Telefon št. 74. Foftamna številka 10 h. P« priti pr*|mu: u :•!(> leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — B »atrt , , 6 , 60 , nesec , 2,20, Vspravalitva pr«|tmai: za •alo leto naprej 20 K—h pol leta , 10 , — , Setrt , , 5,-, mesec , 1,70 „ Zl pošiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inierat« •prejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhafa vsak dan, iavieraS nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 30. V Ljubljani, v četrtek 6. februvarija 1902. Letnik XXX. Celje! Državni zbor. Dunaj, 5. svečana. ovetovnoznano je postalo Celje vsled tamošnje nemško-slovenske gimnazije, ki je baje slovenska trdnjava v nemškem mestu ter grozna nevarnost za mogočni kulturni narod nemški, ki si osvaja naselbine celo med Kitajci in Avstralci. Torej 160 slovenskih šolarjev na celjski nižji gimnaziji vzbuja strah in trepet narodu, ki se boji le Boga, a nikogar druzega na božjem svetu. Ali ni to smešno, ob enem pa tudi značilno za avstrijske razmere?! Eno ministerstvo se je že zrušilo zaradi štirih nemško slov. razredov. Časniki so že cele sode črnila porabili vsled celjske afere, parlament se danes suče ob tej točki, ki je postala politično vprašanje prve vrste, ker Nemci tako ukažejo. Zakaj nemški poslanci kratkomalo ne zahtevajo, da naj se slovenski narod, ki že nad 14 stoletij biva na svoji zemlji in brani Avstrijo na jugozapadu, že jutri preseli na luno ali v Sibirijo ?! In najžalostneje je pač to, da govore o naših razmerah ljudje, ki jih prav nič ne poznajo. Tako mislijo celo mnogi slovanski poslanci, da je celjska nižja gimnazija čisto slovenska. Zato se ne čudimo, če je celo paradni soc.-dem. Pernerstorfer danes v odseku trdil, da je ta gimnazija nekak Gesslerjev klobuk za Nemce in slovenska posadka v nemški trdnjavi. Odločno in neustrašeno je posl. R o b i č v imenu vseh jugoslovanskih poslancev na-glašal, da je Stiirgkhov predlog sicer prikrita, a vendar prozorna past, v katero naj bi se ujeli slovenski poslanci. Torej celjska nižja gimnazija naj se opusti ter v Mariboru osnuje samostojna slovenska gimnazija poleg nemške. Z drugimi besedami : Nemci hočejo kar dve muhi ubiti z enim udarcem. Ne boš Mihelj 1 In če s silo to dosežeš s pomočjo vlade in raznih renegatov, a gotovo ne z odobrenjem slovenskega naroda in njegovih zastopnikov. Stoletja nas nemška peta ni zdrobila v prah, pa nas tudi avstrijski parlament ne bode. Kri ni voda, in po naših žilah teče še rudeča kri, ki da]e moč in vstrajnost v boju za svete pravice. Zato živeli slovenski Buri! Ministrov odgovor. Dopoludne je poslanec Robič, kar sem že po telefonu sporoč 1, odločno in stvarno utemeljeval potrebo celjske nižje gimnazije ter zvijačo, ki je skrita v Stiirgkhovi resoluciji. Konečno pa je zahteval, naj naučni minister jasno izjavi, kako sodi o tej resoluciji. Popoludne je za prvim govornikom dr. Kurzom, naučni minister dr. vitez Hartel jako obširno odgovarjal na razne pritožbe in želje glede srednjega šolstva. Glede češke gimnazije v Opavi in poljske v Tešinu je izjavil, da ee hoče naučna uprava ozirati le na to, kar mej sabo določijo in za kar se zedinijo dotične stranke, to je, Nemci in Cehi, oziroma Poljaki. Dobro, če so Cehi in Poljaki s tem zadovoljni. Zakaj pa to načelo ne velja tudi glede celjske gimnazije ? Naučni minister jo namreč ravnokar ob 5. uri izjavil : »V tem trenotku bi bilo prezgodaj, da bi označil svoje stališče glede Stiirgkhove resolucije, ker še ni gotovo, ali bode dotična resolucija v odseku vsprejeta ali odklonjena. Vslučaju, da bi bila vsprejeta (1), bodo za naučno upravo in vlado sploh merodajni le stvarni razlogi. Vlada hoče biti v vseh takih vprašanjih nevtralna in sene davoditi od strankarsko -političnih ozirov. Navzlic temu pa se mi zdi, da je poslanec Robič vendarle preostro pobijal Stiirgkhovo resolucijo, ker ž njo hočejo Nemci izraziti Bvojo spravljivost«. Lepa spravljivost to, ako nam jemljo učni zavod v <-elju, ki je potreben in vspe-šno napreduje, a nam vsiljujejo samostojno slovensko gimnazijo v Mariboru, ki bi bila brez strehe in tal. Vlada, oziroma prevzvišeni gospod naučni minister sam gotovo ne dvomi, da je njegov odgovor na slovenske poslance napravil najslabši vtis in bode mej sloven- skim narodom povsod vzbudil največjo ne-yoljo in ogorčenost. Ali ni vlada le iz stvarnih razlogov ustanovila to gimnazijo? Ali niso Badenijeva, Thunova, Clary jeva in sedanja vlada le iz stvarnih razlogov vzdržavale to gimnazijo, dasi je poslanska zbornica dne 7. jan. 1897 z večino glasov odklonila postavko v proračunu za celjsko gimnazijo? Ali hoče sedanja vlada sedaj po preteku šestih let šele pre-iskavati stvarne razmere in razloge, je li ta gimnazija opravičena in potrebna? Ako je bila ta gimnazija pred šestimi leti iz stvarnih razlogov opravičena, tembolj je danes. Le nestrpnost nemških poslancev je zopet sprožila to vprašanje, ki jo bilo že pozabljeno. Le iz strankarsko - političnih ozirov hočejo Slovencem zadušiti zavod, ki jim je vzgajal mladino za višje stanove. Torej vlada hoče razmišljati, a storila bode kar jej bodo narekovali nemški velmožje, ki hočejo baje rešiti nemško postojanko v slovenskem ozemlju. Ta postojanka pade tudi brez nemško-slovenske nižje gimnazije. Najneugodnejši vtis pa jo napravil zadnji stavek, da namreč Nemci kažejo blagohotno spravljivost, ako nam nudijo samostojno gimnazijo v Mariboru. Zakaj nam ne ponudijo slovenskega vseučilišča v Ameriki ? Mi povemo naravnost, da je v resoluciji Sitlrgkhovi izražena nakana naravnost zaušnica, za katero Be Nemcem in vladi ci-frasto zahvalimo. Tu ne gre za novo gimnazijo, ampak za »status quo«. In če ta »status quo« velja za Nemce, Cehe in Poljake, mora veljati tudi za Slovence. Morete nas zaničevati, zatirati, prezirati, a živih nas ne pojeste na krompirjevi saluti kakor slanike. In če pod-ležemo v tem boju, ne udarno se ne in le z orožjem pravice in resnice v rokah pa demo na bojišču. To je naš kratek odgovor za pljusko. Za naučnim ministrom je govoril češki poslanec II e r o 1 d. Govornik je najprej polemiziral s posl. Kaiserjem, ki je govoril proti gimnaziji v Tešinu oziroma oni v Opavi, potem pa prešel na celjsko vprašanje. Izjavil je, da to pač ni nikaka naklonjenost napram Slovencem, ako se v