c ce*. — a ran_____________ - -- ****** 9SL*::::”. :::? |E|*TF ------— k H~ikk.i. Tik Tk Hkl H UT. Trat. 1». mrn Itt*. — LMa V«. ■ Im. 2(0. m ■ km. HO. Uto im. IV iO V') I te DBA LU*»ilo Komunikbiae krinke Italije f O O O i fryt trtah Edino r »kupni fronti a torarniikia ciel*T-cem bo dotefel kmet »»oje ocrobojcnje. .JT« al kk. laki M Ml MaU i ■ *■» MM pkal la aa H MM 1 Mil ■■■MII Miam m MkaU kk M M M M aakkk apnlMl M*ak rn m)L!* MM m Mb kk ilkha aalla T« lita ab. aMMb ■MM M MM laM k. MM M MBlaa M MM MkklM M M M Mb M-,Mk. MM. .MM.!*, M M MMMHMIM . M— M— Ml ,MH »ablaj lakbl M M atalM b >Matn'M.b. MM m m Mm mm« M MM M MkaU. M MM kaka iMbk »MM* M M* Mk MiMMMa »M« MM —I' »MkMMbB. Mal MM* vMm. m |a taki M b| »M Ml aM'l»l paM.akb b »MM Man aa* MM M*ak »Mana. M- MM .............. ailkU, »M M b aaabfcb m MM IMflk 1IIM. —- I- bik. Ojiaaalaaa »a M Mal *M aa.lll|Mlla. M laaa* mm ------------ —| ■ —a- — MM. »a M Maa Mia *aaa| aa»a (kkMM MM bka aaaaaalH M MM a»lkiaa» M* »alMal Ikkaa aaa M M Ma | • — kaka - la »a aalaa*a»a aaaib - a Mak »aaab H kmetu V Julijski Krajini grr s kmetom v«l-uo bolj navzdol. Vzrokov j* veliko in m tolika m' povedel i torten jc najpoglavitnejši. Najbolj komodno In bilo akn bi »e rehfa. da vsi vzroki skupaj pomagajo, da gre s gospodarstvom na ftags krnela navztiul mesto da bi šlo navzgor To bi bilo najbolj komodno m najmanj koristno. Naš nuuicn |>a m Ul ne sme biti, da bi iskali pot |x> ka tari bi na n^bolj komorien na<'in prilil itn aren natega kmeta, marveč je nad namen, da proučimo podlago in pogoje sedanjega kmetskega gospodar siva v Julijski krajini m da tem |M>gn jem primerno dotočimo smbrtsa |«> ka tori K bo mogoče na najtuiji nai1 m po magati kmetu v sedanjih raamerah. Tk pol je teika bolj nego er na prvi pagtod zdi Najteije je pomagati kmeta e sedanjih rasuierah. ko nob«neiiiu ne nudijo nobene stabilnosti, v katerih aa vadi obrt ta trgovina ne na način ki bi bil skupnosti najbolj koristen marveč na načul. ki je najbolj kori Nadin po katerem so nasprotniki kmeta naalspill proii bivši Kmetsko-vrtnarski sadrugi v Trstu, je jasen do kas. da jo v tok razmerah pametno in koristno delo tetka red Ako bi »e bito sadruga od vsega latotha uda to željam natik klerikalcev in narodnjakov, je ■ato bab ubili Ker pa je hotela sa-mastezao dstati in ker je toto »a samo ■lojno delo tudi spuaobna. salo ao jo polagoma uaidili. To naj ostane kmetom v spominu in sa zgled. Kakor iletovcem, tako bomo govo-rdi jaapo ta brea lati tudi kmetom A ko si aami ne bodo pomagali, jim ne bo nihče pomagal Ako pa eo. in so. sami pretibki. naj se sdrutijos delavci. Ib je edina prava pot. ki jo bmlo morali nastopiti delavci in kmetje, f.im prej. trm bolje. Navadno se trdi. da imata delavec in kaset nasprotujoče si koristi Cel delavec bi rad nakupil blago po ceni. kmet bi rad svoje (»ndelke drago prodal Tisti ki tako govore puaatojo. da delavec ne kupi blaga direktno od kmeta in da ni kmet tisti, ki na trgu povzroča draginjo. In pozabijo. da če bi tudi bile res. da imata delavec in kmet nasprotujoče si interese, so si mšzrzzi kmeta in burftujca Ar veliko bolj tuji. In vendar vidimo kmete kako toka sa huriujakimi m malome-ACaaskimi strankami čeravno bi mu moralo tok te adavno jasno, da tam ni meatasanj. Danatnja družba ne sagotovi sigur ne eksntanee nobenemu, najmanj delavcu in malemu kmetu. Vsak mora sam skrbeti aa svoj obstoj. Ako imama ljudi, ki aa malo in malovredno d* sabtavajo velike plato, ja člalo prav in naravno. nk za tozadevno delo. Ze danes (* ImmIi jasno, da nimamo nobenega namena w delati kmetu Ivih« mio, »la bi ga pridobiti na svojo .Iran To ni in ne more biti za nas po-Ria v dno kakorkoli imamo ve« interr« odpravili vsako ne«|iorazumljenje nn«l delavci m kmeti. Posneti do ik>bra vzroke kmetske mizenje to je poglavitno Kakor je bilo mogoče delavcu, da je resno nastopil za svoje kori d i Aele takrat ko jr ilohro proučil vzroke svoje revžčine in svoje »iižimmIi tako !«• tudi knn-l šele tedaj lahko u*|iršno na stopil za** m za skupnost, ku bo njeni vsem jasno kje je vzrok bolezni. Ostor Ltcsrsski dojjtvor Nemčija je težko prenašala usodo, v katero jo ja spravil poras v svetovni vojni« KnUuta m že posebno Francij« ■o se bali nemžke rvvanle salo ao tudi pritiskali nanjo in ji niso pustili niti dihati Poleg toga. da soji odvzeli Alzacijo in Lotrmgijo ao tudi za«edli cel pas ozemlja na dcenem bregu Hheina. Tu se pa nahajajo največji viri nem-žkega gospodarska Največji rudoko-l»i in premogovniki in industrije ne nahaja v toni ozemlju. Nemčija, ki je tako vaien faktor v svetovnem goefiodarstvu je bila malone odrezana od ostalega "rta Vsaki poizkus dvigniti se ji je bil preprečen. Tudi Sovjetsko Kurijo je buržuazm svet bojkotiral. Iz tega je bilo razumlji vo, da je položaj silil, da se ti dve ie-liki državi v svojih odnožajih zbližati Anglija, ki bi rada zbrala vse buržu-azne države v en tabor proti Husiji de lavcev m kmetov je razumela, da ni lobro če