I krone, ■Ol s-*; izhaja vs«W datiran z dnevom [»slednje nedelje. aina velja za Av- za celo leto e, za Ogrsko i 50 vin. za celo ga Nemčijo slane 1 leto 6 kron, za irko pa 8 kron; go inozemstvo se 1. naročnino z ozi- visokost pošt- l Naročnino je pla- (mprej. Posamezne eprodajajopo8v. fcištvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/, strani K 40-— za »/« strani K 20 — za V. strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za 'A, strani K 250 za '/«» strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 38. V Ptuju v nedeljo dne 19. septembra 1915. XTI. letnik. vetovna vojska Obupani ruski odpor. — Gospodarska škoda Rusije čez 8 miljard. (si italijanski napadi krvavo odbiti. — Lepi uspehi na morju. — Kaj 391 Rosi so se torej v svojem obnpanjojie en- kakor smrtnoranjeni medved vstavili in 1: na nekaterih krajih širne fronte celo z iaiovo. Vsi njih napadi so bili seveda krvavo ijeni in umikanje razbitih armad našega jvecjega sovražnika traja naprej. Skozi celi teden poskušale so tudi čete ikikega bandita s svojimi brezuspešnimi napadi. 'tirolskem obmejnem ozemlju pa so pričele naše fete z napadom in so dosegle prav lep uspeh. Na drugih bojiščih ni nič novega. Edino na miju so se nemški podmorski čolni zopet po-nili v krajih, kjer bi jih živ krst ne pričako-nl. Ysled tega velika zmeda med sovražnikom . . . Politični položaj na Balkanu se še vedno izjasnil in ves svet opira zopet svoje oči na male državice, ki se doslej še niso nagnile na mo plat. Precej sigurno trdi časopisje, da se e med Turčijo in Bolgarijo sklenila pogodba, ki bi bila za naše težnje jako ugodna. Romunska pa ja doslej velika uganka. Ali bcdejo zmagale te smeri in obljube, ali pa trezna pamet, ki veleva romunski pot v naš tabor ? Ničesar ne more reči; le eno: mi smo na vse pripravljeni in se ničesar ne bojimo ! Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B.|Dunaj, 11. septembra. Uradno se Rusko bojišče. Naši napadi v Wolhyniji ) naprej. De razno in Gorgu sta t naši lasti Pri Tarnopolu poskusili so Rusi v močnem navalu vsiliti v zavezniške postojanke. Sovražnik bi je pod težkimi izgubami javrnjen. Bolj južno vzeli smo svojo Se-ntb-fronto pred premočnimi silami na visočine vihodno Strypa nazaj. Na visočinah zapadno njega Seretha ljuti boj. Na bojišču v L i- bo z Balkanom? t a v i vzele so uaše čet* krepko hranjeno vas A1 b a zapadno K o s s o w e. Italijansko bojišče. Po daljšem času zopet prvič razvila je sovražna' artiljerija včeraj živahnejše delovanje na celi primorski fronti. Proti južno-zapadnem oddelku do-berdobske planote pričela je danes ponoči infanterija z napadom v fronti VermiglianoMonteCosich. Sprejeti od presenetljivega ognja metalcev min plovili scf Italijani v svoja zakritja nazaj. V koroški in tirolski obmejni pokrajini se ni ničesar bistvenega zgodilo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 11. septembra (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Armada Hindenburga. V bojih jnžno-vzhodno od Friedrichstadta in vzhodno od Wilkomierza vjeli smo nadalje 1050 Rusov in zaplenili 4 strojne puške. Na fronti med JezioryinZelwi se Rusi še trdovratno upirajo. Skušajo s protinapadi močnih sil naš napad vstaviti. Ponoči zamogli smo konečno zavzeti S k i d e 1 in severno-za-padno ležeči Niekrasze. Tndi smo L a vv n o v naskoku vzeli. Napad na sovražne postojanke ob Z e 1 w i a n k i gre naprej. V naše roke je padlo 2700 Rusov in 2 strojni puški. Naši letalni stroji obmetavali so izdatno važne železniške točke W i 1 e j k a in L i d a. 