Mari- boru osnuje slovenska gimnazija. Maribor leži ob jezikovni meji, mejtem ko je Celje duševno in gospodarbko središče slovenskega dela Štajerske Ue se sprejme Sttirgkhova resolucija glede Celja, bodo gospodje od nemške strani vedoma vrgli v parlament b a -kljo, ki bo zanetila velik ogenj. Razumeli bodete, da slovenski narod ne more prenesti take neopravičene žalitve. Izjavljam torej izrecno, da bomo Cehi odločno podpirali Slovence v njih akciji. Posl. R i z z i je v posebni resoluciji pozval vlado, naj premesti hrvatsko državno gimnazijo izPazina v kak drug kraj dežele, kjer je večina prebivalstva slovanske narodnosti. Obenem zahteva ta mož, naj se ustanove italijanske vsporednice na realnih gimnazijah vPulju in Gorici, ustanovi italijanska realka vTrstu in se odpravijo nemške paralelke na gimnaziji v Tridentu. O Celju mož ni izgubljal besed, ker je Nemcem že prej zagotovil svojo pomoč. Posl. P e r g e 11 kot zadnji govornik v včerajšnji seji je polemiziral s poslancem Heroldom ter rekel glede Celja: Ako se hoče med avstr. narodi doseči vsaj edinost in možnost mirnega razvoja, ne smejo (kdo jim bo branil?) druge narodnosti smatrati zahtev nemškega naroda za neko poniževanje. S tem je bila razprava prekinjena in se nadaljuje danes in bržkone tudi završi. Govoril bo mej drugimi tudi posl. P o v š e. Nemci bo prepričani, da zmagajo s 25 proti 22 glasovom. Po govoru ministra Hartla so Be slovenski poslanci zbrali v posvet in sklenili to le izjavo: Slov. poslanci so pričakovali, da bo vlada ostala zvesta načelu, da se ne sme majorizirati v narodnostnih vprašanjih in se more rešiti jezikovno vprašanje le v sporazumu z obema narodnostima. Slovenci odločno zavračajo Stiirgkhov predlog, katerega pač ne morejo smatrati za naklonjenost. LISTEK. Kakšno šibo je našel Jakob za hudo Teklo. (ČeSk i spisal Vaclav Kosmak. — Poslovenil f Fr. Marešič.) (Dalje.) Jud se vrne, dasi je bil že na dvorišču, vstopi se pred Teklo in ji razklada, mahaje z desnico: »Vidite, kakšna ženska ste vi? Mislite, da ne more dobiti neveste? Na vsak prst deset! Tak dečko — moj Bog, na vsom Moravskem ni takega, in hiša njegova je — ne jezite se — če ne boljša od vaše — prima-ruha, vsaj takšna. Da, boste pa vedeli, za kaj se ne ženi, zato vam pa tudi to povem. Nisem hotel tega povedati, pa ker tako slabo mislite, zato vam povem, kako pošten človek je on. Vidite, on je najstarejši in še deset otrok je za njim. Tri sestre so žo omožene, sedem otrok je pa še nepreskrbljenih. In vidite, kakor stojim pred vami, rekel mi je enkrat, ko sem ga vprašal, zakaj se ne ženi: »Vidite, Simon, imeli bi sta-riši le kot — in s čim bi živeli teh sedem otrok? Zato raje počakam, da to malo odraste in se ustanovi, potem še le se oženim." Vidite, takšen človek je on! Še pi-šČetu ne stori nič hudega.« »Ali gospodarstvo vodi še oče?« vpraša Tekla. »No, ta le ukazuje, in Jakob — —« »Jakob!« zavpije Tekla, »tedaj Jakob se imenuje ! ? Ti moj očka, vedno govoriva o njem, in jaz neumnica še ne vprašam, kako mu je ime in odkod je?« Jud se zareži in reče: »Vi hočete vse vedeti. Jaz sem hotel za zdaj njegovo ime zatajiti in ž njim le govoriti, če bi vas hotel? Ako bi bil privolil v zakon, tedaj še le sem vam hotel povedati, kedo je in odkod. Ker pa že veBte ime, povem vam vse. On jo z Dcbrave in se imenuje Jakob Mahal. Niste še slišali o njem?« »Za Dobravo vem, ne poznam pa tam nobenega. — Tedaj z Dobrave! In vi bi šli tjakaj k njemu?« »Ne drugače. Vendar moram ž njim govoriti, če bi se hotel priženiti semkaj k vam. Ako bi hotel, primite z obema rokama. To jo človek, kakor bi ga bil Bog ustvaril nalašč za vas. — Pa, zakaj govorim ? Kedar ga boste ugledali, \ideliboBte, kakšno blago je to. V vreči nobeden ne more kupovati. — No, tako tedaj, ali ste zadovoljni?« »No, privedite ga le; ali nikar ne mislite, da se zanj posebno ženem. Tudi mu veliko ne prigovarjajte: če pride, pride — če ne pride, ne bo mu treba odhajati.« »To razumem dobro,« pritrdi jud. »Velika hvala ne odločuje cene. Kaj pa s tisto stavo ?« »Pustiva to, bodem že videla. Kedaj pojdete tjakaj?« »Sel bi kar precej, toda jutri je sobota: drovi moram biti že doma. Prej ne morem kakor v nedeljo, in to bode tudi najpriprav-nejše — dobim ga vsaj gotovo doma.« »Pa ne pozabite vprašati, kako in kaj. Ali bi mi prinesel veliko?« »Kaj sem tepec?« reče nekako ošabno jud in jo pogleda čez ramo. »Na prodaj pa nimate nič?« »Kaj bi vam prodala? — Kozličev zdaj ni, perja ne prodajem — kaj tedaj ?« »Pa si kaj kupite od mene, da narediva kako kupčijo. Tu imam rute za glavo in za vrat — eht švediš neseltuh.«*) *) Rute, tkane iz koprivovega vlakna. Deltjo jih na Švedskem. »Dajte mi mir; imam rut, da ne vem kam ž njimi.« »Vem, pa takih nimate. Le poglejte, saj to nič ne stane.« In jud je že razvezoval vozel. »No, to so rute! Le posezite, saj se na to razumete.« Prvič v celem svojem življenju je kupila Tekla dve ruti brez velikega prigovarjanja; hotela je biti judu hvaležna. »Zdaj pa, mamica, nimate trohe mleka? Žejen sem. Pila bova na to svatbo mleko za likof, to jo ceno,« šalil se je Simon. Tekla mu prinese mleka in kruha, in ko pogleda na uro, vikne: »Za Boga svetega, enajst je že in še nisem zakurila.« Hitro steče v kuhinjo in kmalu na to se pokaže dim. Jud sne in se poslavlja. »No, le dobro opravite !« opominjala ga je Tekla. »Kar jaz obljubim, to je sveto!