Leto LXXffl, St. 42 Prftitoi plačana 9 UroUniitvo la apravai Ljubljana Kopitarjev« 1 Telefon tt-U-iS M UeeeAna naročnina 13 Ur - Cek ra* LJubljana IU UO u naročnin« la t*-i ezbrambnih in nedolžnih žen in otrok. Angleški komentatorji tn agencija Reuter s posebnim veseijem prkuišmjo Queise, vendar so jih Nemci s proti nupadi prestregli ter pri Wehrauski planoti vrgli nazaj. Severno od Soruua so se razvneli prav tako ogorčeni boji, ki trenutno še trajajo. Bojno delovanje na ostalem bojišču ob Odri med Fiirstenbergom in Odrinimi močvirji je bilo še nadalje majhno. Na jugu Pomorjanske so na/padali boljševiki še naprej med Pyritzem in Kalliesom, ne da bi dosegli kake pomembnejše uspehe. Istočasno so udarili s področja severno od Miirkisch-Fricdlandu z močnejšimi pehotnimi silami in kakimi 30 oklepniki. Vendar se je nemškim četam posrečilo, da so ločile pehoto od oklepnikov, in tako razbile sovražni napad. Tucholska planota je bila znova prizorišče težkih in spremenljivih bo jev, ki so trajali do poznih večernih ur. Kljub večkrutni ponovitvi prebijal-nih poskusov Sovjetom ni us|iclo raztrgati nemško bojišče. Sicer sc iim jc res posrečilo vdreti severovzhodno od Tuchole in severoznpadno od Grutl-z-indza proti severu, u v teh bojih so imeli tako visoko oklepniške izgube, gu________________ dan jih poročilih 25 sovražnih oklepnikov, izmed njih 5 z »oklepniško pestjo«. Nu vzhodnopruskem področju se je razvnela na dosedanjih žariščih z največjim razvojem sovražnih sil obrambna bitku zopet z vso silovitostjo. Sovjetski napadalni vulovi so se razbili po težkih bojih moža proti možu ob trdi obrambi nemških divizij. Sovražnik, ki ie imel že v zudnjih dneh prav v vzhodni Prusiji izredno visoke človeške in oklepniške izgube, je moral plačati tokrat svoje ponesrečene pre-bijalne poskuse s 64 razbitimi oklepniku Nemški vojaki vseh činov in vrst orožja so se v bojih izredno junaško obnašali. Cesto so morali odbijati majhne skupine grenadirjev nnvule mnogo močnejših sovražnih sil, pa so jih vseeno prestregle. V ogorčene boje iz bližine, v katerih je uničila oklepniška pest« številne sovjetske bojne vozove, so posegla celo moštva pri težkem orožju in štabi, ki so se juna'ko borili, dokler ni bila odstranjena nevarnost prodora. V Sambiji so vdrle nemške čete v sovjetska zbirališča. Sovražnik je imel tu zlasti šc zaradi opja nemških vojnih ladij visoke izgube. Nemci so samo na področju neke svoje oklepniške divizije uničili 13 sovjetskih oklepnikov in 44 topov. 7. II strelskimi divizijami so obnovili boljševiki svoje prebijulne poskuse na kurlandskein bojišču. Kljub tej ojačeni uporubi sil pa ni dosegel sovražnik nikakih pomembnejših uspe-hov. Na odseku ob Uranu so nadaljevale nemške čete pred dvema dnevoma pričete napade ter očistile južni del razklanega sovražnega predmostja ob tej reki. V srednji Slovaški ni imelo več 7. močnim topniškim ognjem pripravljalnih napadov sovjetskih divizij nikakega uspeha. Na zapadnem bojišču je ostal celotni položaj kljub ojačenemu sovruž-nemu pritisku v bistvu nespremenjen. Sumo na odseku pri Cochu in v snežnem Eifelu jc prišlo do malenkostne spremembe bojne črte, ki pn je zgolj krajevnega značaja. Druga britanska ter deveta in prva ameriška armada se šc nadalje niso spnstile v večje boje. izjave angloameriških letalskih gangster-jev, ki so se udeležili morilskih poletov proli nemškim mesiom ia hi m s ciničnim smehljajem razlagali, da je bilo predvidoma tisoče begunetv z vzhoda v Berlinu, ko je bil izveden napad. Bili so tudi lakšni, ki so st hvalili, d& je povzročil ta napad tisoče smrtnih zitc-v. lz vseh teh besed govori vražje veselje nad trpljenjem brezbrambnih ljudi, nad mukami mater, nad kriki brezbrambnih otrok. Tako je bilo v Berlinu, tako je bilo v Draždanih, v Chemnitzu, v KolUnisu, lako je v vseh onih nemških mestih, kjer menijo sovražniki, da se nahajajo nemški begunci in kjer si obetajo dobre cilje. Draždane so imenovali eno »najbolj občutljivih točk«, m to samo. kei so pričakovali, da je tamkaij mnogo beguncev iz Slezije. Od prvega dne svoje bombniške vojne so vodili vojno proti civilnemi. prebivalstvu. Njihovi ministii, njihovi poveljniki in njihovo časopisje je vedno vbijnlo v glave letalcem ta cilj ter so ploskali, če so njihove bombe uničile kalero koli od prto nemško mesto, če so goiele cerkve, bolnišnioe in kulturni spomeniki in če so biii tisoči delavnega prebivalstva brez streho Že leta 1940. so napovedali angleški duhovniki s prižnice bombniško vojno proli civilnemu prebivalstvu ter kriiali v svet svojo željo po umoru: »Iztrebite Nemce! Naj ne bo nebenega an-' gleškega letalca, ki bi se vrni' in izjavil, da ni našel nobenegu vojn št- ega cilja za svoje bombe« Povelje pa bi se maralo glasili: Vse pobiti! Nemci se še dobro spominjajo radijskega govoia britanskega letalskega maršala Joeberta v oktobru lela 1910., ito je napoveda* » brutalno odkritostjo morilsko vojno angleškega le-tailslva s Slavkom: »Naveličali smo se metati bombe nn vojaške cilje«. Tako Je odmevalo ludi iz ameriških radijskih oddajnih postaj preko etra: »Za božjo voljo izbrišite vendar enkrat nemško civilno prebivalstvo s sveta!