'Armada princaLeopolda bavarskega. Tndi na fronti te armadne skupine traja boj med cestami Wo Iko wy sk-Slonim in Kobri n-M i 1 o w i d y z ednako ljutostjo naprej. Prehod čez Zelwianko je na posameznih točkah izsiljen. Armada Mackensena. Položaj je v splošnem nespremenjen. Južno-vzhodno bojišče. Nemške čete armade generala B o t h m e r zavrnile so ljute protinapade pod težkimi izgubami za sovražnika. Vjele so čez 300 Rusov. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 12. septembra. Uradno se poroča : Rusko bojišče. Naše v Wolhyniji se boreče vojne sile so včeraj pri D e r a z n u reko GoryninpriDubnu Ik wo prekoračile. Ruski napadi pri T a r n o p o 1 u so postali še ljutejši. Severno-zapadno mesta posrečilo se je sovražniku, vsiliti v naše strelske jarke in pridobiti vas Dolzanka. Ali iz sosednega oddelka prihajajoči nemški in honvedni bataljoni prijeli so nasprotnika na obeh straneh, vzeli so zopet omenjeno vas v naskoku nazaj in so vrgli Ruse zopet na njih postojanke. Nasprotniške izgube sove-like. Tudi sovražni napadi južno-zapadno T a r-n o p o 1 a bili so zavrnjeni. C. in kr. čete na Litavskem iztrgale so sovražniku pri Kos-sown ležečo močno utrjeno vas Szkuraty. Italijansko bojišče. Kakor pričakovano, prišlo je včeraj na primorski fronti in sicer zlasti na njenem severnem oddelku do cele vrste večjih bojev, ki so vsi s polnim neuspehom napadajočih Italijanov končali. Pri F 1 i t s c h u zopet pričeti sovražni infanterijski napad sploh ni prišel naprej. Nasproti Jablonice prisilil je naš ogenj nasprotnika k begu podobnemu um i k an ju. Istotako bili so napadalni poskusi italijanskih oddelkov, ki so se vgnezdili južno Javorceka, zavrnjeni. V pokrajini Vršiče divjal je boj celi dan hujše nego kedaj. Tu je zavrnila deželna bramba iz St. Poltena s priznano hrabrostjo napad. Zopet so ostale vse postojanke trdno v naši roki; njih predpolje je z mrtvimi Italijani pokrito. Od tol- — 2 StraichilTova grenžioa Is xelonjava pomoči mw^Mtmlltft niTi".!* Alalia. moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu MMn%MMMMMM%MMM.%9 flUbl. OUlHIi Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojike, tisunke. ===== romarj« itd, x_== ; naš n minskega mostičja stal je jnžni del zopet pod močnejšim topovskim ognjem. Kakor se zdaj kaže, bili so pri tukaj dne 9. soptcmbra pričetem napadn od strani nasprotnika 7. infan-terijska divizija, ena skupina alpincev in 2 ber-saglieri-bataljona udeleženi. Italijanski inf. regiment št. 25 sam izgubil je pri temu 1000 mož. Na doberdob skem oddelku bilo je več napadov sovražnika kakor vedno zavrnjenih. Na tirolski fronti napadli so Italijani včeraj popoldne v prostoru zapadno M o n t e Piana s skupinami v velikosti enega bata-jlona naše postojanke brezuspešno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 12. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ponoči bili so doki v Londonu in njega okolice z vidnim uspehom z bombami obmetani. Armada Hi denburga. Na fronti med Diino in Mereczom so dobili boji na posameznih točkah večji obseg. V j e 1 i smo zopet 1800 Rusov in zaplenili 5 strojnih pušk. Med Iczivrhom in Njemenom trajali so trdovratni boji celi dan naprej. Šele danes zjntraj je opustil sovražnik nadaljni odpor. Zasleduje se. Na Zelwianki so sovražne črte na raznih krajih predrte. Sovražnik izgubil je 17oficirjev in 1946 mož na v j e t i h ter 7 strojnih pušk. Ruska garda bila je včeraj severno-zapadno W i 1 n e napadena in vržena. Armada princaLeopolda bavarskega. V ozki zvezi z desnim krilom armadne skupine Hindenburga zavzelo se je sovražne postojanke vzhodno od Z e 1 w e ; tudi pri K o s-zeli je Zelwlanka prekoračena. Na obeh straneh ceste Ber eza-Kar tusk a-Kosso w-Slonim je sovražnik vržen. Ta armadna skupina vjela je 2759 Rusov in zaplenila 11 strojnih pušk. Armada Mackensena. Naše čete so v napadu na obeh straneh železnice v P i n s k. Nekaj prednjih postojank bilo je danes ponoči z napadom vzetih. Južno-vzhodno bojišče. Nemške zveze zavrnile so nadaljne napade pod t e ž-kimi izgubami za sovražnika. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 13. septembra. Uradno se z cz a : mo oko Rusko bojišče. Ruski napadi proti naši vzhodno-gališki fronti trajajo naprej. Ob izlivu Seretha bile so močne sovražne sile nazaj vržene. Boj je vodil na raznih točkah do ročne borbe. V strelskih jarkih severno-zapadno Strusowa razbilo se je več ruskih napadov v križevnem ognju naših baterij. Drugi so bili z bajonetom zavrnjeni. Ponoči podale so se pri Tarnopolu boreče se zavezniške čete v neko na visočinah vzhodno odKozlowainJezierne urejeno postojanko, ki je zvezana z našo, na vzhodnem bregu nahajajočo se postojanko. To gibanje ni bilo od nasprotnika moteno. Pri N o-vo-Aleksieniecu so pričeli ljuti boji, Vzhodno od D u b n a so naše čete vsilile do železnice. V pokrajini od Derazna vrgli smo sovražnika na raznih točkah, pri čemur se je dunajski deželno-brambeni regiment št. 24 posebno odlikoval. C. in kr. bojne sile na L i -t a v s k e m so pri svojem predvčerajšnjem na* skoku na vas Szkuraty vjele 9 oficirjev in 1000 mož ter zaplenile 5 strojnih Italijansko bojišče. Na p r i m o r-s k i fronti so se včeraj boji v prostorih F1 i -t s c h u in Tolmina z nezmanjšano ljutostjo nadaljevali. Zopet so bili vsi napadi pod težkimi izgubami za Italijane odbiti. Zopet so obdržale naše četebrez izjeme vse svoje postojanke. V prostoru F1 i t s c h a poslal je sovražaik, ko so se dopoldne njegovi napadi na R o m b o n izjalovili, popoldne sile od južnega zapada proti J a-vorceku in Globar-Planini. Proti večeru je bil tudi ta napad zavrnjen. Italijanska artiljerija obstreljevala je tukaj nabiralne doline svoje lastne infanterije z vidnim učinkom. V pokrajini Vršiča, kjer je nasprotnik že v predvčerajšnjem boju čez 500 mož izgubil, se je včeraj popoldne zopet neki napad izjalovil. Tolminsko mostičje napadli so Italijani štirikrat brez uspeha. Bolj južno vladal je razmeroma mir. Ob tirolski fronti bili so zo-petni približevalni posknsi sovražnika proti naši P o p e n a - postojanki istotako brezuspešni, kakor vsi prejšnji. Pred obmejnim mostom leži mnogo čez 100 mrtvih Italijanov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hof e r, fool. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 13 septembra. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Na levem bregu Dune med Friedrichstadtom in Jakobstadtom je sovražnik iz večih postojank vržen. Bolj jnžno se je umaknil. Sledeče nemške čete dosegle so cesto Eckengraben-R a k i š k i. Dosegli smo na raznih krajih železniško črto Wilna-Dunaburg-Peters-b u r g. Na spodnji'Z e 1 w i a n k i bili so razni močni protinapadi sovražnika zavrnjeni. Vjeli smo včeraj čez 3300 Rusov in zaplenili 1 top in 2 strojni puški. Armada princa Leopolda bavarskega. Sovražnik je v nazadovanju. Zasleduje se ga živahno. Vjeli smo čez 1000 Rusov. Armada Mackensena. Odpor nasprotnika je na celi fronti zlomljen. Zasledovanje se je v smeri proti P i n s k u pričelo. Južno-vzhodno bojišče. Nemške čete so včeraj zapadno Tarnopola več močnih sovražnih napadov krvavo zavrnili in pri temu par sto vjetih napravili. Ponoči zavzele so neko ugodno postojanko par kilometrov zapadno od dosedanje, brez da bi jih nasprotnik motil. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 14. septembra. Uradno se Rusko bojišče. Položaj v vzhodni Galiciji je nespremenjen. Sovražnik napadel je danes' zjutraj našo S t r y p a-fronto, bil je pa zavrnjen. Tudi v Wolhyniji so Rusi z dovozom novih čet na mnogoštevilnih točkah k napadu prešli. Medtem ko pri N o w o - A1 e k s i n i e c u boj i še trajajo, bil je sovražnik pri D u b n u v oddelku Stnbiela povsod pod velikimi izgubami nazaj vržen. Naše na Litavskem se boreče bojne sile prekoračile so v zasledovanju nasprotnika južno od S1 o n i m a dolino Gri w d e. Italijansko boj.išče. Po brezuspešnih italijanskih napadih zadnjih dni nastal je včeraj v večjih bojih pri FI i t s c h u in T o 1-m i n u odmor. Pri Plavi prepodil je napad naše artiljerije sovražnika na več kilometrov širokem frontnem oddelku. Bežoči Italijani imeli so t: velikeizgnbe. Na tirolski fronti napadalni poskusi manjših sovražnih oddelkov a naši postojanki pri obmejnem mostu v Po:-dolini in v pokrajini T o n a 1 e zavrnjeni splošnem vlada na južno zapadni fronti mi Namestnik generalštabnega pl. H o t e r, fml. Ari rsk« potiš An Pin a če z Ju. te so i Z f'Gli RU! Nemško uradno poročilo od torka K.-B. Berlin, 14. septembra (W.-B. velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Na ti I med Diino in Wiljo (severno-zapadno I Wilne) smo pod boji v nadaljnem napredon I Vjeli smo 5200 Rusov, zaplenili eno nono, 17 municijskih vozov, 13 strojnih) in mnogo bagaže. Tudi vzhodno od Olito' predoval je naš napad. Severno vzhodno GrcSO prišlo je zasledovanje do L i d e. Balj jnžn) vršili približujemo S z c z a r a-oddelku. Ivjlodtoi L i d i bil je ponoči z bombami obmetan. KO p Armada princa Leopolda i JJJ gc varskega. Zasledovanje proti S z c z o«rj je nadaljevalo. Sovražne zadnje čete bile bo žene. Armada Mackensena. Tudi toki . mogel sovražnik zasledovanje vstaviti. V j | lih smo par sto Rusov. Južno-vzhodno bojišče. PoloJ pri nemških četah je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstn Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 15. septembra. Uradno1 poroča : Na besarabski meji zavrnile čete neki rnski napad. Ob Dnjestru in pred šimi postojankami vzhodno Buszacza mir. Na vseh drngih delih naše gališke in hynske fronte prišlo je zopet do težkih, za ražnika brezuspešnih bojev. Severno-vzhodno] Dubna pustil je sovražnik pri nekem poni čenem protinapadu razven mnogoštevilno m 6 oficirjev in 800 mož vjetih strojne puške kot plen nazaj. Ogrski a: in deželnobrambeni bataljoni ter inf. reg. št so pod vodstvom odločnih, samodelnjočih veljnikov zopet dokaze svoje vojne zmožnlj podali. V gozdni in močvirni pokrajini S tyn ^ Pripjata vrgla je naša kavaljerija v zadi ,. ■ dneh mnogoštevilno sovražnih konjeniških aj naz delkov nazaj. V Lit a vi se boreče c. ingg torej bojne aile doseglo so v zvozi z našimi zavoa Mos Szczaro. rotest z Italijansko bojišče. Vtiroli ld,e v .... , ,. , . rakov vršili tudi egun soč beg obmejni pokrajini so se vršili tudi včeraj vadni topovski boji. Vzhodno od L o din prelaza pričele so aaše čete z napad imi i in so zavzele sovražno postojanko na „Finde»stili. koflu" ter na višku jnžoo-vzhodno te obm f gore. Na primorski fronti streljala je J janska artiljerija s povišano ljutostjo proti postojanki od J a v o r č e k a do t.o 1 m i n a! g a mostičja. Sovražni napadi na Javorček pokrajini Vršiča so se izjalovili. Istotako preprečili običajne približevalne poskuse si nika v doberdobskem oddelka; Namestnik generalštabnega pl. H 3 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 15. septembra. (W.-B.)Ii likega glavnega stana se poroča : Armada Hindenburga. Na mosl zapadno Dunaburga boj. Pri Soloki j zapadno od Dunaburga vrgli smo sovražno] valjerijo. Ob W i 1 j i severno-zapadno in seve^pj vzhodno od Wilne zavrnili smo sovražneHe '. — 3 — vpr •per ii i. i r. šefa: Vzhodno od 01 i t e in G r o d n a šel apad naprej. Južno Nje m en a bila je |icjara na posameznih krajih dosežena. Vjeli ' i okoli 900 Rusov. Armada princa Leopolda bavarskega. Nasprotnik je čez Szszaro na-j poaenjen. I Armada Mackensena. Zasledovanje i Pin s k se nadaljuje. Število vjetih se je [htz 700 povišalo. Jnžno-vzhodno-bojišče. Nemške Bovražne napade krvavo zavrnile. Vrhovno armadno vodstvo. fronti o od anja. o ka- Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Pn§k [ Glasom zadnjih uradnih poročil -odna so Kusi na vzhodno - gališki fronti 10 88 izvršili glavne s^oje napade z veliko porabo artiljerijskega streliva. ba" Bili so pa povsod vrženi. Vjeli ,o vr- mo pri Cebrowu 11 oficirjev in . 1900 mož. Ali tudi na vseh drugih jeli Mih fronte v Wolhyniji in ob ^wi so bili Rusi pod ogromnimi bami poraženi. Hindenburgove, princa Leopolda Mackensenove armade nadalju-jo povsod zasledovanje premagajo vražnika. Na italijanskem bojišču je po-tj nespremenjen. Lahi so hoteli Monte Piano naše postojanke \\i; pa to je bilo preprečeno. o se ! na- rlai woV 80 vj o od isre-j tvihj r tri adni . 79 po- loati a in njih od-| kr. niki aki na i nt Težave na Ruskem. .Magdeburger Zeitung" poroča : Glasom po-jsffl iz Petersburga vršile so se v pisarni lista Tj e d o m o s t i", časopisa velikega kneza N i-ja Nikolajevi č, policijske p r e i s -ar e. Zaplenilo se je več tisoč tiskovin in ro-ipisov neznane vsebine. Policija je hotela zaiti čez 59 oseb, ki so se baje spuntale proti djenjn velikega kneza. Ali to povelje se je hj nazaj potegnilo. Nikolaj Nikolajevič je da- torej v popolni nemilosti. Mestni zastop v M o s k v i je sklenil ostri est zoper ministra za notranje ide v e zaradi pomanjkanja organizatoričnih inkov t olajšavo vsak dan povečujoče se bede nncev. Le v Moskvi se nahaja čez 700 i)i begnncev, ki so svoje vasi pred prodira-o m v;imi nemškimi in avstro-ogrskimi četami za-Rtili. V zadnjem času se je zasebni promet na ih železnicah zapadno Petersburga vstavil. ^Hrsod vozijo vlaki s četami in vojnim materi-lom proti Kurlandu. Bombe na Baltski-Port. K.