubljana Prosimo, da nam oprostite napako v prejšnji križanki: namesto »izvršni odbor« bi moralo pisati »izvršni biro«. NAGRADNA KRIŽANKA