« Teh dokazov ,e nešteto Cele knjige bi se dale napolniti z izjavami, iz kalerih bi bila neovrglivo dokazana morilska sla angloameriških letalskih gangsterjev. Zgodovina bo nekoč pozvala vso morilsko sodrgo pred sodni stoL Nemci pa, ki jih hočejo sovražniki izbrisati ir. iztrebiti s svojim morilskim strahovanjem, s svojimi vražjima načrti iz Teherana in Jalte, bodo s vso fanatično voljo in z vsemi svojimi silami branili svoje življenje, svojo svobodo in bodočnost svojih otrok In ne bodo prej odložili orožja iz rok, dokler ne bodo varni pred tem' bogataškimi in boljševiškiml morilci. Bern 20 febr Agencija Reuler poroča, da se |e 250 voditeljev EAMa in grških komunistov po dvomesečnem bi vanju v gorah vrnilo v Atene. Pred ln sa njimi jo vozili britanski oklepniki. Uspeh nemških torpednih letalcev Fiihrerjev glavni stan, 21. febr. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Včeraj dopoldne so nemška tor-pednu letala presenetljivo napadala iz Murmanska v Anglijo vračajoto se ladijsko spremljavo ter jo uničujoče zadela. Potopila so dve Inliki kri/arki, 2 rušilca in 8 trgovskih ladij s 57.000 tonami. Poškodbe treh nadaljnih par-nikov t. 19.000 tonami so verjetne. Pod vodstvom podpolkovnika Stemmlerja napadajoči torpedni letalci so izgubili le dve letali. Tudi ameriške ujetnike pobijajo Berlin. 21. tebr. Sedaj so objavili, da ne postopajo v vzhodni Nemčiji nastopajoči sovjelski oddelki brezobz.ii no le proti kolonam begunrev, katere sovjetski oklepniki neusmiljeno pobijajo, temveč ludi proli odvozom zavezniških vojnih ujetnikov. Množe se primeri, da so motorizirane sovjetske če'e, ki so prehitele proti zahodu korakajoče angleške, ameriške in poljske vojne ujetnike, slednje kralkomalo pobile. Po izpraznitvi taborišča Alt-Drevitz je prišel sprevod ujetih ameriških podčastnikov, ki so skušali prekoračiti zamrznjeno Od;o. v stik s sovjetskimi prednjimi stražami. Čeprav so bili Amerikanci s svo imi uniformami, ameriško zašlavo ter iz rjuh napravljenimi belimi zastavami daleč vidni kot neborci so sovjetske čete odprle ogenj. Mnogo Amerikancev je bilo ubitih, drugi pa »o bili težko ranjeni Sele nemški protisunek je spravil Amerikance iz neugodnega položaja. Berlin, 21. febr. Severozapadno od Svleca v zapadni Prusiji so prekoračili te dni angleški vojni ujetniki nemško glavno bojno črto ter so se juvili pri nemških četah. Kot pripadniki taborišča vojnih ujetnikov so bili koncem januarja med boji pri Dcutsch-Eylau odrezani. Poudarili so, da nikakor niso hoteli priti v sovjetske roke. Njih predstavnik jc dejal dobesedno: »Zelo nas veseli, da nam je uspel ta povratek do nemških čet.« Berut v Maskvi Stockholm, 2t. febr. Po uradni Tas-sovi vesti so bili predsednik poljskega sovjetn Berut, ministrski predsednik in zunanji minister začasne poljske vlade Osubka Moravski ter vrhovni poveljnik poljskih čet polkovnik Rola Zymierski od 14. do 20. februarja v Moskvi. V tein času so imeli razgovore s Stalinom in zunanjim komisarjem Molotovim. Razgovnrjali so sc predvsem o stanju trenutnih sovjetsko-poljskih odnosov Razgovorov se jc udeležil tudi sovjetski veleposlanik pri začasni poljski vladi Lenedov skupno s Scfom °,svjet» i sko vojaške misije na Poljskem. Titova strahovlada v Beogradu Lizbona 20. lebr. Britanski časopis »Tirno and Tide« ugotavlja, da je postal Tito po zaslugi britan;-ko politike samostojen gospodar v Beogradu. Njegov glavni interts jo usmerjen k utrditvi boljševiškega režima. V to svrho so bili osnovani tribunah, ki izvajajo nečloveško strahovlado. Strahovanjo, ki vlada v Beogradu, prav nič ne zaostaja za gro-zovllostmi. ki |ih izvajajo v diugih tako-zvanih »osvobojenih« deželah Kvrope. Nikakega dvoma pa ni, da predstavlja Tito Io majhno manjšino. 7,a Jugosla-1 vijo se je pričelo najbolj temno obdobje njeno zgodovine. Churchill bo zahteval zaupnico Amsterdam, 21. febr. Po vesteh londonskih jutranjikov bo zahteval Chirr-chill v spodnji zbornici zaupnico glede sklepov krimske konference. Listi so mnenja, da sc bodo vse stranke proti-vile rešitvi poljskega vprašanja. Debata se bo pričela prihodnji torek. Rooseveltovi razgovori Amsterdam, 21. febr. Reuter javlja iz. Kaira, da se je predsednik Roosevelt na svojem povratku s krimske konference na krovu neke ameriške kri/ar-ke v Sueškem prekopu razgovarjal z egiptskim kraljem Farukom, abesinskim eesariem liaile Selas'jem in kraljem Ibn Saudom. Pred odhodom v Združene države je imel Roosevelt v Aleksandriji razgovore s Churchillom, (""eprav niso objavili o teh razgovorih nikakih podrobnosti, vendar ni dvoma, dn so obravnavali na njih med drugim tudi vprašanje arabske enotnosti. Kratka poročila Berlin, 21. febr. Pri neki napadalni akciji SS oklepniške divizije »Toten-kopf« na Madžarskem so uničili nedavno trije nemški oklepniki tipa »kra-Ijevski tiger« pod vodstvom narednika Neuhausa v komaj 30 minutah 41 izmed 50 napadajočih sovjetskih oklepnikov tipa »T 34«. Ostalih devet sovjetskih bojnih voz se je nato obrnilo. Amsterdam, 21. felvr. Notranji minister gr'ke vlade Pcriklcs Rlinlis je po Reuterjevi. vesti iz Aten v torek od stopil. Izjavil je, tla nasprotuje usta novitvi državnega pocftaijiništva za javno varnost ter imenovanju generala Vlachosa na to mesto. Tudi s ponovno ustanovitvijo ministrstva za javno varnost Rhali« ne soglaša. Po nadaljnjih vesteh se jc vlndnn kriza v četrtek t«) poldne wio»trila. Zunanji nvnister So fianopolos ter poljedelski minister Macropulos 6ta zagrozila i odstopom ako ne bo general Plastio-as i/preme-nil svoje odločitve glede imenovani'' generala Vlachosa za državnega pod tajnika v notranjem ministrstvu. Boljševizem