-B, Berlin, 11. septembra. Wolffova Buna poroča: V noči od 9. na 10. septembra jl» je ena naših mornarskih zračnih ladij na postojanko flotilj Baltski-Port in njene e naprave nekaj bomb z dobrim m. Zračna ladja bila je od nasprotnika pesno obstreljevana in se je nepoškodo- vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. mg-jjne tali naši ke-n v smo .čjtt no-ka- Utrjena ruska postojanka Baltski-Port leži km pred Revalom pri vhodu v Finsko nuje. Kot vzhodno pristanišče ima posebno "-"lost. Prebivalstva pa šteje samo 3000 oseb. Nemški podmorski čolni v Egejskem morju. Iz A t e n e se poroča : Francoski parnik .Indiana", ki je na obrežju od Makri nasproti Castellorizzo turške orožnike vjel in vdrl v zalogo bencina, bil je na vožnji v M u -dr o s od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran in potopljen. Utonilo je 13 francoskih mornarjev in neki Grk, ostala posadka in potniki so bili rešeni. Neki italijanski parnik, ki je vozil proti Rhodosa, zbežal je pred nekim nemškim podmorskim čolnom v pristanišče nekega otoka. Agitacija za mir v Rimu. , K.-B. Rim, 12. septembra. „Mesaaggero" porcča, da se nekaj dni sem v Rimu manifeste v francoskem jeziku razdeljuje, v katerih se zahteva od prebivalstva, da naj prične z agitacijo za mir. Zopet „Zeppelini" nad Anglijo. K.-B. London, 12. septembra. Tiskovni urad (angleški) poroča, da so „Z e p p e 1 i n i" vzadnji noči zopet napad naan-gleško vzhodno obrežje izvršili. Metali so bombe, pa niso nikogar ranili. Tudi druge škode niso napravili (?). Nemški podniorski čolni na francoskem obrežju. K.B. Paris, 13. septembra. „ Temps" poroča iz C o r n n a, da je angleški poštni parnik .Oceania" zbežal v tamošnji pristan, ker je 'izvedel, da leži pri CapFinisterre neki j nemški podmorski čoln. V bližini francoskega J obrežja je videl neko ladjo z 20 osebami, ki so neki angleški potopljeni parnik zapustili. (Torej se nahajajo nemški podmorski čolni tudi že ob francoskem obrežju. Nikjer niso sovražni parniki pred DJimi varni! Op. ur.) 8.000 milijonov rubljev ruske vojne škode. Poročila iz St. Petersburga poročajo, da ceni finančni minister v komisiji dume škodo, ki so jo povzročile vojne operacije doslej n a ruski zemlji, na 8 milijard, torej na 8000 milijonov rubljev. Pri temu pa še niso zaračunjeni troški evakuiranja bežečega prebivalstva. (Ta svota je pač tako ogromna, da se jo morajo tudi najiskrenejši prijatelji Rusije vstrašiti. Op. ur.). Ponesrečeni napad na nemško križarko. K.-B. Berlin, 12. septembra. W.-B. poroča : Dopoldne napadlo je več ruskih pomorskih letalcev neko nemško križarko pred Windan z 8 bombami, ki pa so vse svoj cilj zgrešile. En sovražni letalni stroj bil je dol sestreljen in v mesto Windan prevožen. Njegova posadka, dva ruska oficirja, bila sta vjeta. Špf admiralnega štaba mornarice. Bolgari. „Neue Freie Prease" poroča iz Sofije m. dr. : Čudno in značilno za značaj ter moralično vzgojo Bolgarov je, da nima niti eden rusofilov kakšnih simpatij za nezvesto, besedolomno italijansko ljudstvo. Poročila Cadorne vzbujajo le smeh, armado Italije se ni nikdar precenilo, neuspehi ne prihajajo presenetljivo, označenje „Signor Isonzo" (gospod Soča) se splošno rabi. Napram Italiji kot izdajalcu zvezne zvestobe se ima ista čustva v široki množini, kakor napram 'svojim lastnim nekdanjim zaveznikom (Srbom). Posebno veliko je na Bolgarskem sovraštvo proti Srbiji. Najbolj poljudna pesem na Bolgarskem začenja z besedami: „Sjusnici — isme-nici, rasbojnici!" (Zavezniki — izdajalci, roparji!) To pesem pojejo politiki, vojaki, otroci vsak dan. Godbe igrajo to koračnico v lokalih in vedno se dvigne vihar odobravanja. Vojaške godbe igrajo to koračnico ; je pač slučaj, da jo igrajo, kadar se vračajo vojaki od vaj v mesto, ravno pred srbskim poslaništvom. Podmorski čolni pred Algirjem. K.