« zagotavlja Simon in poide. Pes Dogonj ga spremi k vratom, in Tekli je v kuhinji vse padalo iz rok. Juho je presolila, kašo prismodila; oštevala je sama sebe. — Kje bi imel razum prostor v glavi, kedar ondi sedi skrb za ženina ? (Dalje prih.) Iz hrvaškega sabora. Iz Zagreba, 20. jan. Specijalna razprava o dež. proračunu je bila sicer prav kratka, toda jako zanimiva radi govora dr. P 1 i v e r i 6 a , pozna-tega vseučiliščnega profesorja drž. prava. Njegove izjave so vedno zanimive, saj on sedi v mažaronskej večini ter se v praksi tudi ujema ž njo, v teoriji državnega prava pa je večkrat čisto protiven mažaronskim nazorom. Znana je njegova čudna teorija o kondominiju Reke. Ta teorija seveda ni preprečila izgube Reke, Mažari so si jo vzeli kot edino svojo posest, kar je pravim ma-žaronom prav, a dr. Pliverid je dobil od ogerskega ministerskega predsednika za svoj izum o kondominiju ukor, češ da učenjaki marsikaj uče, kar v praksi nič ne velja, saj je Mažarom praksa vse, postave in državni dogovori le postranska stvar. A glej, kakor s kondominijem reškim je propadel dr. Pli-verič tudi s svojo trditvijo o brvaškej sa-mostalnej državi. Znano je, kako je zanikal v svojem proračunskem govoru bivši veliki župan Kovačevic vsako samostalnost Hrvaške ter trdil, da je ona le del ogerske države, odkar jo je sv. Ladislav osvojil. Hrvaška tvori po njegovej trditvi z Ogrsko edinstveno ne-razdeljivo državo. To trditev velikega župana Kovačeviča je odobravala mažaronska večina z velikim odusevljenjem. ZJaj pride pa dr. Pliverič, tudi član mažaronske večine, pohvali delovanje sedanjega bana kot osre-čitelja Hrvaške in je sploh zadovoljen z današnjim zistemom. Na koncu govora pa z veliko emfazo izjavi, da Hrvaška ni z Ogrsko nikdar bila edinstvena država, nego daje bila vedno za-se država v zvezi z Ogrsko, kar je tudi še dandanes. Tudi to izjavo je sprejela mažaronska večina z velikim odobravanjem. Zdaj nastane pa vprašanje, katere izjave se drži mažaronska večina hrvaškega sabora v p r a k s i. To se je pokazalo precej v sledečej sednici, ko je dr. Vrbanic branil svoj predlog glede pomaiarivanja hrvaškega domobranstva. Dr. Vrbanič je v svojem govoru jasno dokazal, kako se večina drži v praksi nazorov govornika Kova-čevici, ki dopušča, da Mažari zadnji jez, ki brani mažarsko povodenj čez Hrvaško, namreč hrvaški jezik, rušijo in podirajo na celej črti ter že ni nobenega oddelka zajedniške vlade, pri katerem ne bi bil uveden mažar-ski jezik proti vsem jasnim postavam hrv,-ogerske nagodbe. A tako so Mažari storili tudi s hrvaškim domobranstvom, ki bode v kratkem čisto mažarsko, če se Hrvati temu odločno ne upro. Neobhodno je tedaj potrebno, da se izbere odbor, ki naj bi nemudoma preiskal vse prekršaje, ki so se dogodili glede hrvaškega jezika pri domobranstvu. In kaj se je na to zgodilo? Vstal je b a n in rekel, da je ta predlog refleks proračunske debate, katere se opozicija ni udeležila, pa je to zgodo upo-trebila, da spregovori. S tem pa je tudi že osoda samega predloga zapečatena. To je rekel in odšel. Večina se bode ravnala po njem in predlog zavrgla, ali pa izročila kakemu saborskemu odseku, kjer bode ostal pokopan. Takšna je večina hrvaškega sabora; brez vsake samostalnosti in odločnosti dela samo ono, kar hoče njih vodja. In dr. Pliverič je zadovoljen v takšnem društvu ter je pohitel b hrvaško četico tudi v Budimpušto, da se pokloni tamkaj velikej mažarskej državniskej zvezdi ministerskemu predsedniku Szellu, da izve zopet kaj zanimivega iz njegovih ust. In čul je zopet lep nauk od tega mažar-skega državnika o hrvaškej državi. Minister S z e 1 1, katerega je letos pozdravil hrvaški poslanec Josipovič prvikrat v m a • žarskem jeziku (do zdaj se je rabil pri takih priložnostih hrvaški jezik), je uve-raval Hrvate, da so mu jako mili in dragi in da njegova skrb nikdar ne preneha za Hrvaško, a to vrši on vse v najstrožjem smislu zakona, ki veže Hrvaško in Ogrsko, v smislu mažarskcga državnega prava, k i pozna samo eno edinstveno mažarsko državo. Hrvaška more ostati le v tem okviru, a Ogrska se bode ozirala vedno nanjo, kolikor to dopuščajo nagodbene postave. »To si morate Hrvatje prav dobro zapamtiti, kajti le potem moremo OBtati dobri prijatelji,« je rekel Szell. bzell torej pravi, da ni hrvaške države nič več, in da je kriv nauk, ki ga uči hrvaški učenjak o tej državi. Kaj pravi na to dr. Pliverič, ki je še pred desetimi dnevi tako ognjevito branil hrvaško državo v hrvaškem deželnem zboru, a zdaj je moral slišati iz ust samega ministerskega predsednika Szella, da vse njegove trditve nične veljajo, kajti praksa noče priznati hrvaške države. In večina hrvaškega sabora, ki je odobravala Pliveričevo trditevohrvaškej državi, je burno odobravala tudi izjavo S z e 1 1 o v o , a tudi dr. Pliverič se gotovo ni vzdržal ter zavpil Szellu v s a j „ ž i v i o če že ne „ e 1 j e n kakor ostali. Pa saj ee to vse ujema z znano značaj-nostjo (!) hrvaške mažaronske večine, kadar se gre za čast in srečo hrvaškega naroda. Iz vsenemškega tabora. Vsanemška zveza v poslanski zbornici se je pečala v seji dne 4. t. m. z znano VVolfovo zadevo ter izdala o tem zborovanju sledeče oficielno poročilo : »Vsenemška zveza je v seji dne 4. lebr. sklenila vztrajati na stališču, določenem v seji dne 18. dec. 1. 1. in v kateri se jo izreklo, da se Wolfu ne dovoli zopetni vstop v vsenemško zvezo. Isto stališče zavzema zveza napram "VVolfovima drugoma Tschanu in Herzogu. Ta sklep so odobrili poslanci: Bareuther, Berger, Dotz, Eisenkolb, Hanich, Hauck, Hofer, Iro, Kittel, Kliemann, Kutscher, Lindner, Malik, Schalk, Schonerer in Stein, proti je pa glasoval Schreiter. Odsotna sta bila Kasper in Pacher.« Kakor znano, je vsenemška zveza v seji dne 28. nov. 1. I. izjavila, da Wolf mora odložiti mandat, ker je napram poslancu Schonererju izjavil, da bo izvršil samomor, ker je učinil neko »slabost«. Tudi se je v tej seji izrazila želja, da se Wolf več ne poteguje za državno-zborski mandat, in da v nasprotnem slučaju ne bo veprejet v vsenemško zvezo, ter da vztraja neomajano pod Schonererjevim vodstvom. Konečno je bil razgovor o časniški polemiki ter so izrazilo ogorčenje nad pisavo \VoJfovih glasil. No, Wolf bo bržkone hladnokrvno sprejel to izjavo ter s svojima tovarišima Tscha-nom in Herzogom nadalje deloval za »pravično nemško stvar « Soc.-dem. strankarski sliod. Soc -dem. deželno zastopstvo za Nižjo-Avstrijo sklicuje na 1. in 2. marca na Dunaj deseti deželni strankarski shod. Na dnevnem redu tega sestanka je poleg poročil o delavnosti, strankarskem časopisju in volitve odbora tudi razgovor o Btališču soc.-dem. delavske stranke povodom bližnjih de-želnozborskih volitev. Ker so soc.-dem. voditelji v tskih slučajih najraje sami med seboj, se vrši to zborovanje po § 2 in bo dovoljen vstop le povabljenim osebam. Samo o volitvah se bodo pa pozneje raz-govarjali še zaupniki nižje-avstrijeke soo.