poataneti Nemčija in Kurija preveliki prijateljici v zunanji imlitiki Nemčiji je bilo obljubljeno, da bo lahko lažje dihala ako se obveže, da bo spoštovala povojno mejo s Francijo in Belgijo S tem si bo pridobila (»ra v ICO do vstopa v »Društvo narodov*, in na katerega Permanentni s\rt bi lahko poslala svojega zastopnika. Nemčija je pristala na to. Anglija in Italija boste v slučaju napada Francije na Nemčijo stali na strani napadene Morebitni spori bi se morali rsžiti pri Druži v u narodov. To se je izvršilo največ po zaslugi Anglija, ki se trudi na vso moč. da bi čim več odrezala Sovjetsko Rusijo od Mtalega svata. Po tej pogodbi so sa o-glasile tudi drug« države sa sklenitev stičnega garancijskega pakta. Do toga pa m prišlo in Chamberlainova nova namera se je posrečila to deloma Mož noče razumeti, da med imperialistom j« imperialistom na mora biti trajnega miru, pozablja na mnoga večna nasprotja, ki vladajo med bur-tuasnimi državami v medsebojnih od nožajih. Male wfl Osami RnizMn. h* V Si carski general, ki je pa revoluciji 1917 stopil v službo sovjetska rdeč« armada, je v Mask Vi pred kratkem umri Pokapali eo ga na državne at roška ob petootaooM članov navalu- UAM jahžTalvorJea II mesena L Kongresu prisostvuj« 1510 žetsgažav. ki zastopajo 1.7*0000 članov Kongres sa pa-adravtn Hykekulacij na račun države. Znano je. da eu drli radikalna stranka, ki ima dane« nbla«t v rokah, v dva taliora. Knemu načelju jv l*ažič. eden izmed eksponentov dru grga p* ja Ljiba Jovanovič glob«»kem nasjirostvu. akorav no se ta buri« vrši l«tlj zakulisno Jasno je. da je dr. Stojadmovič nastopit z olnlolžiti ijo It Pahiču po navoililu lijulie Jovanoviča. Ta korupcijska afera je napravila na javnoHt velik uti«, kljub lomu. da ni današnja prva v Jugoslaviji. Prod Veliko nočjo sr je vršilo zadnje Zas< dan je skupščine. Opozicija je zahteva la ita sr takoj jm> praznikih razprav Ija o korupciji Pašiču je bilo tridia < a -a. ds celo stvar prikroji razmeram in je j>redlagal, naj m> skupščinska dela ( h IgiH 11 jo do maja Ta predlog je bil sprejet. Zanj mi glasovali tudi Radičevi podlann Kadič pa igra (»osebno ulogo V' «ku|4čini je bil t* o.ljnxbt* \ Kmalu nato |>a je zahU val mi Pašn a naj skliče parlament takoj po praznikih Kol razlog je navedel, da je trclia za •levo korufNije takoj režiti To je bilo vzrok, da je Pažiceva vlada demisioni-rala. Novo \la je iMwt«vi| Uzunovič. Itazuni finančnega ministra vstopili so v novo vlado vsi prejšnji ministri. Nov je Vujičič, pristaš Ljube Jovanovič« |>a tudi la vlada ima hude preglavice. da reši svoj oImIoj Prometnemu ministru Miletiču je Radič očital. la\ ako gthenj« j« dantlaiMS raašlrj«- no po v«Mh Oelih «v«t«. Kjarkoll «■ po-jsvljajo .1ilav« s njlin oMCajnuu «•■»!»•• ilar»kini rodom, jim J« delavsko gibanj« iak<>J v«č ali manj mdjub spremljevalne lepili uspehov im tuanjki. 1H1 irj trditvi jc upoSlfMan ig-ilj pukrel na inarkatalični podlagi 1'okrett d«tav-4va na narodni alt verski podlagi ao Iz nUhili in«d In po vojni »rKanisatoriCrto imtč. \« odlikuje jlb prtvlačnoei. Doni« >a »c nam. v koliko obstojajo ali m snu jejo. dw nc slonijo na aprrincno deiav--kih poirchab. V««k pametmk jih klastfl kuj* k»i me* ,.io.k.. uaunoi« breg prc obrasiln« sil«. tMluJani so kanllnalni sa uto vi d«lav» v a. sahuvl |m> c*>1otn«m donosu dela. Počenit s vojno «• J« pa mod markai •lično orientiranim delavstvom tudi Izvršil selo pomenil .en razkol 1» sačH kom tega Molotja. čim J« pnč«lo rasli po «vn>|>»kih parlamentih število delavskih ias'o|>nikov. ao Jeli Markaovl nauki po nepokltcanMi interpretih (razlagalcih) btodeil. Zahotelo ar Je zado«otJii«šam. de-la\«kim »iMlnikom. ukrotMi doraslega leva. da ne |>odr» vaett, le rahlo mu poplavljenih ograj — Majhno krdel«« pravovernih markaUtov m J« pa — aaoblto ■sod vojno - c«lo okrepilo tor v splošni zvodenelo«!i rvtšil« toklad namenjen večini človeštva Mark m* v o zapuščin« Ta zaklad Je bil dvignjen z izredno vnemo, ko je natopilo zašeljeno o«v obojen Je Is aušsnjakih oblik svstovn« vojne. Hlastno Je bilo dognano, da J« sak la. i neo krnjen ter po.eem u«|><>eoblJen preobra-■tli "K. ako Hgz i Jekleno voljo polo UJu oni, kšlerim je namenjen. Te ae sa enkrat — s edino izjemo Rusije — še ni zgodilo. Nasprotno, nastopila je reškitja. ki Jedva nudi priliko omenje r* • 'Kpiad pretek tali po «jega veebtni a sggužčme njegovih mlsekev-prednt-kov la sodobnikov. Vatod toga tvori aa-klad najmarljivejša izbira spoznanj in zaključkov o glavnik fakiorjih zgodo vi n«, o človeški družbi In njeoem gospodarstvu. Mars je ostal prt lem dosleden modroelover, ker Ja vztrajno okušaj poiskati v«« pojavom za*tnje vzroka Takšna \esinoet je m.