-B. Algir, 11. septembra. Tovorni parnik „V i 11 e de M o s t a g a n e m", ki ima službo med Cette in Mostaganem (v severni Afriki), bil je dne 9. t. m. od nemškega podmorskega čolna severno-zapadno od Mosta-ganema obstreljen in potopljen. Govori se, da je to isti podmorski čoln, ki je potopil parnik „Aude". Poveljnik parnika „Aude" poroča: Nahajali smo se na vožnji od Marseille v Oran.** 90 milj od Orana srečali smo podmorski čoln, ki nas je kmalu s kanonskimi streli posvaril. Na povelje šli sme v rešilne čolne, parnik pa je bil potopljen. (Nemški podmorski čolni so torej res povsod. Angleška in francoska javnostjo vsled tega seveda hudo razburjena. Op. ur.). Izgubljeni milijoni. nVossische Zeitung" poroča, da je na R u s-kem izginilo nešteto milijonov, ki jih je ruska vlada od začetka vojne v Archan-gelek nakazala. Določeni so bili za dela v pristanišču itd. Dela pa se niso izvršila. Novi jus-tični minister Cbwostow poslal je prvega preiskovalnega sodnika pri peterburški vrhovni nad-sodniji, Aleksandrowa v Arcbangelsk. Ta se je ravnokar v Petersburg vrnil in je prinesel naravnost neverjetne obtožbe zoper najvišje vla-dine uradnike v Archangelsku. (Navadne ruske razmere, kjer vsakdo kakor sraka krade, ako ni ravno mužik . . . Op. ur.). Velike francoske izgube. Iz Švice poročajo: Francoski poveljnik v Argonih zapovedal je odpravo zastopnikov časopisov od argonske fronte. Zadnje francoske izgube so največje v dosedanjih francoskih bojih. Francozi so najmanje 35.000 m o Ž izgubili. Boj nemških letalcev. W.-B. Berlin, 14. septembra. Dne 12. septembra so nemški pomorski letalni stroji izvršili napad na ruske pomorske vojne sile v pristanišču R i g e in na R i g a-D ii n a m ti n d e. Eden nemških letalnih strojev opazil je pred pristaniščem sovražno letalno ladjo in jo je uspešno z bombami obmetal. Opazilo se je ognjeni učinek. Drugo letalo napadlo je nekega razruše-valca z bombami in ga enkrat zadelo. Tretje letalo opazilo je pri Anensbergu letalno ladjo in jo je dvakrat zadelo, četrti letalni stroj imel jo pri Z e r 1 u boj z dvema ruskima leta-lama; posrečilo se mu je, priti do enega raz-ruševalca in ga enkrat zadeti. Peto nemško letalo zadelo je na dva sovražna podmorska čolna in je vrglo nanje dve bombi. Uspeh se ni mogel dognati. Zadnjo letalo je v delavnicah v D ii n a-m ii n d e 6 krat zadelo. Delavnice pričele so goreti. Enemu nemških letalnih strojev .srečala je pri R i g i ruska ladja na jadre ; potopil jo je, ko je rešil moštvo. šef admiralnega štaba mornarice. Perzija. K.-B. Konstanti no pel, 10. septembra. Iz Bagdada se poroča : Ruski in angleški konzul v Ker man šahu, ki sta zbežala v Bamadam in sta se hotela zopet nazaj v Kermanšah vrniti, bila sta na cesti v Kergaver od vstašev napadena. Razvil se je boj, v katerem je bilo nekaj članov karavane ubitih. Konzula sta pobegnila. V okolici Abdana prišlo je do bojev med Angleži in domačini. Baje imajoAngleži 2000 mrtvih. V Aserbeidšanu nahajajoče se ruske bojne sile so v smeri proti Hoin zbežale. Sovražnosti proti Rusom in Angležem postajajo