in kuga Ljudje so že takšni, du so zelo malo dostopni za razumske razloge v vseli stvareh, ki so si jih kar nu slepo po svoje zamislili, ali bolje, o katerih t f;lavo sploh niso mislili, marveč so se ugodno predali valovom nu nizke go-ne preračunane poulične agitacije. l ep primer za to najdemo v polpreteklosti, ko je ulica — in z njo tudi ljudje t zrelostnimi spričevali ter diplomami — pred tremi leti vsakih štirinajst dni sproti verjela rdečim agitatorjem, da bo čez »štirinajst dni konec vojne«. Preteklo je trikrat, petkrat po štirinajst dni 7 novimi, »trilno verodostojnimi« datumi, in ljudje, ki so se dali /c desetkrat potegniti, so tnjinstvenim pouličnim prerokom še kur naprej verjeli. Podobno je bilo z raznimi komunističnimi strahotami in zločinstvi. Nešteti neverni Tomaži niso mogli verjeti, dn no komunisti tako grozno ne-moralni, pokvarjeni in zločinsko podivjani, dokler se niso na lastne oči prepričali o njihovih grozodejstvih nli niso morda celo sami postali njihova žrtev. Vse lo se lahko prenese tudi _ na mednarodno poprišče. Z obljubami in ngitacijo zapeljani narodi so si želeli snmo »osvoboditev« in konec vojne, na j bo kakršen si bodi že in nuj ga prinese kdorsibodi. Nihče ni pomislil na to, kaj pa bo potem. Nihče tudi ni hotel verjeti pravočasnim svurilom. Svojo lahkovernost morajo sedaj s svojo najboljšo krvjo plačevati Bolgari. Romuni. Finci, Srbi, Francozi in nič boljše ni Italijanom ali Grkom, da o Poljn- Ikih sploh nc govorimo. Žalostna poročilu prihajajo zadnje čase iz Bonomiievc Italije. Prvo pravi, j da se je pojavilo v Neaplju, Avellinu. Beneventu in Salernu več primerov kuge. Mesta so popolnoma zaprta. Nihče ne sme v mesta in nihče i/ njih. Drugo poročilo pn govori o tožbah zaradi katastrofalnega prehranjevalnem loložnja v številnih mestih na Siciliji, vjer so izbruhnile stavke ter je prišlo do neredov. Glndujoče prebivalstvo ie pod komunističnim vodstvo m priredilo demonstracije, katere je nato preganjala policija na konjih skupno z nn-gloameriškimi četami. Obe poročili sla plnmtcča obtožba proti izdainlski bn-loljevski kliki, ki je izročila deželo •Vngloamcrikanccm iu proti okupatorju. ki jo obljubiial italijanskemu narodu zaščito pred stisko in strahom. Namesto tega pa so prišle v llonomi-ievo Italijo lakota, brezposelnost, bolezni, kuga in boljševizem. Nič boljše ii v Franciji in Belgiji. Kako je bilo z Grčijo, o tem ni treba zgubljati besed. Srhi in je izročena na milost in nemilost Titovi komunistični krvavi strahovladi, ki se v najnovejšem izrazoslovju imenuje »ljudska demokracija«. Človek bi se vprašal, kdaj bo vsega tega konec. Kdor misli, da nam je konec približala morda jnlta, se zelo inoti. O tem ga je poučil sam udeleženec jnltske konference \Vinston Churchill, ki jc pred angleško spodnio zbornico po povratku iz Jalte izjavil, da je položaj v inozemstvu »nekoliko mani zamotan«, nato pn je takoj popravil, da je po njegovem mnenju »še vse. tako zamotano kot prej«. Tudi Amerikanci si po prvih kon-vencionelnih izlivih svojih čustev nnd Jalto ne obetajo kaj posebnega od tega sestanka. Zvezni kongres hoče trdo prijeti predsednika Roosevelta, naj na skupni seji senata in reprezentančne zbornice točno izjavi, kaj se jc dogajalo na krimski konferenci. Iz točk, o katerih zahtevajo ameriški senatorji pojasnila, je razvidno, knj jih zlasti skrbi. Predvsem hočejo imeti oni odločilno besedo o severnoameriški zunanji politiki. Zato jim naj Roosevelt odgovori, če je na sestanku povedni, da so vse odločitve, h katerim je dal svoj pristanek, le provizorienega značaju, ker jih mora z izjemo vojaških odločitev še potrditi ameriški senat. Nadalje jih zanima, čc je Roosevelt prevzel kako obvezo o poljski vzhodni meji, knj pomeni stavek o reparacijah (zakaj je sedež »repnraci jske komisije« v Moskvi?), kakšna organizacija bo ga-rantirula izvedbo novih in tajnih volitev v »zasedenih« deželah, ali jo Roosevelt pristal na sovjetsko nneksijo Litve. I.etonske in Estonske itd. Položaj nesrečnih evropskih narodov pa je ostal nespremenjen. Na Poljskem krvavo gospodari Berut, ki pristašem londonskih Poljakov — to je večini poljskega naroda — pošilja krogle v tilnike zaradi njihove zvestobo do tistih Angležev, ki so v odločilnem trenutku pustili svoje poljske zaveznike nn cedilu, v Srbiji je dobil Titov krvavi pnšaluk krimski blagoslov, za Bolgare, Romune, Fince. Estonce, Li(-vance, Letonce pa se nihče niti zmenil ni. V isto vrsto spada tudi Bonomijeva Italijo. Namesto svobode in blagostanju sta vkorakala v te dežele boljševizem in kuga. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter je padel na zavezniški strani v boju na zapadnem bojišču v vrstah poljskih čet potomec poslednjega poljskegn kralja princ Mariu Andre Poniatovvskl. Princ nikdar ni videl Poljske. Rodbina ima več veleposestev v Franciji. Ženeva. Iz Pariza javljalo, da je \'o-djn francoskih komunistov Thorez izja-vih zahtevo komunistične stranke po tvorbi komunistične vlade z. Izjavo, tla jo komunistične stranka pripravljena Izvesti svoj načrt, kakor hilro jo bo narod pooblastil. »SLOVENEC«, četrtek, 22. svečana 1045 - žf. 42. Uspešen čistilni pohod na Primorskem Pred nekaj dnevi so Narodni Stražarji Primorske skupno z oddelki nemške vojske zaključili svojo zadnjo večjo akcijo proti komunističnim tolfmm Izhodna točka akcije je bila Ajdovščina, odkoder so protikomunistični