>gla podali Izkoriščana mu dal 11 človeštva dokaj urejeno zbirko naukov, teorijo, ki Je v drugi polovici prvj-njega stoletja izhodim« pričetku socialnega pok ret a ki Je pndobila naj večji vpliv na ideje natega časa tor jo morv><» dandanes v stalnem p rodim Ju začasno zajeziti le rafinirana »rede«v« modernih držav Človeška družba sestoji, ko m J« »talno naselil« in porazdelila na države, iz •kupin ljudi, ki «« gospodarsko raaloču-Jrj.i in imajo g*|>odar»ko različne tnto-rvae. I'ri Rimljanih n pr takšna diferenciacija dolgo čaaa ni nastopila. Dono. skupnega dela ao v mirnem sdovotjaivu v živali. V L stoletju pr. Kr. pa nam Rim že kaže socialne boje v vse) resnobi. Pravim,, socialne boje, ker sta Mia v boj zapletena dva socialna razreda, ki sta I-mel nasprotujoče st goapndarake težnje. O pudidinih razmerah poroča zgodovina ludi pri drugih narodih. Kadarkoli se tokom razvoja družba nastal« v nje) eku pine. ki so se vsaka saae zavedale dru-gačnih gospodarskih teženj, nastali eo z njuni v red socialni razredi kot saveatni nosile imanentnih njim gospodarskih I-dej. Kolikor socialnih razredov, toliko zaželenih gaspodankih redov. Ce pa povem«. da veaokkratno zaželeni gospodar skl red pomeni celoto pravnih la nravnih not m. ta ki doioša produkcijo ta distribucijo i razdelitev) potrebščin, potom ni tožko uganiti, da je aoeiatoa razred neljub član družbi, ki goji v marsikate rent pogledu drugačen, pa vendar mero-dajen in vladajoč gospodarski red Ob stoj razredov v tem smislu pri aaa ne priznavajo Takšsrt detajli bi na tovršeao • uj«džnjenj*» in ustanovljeno »nacijo* vplivali preveč razkrajajoč« Preko toga vprašaja si pomagajo z označbo aloji kojih razločujemo viljsga, srednjega la nižjega. To vse neobvezno in spričo naj mlajše Rodovine »višjega* tudi neresna, vsekakor v nastavkom uresničenja aa veeok ceno Resnično ja m vsakega opazovalca med aami to, d« nižji in srednji stoj v hodih porodnih bel z ton ah Isto čujeta »višjega* - mlado buržuasljo. do čim njiju dičijo vaš znaki proletariata označbi si ek ranimo, ker ma lebajaj« od Franeoaov preko Nemcev prešli v last veeh social letov Ruržuasija enači posedujoč«, vladan« Po to) dalMvl neopredeljeni allji aloji niso več »uboga «mJ na-, »ljudstvo, ali »revni ljudje*, marveč sorlalen (splošen r*sred peoietartaU tor •« i eetaiem e sanlegib to dolMve Na Cankovo mesto ja prišel Ljapčov človek la istoga tabora aU pravijo bolj »demokratičen*. V resnici pa ni mnogo boljši od Cankova. Narejena je bila amnlslija aa politične kaznjence Ukrojena je pa bito tako, kož si jo more človek pričakovali od reakcionarjev. Komunisti in zemljedeloi so je bili le v v mali meri deledni Prav je pa prtčla mnogim špekulantom in varttnlkonv ki ao za časa državljanskih bojev de lal* imenitoe profite Med oproščenimi sodrufft se nahaja Krizi Kabakčlev. znan italijanskemu proletariatu, kar je bil aaatopnik Ko mintome (KazmmMNkM Interna«iona la) družbe In poeeUč o pustanku, rasvoju. blat vu lo lešnjah štovllčoo oajobeešnejše ga prulelankega razr*«la povedali Guisot <*iso). Mlgnet M in Je,. hng«U ia Mars. veija docela tudi m aaa. Prvotna po Francozih zamišljena delitev družbe je vsebovala štiri razrede In J« bUa sledeča: L Par« leešai. poeeetaiki -graščaki, aa-»topniki ere- kakršnemkoli sav tonem gospodarskem t Raergsststs buržuasija), saztopakz kapitalizma L j kapitalističnega gospo iarokega sistema, torej tiilnpnkz one ga go*f>odarakpga reda čigar prava« Iz moralne norm« prepovedujejo privatna laetnino zemlje, surovin, tovoren Itd. U kar j« glavno, poudarjajo privatno lastnino produktov iz teh produkUvnrtt »red atev. 3 PeUto kzargistsle malomeščanstvo za* opoira rokodelcev, kmetov, malik a bratov. A. Prešetorlat, zaMupan po brecposel mb m onih. ki živ« ob prodaji svoj« delovne sil«. Ta randelitov družbe je bila po strmoglavljenju fevdalizma asooota*• Ijena liuržuaaijn st je revolucionarnem pok r« tu, i«*ia s pomočjo proletariata, ls-vojovala prvenstvo. ITotozia sta le š» dva razreda, agrarno — kap ita lističe« id uk burtuezije in proletoriat Maloma ščrstvo to vi ra med letna razredoma. Da torna »Ul k burtuaziji. deloma pada, ša prav s udporazn, v proletanat. V pomanjkanju ločno začrtanega gospodarskega reda ne tvort več opredeljenega social nega razreda in a« ne skuša uveljavit »a rgnetnjan politično. y pojaenjenje irlnnšej« med pskliass la Irtisšem peša as«, na ee agszras ran previjanj«, nekaj prlmim«. Mlsar spndi kot aamnetnjMi rokodelec In »iszzltili v ec tovarne pn apnda kljuk svejt pnzeat. v raared proletariato. Ce ee odtoči aa razred burtuazije. Je dobrodošel, aetajc pa malopozaomkan v svoji tovoljeni o-kulici. Se le kot tovarnar pohištva poet a ne isti mizar polnov reden član burtuazije. — Praviloma ne moremo kmet z,-ga po »četnika, ki je s meednim delavcem enako reven, uvrstiti med p role ■ona!, \zgoja. navada in gospodarska •dvionoet ga napravijo za privesek bur -narije, aasi j« doeukrst primoran na -upi t vlogo mezdnega delavca In je kot ,*k uajčtotejši tip proletarca. — Državni nameščeuec J« kut laktozi vedno prole-larvc. Ako je bkratu posestnik, j« s ma limi ejentanii vedno duševni pripadnik (•uriuazijc, kajti od zadostni omejenosti ec te v ra e ljudje že ob eemem držav nem nameočenju čutijo pripadnikom