-de-mokracije. To posvetovanje se vrši takoj po završenem prvem zborovanju. Avstro-Ogrska in Srbija. Veliko senzacijo vzbuja v Belemgradu najnovejše pismo bivšega srbskega zunanjega ministra Mijatoviča na uredništvo nekega oficielnega lista, v katerem priznava, da je v letu 1882 kot srbski zunanji minister v sporazumu s kraljem Milanom sklenil zAvstro-Ogrsko neko tajno pogodbo. O tej pogodbi, s katero se je pred nedavnim obširno pečalo razno Časopisje, pa doslej niti na Dunaju niti v Belemgradu niso hoteli ničesar vedeti. Mogoče, da se zadeva sedaj pojasni. Ločitev zakona v Italiji. Zloglasni načrt, ki ga je priredila italijanska iramasonska vlada in katerega je papež najodločneje obsodil v svojem novoletnem govoru, je sedaj pregledala posebna komisija poslanske zbornice in ga predložila plenumu. Njegova vsebina je torej znana in obsega naslednje določbe: Pravica ločitve zakona so prizna možu po pretoku petih let od one dobe, ko so je nehalo skupno življenje. Ta določba velja za slučaj, če imata zakonska otroke; če je pa bil zakon brez ctrok, zadostujejo tudi tri leta. V posebnih ozira vrednih slučajih more sodnik izreči ločitev tudi že po preteku dve ali celo enoletne dobe. Zakonski del, ki je zakrivil razdružitev zakona, ne more predlagati ločitve. Ločitev se more izreči v naslednjih slučajih: a) radi nezvestobe žene, javnega konkubinata moža, nasilnosti ali težke žalitve (!), b) če je zakonski del obsojen v nečastno kazen (j), c) na predlog žene, če mož brez vzroka noče stalno bivati na enem kraju (!). Konečno se pa izreče ločitev tudi v tem slučaju, če pred sodiščem izjavita oba dela, da ne marata več skupno živeti. Načrt je torej tak, da se pri sodišču razdre zakonska zveza v vsakem slučaju, vendar s tem še niso zadovoljni gotovi krogi, češ da je v načrtu določena doba predolga in se bodo vsled tega sklepale še pogosteje zveze, ki bodo veljale pred zakonom za konkubinat. Vlada, kot smo že omenili, svojega deteta ne bo zavrgla, vendar pa poročajo listi, da jej sedaj načrt popolno ne ugaja in da bo v tem oziru predložila nov načrt, ki pa seveda ne bo izgubil znaka krivičnosti, ker zakonska zveza je v katoliški cerkvi neločljiva. Izpred sodišča. Nagajivi Kunčič. Ldelovatolj sodo-vioe že zopet kandiduje v občinski zastop. Včeraj se je baje v ta namen že vršil nek shod, pri katerem je Kunčič plačal za pijačo in je na to bil soglasno postavljen kandidatom. Dnevi Kunčičeve kandidature se pa danes niso nič kaj veselo pričeli. Deželno sodišče je imelo posla z njegovim pri-zivom proti neki razsodbi okrajnega sodišča. Kunčič se je namreč nekega lepega dne zabaval e tem, da je kamenje polagal na tir električne železnice. Kunčič o tem sedaj noče nič vedeti in pravi, da je kamenje njegov konj bacnil na tir. Danes zaslišani čistilec proge je izjavil, da je bila Kunči-čeva roka tista, ki je kamenje pokladala na tir in da je Kunčičev konj v tej zadevi ne dolžen. Dež. sodišče je razsodbo prvega sodnika potrdilo in Kunčič bo moral plačati 100 kron globe. Skoda jih bo, ker bi jih Kunčič rabil za agitacijske stroške. Drag „štefan" špirita. Jožetu Ko secu iz Dvora in Jerneju Skodlarju iz Zapog se je z dvema drugima tovarišema v gostilni Žerovnikovi v Valburgi slabo godilo. Krčmarica jim brez denarja ni hotela dati žganjice. Fantje so morali iti suhih grl iz gostilne, a brez »špirita« vendar niso šli. V veži je stal Štefan »špirita« in tega so fantje vzeli seboj, vender — smola je smola — steklenica se jim je na poti razbila in zopet ni bilo nič s špiritom. Kosec in Sko dlar pa sta dobila radi vzetega Štefana špirita vsak mesec dni zapora, dasi si nista s špiritom niti jezika omočila. Tudi njujina tovariša sla bila obsojena, pritožila sta se pa samo Kosec in Skodler, češ, da sta »Štefan ukradla una dva«. Obravnava se je preložila, da se natančno poizve zgodovina razbitega Štefana. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. februvarija. Ispremembe v ljubljanski škofiji. V Ihan pride za župnika č. gospod Avgust Turk, župnik na Kor. Beli, Koroška Bela je podeljena č.g. Franč. Koširju, župniku na Colu pri Vipavi. Kaplan č. g. Frančišek Bleiweis gre iz Mošenj za župnega upravitelja v Leše, župni upravitelj v aodražici je postal ondotni kaplan č. g. Ivan Traven, kaplan č. g. Peter Hauptman pa upravitelj župnije v Starem trgu pri Ložu. Obrambno društvo je imelo včeraj svoj izredni občni zbor. Prišlo je jako mnogo društvenikov z dežele, ker je zanimanje za to društvo jako veliko. Saj čuti vsakdo potrebo, da se brani neosnovanih krivičnih napadov. Predsednik g. kanonik dr. Andrej K a r 1 i n je poročal o društvenem delovanju. Vsak društvenik Be vedno obvešča o vseh časnikarskih napadih na njegovo osebo. Kor naši somišljeniki ne bero nasprotnih listov, po navadi šele pozno zvedč za napade, in potem ne reagirajo na njo. Liberalni napadalci so postali vsled tega tako predrzni, da si dovoljujejo že vsako nesramnost. Mi nimamo nobene brambe, kakor to, katero si osnujemo sami. Branimo so najprej v tem, da prisilimo nasprotno liste, da sami popravljajo Bvoje laži. Tiskovni zakon nam daje to pravico, mi lahko tudi prisilimo nasprotni list, da zlagana dejstva popravi. Treba je le, da se vsi druitveniki poslužujejo te svojo pravice. Društvo zbira tudi razne napade na cerkveno avtoriteto, kateri brez kazni izhajajo dan na dan. To bo ob priliki hvaležno gradivo za naše poslance. Društvo ima svojo pisarno, v kateri bo dobil vsak društvenik nasvete in pomoč, kadar jo bo potreboval. Kadar bo kazalo, bo »Obrambno društvo« tudi b tožbami pritisnilo na obrekljive in lažnive liberalce. — Za tem z odobravanjem sprejetim poročilom so se i z p r e m e -nila pravila tako, da »Obrambno društvo" ni več omejeno na Kranjsko, ampak je razširjeno tudi na druge dežele. Potreba te izpremembe ae je takoj ob ustanovitvi pokazala. Najgrši in najnosram-uejši časnikarski nap t-d i v zadnjem času prihajajo b Spodnjega Štajerskega in z Goriškega. Naši somišljeniki iz teh krajev so se že obračali do nas za pomoč takoj od začetka, a nismo jim mogli ustreči zaradi omejenih pravil. Soglasno se je sprejela ta izprememba. Vabimo torej gg. somišljenike na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, da pristopijo k temu društvu, in sicer duhovniki in lajiii. Letnina jeza sedaj določena na 10 K. čim več nas bo, tem večjo moč bomo imeli. V odbor so izvoljeni gg. dr. Andrej Karlin, Matija Kolar, Ignacij Nadrali, Luka Smolnikar, dr. E v g e n Lampe; namestnika : Anton Koblar in Viktor K o c h 1 e r. 881etnica Josipa Juraja