oddelki v večdnevnem pohodu prodirali Čez Tomaževo, Sinji vrh, Otliro, pregledovali teren Trnovskega gozda in prišli do Idrije, kjer se je akcija zaključila. Med pohodom je prišlo do več bojev, od katerih sta bila posebno uspešna pri Tomaževem in na Sinjem vrhu. Borba pri Tomaževem Je bila med prvimi spopadi tega pohoda. Prodirajoči oddelki so naleteli na bado^lievsko komunistično brigado »Manzini«. Protiko-munističnim oddelkom se je poerečuo brigado obkoliti. Tolovaji so takoj poskušali uiti iz obroča, vendar so jih prouAOUiLuna;mile strojnice večkrat kr- vavo zavrnile. Samo v tem spopadu so tolovaji imeli 196 mrtvih. Drugi večji spopad je bil na Sinjem vrhu, kjer pa so Narodni Stražarji naleteli na slovenske tolovaje, tolovaji so •e hoteli zagrizeno upirati in so »e vkopali, vendar jim je topništvo iz Ajdovščine kmalu razbilo položaje. Komunisti so se morali ■ krvavimi ranami umakniti pred napadajočiml protlkomu-nistlčnimi oddelki. Do nadaljnjih manjših spopadov je prišlo tudi še pri Otlici in v Trnovskem gozdu. Od tam naprej pa oddelki niso več naleteli na noben komunističen odjx>r. Tako so tolovajske tolpe na Primorskem zopet dobile hude krvave rane. Posebno pa si bodo te borbe zapomnili izdajalski badoglievcl, ki bodo na izro-panih slovenskih tleh tudi dobili zadnji uničujoč udarec. Parmov večer v Operi Ka] )e novega pri naših sosedih? lz Trsta Nnrrfc Pri eksploziji granate na polju je dobil poškodbe 7 leini turio Piccinim. — V ■lici Veccelio je neziiHnec napadei zvečer 52-letno Anastazijo Novelli in ji iztrgal torbico, v kateri je bilo 700« lir in nekaj drasi Pri lem zlomila nogo. — Zakonca Bian-chroi iz nliee Barbarigo 3 tts se zastrupila > fdinora, vendar pa so jima ie lahko rešili živ. jenje. Dva zlikovcs pognana t beg. Dva neznanca tU oborožena vdrla v cvetličarno v Csrducci jevi ulici t. Mizur Albert Albrecht je ravno nekaj popravljal in kn je videl neznanca, se ja niti ustrašil ni. škodil je mednju in ja taku zmedrl. medtem pa je lastnica cvetličarne Pavla Dapitin, ki je bila v skladišču, začeta klicali an pomoč. Zlikovca sta v strahu, du bi ju ujeli, pobrala pot pod noge. #2 (»«r»ff> Ljudska univerza t Gorici. Pretekli teden je ta delavna sloveuska ustanova v Gorici priredila predavanju o zgodovin, j skem razvoju Goriške dežele Pred preda- I vanjem se je ravnatelj dr. Jota Lovrenčič kot predsednik Ljudske univerze spomnil s toplimi besedami dveh junakov, ki nnm 1 jih je dala Goriška: Ini. Mirka Simčiča, ki Je v boju s komunisti pndel pred letom dni, ln Dušana Klemcnčlča. ki smo ga pravkar pokopali Navzoči poslušalci so spomin obeh junakov lepo počastili. Nato js prof. Rado Bednarik predaval o Goriški In njonlh prebivalcih. Podal je jasen zgodovinski pregled Goriškega In mosta Go. rice ter svoje predavanje poživil z neka- l terlmi kraievniml zgodovinskimi zanirai. v ostmi. PosluSalci. ki jih ie bila polna dvorana, so predavatelju bili zelo hvaležni. — Na pepelnico Je na Ljudski unl. verzi predaval dr. Milno Komar o dr. Antonu Mabniču. Iz Idrije Va veliko no« bodo v Idriji priredili Pasljon. Igralski krožek se Je te sedal pričel pripravljati in zbirati igralce, kajti za Pasljon bodo potrebovali sila mnoso igralcev. Znto je sedaj iuralskl kroiok pričel ined Idrijčani posebno agitacijo, da bi se vanj vpisali Se ostali Idrijčani. ki se zanimajo za igre. Komunistični tolovaji so zopet s silo edpellnll v gozd dva starejša rudarja Iz ldri hUb okolice. Pri obeh družinah ugrabljenih očetov so tolovaji tudi vse Izropali. Sreča pa je bila nesrečnima rudarjema mila — izrabila stn priliko In zbežala od komunističnih zločincev. Tn ie sedaj te drugi primer, ko so »osvoboditelji« — komunistični zločinci stegnili svolo zločinsko roko nad revnimi Idrijskimi rudarji. Vsejn tlavčnim in katastrskim upravam in vsem odsekom finančne direkcije Davčnim zaveznikom, kl so vpoklicani v d lovno službo pred ril med rokom, določenim po flnončn'h rrkonlh za vlaganje pri lav. pritožb ali drugih vlog Ido zak. o neposrednih davkih, po 7Bk. o davku na poslovni promet, no zakonu o taksah In dr l ln ne more o tedal Izpolniti svo>'h obveznosti oziroma Izkoristiti prnvle. začne teči za-kon'tl ali na prošnjo podaljšan rok šele z dnevom, kl sledi vrnitvi lz delovne službe In traja najdalje 30 dni. Operno cjledallSče Opera! Četrtek. 12 febr, ob 16: .TannhHuser« Operna predstava. Red Četrtek. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julija Polzet 'a In bnsiBta Orla Aniona. Petek. 23. februarja ob 1G.80 operna predstava: .Stara pesem, 'n balet .Šeherezada«. Red Premirskl. Sobota. 24. febrnnrja ob 1(1.30 operna predstava: »Manon«. Rod Sobota. 6 letno Prad dvajsetimi leti aa božični vefier 1. 