burtuazije Razlogi gotovo nlao drugačni, kakor pri revnem kmetskem posestniku Poklic alt posest torej ne določata zadosti jaano socialni razred, treba Je v to tudi uvidevnosti o pripadnosti in razu metanja prizadetih 1) Kdaj lahko govorimo o razredni zavesti? Kadar uvidevnost o pripadnosti b kakemu socialnemu razredu izvira le is hipne aU trajne osebne kortoti. še n« moremo govoriti o razredni zavesil T« še le natoopi tedaj, kadar vzamemo n« vidik širšo podlago, korist veeh. ki m nahajajo v enakih ali «toj podobnih gospodarskih odnaša Jev in sc radi tega zavedajo, da eo pripadniki prav Istega socialnega razrada, ki ima uue razredne interesa Kvarljlvo posegajo v uvidevnost o raz redni pripadnosti današnje pe Utiša z me ššaasfce stranka Njih ustvarjajoče ideje ee v glavnem narodna verah« humani torne, uetavoparvna Y sik d ar pa uzdi le Itkn gospodarske, da v težnji po obvladanju množice zajamejo pripadnike e-beh socialnih razredov Na besedah Jih množice Jasno ne spoznajo, le v ajlh de Uh dosledno prejmejo dokaza da Služijo to buižuaaiji Pripadnik proletankega razreda ee v teh strankah lahko uveljavi eaahaa nik dar pa v trajen pnd svojega razreda V tem slučaju zaupa skrb svojih razrednih interesov burtuaziji ter Je v zadoščenju lastnim Interesom le »e grobokop s*o j emu razredu, la to aa ne degaj« posamič. marveč tol trumama 1) Trditev avtorjeva J« napačna že r laiki razred popolnem« določajo genpe da reki pogoji dotične zkuplne ljudi, ali tošnej« razred detoša distribucija pre-duketJekih sredstev Nikakor pa as opredeljuje razreda poklic ali tudi pazeat sama. najmanj pa Ja m to traka uvždaene-•ti In ramigMomnja prisad tik. - OR Kljub številčni grizi i n rt »i iHtorabi razred v nepremšMjzzl porzadzMZzž Zrt ■M*—to rtranke przpr-šl to zajzzl naravno m« pripadle# dtotoš and besbz asijo Ta žatoeten •rtnošaj M megto zpzto Čanje o pripadnosti v rasnitn« odgsertr-Jajoči aoctolnt razred Ne veranze ZA to --limo. da M bil rezuUsi ek tozs raztt-»čenju sa buržuazijo anrnvnMI prekto •k«, republik aneks, narodne, hržšanzkz ali kakorkoli ee nesvaječik strank. kJ Zb skrčilo do nszaatnoeti. Mn tz Še M Mb »IUL Na račun proletariato koto ena žavotvorn«. bodisi federaltotična v najlepši «k«l ae rasupto borne zašeš-i» pml-torake organizacij« to se tzzzaz jejo sedaj po potrato tudi ZilzeMi. da M sc poenauč politično ekonzttle g stoto čebim. razpršennn la laošrtnažm aamssd-lilkam — proletariatom. Poglejmo, če je v naši drušart upra-vičeo tako izraslo prnletnrakl azgtozi L meedrum delavcem ee ne mirtlmi ba-viu. ker rt jc zavoljo njegove razzndnz pnpadnoeti gotovo vsakdo aa jnmzaz. Drugače j« prt kmetu. Kaset Ima mnoge časa pa bore malo prilike i »ZrničiJnrt. v čem j« njegov položaj mrzim Izzg« sesutemu delavcu Ne innrato« todrtk da gnila k ztanovzki zavesti, k razredni pa rak ne Imoviujšt kmet. ki m mmto interesov. Je v zpležnzm soneetjrv, pn ne prepričan pnetaš razreda burtunrtgi Pral itnki rrtsjn i jzpf Angtiji preši velika zšnrka rndzoz«. Konferenca predstavnikov zngtoškrti •lelcgatov jc enodušno sprejeto runzšn-eijo. v kateri se daje sledeča sz ra Mii z« one revirja, kjer m vodijo pzgagn-uja z dckAtojatei: t. Podaljšanje delovnega črna gg gg •prejme pod nihahim pogajam. S. Pnnnpzzhag jz treba zšzM na zlMš-““ šču. da m zbrani pagadha • amrnš -»J ■*, »MM*. **M M»M M* »M . *- ma m czlo državo ia no m raška okrožje pozaba S Mgče m ne smejo zniieši Ta zklep je rarbunl Izlzdzjilto kar daje v toda podporo to M tedna. Dete-g ati angleških rudarjev ao zžpžMralL da m domenijo z Amsterdamsko rtro-kovno intornaciooalo glede bojkote premoga, ki bi bil m čaaa ztevka im-po rti ran v Anglijo. 1 zgled z. da k krta« neizbežna ia tok kale. da bomo imeli ▼ kratkem raft-ko stavko rudarjev Pa tudi kovinarji ao v gibanju. Zahtevali so povišanj« plač. prišlo ja to pogajanj, tu so sc pa pretrgate. Veted teg« »o zaiugali delavci s stevko. On-»podarji grozijo, da bodo odgovorili na morebitno stavko z odpustom stevkn-jočih delavcev Zaicdasje Drstiva aarsrtv Chamberlainov« politika jz imate navidezno uspeh v Locarnu. IbofSrt-nje Društva narodov v Genfu pa jz te enkrat potr mnenj« komantoto*. da se Evropa in svež zptob ne bo dM zakrpali po kai>iiaJisžičncfnu iiztzmu Nemčija j« v Locarnu pristala aa ga rancijski pakt. rstod tega ji ja bilo obljubljeno stalno i-ezlo v svetu Društva narodov Na zborovanju tega pa ao to-dl Poljska. Španija ia ArgenUnija m-hteval« zase enako mzzto Intnge aa kulisami »človečanskega* Društva narodov so doprinesle, da m prišlo ia n»-kakega zaključka in zborovalci ao ra praznih rok vrniti torne*. Sedaj predelavejo žtatote »Društva narodov, da bo v prtbodajz bolj* funkcioniralo v zadoroljszvo vsak vfla-njenih drža* Prazne aato. noa u1"'* 'pznmi. je preMl zmtozrdamzba pralsedaiha a Hean Raitezsm prtzirtvi vati aa hzlkzaski izrsbzval kiafirnsl e Sofiji Saseenhaeh je te sšbleall Mara* tako zMdo ugleda lam —kipate la-lerazctoazle pusvstolh Zetov zev as*. \erasebst. da ht