Stross-mayerja. Veliki biskup Josip Juraj Stross-mayer je slavil predvčeranjim 88letnico svojega rojstva. Skupno s Hrvati mu tudi mi najsrčnejše čestitamo I »Ženska in javnost«. O tem predmetu je sinoči predaval gospod dr. Evgen Lampe v jako dobro obiskani dvorani »Katol. doma«. Omenil je izpočetka nekaj stvari, katere je govoril liberalnim damam dr. Tavčar, ter vprašal občinstvo, če je vredno, na to kaj odgovarjati. Soglasna sodba je bila, da na take neumnosti ni treba reagirati. Nato je dr. Lampe razpravljal o družinskem in javnopravnem stališču ženo pri raznih narodih in v raznih dobah. Pokazal je, da pri starih poganih prevladuje zmota, da je žena nekaj nižjega, kakor mož, di nima popolnega človeškega dostojaustva. To zmoto je krščanstvo premagalo, ko je postavilo ženo na popolnoma isto nravno višino, kakor moža. Bila je to prava emancipacija. Novodobne zmote pa teže na to, da v imenu neke nenaravne in neopravičene svobode iztrgajo ženo iz družine in rodbinske sreče ter v tam rode gorje za rodbine, pri čemer največ trpi žena Bama. Z zgodovinskimi zgledi je pojasnoval, kako je cerkev vedno skrbela za izobrazbo ženskega spola. Imenovan je avskultantom pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru gospod J. Zemljič. — Stavbinskim komisarjem v poštno tehnični službi je imenovan g. Gustav Stedry v Ljubljani. Razpisuje se kanonika! cesarske ustanove pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, izpraznjen vsled smrti stolnega prošta dr. Leon. Klofutarja. Prošnje za ta kanonikat so nasloviti na njegovo ces. in kr. apost. Veličanstvo. Razpisujejo se dalje župnije: C o 1 v vipavski dekaniji; O vsi še v radovljiški dekaniji; Preserje v vrhniški dekaniji; Sodra-ž i c a v ribniški dekaniji; Z a 1 j n a v šma-rijski dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj za poslednjo župnijo je 15. febr., za vsa ostala mesta pa 22. febr. Associatio Perseverantiae Sacer-dotalis. Cč. gg- ljubljanske škofije, ki dobivajo društveni list »Correspondenz«, naj blagovolijo letni donesek 1 K vsaj do konca februvarija poslati podpisanemu vodniku društva v ljubljanski škofiji. Premembe v naslovu pa naj vsak p. n. gospod naznani direktno administraciji na Dunaju (I., Stepbansplatz 3). — Dr. Fr. U š e n i č n i k , spiritual v semenišču v Ljubljani. Dohtarji sv. pisma v „Zvončko-vem" uredništvu. V 2. številki letošnjega „Zvončka" čitamo na 3. ozir. na 35. strani to le: Glas odgovori: „Jaz sem Janez Krst-nik, ljubljeni učenec K r i s t u -s o v.* Tedaj se razveseli grešnik, pa reče: „Sedaj ni mogoče in ne moreš, da me ne pustiš t raj. Peter in David me nista pustila; pusti me ti, ker je v tebi mnogo ljubezni. Ali nisi ti, Janez Krstnik, napisal ■v s v o j i k n j i g i (1), da je Bog ljubezen, in kdor ne ljubi, da ne pozna Boga? Mar nisi ti v poznejših letih govoril ljudem besed: Bratje, ljubite drug drugega?...,* Janez Krstnik, oni strogi oznanjevalec ostre pokore, postal je »Zvonč-kovemu* uredništvu učitelj ljubezni. Spis, bi nikakor ni za mladino, je sicer preveden iz ruskega, toda ako Tolstoj tako užaga, kaj nam mari, saj ni naše vere, vendar Iv. Pod-gornik, prelagatelj, Gangl in Jelene, no, teh treh bi pa vendar vsaj jeden moral vedeti, da Janez Krstnik ni nikake knjige spisal in tudi v poznejših letih ni prav nič govoril, ker mu je dal Herod že v prejšnjih letih glavo odsekati. Ako ima že »Zvonček* dva urednika, naj ima še tretjega, in sicer takega, ki bo kaj podkovan v verskih rečeh; kajti zdaj se je že drugič pisalo v nasprotju z veroukom, še enkrat, pa se bomo obrnili mi katehetje na diželni šolski svet, da se .^Zvonček" na ljudskih šolah prepove. Izvestja društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja so izišla. Urednik jim je dr. E. Kramar. Več jutri. Deielnozborska volitev v Gradcu. po odstopu dr. Schreinerja izpraznjeni deželnozborski mandat v graškem notranjem mestu kandiduje nemška ljudska stranka dr. Pavla pl. Holmann-Wellenhofa. Izžrebani porotniki. 3. iebruvarja i. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 3. marca t. 1, nastopni gg. porotniki: Agnola Avgust, steklar v Ljubljani; Arko Fran, posestnik v Postojini; Binder Karol, mizar in posestnik v Ljubljani; Bo-nač Janez, knjigovez v Ljubljani; Boštjančič Jožef, izvošfiek, gostilničar in posestnik v »Ljubljani; Cantoni Viktor, trgovec v Ljubljani; Dettela Benjamin, tovarn, uradnik v Toplicah (Aagorje); Exler Fran, klobučar v Kranji; Florian Karol, knjigotržec v Kranji; Hacin Jožef, posestnik s Cešnjevku (Kran)); Hafner Anton, trgovec in posestnik v Železnikih ; Knez Janez, trgovec, gostilničar, podjetnik in posestnik v Ljubljani; Kordik Janez, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kumše Anton, zasebnik v Ljubljani; Križaj Fran, gostilničar in posestnik v sv. Petru (Postojna); Klemene Janez, posestnik in gostilničar v Rakitniku (Postojna); Krsnner Jožef, trgovec v Kranju; Klinar Pavi, posestnik v Hohenthal (Kranjska gora); Lokar Jožef, zas. urad., gostil, in posest, v Ljubljani; Lapajne Karol, trgovec v Idriji; Legat Janez, gostilničar in posestnik v Lescah; Lipah Fran, posestnik v Dobrunjah; Mlakar Luka, trgovec v Lukovici, Brdo; Miiiler Anton, vinotržec v Stobu (Kamnik); Persche Alojzij trgovec v Ljubljani; Planinšek Karol, trgovec v Ljubljani; Pollak Viljem, posestnik v Tržiču; Rode Janez, trgovec in posestnik -v Ljubljani; Seemann Pavi, zasebnik v Ljubljani ; Simončič Leopold, mokar in posestnik v Ljubljani; Suša Anton, trgovec v Senožečah; Šerko Fran, posestnik in trgovec v Cirknici; Sartori Janez, ključar in trgovec v Radovljici; Toennies Emil, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Zadnik Anton, trgovec v Senožečah. Namestni porotniki : Hiebš Jernej, stavbni polir; Ma koveo Jožef, pleskar; Pust Ivan, tesar in posestnik; Suppantschitsch L, hranilnični pristav; Tavčar Edvard, agent; Verbič Anton, posestnik; Vetter Jožef, najemnik go stilne in kovač; Vojevič Cene, gostilničar in posestnik; Wisjan Fran, sedlar, vsi Ljubljani. Poroke Gospod Jurij M o s e r, hišni posestnik in izvošček, so je poročil z gdč, Julijano Šusterič v St. Vidu nac Ljubljano; g. Frančišek Hodnik, po sestnik v Logatcu, se je poročil z gdč Frančiško G o s t i s a v Trnovem v Ljubljani; gosp. Jakob Brenčič, uslužbenec južne železnice v Logatcu, ae jo poročil z gdč. Marijo Kobal v Trnovem v Ljub ljani. Mesto venoa na krsto f dr. Jos Galle-tu nam je poslal g. dr. Po ček 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Bohinjski predor. Dela za približno 6300 m dolgi, dvotirni prodor pri Bohinju so razpisana v uradni »Wiener Zeitg.