1924 J« umrl slovenski skladatelj Viktor Parma, priljubljeni skladatelj samospevov, predvsem pa velikih tekstov, oper ln k«n-tat. Slovenske operno gledališč« se je te za božič odločilo, da proslavi dvajsetletnico njegov« smrti (kajti prav slovenska opera ima največ dolžnosti, (la se ga spominja, ker JI Je postavila temelje), pa to se priprav« zavlekle do sedaj. GU-dališkl list je ž« tedaj prinesel nekaj opomb k njegovemu delu ln ga akuSat vrednotiti. Proslava skla datelja Parme je bita zamišljeno kot intimna počastitev njegovega spomina bolj za ljubitelje njegova umetno«;! In gledališča, kakor pa sa Široko javnost. Tako s« j« tudi tega večera udeleillo tisto občinstvo, kl zna ceniti vsa prizadevanja domačih umetnikov za razvoj glasbe, predvsem pa sa rojstvo prave slovenske opere. Najprej ja operni orkester odigral uverturo ii Parmove opere »Ksenija« pod vodstvom dirigenta Neffata. Nato je sledil govor ravnatelja Opero g-Vilka Ukmarja. ki je kot strokovnjak, glasbeni zgodovinar ln oporni ravnatelj razOle- nll Parmovo ustvarjajoč« dalo. Uhajajoč iz njegovega človeškega poklica, U j« bU zve zan z upravno jurldičuo službo*ler umetniškega, kl se mu zato m mogel posvečuti tz vse dule. Ta razklanost s« vidi tudi i« dela. ki ima kljub vsem odlikam In uspehom vendar 1« ž« značaj dlletao>akega ustvarja, nja. Označil je znučaj njegovo součue glas be, prodvsem pa pravilno ocenil njegovi večje sklaube ter zlasti poudaril n.e^ovt zasluge za (lovonako opero. V tej panogi je ustvaril tudi svoja najznačilnejša dela. Ko je tako označil v Parmi glaabonega romantika ln ga postavil v pravo luč v zgodo vini slovenske glnsbe, je sledilo nekaj Par. inovlh samospevov, kl sts Jih zapela ga. lic? batov« in g. LlpuščeO vsa« en samospev ter skupni duet). Po teh uvodniii točkah je sledila Parmova enodejanka »buta pesem«, stara pravljična ronesančna snov, kl je aa najnazorne.Sl način prikazala vse odlike in značilnosti Parmovega stila. Izvajali so jo pevel Bukovčeva, Janko, Čuden in Rakovee. Oceno o predstavi tn petju pa bo napisal naS glasbeni poročevalca. S Koroškega Snežni plaz ■ strehe Je zasul Emo Siluno ls Podgorja. Umrla sla: »2 letni Rupert Blplč lz Ve-trlnj iu 25 letna Uell Ahac lz Spitala ob Dravi. Gauleiter v beljaikem okraju. To dni je Gauleiter dr Rainer obiskal v belja-Skein okraju več delavskih taborišč ln je govoril z delavci o končni nemSki zmagi. Smrtna kosa. V Celovcu sta umrli 80-letna Ana Polaj, roj. AndreJaS ln uradnl-kova vdova. 78 letna Pavla Pogačnik. iz Spodnje Štajerske Na zborovanja v Breiovco pri Ptuju to 80. januarja t. I e priliki proslave tpo-minskoga dne lz leta 19.13 vsi zborovalci navdušeno prisegli zvestobo domovini do zmage. Zvezni vodja Stelndl v Brežicah. O priliki obletnice prevzema oblasti je zvezni vodja 8telndl govoril odllčnlkom štajerske domovinske zveze v Bretlcah. Zborovanje je bilo jako navduSono in se Je končalo a popolnim zaupaujem v končno zmago. Na zahodnem boJISČn Je padel nadde. setnik Josip J-dkar. SmuSka tekma ptujske mlrdlne je bila nedavno v blitinl Ptuja. Tekmovanje je bilo Jako tivahno In smučarji ln smučar, ke so dosegli lepe uspehe v raznih nnčinlh smuškeira športa. Najboljši tekmovalci so od pričujočega vodstvo prejeli knjig« v dur, a zmagovalel so prejeli pokal. I 2 H #•#•»» K Občni zbor Matic« Hrvatske. Na starega leta dan Je bil v Zagrebu občni zbor Matice Hrvatske. Občni zbor je vodil pred. sednik matice prof. Filip Luka*, kl je v svojem govoru poudarjal, da pada ta občnt zbor v najusodnejše trenutke kl Jih pre. ilvlja hrvaški narod. V letu 1943 je Izdala Hrvatska matica 26 knjig v 28 zvezkih a 7986 tiskanimi stranmi. Leta 1943 je bil ustanovljen tudi glavni pododbor Matice Hrvatske v Sarajevu, kl ie pričel izdajati svoje književno glasilo »Hrvatska Misao«. Pod naslovom »Hrvatski Sjever« izdaja svoje knjltevno glasilo tudi matični glavni pododbor v Osilekti Imenovanje prvega pooblaščenega revi. zorja. Hrvaški minister za trgovino, obrt In industrijo je Imenoval za prveira pooblaščenega revizorja na HrvaŠkem Ing. Franjo Krnn.ičevlča, rednega profesorja na ekonomsko-komercionalnl visoki Soli. Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih Trije malčki bi se kmalu zadušili "" je 13. nov. r---\ Kako bi mogel postati nov človek, če nisi bil prej pepel. (Uostojeutki.) Koledsrt Četrtek, JJ. svečana: Petrov stol v Anti-johljl; Marjeta Kort., spokornica. Petek, 21. svečana: Kv.; Pet Dam., Skof in cerkveni učenlk; Romana, devica; Marta, devica ln mučeniea. l.eKnrntške »lu/tia: Nočno tlužbo Imajo lekurnet mr. Leu-stek, Rosljeva cesta li mr. Buliovec. Kongresni irg 12; mr. Komotar, Vlč-Tržaika cesta. ZATEMNITEV OD 18.25 DO (.41. v. - 2)*\Q£*M Javite Zidarjeva iona Josipina H lani Sla z doma in pusila S malčke v sta rostl od 1 do 5 let doma v sobi brez nadzorstva. Zakurila Je poč z odprtimi vratol. skozi katera Je poznoje skočila iskra In zažgala nad pečjo viseče perilo. Začelo J« goreti. Otročlčkl bi se bili kmalu zadušili, da jih ni roSil Anton Jeraučič. Ker je pustila otročlčk« Iz malomarnosti brez nadzorstva, je bila Josipina H. obso ena pred sodnikom-pocdincom na J mesoca zapora, pogojno za 3 leti. Nesreče in poškodbe Hčerka telczniškega zvauičnika, 8-letna Darinka Urodnlkova se je doma hudo opa rila z vrelim kropom po ob'h nogah ln po desni roki. — Pri padcu sl Je zlomila desno nogo 64 letna postrežnica Cokova. — Tram vaj je podrl 42 letnega tesarja Andreja Rctka, kl je dobil hude poAkodbo po vsem životu. — V tobačni tovarni zaposleni, 4t>-letni delaveo Andrej Rozman si Je pri deiu zlomil desno nogo. Podeželski poškodovanci v bolnišnici V ljubljanski bolnISniol J« podlegel poškodbam 16 le ni posestnikov sin Alojzi. Grdadolnlk, doma lz St Jošta nad Vrhniko. Pred dnevi je kopal debel Stor nad sto let «:ar« lipe. Zadel Je ob mino, kl j« eksplo. dlrala. Dobil je poškodbe v prsa — V Šmarju na Dolenjskem je elrknlarka poškodovala desno roko 25 letnemu posestnlkove NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite prvo knjige tekočega polletja Mcchov: Zgodnje poletje LJUDSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA Pred Skotijo ». KULTURNI OBZORNIK UGOTOVITEV DEJSTEV Je prikupnejši izraz za statistiko, ki pravi, da v Ljubljani porabimo letno preko 3,000.000 kub. metrov vode preveč, brez koristi. Za črpanje te vode je potrebnih okr«; 2000 ton premotra. Ta količina bi zadostovala za kurjavo vse leto kakim tisoč družinam, to je približno 4% vsega ljubljanskega prebivalstva. To so dejstva. In nauk? Na-povejmo: ^ BOJ POTRATI! Nov list za doraščajočo mladino Zadnjič smo naznanili izhajanje novega lista, ki je zamenil »Vrtec« in »Novi rou«, »Naš list«, kl ga izdaja Mladinski urad Po. krajiuske upravo pod uredništvom Šolske npraviteljice Kriste Hafnerjeve. Zdaj pa imamo pred sabo prvo Številko prav tako v isti založbi Izhajajočega časopisa za di-jaštvo z naslovom .Slovenska mladina«, kl nnj zamenja nekdanji »Mentor« ln ga ure. jnje prof. France Jcsenovee, nekdanji ured. nik »Vrten«. Kakor pravi uredništvo, jo list namenjen mladini med 14 in 18 leti ter bo izhajal vsak raosee okrog 15. (cona letno 50 lir, posamezna Stev. 5 lir). List naj bo za slovensko mladino, pa tudi list slovenske mladine same. kl naj piSe vanj svoja mlada doživetja in svojo težnje. Ta prva Številka Je urejena pod geslom »NaSa mlada skupnost« ter nosi na prvi strani celostransko podobo Prezidenta, generala Rupnika. ki jo napisal za začetek tudi svojo posebno poslanico slovenskim mladeničem ln mladenkam, kl doraščajo iz sta. rega časa v novo dobo, v pozdrav ln vzpod. hudo. V tej poslanici analizira gospod Pro-zidont vzroke danaSnJeea položaja, gorja in bedo, kl vlada med nnmi In katere glavni vzrok Je: stremljenje Zla. da bi uničilo Dobroto ln Pravico; žolja Židov, skcen materializma. da bi Se enkrat ubil — Kristusa. NaSa mladina pa dela rcvolu-oijo Dobrega proti Zlemu In bo zm>g-ila. »Dolžnost vse slovonske mladine na Je. da jo v skunni nalogi vseh slovenskih stanov odločno ln uspešno udeležena pri bojevanju tetrn hoja. Ta časopis naj bo prino-močok. da se bodo v vas vztrajali pridni, pošteni, nesebični, nn pomoč pripravljeni, marljivi značaji, predvsem pa častlljnbnl in vestni Slovenci.« Po tej poslanici sledi nekaj besed »8topimo na novo pot«, na novo pot smotrno discipliniranega skimne-ga dela. I. M kaže v leposlovni obUkl I stradanje rnsklh otrok ter njihovo trnljo-1 nje v socialističnem raju. Veliko vrednost Imajo pesmi prof. Jože DnlarJa: žalostni pasteli: Tri pesmi (Vas, Polje. Mlin), ki spadajo gotovo med najboljše pesniške podobe sedunjih dni na Dolenjskem. Mlin je resnična, močna poezija, sodobna In vredna, da bi izšla v reviji. Mladinskemu listu daje samo še večjo veljavo. Dr. Volk piSe članek o volji mladih, o volji, zrastl se v domobransko slovensko mladino ter Jo zato vabi — v Šport. Načelni članek nato govori o Skupnosti. F. J. govori Študentu o nalogi, povezati narod z izobrnženci. knr Je zaslutil kot nalogo Levstik, izpeljal pa sele Krek In njogov krog. Graditi most mod Izobražencem in ljudstvom je tudi naloga te nove slovonske mladine. Pesnik France Dollnar je napisal Oloso. kl kljub psevdonimu izdaja znanega dobrega slo. venskega pesnika. Anton Deboljak pa se Je s sonetom oddotiil spominu slovenskega slovnlčarja dr A. Breznika. »Učiteljica« opisuje v leposlovni obliki »Gadja gnezda v dekliških srcih«, kl naj bo vzgojni članek sa naSa dekleta. F. J. je napisal Se drug članek: Kaka naj kmečka mladina goji skupnosti In sicer nn ta način, da ohranja ilva stnra narodna Izročila po gesln: Kmečki dom In kmečka gruda ne smeta propasti! Hr govori o Prijateljstvu, ki je globlje kot tovarištvo, kajti bo naj osebna povezanost dtiSe z du5o. In takeua prijateljstva, kl gradi re ruSI, nam Je danes treba. St. je prispeval dve pesmici, rahli, a barviti Impresiji. F J Je napisal Se tretji člnnek, namenjen delavski mladini. kl naj ho prav tnko navezana na narod, ne pa na internacionalne sirene, ki razdirajo slovensko narodno skupnost. Pesnica As.Ja z dvema lepima razpoiotenjlma Hropenenje in Večer na vasi zakljtičitlc številko, kl polen te priznanih pesnikov — kot je Jote Dular — odkriva tudi mlade talente, kakor obeta prav ta As-Ja. Na ptntnicah je kotiček za uganke In križanke, pn tudi zn domače ognjišče, kler naj se tenska mlndlnn vžgala zn — dobre co. spodln.lc. knr je eden trlavnlb clliev vsake tenske vzgoje Tnko sknSa ta list nuditi vsnkemu nekni: meSč-n«k!m otrokom, kmečkim pa tudi delavskim, ter Jih povezati v močno narodno, požteno, slovensko skupnost. Id. mu sinu Jožetu Tometu — V Stični na Dolenjskem pa J« cirkularka porezala levo roko 47 letnemu delavcu MIhi Pograjcu. Obsojen zaradi tatvine sira Zaradi prestopka poskusa tatvine Je bil samtki delaveo Anton P. obsojen na 1 mo seo zapora, ker je lani novembra ls nekoga skladišča skuSal odnesti 41 doz mehkega tira, « je bil pri tatvini zasačen. Vladimirju Dimniku v spomin V soboto 17. t. in. je legel k svojim tovarišem • junakom na Orlov« vrhu k večnemu počitku do. mobraneo 17 letni Vladimir Dimnik ls Dolenje vasi pri Bibnlcl. Kot uče-neo mesčansk« Sole v Ribnici «e j« že S. IX. 1943 uvrstil med bore« V. 8., odSel na Turjak hi Znpotok, s« prebil t Ljubljano ln takoj stopil v domobrance. Odlikovala ca j« resnost. pohlevnost ln ljubezniva družabnost. 