hrt prifuttea aa kateam-•ko Mrokovao hoaferussa ¥ Dzagzafia prav pridne ZZMMaje pPO-I»tarče esutoljmz boijševtšba JSgtoZb da Tako m hUi aretirani pazit tezte dalje Rudimir Mtottort«. tajate I zateza Jev. Dušan DjecrtjevK >ntoair. Radezzto Veljka* M dijak ttveša toeeete ugrav-atk »tug. Rednika te Rad. Bugzrakt Vsi m ebdatezaž hsaMbMttbe pzugagaada ki ima natege pržprtoto ras pztndmaTšto •e odprav« v državi nrakah- ptoara te •a zitotozatl z torttotea m mm iuvi na nanin V. Vttenahl - Rtali|zkii •Društvo bivših kunj-mov in političnih ahetaja UJkl. 1'ateno* l)«note Mii grup* ljudi v Moohvt to p Mlvo luUrllo « *(•)« tri 2000 M*n h motuctjoiur)«« v«« Humj-. kateri m prebivali vočji dol svojega fcvljsaj« v u pzrth te V taMMn, po iuMh krojih v Atelrtjš IS. mm 1*17 ■ padcom carizma. pod prvteta kvdIiktomnumi udarci. M|m-litaMli pr«« toto ruskega i*» uluctav-MM gibanja. »koz to dobo «o Ml« TM r* sohzzjjanora« tol« zaposlen* v borbi pn»- Pot. anpravljona od dnevov vata)« Jr kzkrtzlnv te lota 18». do prvih ravolueio. ■ornih m boa) 1 tal? p Mio dolgo In u-hm V toku Uh dolgih In trdih desetletij jr vobbo revolucionarjev prebilo najboljša teta svojega tlvljeuja v uporih In v izgnan ta vu V«llko njih j« puotilo ovoj« Življenj* v MMokim boju. dotoi drugih po p vadrftoio v dolgem mučmištvu in kaotoo uglodolo imogo ovoj« vere Itavo-tatajo l«U tki?. roadejavši nola kaznil ate ta dozmrtnih ,eč, jr prinesla svobodo »desetih- revolucionarjev ; •tliai pitno vantoug* delavskega 0-teušznja« tako iv oni narodhovoJzen 'bo rttalji u »vohodo Ijudtovo. pljontrji tuvo lurtonorph gibon) tx lot« .taemde.etega ta dovodaztazga In dolga vrtoo ljudi, ki ao m vdolodlll oktrvno prve ni«k« rovolu-cljtaL 1915 Tl aadnji Imajo odločilno večino v 1’drušonju. Mo podlagi toatetoov aaojo v«iop v to dratovo vto oni. ki «o delali tlogolno de lo pod coritotealmi vladami iti bili oh aojoai aa ovojo rovolurlooarno aktlvnoot v ječo «M iigaoaotvo 8* dnitovoalh članov jo saaiavljeno te blvtoh. aa amrt ■kan Ju Ih. 5« aa dosmrtno joto. 4« ofaao Matk aa 17 -99 letni aapor. 8» oboojsnlh aUIdMMd 9 11 lot. 19 od ato •d 4-5 lot. Nekdanjih izgnancev j« 97« rodata iionov društva Vpiaont o to društvo aa praMM povprečno MJ90 lot. v raHtalk jotah ta « taborth lagaaarov Alt pri vaau looiojtejo pooročllo pratovoti vlado aoaaodrte« m pm j« bilo Bogote prlaoaivovatl na aomo prvim ro- tlvao u udalofttet upofltavktvo prva Ropu kUko arpo ta kladiva Gotovo jo. da on Uho a jih. v dolgih lotih joto la izgnan at v a. ni alti oddale* upalo, da o« bodo dagadkl tako aaokranili Ifaktan aalugp ■ p nadelo .bruto*•> M vto h kaaajoare* la izgnancev? Name ai u Mo vi tal: Na prvem moatu j« prerkr ba. Racumlpvo j«, da jo ultenlln dolgo hi-raajo po jotah ta v upimimmi »voj« uia ko aa ahrau nekdanjih nesakuniletev Kaznjenci to tegnaarl -• prišli u uporov ta u vrnili o prtMljrtnh del Sibirije » po knarjoalm zdravljeni Dane« mor« dober revolucionar raiumrti. katkio puglavil ao nalogo ima lo društvo |mmag»tl |»> tuhtata ta prookrhoM v »'trgovanja inva Itdov. k| ao putoili *vojr idravj.- po trd nja**b «a rudnikih aviara. Drugi »lavni nam«n drutov« je starka revolucionar ata podatkov v te« ih hi *pnmin<>Y bivših kaaajonrov ta l«Mmr« Voo lo gradivo zvrščeno •Itoomaiteao in primerjano z dokumenti dolavakoga gibanja mi rovolu t tona ra lato rial. to uto v apopotnliev revo-lartaaaraoga arhiva kojega o« potouiu jojo aodrugi. ki plšojo agodovtao makih uvotaclj. da od tam krpajo potrebne podatka. Na ta način ja bilo moguč* ral ja ■« tl po«ov* trn« hip« rovolu rij« Trat ji nam« n. ki to ga drutov.. nalaga ja la. da aa marajo vot nekdanji ueoako aitodi »dtazAill pri ah a iioit vi drftov« ta pri apaataohrt toapuhita« d«lavcov m kme Iga. V ovojih prvUi & lotih oboioja je drntovo taMlo Vtoiko uopoha ia p vrdila votiko dalo Radov« glada poaaort u tata dahu pralrazene to tudi rošonee Dni* 1*0 jg uataaovilo tudi ozeoečnlk rovolu ■ata »Ječa ta tegnaatovo- I« v načrtu udi poatavhav muaoja. ki bo unel na ata« tacati vu otvart. ki spominjajo na aapor la I«mm«o članov drutov« Ptatoio ja v priporno* .Modnarodnl ruda« pata o rt m oe aktivno vdelo« vaake tatalatlve m manifoatarljo. ki Ima kaj tonunoga ■ agodavnakani «pomiai revo Glavna dathaoto drutov«. ki dane« pra-uajo ahiotako ahatank«. je pradvMm. da u da aa raapnlagn D«u «ki vladi m avr-0U ovoj« ttaa« — aualnuito«. vuo pro-iakutane rovtoumonarje - v vtoiko dota utrdit v o m rastna ha proletarsko rovolu rtja. Širit» „DEL.O“ Zavratna morilka joiika ki jr uguuo lula toliko naših oajlioljitili in blnli to vrtino lira mmigini mt laki. ki jih rasAIrjdjo motoanako stranko in sorteIdemokratjo «* st.vjtoskon. roftimu in kor poputensirajn lako Sov) Rueiin kut prvo delavako kmetsko drtavo mod delavskimi nMaami aapadn« K v rop« Vao lo delegacij« so itavdukono sprejel« ■ strani ruskega delavstva, prepotujejo rolo Rusijo, da s« na licu moto« pr«|>n .'»jo o pravem |H.lutaju lu »v slneoojo najledjše UMNO domov