«. Ponudbo naj se vpošljejo najkasneje do 8. marca opoldne ravnateljstvu za zgradbo že-eznic na Dunaju. Pogoji in druge podrobnosti se lahko vpogledajo tudi pri ekspozituri za trasiranje na Jesenicah. Nemški vspeh Utrakvistična, to je nemška šola v St. Jakobu v Rožni dolini, e dovoljena ter se otvori z drugim polu-letom. Sedanji nadučitelj gre v pokoj. Stavka kamnosekov pri Tomanu. V stavko kamnosekov pri Tomanu je posegel sedaj tudi »Narod«, ki trdi, da kamnoseke .hujskajo klerikalci". Kadarkoli 8e je šlo za pravice delavstva, nismo mi nikdar vprašali, ali so dotični delavci »klerikalci", soc. demokratje", ali ^liberalci", ampak odkrito smo se vedno potegnili za njih pravice, »Narodu« pa zadošča že t-**, da se mi jotegnemo za delavce, in takoj nasprotuje upravičenim željam de-a v s t v a! To se je pokazalo še vsakokrat in tudi sedaj pri stavki kamnosekov. Kapita-ističnemu »Narodu* vzroki stavke ne gredo v glavo. Nam se pa popolnoma umevno zdi, da se izobraženi delavci, kakeršni so gotovo kamnoseki, ne puste psovati s »svinjami«. Vzroki stavke so taki, kakeršne smo mi navedli. Delovodja pri gosp. Tomanu, ki, kakor se zatrjuje, nima niti zadostnega spričevala, je z delavci postopal tako, da so se vsi kamnoseki solidarno postavili po robu. Vzrok stavke torej ni »iz trte izvit«, kakor pravi „Narod". Kar se tiče »Narodove« trditve, da ima g. Toman le malo opravil, da dela sedaj le za zalogo, in da potrebuje sedaj samo 4 (!) delavce, vprašamo g. Tomana, ako hočemo povedati, kaka dela ima, za kaka dela se poganja, in potem bo „Narod" prepričan, da dotičnih del g. Toman ne more s 4 delavci izvršiti 5 let! Trditev, da g. Toman ne more radi konkurence skrajšati delavnega časa od 11 na 10 ur, je jalova, saj je g. Vodnik pripravljen kamnosekom takoj vstreči! Postopanje gosp. Tomanovo se nam zdi neumevno. Prepričan naj bo, da so si kamnoseki povsod drugod priborili uveljavljenje svojih zahtev in tudi v Ljubljani jih bodo! Ako g. Toman najame tuje kamnoseke, moral jih bode dražje pla-čati — stavkujoči domači kamnoseki sedaj niti ne zahtevajo zvišanjo plače, v kar bi bili pri sedanji draginji tudi upravičeni — in tudi tuji kamnoseki se ne bodo pustili psovati in bodo odločno zahtevali znižanje delavnega časa. Po Ljubljani se o s t a v k i in o neki drugi stvari govore najrazličnejše reči, zato je neki Član našega uredništva pisat g. T o m a n u , naj bo toliko prijazen in naj pride v uredništvo podat informacij. G. Tomana ni bilo, ko se ga je pa iskalo na domu, ni se moglo do njega, pač pa včeraj »Narod« piše, (!) da je dobil g. Toman poziv, da mora v »Slovenčevo« uredništvo. G. Tomana nihče ni »moral«, nihče pa tudi ni pričakoval, da se bo o do tičnem pismu, poslanem g. Tomanu, tiskalo v »Narodu«! L a nas »Narod« ni nobena »instanca«, to naj si g. Toman zapomni. Za g. Tomana je jako značilno, da se z njemu poslanim pismom operira v — „Narodu"! Ako se g. Tomanu zdi nevredno podati pojasnil članu »Slo-venčevega« uredništva, tedaj naj bi se mu zdelo tudi nevredno iskati dela pri c e r -k v e n i h predstojništvih! Za danes dovolj, pisali pa bomo še, kadar bo g. Toman najel — tuje kamnoseke. Sicer pa še vedno želimo, da se stavka z lepo poravna. Tudi za g. Tomana bode najboljže, da so poravna z domačimi kamnoseki, kajti kar je mogoče g Vodniku, to je pač mogoče tudi g. Tomanu. Ljubljanske novice. — Nova tiskarna v Ljubljani. G. D. Hribar je dobil koncesijo za novo tiskarno v Ljubljani. Govori se, da je pri tem posredoval g. župan Hribar. — „Versohnungs-bali" št v. 2. je bil včeraj v .Narodnem Domu". Nemški častniki so bc postavljali po domu, ki je bil zgrajen slovenskemu ljud stvu. — Umrl je g. Fran Rut ar, strojevodja v pokoju. — Kako je to? Piše se nam: Notranji prostori tramvajskih vozov so določeni za nekadilce. Kako jo torej to, da jo revizor gosp. Krie, ki na uslužbence Btrogo gleda, predvčerajšnjim komodno v vo«u sedeč, pušil viržinko? Menda vendar | sa stranke in revizorja veljajo enaka dole-čila! — Nemški psi v Šiški. Ljubljanski kužeti zadnji čas silno grizejo šišen ske pse. Vzrok je menda ta, ker šišenski (!) kužki nosijo samo nemške pasje marke z napisom: „Unter8chischka". — Mlado tatico so prijeli predvčeraj dopoldne v osebi 12 letne Franč. Bistrič z Viča. Zasačili sojo pri tatvini v prodajalnici g. Vikt. E sner na Pogačarjevem trgu. Našli so pri njej tudi osem klobas, katere je poprej ukradla mesarju. <— Dva psa povozila je danes na Dunajski cesti elektriška železnica in sicer psa Zajčevega in Rttdlingovega. Enemu je odtrgala glavo. Zlato poroko bodeta praznovala v nedeljo dne 9. februv. t. 1. Ivan in Polona Marn (p. d. Lovrenčeva) v Tomačevem v šentpeterski podružnični cerkvi Sv. Marjete v Tomačevem, in sicer ob 10. uri dopoldne, pri kateri priliki bode bral slovesno Bveto mašo preč. g. Martin Malenšek, župnik šentpeterski. — Ivan in Polona Marn poročila sta se 8. februv. leta 1852. Ivan Marn je rojen v Vodmatu pri Ljubljani 1. 1825, ter je sin vzglednega slovenskega gospodarja Matije Mama, umrlega 1. 1878 v 82. letu svoje starosti. Polona Marn, rojena Peršin v Stožicah pri Ljubljani 1. 