8 svojim malim zasluikom J« vzdrževal svojo revno mater ln malega brata. Na Rakeku J« bU nevarno ranjen ter bil pr«. poljan v vojaško bolniSnloo v Ljubi ano, kjor je podlegel smrtni rani v glavo. Kot vojak Je kazal lepe sposobnosti, zato j« bil vpoklican v podčastniški tečaj. Zgodaj sl Je skoval značaj v kr«. načelih, zato nI podlegel zapel evnnju komunistično namer Jenih mladostnih vrstnikov. Za njegov« žrtve mu bodi Bog večni plačniki »OddainilM ubiimi ^miai priosil«* 2 ADO LJUBLJANA Dnevni spored za 22 februari T Poro.-ila v nemšč nI — M0 Jutranj koncert, vinos 7.30 Poročita v a;o'onSčini 9 Poročila v nemščini - 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.30 Poročila v nemščini, o položaju In slovenščini — 12.4J Radijski orkester - 14 Poročila v nemSčinl - 14.15 Od dveh do treh, Sare meh — 15 Nom-Skl spored - 17 Poročila v nemščini ln slo venicini — 17.15 Maroltov pevski zbor — 18 Olas slov ilomobranstva - 18-30 Medlgra — 18.45 Narodopisno predavanje — 19 Narodne melodije, sodelujeta Milena VlrSek, alt. In M. Lipovšek pri klavirju — 1930 Poročilo v slovenščini — 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dobrodušno pero — 21 Večerni knnesrt — 22 Poročila v nomščlnl, napoved sporeda — 22.15 Glasba prod polnočjo. Cestna železnica bo sprejela več sprevodnic Reflektantke v starosti 20—55 let, zmožne kavcije, naj se takoj zglase pri direkciji na Celovški cesti 164. MALI OGLASI Maia zadulnlea za pok. Nejcem Tellčem bo v nedeljo, 25. t. m., v stolnici ob 8 pri oltarju Marije Pomagaj. Zaradi snažcnja lu beljenja nevrološkega oddelka splošne bolnišnice se amhulan-oa za živčno bolne prekine do prekliea. Tudi letošnje Škofovo .Pastirsko pismo« izide v zbirki rakovniških »Knjižic«. Večja prednaročila oddajte čim prej v Mladinski zslothi IStari trg »01 aH v upravi na Rakovniku. . , V počastitev sporni,.« blv'ega zaslužnega predsednika Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, blagopokojnegs go.poda drja. Otona Fettlcha, je podaril« Delniška tiskarna 1000 lir Dobrodelnemu društvu grafičnega delavstva. Priporočamo! KRIK SLOVENSKE ZEM1JE - M H» TURJAK - S lir V SLUZIH DOMOVINE - 1* Ur ZA LEPO DOMAČO SLOVENSfINO - i Ure Dobe se v knjigarnah. Podpornemu druStvu ta gluhonema mladino v Ljubljani sta poklonili gosp. Fani ln Ivanka Gestrln v počastitev tpomina umrtoga višjega postnega blagajnika go. spoda Mogoliča znesek 100 lir. Plemenitima dobrotnlcnma ae druBtvo najtopleje zahvaljuje. C Službe dobe Cospod. POMOČNICO sprejmem takoj. Debelak. Tavčarjeva 11, J. oadstr.___ i Kupirsio_) STEKLENICE vseb vrst -»letenke šivilj ske odpadke, ploče cinaate sode. vsako vrsten papir, razne kovino, rabno to nerabno železo in teb nične predmete stal io ku;iuje ler plača »Metali*« Gosposv 16. tel 12-88. uaspr Delavskega doma Ik mm kriz 4 Ali Sigmar ne ve, dn če ženska zapusti moža in dom, če odvzame nevesti ženina, da so to dejanja, ki tih nikdar ne more storiti brez zavesti krivde, pa naj bo še tako pod vplivom nekoga drugega? A njegove misli so se izogibale tem gloliinam. Julitina nezvestoba je bila zanj nekaj tako zelo bolečega, da o tem ni hotel razglabljati in se je raje naslanjal na vse opravičujoče razloge. tulita je zanj nedolžna, ker hoče, ii bila nedolžna. V njej vidi nedolžno žrtev svoje lastne preteklosti. Zanj se je morala pokoriti. On je bil odgovoren zjO njeno usodo. Zdaj ni smela biti več brezdomka. Njena domovina je bila pri njem, tukaj v njegovi hiši. Ta hiša n.i( postane njen novi dom Hotel jo je je opremiti z vsemi sred stvi, ki jih je še imel n" razpolago. Ce bi le dvomil, ali naj kupi vilo ali ne — dr. Slyjevo pismo je nrine'1" končno odločitev, osvobojujočo j*sno«t XXI. V vili ▼ Beaulieuju je vladalo živahno vrvenje. Prejšnja lastnica je poslala r»o pohištvo, ki ga Sigmar ni odkupil obenem s hi'?o in ga dala prepeljati v novi dom v Lausanne. Sigmar je z lahkoto nadomestil to jiohištvo s svojim, ki ga je imel shranjenega v Budimpešti. Ko je po usodni nesreči Sigmar prodal v vsej naglici tovarno in vilo, je Mannel na lastno odgovornost pri-držal najdragocenejše kose pohištva in ra shranil v nekem skladišču. Takrat nikakor ni mogel verjeti v nenaden zaton Sigmarjeve sreče in zato se ni moeel ločiti od dragocene opreme stričeve vile v nejasni nadi, da bo nekoč zopet vse dobro. Stric se za njegovo ravnanje skoraj ni zmenil. Zdaj pa je bil ve.« srečen in ni vedel, kako bi se nečaku zahvalil. Nihče ni žaloval po starinski opremi gospe Boissier. Kljub bogati pozla-titvi je le za silo odgovarjalu eleganci, ki ji jo je izdelovatelj hotel dati. Na njeno mesto so prišli iz najboljše tvarine krasno izdelani kosi pohištva, ki so izšli iz najznamenitejših dunajskih delavnic. Prinesli so * »ebol opomine in »like h lepe preteklosti, ko je sonce »reče stalo prav na zenitu nad Sigmarjevo hišo... A prinesli m * seboj tudi nada. Mannel se je Čudil, kako je stric mirno »prejel te neme priče njegove izginul® »reCe, kako je odkazoval po- samezni kosom primerno mesto, proučeval učinek, spreminjal razmestitev in »e veselil, če je končno dosegel zaželeni učinek Večji del sob v vili je bil majhen. Le ena je bila izjemoma velika. Bila je nekaka slavnostna dvorana, ki so jo dali narediti prejšnji najemniki na lastne stroške. Dal je združiti štiri skupaj ležeče sobe tako, da je nastala velika sobana, ki jo je spreten stavbenik opremil s stebri in ji dal zares slavnostno lice. Okna so nudila lep razgled na majhen park. Nekatera so bila spremenjena v vrata, odltoder je bilo mogoče priti po stopnicah v park. Stene »o bile prevlečene s temno-rdečim blagom in okrašene s krasnimi preprogami. Umetniške slike so d ijak' dvorani še odličnejši v!dez. Opremo v t nesančnem stilu je Sigmar ocTkuoil od lastnice- Do tedaj te dvorane ni up rablja! in r!hfe .koraj ni prestop1! njenega praga Zatohel zrak jo Je napol..jeval in je počasi leze! iz vseli kotov ter se je le nerad dal pregnati v v:r park. Sigmar ep je veselil dvorane In njene lepot r, za katero se do zdaj niti ni zmenil. »Morda Jo bom« t bodoče lahko unoral Ijali za namene, za katere je bila pripravljena,« je rekel nečaku. KANit i ročke), pločevinaste. kapujc »1'e-irunatts«. A. liinelak I jubilant. Ciril-Meto-lova M s it ŽENSKO KOLO kupim deloma za protivred nost. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Nujno rabim« St. 1032. ŠTEDILNIK, rabljen, a dobro ohranjen, levi, kupim. Plačam s protivrednostjo. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Sledi!nik« »t. 1204. Krojaški SIROJ, mT Ijen, kupim, pustiti v upr. pod St. 1209. Nmlov »Slov.« Verdijeve »AlDE« kla virski izvleček z nemškim besedilom kupi uprava Drt. gledališča. Ponudbe na upr Drl. gled., Ulica J majo U^ priU. dc»uo. Eleklr. MOTOR J—6 k. s., izmenjalnt, nov ali rabljen, kupi kmet. Delno zamenja. Mlekarna • Cosjmevetsks cesta_12. __ __ AKO ŽELITE dobro prodati pohištvo, kav ca, otomane, preproge, rjuhe, kspne, posteljnino, jedilne in kavne tervite, jedilal pribor, livnlne in pi-salne stroje, kolesa. otroSke vozičke . ler druge apombne pred. mele, nnnudlte (rgovi ni »Ogled«, Mettai trg St. ). j Prodam« prodam: "dvr visoki omari za obleko, pisalno mizo, zložljivo posteljo, večjo in manj-io preprogo, posteljo z nočno omarico ia fotelj za bolnika. Na •lov v upr. »Sl.« pod St. 1210. | Objave DOTICNA ZNANA ote-ba, ki je, 17. II. pomotoma vzela v trg. Bucek zavitek z dvo-•ma bluzama, ki ni moja last, naj g» vrne istotam, ds ne bo posledic. 1 Poizvedbe | ŽEPNO URO. moSko, sem našel aa Svečnico na Dolenjski cesti od gost. Rakovnik do mitnice. Dobi te pri Ps-8cč Jože, Rakovnik 6-OTROŠKI MUF ie bi) zgubljen v torek 20. t. m. od Kongresnega trga, po VVolfovi nlici, do Sv. Petrs c. Najdi-telj naj ga odda v trgovini Lauttr, Sv. Pe. trs c .42. Izameniamr | MORSKO TRAVO -predvojna kvaliteta • nerabljeno, zamenjam za protivrednost. Po. nadbe na upr. »Slov.« pod »Morska trava« It. 118». _ | Razno_J ICDU.S6 OLJE ozlr. oljnato mešanico ti lahka »mi pripravile t Atuisan praškom Drogerija Anton Kane, Aldovuks alica t. LIMONO v čaj« do bro nadomešča luno aln ek*lraki Cilrol. -Stekleničko prinesite s «eboJ Drogerija Ant. Kanc^ židovska «1. I. /.BIH K A PISALNE STROJE - GRAMOFON« RADIO APARATE - HARMONIKE la NALIVNA PERESA stalno kapa J« p« asjvlšjl daevnl ceni tvrdka EVEREST, Prešernova alle* M. Za star« 1« onemogla v mestnem aave- tliču v Japljevl ulici Je podkrll« rodbina g. Josipa Auberta v počastitev apomina blagopokojno ge. Terezije Rozallj« Btbovee 500 lir. — NajtoplajSa zahvalal IHJakl Id dljaklaie. k so pretell «a »olik« tečaje na posodo smučI ali drsalk«, Jih morajo vrniti najpozneje do J7. t. m. Športnemu referatu pokrajinske uprav« (Vrtača IL 5. pritličje). Za stare In onemogle v mostnem zavetišču V Japljevl ulici e podarila rodbina m. vil. p. g. Ivana Medlka 150 lir v počastitev spomina gdč. Morij« LlpovSok. — Najlopia zahvalal Verska izobrazba je potrebna Berite »RAST«! Obvestila Prevoda Oddaja naročilnic za marec Opozarjamo vse potrošnike naj »s a« od d s j o , oziroma trgovea, zadruge, peke la grostlnak« obrat«, naj I« a« tprej«-m a J o In le ne režejo nobenih naročilnic živilskih nakaznle z« marec. Zadevna navodila bomo objavili pravočasno v časnikih. POIZVEDOVANJA NaSla ae j« usn'ens pokati«« pred «od-nljo. Dobi se v uredništvu Slovenca. NaSel sem nekaj ključev v Zamikov! ullol. Polzve se v uredništvu Slovenca. Drvarji - delavci za izdelavo drv se sprejemajo pri gozdarskem odseku Šefa Pokrajinske uprave v i-jubljani, Puccinije-va 9 (palača Pokrajin, hranilnice). Prav dober zaslužek y akorda. Razne ugodnosti: dodatna karta ia najtežje delavce, delno plačilo z drvmi itd. Kinematografi KINO UNION . »Dunja poStarjeva hči«, po Puškinovem romanu Heniricli (..eorge, Hilde Krahl. - Predstave ob li iu 18. Tel. 22-21 KINO MATICA - »La llubanera« . /arah Lean-der, Ferdinand Mariaa. - Predstave ob 16 ia IS. Tel. 22.11 KINO SLOGA . .Natakarica Aoa« - Predstave ob 16 iu 18. Tel. 27-30 _________ Javnost obveščamo, da z današnjim dnem postaje Delovni arad za stranke vsak dan od 8—12 dop. in od 16—18 popoldne z Izjemo tobot. ko te bo uradovalo samo dopoldne od 8—12. _DELOVNI URAD LJUBLJANA_ Perfektno prevajalko za slovenski, hrvatski, srbski in nemški jezik, če le mogoče z znanjem strojepisja, takoj sprejme proti dobri plači Wirt8ehattspolitisc.he Untersuchungsstello der SS — Miklošičeva cesta iS, 2. nadstr. od 8—12 dopoldne. ZAHVALA vtem. ki to sočustvovali ob nenadni Izgubi našega ljubljenega brata in strica, gosp. Josefa Iiucltmaiuia mu poklonili cvetje, počastili spomin t podporo potrebnim ter ga spremili n« njegovi zadnji poti. Posebno »e zahvaljujemo gg. Kreditnega zavoda za trg. In ind.. Delniške družbe pivovarne Union ter Stavbne družbe d. d. za Ite-vllne dokaze točutja In spoštovanja. žalnjočt testrs MARIJA LUCKMANN in ostalo sorodstva. SVET« FOr .Ljudska fsksrna« »Ljnd«ko tiskarno«: Jože Kramarie - nernusgrbrr izdajatelj: JoSko KroStlJ - 8chrlftleller. nrednlki Janko Hafner.