Doaioj ao bil« n«|vainoj*e delegacije: v prvi vrsti nemška. angle*k» in Cehoalovskka. Tudi v Milanu «• pripravlja taka dategsrija. ki bi bil« soatavljonn piedvsem te roloraai-■itenih m makslmalitotenih dote* rov. Na ravno, da se voditelji z vsemi silami a-| irajo pro’i leiuti. kajti n« ta lutebi bi luie VSO Iij.hovr lati zaman. Toda resni m o Sov j. Rusiji »I utira pot vedno bolj m v ih'« b»l| in bolj v delavako kmetskih n..Mikicah zaupanje v kotteno zmago nad kapi .ilirmom. Kmtsk« gozpodzrztvo N .te |Mikra)ina se eesMiji ak zniotna rediti diuUne Taka |>Ma«ni obdeluj« lastiuk S svojo driltlno. a |v>lep tega si Ik« tudi drngth zaalutkov To so kinetje-delavcl. Tak« .malo patoi so povuem sulenjsks ui udvteu« ud kapi1**« kakor dolavoc-ro-k.»d«ter. uradnik tod.. t«ra*no na prvi hi|> »ogleda d« J« tak kmet samosiojon« uekak kralj na asm!p. Na lakih malih, razkosanih zemljiščih je ractjonolno aUMovanjo Co na to na-tiM«oCe. pa vmj. ot liha fino Da nos dala tudi v kmetskem guagodaralvu stroj; prt-nutivno obdelovanj« aa groano motoujo m ulMja ekstettatteo modnoat, kar ni mugorr v krajšem Caiau ta z manjitml troski n« isi«m prostoru vol pridobiti, lako obdelovanj« j« mogitee I« no velikih potosztvih, kjer ja to ana gn«yat ta ■tear ta. da ap tudi ladja taMuatoS3ttaa ralo. L j gojijp praaanft ktatoljA Ji nuge. katerih'pratooodi praktaja foto ali industrijo, n. pr. tivhmraja (Jbkar stvo. sirarstvo; prt poljedelstvu se goji le \«ci notna eno ali d v« rastlini (kot n. pr sladkorna pena. ten. konoplja, krom l*tr <4pirtii itd. Valiksmti kapitalu «*«-leNgrarnoniu; ni morda * škodo, d««e tz' k.i H.itonjska i«isetovn vddrto; ua#»i«o >n si jih toli Mada poasalva breaotairno visoko otalavCt ta to najprej direktno, t. j z d«vCnim vijakom in indtrohlno ali s trgovskim trgom, ki ga obvlada In mn •llktira rone kakor se mu potjuM. Lo pomislim.. na < eno moke. ki jo moramo na kuimvatr Kam gr« dolavCav zoatntek. a-ko ne v blagajno velepooeatniknv in ir govrov! Ali je v toanu mali jMiemintk s • tujini pteltm prnleikom s.«»dlr»i š« tretji davek, da mora *» gotov Cas oddati svojo sinove v sluzim uti ih. ki g» iziemajo. Prijatelje« „Dela" Noprmtaaa smo Mali pagrataoaaja. kdaj ha Hat latoL StartU orna zanj, km ja Uta troha, ta tatal j« S vsa pcoviaa vpralama adaj aamlgja-nlha: AU ata atartM rt svoja dottnsst d« Ob ovajam *as« ama raapaalaR «-krakala«, pa M mata m jih »o adcvato aanja. Ko aa rtdaU. da sDoto. no btaaja. •tea Oattli p zanka, do M anaj kof storili tomtoljaaiki l T« ja vok Hat t Oo baata sami krtaU »oho krtkam. Hat na bo motal itaajatL lota no aalagaja aa haahs aa pakjzialhl na andmga. tivol bo to a vato pamzlH. baaa voo asaca poanta zli poaj tta atol prt aadaajih rmmaroh. **"■ voka ialtazit jo, da »aag»o9ajalM da m bo to godita, aadairojto raaptoda-jata« I ■roga voka dslkasst K da Mal rodna ka p«jota ta Mri ta. No dajta pa v roha tahim, ki M ga radi brali saatoaj I Troijo va*« doMnaat jo. da zbirata pro-■tavotjna prt.pavka «b vsaki priliki Toak saJmaogAl kar pa mag z pokritt tedataa •»"ta*, ki jih Imam« aa llah, papir la roapakUlanja. Ibiranja aa list ai pragova doaa pa aabaazm sak so«. lata noj aa ba krala. kjar aa aa bi vsako tolika kaos •pomnili nakapa Hala. trtra mak nami •pava« m glasita. No| at aam*natokl ta tak aa akapno stvor I Rortvama voo. ka graata aa dota I Maj a« ba kraja, bi U aaastal ao drugimi I Pohaklta. ka ata aa svojih anta, pata Nta ta a kajanjam tarna prmmlm b» Upravalktvo »DRLA«. ZMraJta a Marti HM Ime nslil tnpitiv Nekaj dni Jo kar ao je vrktl v rarizu kongres ruskih emigrantov Kongresa »o s« udelekili ziistopniki vseh struj ruskih •tnlgronto' ki n ten zadovoljni s sedanjimi rozmeranii t Rusiji Ts kongtes je pntteljiv Is mtevgih o-zirov Iz tajnikkega ponteila »vete niških emigrantov in iz sklopov. ki no bili na kongresu »prejeti p jasno, da ima pujml« hm men se borili proti hoijtavikom t. j proti ruskim delavcem In kmetom t orok)«m * raki. Torej nasilnim potom. Proti tem namenom ni nastopil noben moManakl Itet. Na k on groou j« Mia zastopana tudi struja oo •■ialdemokralov. Kot govornih je nastopil l»rofe«or Sirove, ki nam go anrlaktomo-knitje slikajo kot veiikogo marksista Vat tl ljudjo so svoj Ca« nastopali proti istljtovikum zato ker ao ai oovojllt oblast potom usta je Vse metteanske stranko In torej ludl aorta Id emukralje so proti temu. da bi delavci la ktaotjo naato pali a orotjom proti ka pital tetteaamu reitmu. Ampak aamo to m gro aa boj proti kapitaltemu Kdor bot*« aa^patl prali delavcom in kmetoos m proti njihovi vladi, smo pomCi tudi po oratju ta po vsak »m nasilnem sredstvu Pred kongresom je •Journal d« Geni* v«, objavil neko eta'h*iko o »orlalni In pol H te tu sestavi emigrantov. Ii dot te ne •« ni tel ifc e jo razvidno da j« med etnl-kranM K, odstotkov lakih, ki ao zavzemajo za'«*, da se v Rusiji vsposiavl nek •lanji eartettem rellm m samo l.