1832 iz zelo spoštovane rodbine Peršinove je bila vseskozi vzor slovenske gospodinje. — Slavljenca praznovala bodeta zlato poroko v krogu nad 100 sorodnikov, unukov in pra unukov. K temu slovesnemu in redkemu doživljaju želimo jima srečo, božji blagoslov ter jima zakličemo: Bog ohrani ju še mnoga leta! Podobar Jože Štravs. Iz Cerkna na Goriškem. Tukaj jo umrl 2. Iebruvarja Jože Stravs, podobar. Bil je tukajšnji domačin. Ž njim smo zgubili izvrstnega mojstra v iz-delavanji altarjev in drugih cerkvenih reči. Res, bil je pravi umetnik v svoji stroki. On je imel posebno dober cerkveni okus. Delo, katerega se je on lotil, je izdelal natančno. Izrezljauje svetnikov, olepšavo na altarjih, marmoriranje, barvanje in pozlačenje je v resnici mojsterako delal. Priča tega so njegova dela tukaj v cerkvi sv. Jerneja — veliki altar nov, drugi štirje prenarejeni in prenovljeni, stranski altar M. D v Jageržah in pet novih altarjev v Otaležu. V resnici — krasna dela Delal je tudi mnogo po Dolenjskem. Tukaj ga bomo zelo pogrešali. Naj počiva v miru! Prusi in slovenske dežele. Splošni nemški »Schulverein" v Barolinu je poročevalcem za štajerske, koroško in kranjske zadevo imenoval pisatelja Karola P r o 11 a v Berolinu in je poveril posle zaupnega moh uradniku kranjske hranilnice Alojziju D zimske mu. Naš odgovor bodi, da s podvojenimi silami podpiramo „Družbo sv. Cirila in Metoda!" Nenadna smrt. V Trstu je zadela kap 29ietnega trgovskega agenta Ivana Kobila, stanujočega v ulici Belvedere. Zdravniška pomoč je prišla prepozno, ker je bil mladi mož ob nje prihodu žo mrtev. Tru plo mrtveca so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Najnovejše od raznih strani. Zanimiva operacija. V Parizu pre-zimuje sedaj cirkus Barnum & Bailcy z zanimivima zraščenima dvojčkoma. Ta dvojčka, ki sta lani tudi Ljubljančane ioko zanimala, se bodeta v Parizu podvrgla operaciji, ker se jima je zagrenilo skupno življenje. — Pogreb umorjeno starke. Za pogreb na Dunaju umorjene starko Hegenhorst se ni nihče oglasil, da bi )i preskrbel pogreb. Ko je to čul dr. Lueger, se je takoj oglasil in ji preskrbel lep pogreb. — Devet ognjegascev ponesrečilo. V St. Louinu v Ameriki gori poslopje »American Tent and Awning C'Mnpnny«. Pri ga šenju je bilo ubitih 9 cgnjegascev. — V o-1 i k a n s k o g e n j je v m.:stu \Vaterburg napravil več milijonov dolarjev škodo. — Uradniško stavbinsko društvo se snuje v Zagrebu. — HrvaŠki d i u r -n i b t i so pričeli izdajati mesečnik »Naša zastava«. — Grof Lov Tolstoj jo v Londonu zopet nevarno obolel. — D a v d k da nočne listke elektriške železnico hoče uvesti občinska uprava v Gradcu, na pokrije svoj ddie t Razne okoliške občino protestirajo proti temu. — Osem otiok zastrupila je v vasi Kuzurman pri Crnovieah neka Marija Josi fovič Sprejemala je otroke v rejo, a jo vso zastrupila. — A c e t y I o t n i a p a r a t je eksplodiral v Tobitschauu v delavnici čevljarskega mojstra Ceceka. Vajenec je bil na mestu mrtev, pomočnik jo nevarno ranjen, oprava v delavnici je vsa razbita. OiMifctva. (Odbor slovenskega trgovskega društva „M e r k u r") je sklenil v seji z dne 4. t. m., da prične b poukom v petju tekom tega meseca. Odborniku g. Derčarju se je naročilo, da potrebno ukrene glede predpriprav ter poroča o vspehu pri prihodnji seji. Gospodom društvenim članom polagamo na srce, da se pevskih vaj v kar največjem številu udeleže, ter trgovske so-trudnike, ki še niso pri društvu, za petje oziroma za pristop k društvu animirajo, da bo pevski zbor tem krepkejši. Petje se bo gojilo v društvenih prostorih v „Narodnem domu" ; dan prvega pevskega večera se objavi pozneje. Telefonska in brzojavna poročila. Celjska gimnazija. Dunaj, 6. febr. Položaj je skrajno kritičen in slovenska obstrukcija skoro neizogibna. Resolucija Stiirgkhova je sad kompromisa med vlado in levico. Če so sprejme, je gotovo, da se že 8 prihodnjim letom prično opuščati slovenski razredi v Oelji. Sedaj se je izvedelo, da je kriv te resolucije tudi poslanec Ploj, kateri je, kakor se trdi, štajarskemu ces. dež. namestniku rekel, da utegnejo biti Slovenci zadovoljni s samostojno slovensko gimnazijo v Maribora. To stališče je posl. Ploj zastopal tudi dne 19. jan. v Celju, ko so bili zbrani slovenski štajarski deželni poslanci. Tam pa se mu je odločno in strastno oporekalo, vsled česar je retiriral. ~ Dunaj, 6. febr. Celjsko gimnazijsko vprašanje utegne postati nevarno za zbornico. Cehi in Poljaki so se izjavili solidarnimi z Slovenci. Včeraj zvečer sta v odseku Herold in Kramar odločno zastopala slovenske interese, danes pa drž. poslanec S t r a n s k y ki vlado in Nemce svari pred novo obstrukcijo. Tudi rusinski poslanec Lup nI seje izjavil za Slovence, čehi so naprosili ministra Rezeka, naj posreduje pri Kor-berju, da se zadeva reši s „status quou. Od odgovora vlade je odvisna obstrukcija. Danes popoludne je v odseku odgovarjal včerajšnji ministrovi izjavi Robič, ki je govoril imenom vseh jugoslovanskih poslancev: Včerajšnji odgovor nas ni zadovoljil. Vprašanje celjskih slovenskih vsporednic je bilo že pred leti stvarno proučeno, torej vlada takega proučevanja več ne potrebuje, ker so je že izvedla prejšnja minister-stva. Stiirgkhova resolucija je udarec v obraz Slovencem, ne pa v prilog. Slovencem se hoče vzeti že obstoječi zavod in jim dati namestil tega prazno obljubo. Slovenci bodo svoje postopanje uredili tako, kakor se bode ž njirni postopalo. — Nato je govoril Povše, ki je rotil vlado, naj slovenskega ljudstva in njegovih poslancev ne pripravi do obupa. Zahteval je slovenske vspored-niče na goriški gimnaziji in ljubljanski realki. — Za Povšetom je govoril jako strastno poslanec Schalk. Glasovanje se vrši dane s. Dunaj, 6. februv. Vsi č°ški listi se havijo z včerajšnjo izjavo naučnega ministra. „Narodni Listy" pravijo, da bi morala vlada braniti postavko o celjskih vsporednicah in vprašajo, ako je Hartel govoril na svojo pest, ali z odo-brenjem svoji li tovarišev in če sta bila o tem poučena Pientak in Rezek. Slovenci liodo v tem oziru interpeli-rali. „ Politik" pravi, da so vsi češki poslanci brez izjeme na strani Slovencev ter vprašuje, kake konsekvenoe bodo izvajal Rezek. Češki listi pozivajo češke poslance, da je njihova častna dolžnost, podpirati Slovence, ki so bili vedno zvesti Cehom tudi za časa češke obstnik. Dunaj, t), feb. Ob '/,6. uri je bila Stiirgkhova resolucija sprejeta s 25 proti 22 glasovom. Dunaj, 6. febr. Korber odpotuje v ponedeljek v Budimpešto v zadevi avtonomnega carinskega tarifa. Dunaj, 6. februv. Ministerialnemu svetniku v notranjem ministerstvu grofu Auerspergu je podeljen naslov sekcij-skega načelnika. Dunaj, 6. februv. Poslanec Prade pravi, da je izstopil iz načelstva nemške ljudske stranke, ker se hoče posvetiti izključno agitaciji na češkem. Dunaj, 6. februv. Vesti, da odstopijo nekateri laški poslanci, ker jim volivci groze z obstrukcijo, niso resnične. Vratislava, 6. febr. Poljaki so zasnovali obširen bojkot proti nemškim zdraviščem. Petrograd, 6. febr. Nadvojvoda Fran Ferdinand se bode pripeljal sem 7. t. m. opoludne in odpotuje 