*» odstot kov jo republikancev sorialrevolucioaar jev. ki M radi tapremniili Rusijo v me--teansko parlamentarn«! drtavo 1» tega je razvidno, da mas« <-migr.K pa tvorijo nekdanji načelniki malomokJanakih m kmetskih mnoftir To »o Korenski. Cor nov. Mlljukov in drugi, ki M MII pa* »po »obni za kak*ne i»arlamentarn<> intrige in »ato. da hi |M>vzrotoli niinistrsse kri »«■ Niso *e |m izkattli kot sposi.i.ne j rt vodatvn revolucionarnih nu» iluski narvMl, ruska revolucij«« in lo-irej zapodila delavca In kmete, niti n« znanstvenik« m umetnike Dna p Iv onemogočil« hrrzdolno tivljenje na lluvkrm plemstvu lu '«om drugim iakoriMovu-v» sila p obstojala v voli-kom Hov liu v ojadtvo Wrangolo».h ia drugih reakcionarnih armad. Po zadnjoui Vkrangolovem porazu ja b 'o troba oja-ke na kak naCIn proilvrti. Zalo oo jih poslali v ra ii ten« dslntrnlca Skoro gr-"vo je, da ao so obaatoli dol ten, v. ;nkl V delavnicah proti dtla' Ivu. Vendar j« tudi gotovo, da p n An,v kut d.*'avni, .■ vplival. Tl vojaki o. jml bili l *e,piin r»ni svojim Častnikom doktei so od njih prejemali hrano In plato Sodaj »o pa morajo sami prafttolta.l in Wr«aglt>>l »Acirji m ta povedali da ao na posluk-nost omenjenih vojakov n« sate več ab-•uiutao raCunaU. Volja ruskih emigrantov bi t »roj p»c bila. da bi pruznagaii sedanj zzvjolzkl rolim in da M na»'op nima udnoi I jesti, mu alkohol ta Imlj škodi Ali ni , n«»tirnega rak ,na. ki M »»branil tako isteen Janje* Za danes zad<— i Lpom. d. - bol kmalu »pet kdo uglasil m natega kraja In kaj veC popisal L f. Barka. Pii nas — j« razširil -Mali Ital«. Ljudje jm berejo, ker pita proti kapi tali •tam Pravijo pa o m«m. to pita otrošj« in ga u imajo prav nte v fatai Ko M •Del«,. Izhajalo. M se bilo prt nas udomačilo. skrbeli boam. to — sommaijo > njim tudi pri nas Je ta doni takih, ki ga ne pogaajo m/tešu. mekmhkm poltetm Mg aaimm -šuporšo/i m /esoršote Hanmam ama d—uUlr, to ta ae M mm, natri ttrnaš fii In mtmrrr — kad go«padar lata ■t F M« MJ ■ JR tmatatp •af mt 'rpnnt* ("t kotrp ( 'mnkar p v ragjz* •Mfoprtkto parna- dal .r dabt j-ihrzfznzz—1>» gg a mmUh krap* paktk pataataa pošta—š pidi, trupa pa lovu a gg jg pišigntez (ar p ostofo jr šolo rmrtlpaa trkal /n trn ra— mula z—jZA trda e. K dar Hta z/orourthg narodna to 9U nkatma tarapup i poza z itehpj. to p Cankar tadri praaa Odkar raz—o Ms- arntt taropup, atpa/ama stoto jr — mliino kako ta more noro d ao irp ato— pol/uborah Uka, ki §m Upr Kdor etapa Upa mr nujama, noj Ah HM. naprej m na/ Jato mata srd—pr narodno m klerikalno tatapup. In na/ Hta -HUpre. taka/ •Hlapet* to kakor srealo. In ta r nje— radi o sr, ki to porrpali na kalema ta aa aa Ha Tek pa p eeitka Im ntaam Ut raipoUtrm ta lalm. Pamet. Pamaa me ko lekmu/ejo narodnjaki m thnkUn med teko j kdo ho prej m lepše mamhi l/udiiro na/ zataji to mata kar jr ramama r g lam in to malo kar /e papama a srcu. Jas pa hi rad tx hlapcem deiU Ipašk. pa na, /e poi ir f tana, pa na/ pra a ka- labor/m to te tudi /e m U mkša pramenI do konca Hi jo komo ' rtltato. h Bsaoss Ajmao Pradragz JMf zemljan prototartjg. da M v tgf RzRto človeku ne s—olo nte ui—jbtol. Ham ta P« v- d rogato Tudi tukaj, tata paaaaH kjer ta obstoji brutalna sto kip—M—■ ■ima rtorak uro proo—ga Hrt j—jo. «ta dno mora t* gorati in MU sutanj. loj j* ta vsakemu proletarru rasno to taov-loazita še nikoli m delate v prtd »ovna-mu m zaDranam« Ipudtavu. narta 0U da v«dno I«. da g« lohortMn. Da — MRI tukaj pnotavuno v boj In odpzun— o« mnogim ta vtouo v te—t nahajnjošl— gg der. lak«) jz ljudstvo peha—Ite^URDe navdušenj« prt RMon—#U- rpooi v k^«nrr-diRra mottem otozk. tar ttatooRI to— Prttam jo troha vootao—u M—a to—- sti m daheo vuljz to okop—«zton—*h to ko napodi nošo ■■* kzRtoto taš a Tiskovni sklid ntopto^M nntoMII v to—toM M. totougl teptajo RP Rdbl — naazfsš ona— ItaoUtaa utohtetapbta Staja! 11 Mh. Mn • MM9 Tipava: Polom Ik— M to M « 99-— čte mod pratetam te NplJanMz oho- llc« L. tok Potaagli A. P • L— L «h- Tsot: Stavec «ps o le— Trat: MaMAs « «5- šljoniki L. RK— Dotataji Dali —vodni nadur* s to-laš-zbl aodrugi « RK- Mi »■ Nah, peto 991 • MK99 ■ljava ? 7 Itap Durov tal sooud— delavci potom Ivan I M*r jz * KR 9«tag—t L H s Ato Lokov— pri Ajd. Soh. pote 915 s M— ■Uti K Puvkte * IR— tu i Nub poi« m « RK— Rante Ste pto 434 • toto —tol Nnb poln 41? • «to Trati Nnb. poln 491 • K— T—It Mo—»c uahful na bteho » to— Tzoši M. L. te i. z to- Oogovun. Note pote JB z 4L- DM9bt Nah. pate 4W o to- ■■alii Nah. pol* 499 z to- Mabtenton ptaa toš • AL- Mobšmlna ptaa 4N to— —n« Ate— Nah poln Ato Mto • I judsktgn odra*, podr v R Ate— u m- Tralj Nah pote «99 * to- Trate Nah pote «9 • to- TZtetote: Pomito pitoZ to - BRtajat Prtepevtat za • *•» ira— 9599 Aadanhi Nah pote 119 n 9K1R Trati Kteh pate tol * mm Mabzutona to— ■ssnStoT i- »j- 'lšpsviuut ure—te tehzahf tozhgto stoli Tip. Rthrtn Rpanral • TMto Strokovna orgnnlzncija v RzraUl Po lovulmiji L Itn ti. su mt pričel• li-1 vohnejse razvija*! du tedaj deloma mrt V«Š deloma Ilegala I šivotarjajoče stro. kova« organtearija Radi zakonskih Ai- ■arje v — jo pa ludl ta razmah moral kazalo potupUi v oaatali roakciji katera je JosegU vrhunec tik prod počethom svetovno vojne zop«* počozl izumirale In da soioseJe var strokozrne <»rp— izacije te*tejjur fobriiarakr revolucije 1IM7. ko-ma]V*Alno članstva, katerega oo imele •troh'-vue organizacije v letu RIM V lem razdobju IMfi. do 11997. ao bile strokovne organizacije «. hm (demokrat •ko nirntavisltčne, deloma ludl sociairo-voiuriiiiiarne. Formalnu so bilo se ved s » »trniikHrak'i|M>liiičnem <*lro nevtralne; niso pa nikdar zakrivale svojih po-litlčn h »iinpoill- Pniikom vuHizv v dumo «e j«- celo ventiliralo vprašanj«, ali naj postavijo strokovne organizacije lastne kandidate, ali naj imdpirajo so rtaliMične stranke Oltrielno s• je končno zavrgalo eno kakor drogo sla lltae. /. uktolierako rvvolucljo 1917. se strokovne organizacije broop- m.tik, raz ninota m ojačijo, olirnem pootanejo ludi boljševistične, s tem 'renotkom |ia se slridtovne oiganizacije |H>|M,lnnma j»re ustroje in |>oaiaii«jo najmogočnejši iaktor v hov jei ski «1 rta vi Naravno ' Ta revolucija je enačite, da je dišava - delavstvo m dolavztvu dišava. Gospodarske in'vrese delavstva so zastopale strokovne organizacije sedaj le na p ram malem šlovilu privatnih podjetij; v na-i tonallziram tpodrlavljeni; Industriji so i>n bile naloge strokovnih organizacij ♦Irnejše In pomembnejše. Dne so sod slonic pri upravi, jiri produkcljako-tehnič-ul izgraditvi in uboljšooju stanja in duslrlje Strokovne organisanje ao bile Mozolji dišovuaga zlztama; ako — samo I»omisli, da volijo olpoaUnre v sov jot« posamezni obrali, lo se pravi strokovno • irgzniairano delavstvo. polom zlodi Jasno, da »o »'rokovne organi—rij« naj jačl faktor drftavnega ust rojstva Pr v'dno je hibi kolektivno članstvo m vse delavstvo obl Iga lončno, dolojemalci po-•‘dinega otirala ao bili v skupnosti člani odnosne strokovne organizacije Sedaj J« članstvo pros'ovoljno. sevoda j« morali čen pritisk na vsakega delavca tako ai Ion. da je la prosim otjno«'i bol) format nega pomena Strokovne organizacij« so odločujoči faktor v gospodarni \ u Sporazumno s strokovnimi organizacijami u Imenuje p, uprave Irtav nih podjeti| in m urejajo v— ' prsta n ja na polju mduatrteJiuarije Tovarniški komitelj slično našim de lavsklm —upnikom oo collc« otrokov nih organizacij v onom obratu, vz* delavci gotove mdus*rtalno i—noge onega kraja — potem zdrotujejo v urokov nem društvu in vae strokovno orgaoiaaotje gutovoga kraja — nadalje zvošojo v —v joto prtao—analnih odmAzuj- do-'ičuega kraja Nodolfno višjo edinim zn gubernijaki sovjeti prtaeotoualhšk udru-tenj. ki to ooradotočljo v crairalnih k» mileljih poaamsmiih mduotrtalnih udru tanj Itaod tol centralni kamne,i oo končno blrutam v •vaeruakem central nom sovjetu profom analnih ud rušenj- zivnejše kavlja a pen Ruk ilRite »ulUkma izgraditvijo dršavaih podjotij; v lo ovr bo posluj« V Maakvl ra z ata veno motita rtjn •centralni I noti to* dete-, a o prevrne i puedloi manjši •InstltuU dol«. Doleg lega motitula otou.je ta raone k um mi j« u normaliziranj«, komisije za prv uku taval ni —vodi itd. Značilno m globoko umstveno pnjmovai.p induotrij »kegft dela je. da se «Taylorjev. sistem vsestransko proučuj« in uporablja. V splošnem in k ral k oni oprtamo delo ki«g Stanko«nih ntganizacij, ako našle jem.) njih glavne nalog«, ki so : I. Zakrita ituerooov delojemalcev v privatni industriji. 2 Skupno z Ijudokim k<-mzaarvaiom — delo nadzorstvo o izpolnjevanju delavnih zakonov T Sodelovanj* pn upravi m izpopolnitvi d rta v nih podjetij 4. Strokovna, politična in kulturna propaganda N Kodelovanje pn varstvu zdravijo, socialni higijeni in zavarovanju delaven Tovarniško nadoorotvo « s« rokov no šolstvo in vajeniška lao brazba. 7. L rojevanje drtavo* nz sadno poti Uk e Končno naj sladi ta nofcaj številk o moči strokovnih organizacij. katar« posnemam iz podatkov VL kongresa strokovnih otgronizarij l««* Itoš Do tega časa J« bilo v sovjetski uniji 23 vseruskih udruienj v 1238 guveraijakih sovjetih profesionalnih udrulenj z skupno .vonnm člani. Teh 73 udru šen | o« razdeli na sledeč« kategorij« : Za »iW1h» Mn* it IL hm Kmečki in goad delavci 297 4M M 1‘apirns li»N.vrt|a NU0T 19 Rudarji 3toJ99 99 l-rana indutartja ITUBO} Al Industrija uanja M994 89 Kovmaka indvioirtja 510887 M l*oki 70d4š 79 tivdna industrija tebOM 79 Gladkoma industrija 40104 II Stavbmoki delavci 744J7* 77 Tekstiln« industrija 47KI04 48 k-mična rodu striga 195874 Rl Kimfeknjzka Indutartja 58954 3* I ra n »port ni dolavrl 194.419 49 trtoMičaril 739RH 97 Lokalno-traa dotevvi 199199 79 INrtta in hranjav IAIM M 'metalki «9997 91 /.nanstvoaiki 991 JM M Suita v o.......................47? 99* 91 Sovjetaki aamoščero-i AtoJTC 98 Komimalm obrali I759H M t.oetilničaraivo 89898 to Mhtotel 5995989 MM V eotetl f Mta oholi 99« razh dote#*-malcov v loto 1994 oaialzlroglb Doto-tih 9* Odpade na zozijaho doteooo te ■■ ■•bmščooc« armad* ki aa zzzrzt> MU člani abuhovnlk zipjlgazl)