12. t. m. V njegovem spremstvu je tudi princ Hugon Windischgraetz. Rim, 6. febr. Meseca maja se pričakuje imenovanje novih kardinalov. Sedaj je izpraznjenih pet kardinalskih mest. Kardinalom bodo imenovani papežev nuncij na Dunaju Taliani in nadškofa v Genovi in Florenci. Carigrad, 6. febr. (C. B.) Damami-Mahmundpašo je sultan in conlumaciam obsodil na smrt. Pariz, 6. febr. Zbornica je dovolila enoletno vojaško službo učencem obrtnih in umetnih šol. London, 6. febr. (0. B.) Salisburj je izjavil pri banketu, da vlada ne more jasno uvideti namena izrednega koraka nizozemske vlade. Vlada rada vsprejme mir, če se zagotove pravice kralja in varnost države. Haag, 6. febr. (0. B.) Burski odposlanci izjavljajo, da jih ovira odgovor angleške vlade, da ne morejo v Južno Afriko in tudi ničesar druzega vkreniti. Bruselj, 6. febr. Fischer in Leyds sta odpotovala v Utrecht, da se dogovore s Kiiigerjem glede angleškega odgovora. Sprava, od katere bi bil izključen Kruger, je nemogoča. Umrli ho: 3. svečana. Alojzija Osredkar, čevliarjeva hči, 3 leta, Konjušne ulice 2, ošpice. — Katra Pavšek, železniški ga uslužbenca žena, 28 let, Kolodvorske ulice St. 18, jetika. — Feliks Sterle, zasebnik, 55 1., Rožne ulice 4l, jetika. 4. svečana. Dr. Josip Gallč, državni pravdnikvp. 67 let, Zaloška cesta 11, spridenje jeter in vodenica. V bolnišnici: 2. svečana. Alojzij Cankar, ključ irski pomočnik, 41 let, epilepsia. Žitne cene dnd 5. februvarija 1902 (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad......K 9-70 Ri za pomlad.......,814 Koruza za maj-junij......5*74 Oves za pomlad......., 7-81 Na budimpeštanski borsi: PSenica za april.......K 9 61 , „ oktober......„ 843 Rl za april.........8 01 „ oktober........711 Oves za april........,7 31 „ , okt. ber.........6 35 Koruza za maj......., 5 47 do 9*71 , 815 » 6-75 , 7-82 do (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka. . . julne žel. . . Ri . , • • Ječmen , „ . . „ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara. , , nova . Cinkvant , stara , , nova Oves srednji ... 9-60 9-86 810 720 7-85 5-65 5-55 656 620 7-75 775 9-62 8-48 8 02 712 732 6-36 5-48 do 1035 , 1035 , 8-25 n 860 . n 5-75 , 5G6 „ 7-00 n 6-50 , 7-85 , 10-75 Hoteorologlfaio poročilo. JJiSina t.-ad morjem306 8ns.tr«daj) zračni tlak 736 0 «nr» I stanj« : taiapc-Cm op»- btifo- '.ct»r« MTUil lanVtt pa » ta A. Oliijn VmmvI S«to _ m u: 61 9 zve6. ( 738-9 f —4». sr.sever " jasno I 7. zjutr. 8. popol ri39 6 736 8 •7 21 sr. vzh. 4 6 j sl. jjvzh megla 0 0 del, jusno.j Srednja včerajšnja temperetura —2-2 uormale: —12 Dunajska borza di>6 5. februvarija. Skupni dr/avni dolg v notah.....101*25 Skupni ditiivni dolg v srebru.....101-05 Avstrijska zlata renta 4%......120-90 Avstrijska kronska renta 4%.....98-45 Ogerska zlata renta 4%.......119 HO Ogerska kronska renta 4%......97*55 Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1648*— Kreditne delnice, 160 gld..............685*-~ London vistft......................239*45 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117*17'/« 20 mark........................23 44 5 Italijanski bankovci.........93 20 C. kr. cekini...........11*31 163 1-1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oz roma oče, stari oče, gospod Mihael Thaler posestnik ln gostilničar v nedeljo ob 6. uri zvečer po daljši in mučni bolezni, previden večkrat s tolažili sv. vere, v 74. letu svoj« starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajneega se bode v torek, dn6 4. t m., ob 4. uri popoldne v hiSi žalosti blagoslovilo ter preneslo na pokopališče k sv. Frančišku v rodbinski grob. Svete maše zadufinice brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Železniki, duč 2. svečana 1902. Marija Thaler, soproga. — Fran, Gabrijel, Rafael, sinovi,— Hlolka, Ivana, hčeri. Mihael Vauhnlk, zet. — Lenčl Thaler, s i n a h a. — MIlan, Milo*, Mirko, Vladko, vnuki. Zalivala. 154 1-1 Za mnogobrojne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega preljubega in nepozabljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda Mihael ThaSer-ja posestnika In gostilničarja v Železnikih kakor tudi za darovane vence in mnogo-brojno udeležbo pri sprevodu, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrečemo še prečast. gg duhovnikom osobito visokočast. g. Tomažu Potočniku, župniku iz Breznice, g. nadučitelju Levičniku, dalje slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu, enako tudi slav. bralnemu in pevskemu druStvu za ginljivo petje in vsem iz oddaljenih krajev došlim prijateljem in znaccem. Železniki, dn6 5. svečana 1902. Žalujoča rodbina Thaler. Tovarna sodavice reg. zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bo Tršil redni občni zbor dnč 13 februvarija 1902 v gostilni pri „Ribi" v Ribjih ulicah. pnevni red: 1. Izvolitev načelništva. ž. Odobritev predloženih letnih računov in bilanc. 3. Razdelitev čistega dobička, priznanje nagrade načelništvu in določitev prispevka za rezervni zaklad. 4. Odstavljenje članov načelništva in nad-zorništva. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi 140 1-1_Odbor. Po čudovito nizki ceni so na prodaj elegantne, jako praktič?,«, nove eno- in dvavprežne IMuoii panorama umetni zavod I. vrste, v pritličju uieftčaitMke lilft«*. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplasti&k* potovanja po celem svetu v popolni istini. L<* do sebote 8. februvarija razstavljeno: Nova krasna serija! Mehika. Nova krasna serija I VeltZimimive slike iz Mehike, Zeobtecas in Queretaro so razdeljene v tri različne cikle. Posnete so nalašč za mejnarodno panoramo in se odlikujejo po izredni lepoti. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. j jutra j do 9. zvečer. 149 1-1 Vstopalo« za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo.ake od narednika niže 20 h. Ttnrfe vn nČMiPP ima v naive vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Meiijaricna delniška družba II K R C U B" I.,VVollzeile 10 in 13, Dunaj. I.,Strobelgasse2. Izdajatelj: Dr. Evaes Lampe. Odgovorni vrednik : lv?n Kakuveo. sw Pojasnila "Oti v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špeknlaoljeklh vrednostnih papirjev in veatnl nasvčtl za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ' glavnio. 134 7 Tisk .Katoliške Tiskarnu v Ljubljani.