v celi Perziji z vsakim dnevom večjein ljutejše. Razno. Cenjeni naročniki I Prosimo, da naj vsakdo svojo zaostalo naročnino poravna, ker nam ni mogoče, vsakemu posebej pisati. — Uprava „Štajerca". Vpoklic 43- do 50 letnih črnavojnikov. Iz Lin ca poročajo listi: Deželni glavar Ha user bil je dne 6. t. m. od vojnega ministra za pogovor nekaterih zadev povabljen v avdijenco. Vojni minister je zlasti izrazil upanje, da se bodezamoglo vpoklic 43- do 501 e t-nih črnovojnikov od* J 5. oktobra Se do novembra preložiti in da se ne bode zgodil vpoklic nakrat, marveč v oddelkih (najprve 43- do 46 letni). Cene žita se ne bodo zvišale. Osrednja vlada razglaša, da ee najvišje cene za žito, ki so bile določene z ministersko odredbo z dne 12. jalija t. L, ne bodo zvišale, ampak ostanejo v veljavi do nove žetve v letu 1916. Kmetje 86 naj torej od gotovih nespametnih govoric ne pustijo zapeljati! Tovorni promet v Rumunijo. Razglaša se: Tovorni promet z Rumnnijo gre preko obmejnih postaj Gymes-Palanka in Verestoronyi Caineni, Za Bolgarijo namenjene pošiljatve niso dopustne. Imenovanje. Za političnega načelnika okrožnega poveljstva vMichowu na Poljskem je imenovan dosedanji c. kr. okrajni glavar v Ve-likovcu na Koroškem L a s o w s k y. Invalidi se vračajo. Doe 10. septembra je došlo iz Rusije 59 avstrijskih invalidnih vjet-nikov, katere so zamenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstriji vjeti. Oi naših domačih regimentov^ vrnili 80 se sledeči invalidi: infanterist Franc Sramel od 17. regimenta, 7. kompanija; infanterist Anton Majdičod 17. regimenta; infanterist Jožef V o b n e r od 87. regimenta, 4. kompanija ; infanterist Jožef M a i e r od 47. reg., 4. kompanija; infanterist Štefan K 1 a m-n i k« od 47. reg., 4. kompanija ; infanterist Jožef S v a t i n a od 87. reg., 5. kompanija ; infan-ferist Jožef Tratela od 87.reg.. 2. kompanija; infanterist Ivan Cerjak od 87. reg., 9. kompanija. Pivo se ne podraži. Kakor znano, so avstrijske pivovarne za časa vojne dvakrat zvišale cene pivn in sicer vsega skupaj za 6 kron pri 1 hektolitru. Pivovarniške zveze so dne 1. septembra sklenile na poziv vlade in dale obvezno izjavo, da sedaj veljavnih cen ne bodo zvišale, dokler višji proizvajalni troški tega ne bodo neobhodno zahtevali. Igranje v ogrski razredni loteriji je p r e-povano. Svarimo torej čitatelje pred nakupom srečk te loterije. Kdor take srečke dobi brez naročila, naj jih uniči ali pa finančni oblasti odda. Izvažanje jajc. Mariborska »Straža" agitira na prav prozorni način za izvažanje jajc iz spodnještajerskih, zlasti iz ptujskega okraja. Pravi, da oblast ne more ovirati prometa jajec itd. „Straži" bodi povedano, da je treba najprve domače prebivalstvo preskrbeti s potrebnimi jajci, potem šele se naj misli na izvoz. Prav čudno je, da se postavi „Straža" zdaj v službo špekulantov in brezvestnih prekupčevalcev. Za lovce. Opozarjamo lovce, da morajo žan-darji zdaj posebno strogo nadzirati, ali imajo lovci pravilne lovske legitimacije in orožne liste ali ne. Priporočamo torej lovcem, da imajo svoje dokumente v redu, ker bi se jim drugače lahko sitnosti pripetile. Lepo vreme. Vremenski opazovalci prerokujejo, da bode letos v drugi polovici septembra do skozi celi mesec oktober prav lepo vreme. Obenem pa prerokujejo tudi, da bode letošnja zima posebno zgodaj nastopila. Vestnost ali... »Marburger Zeitung" piše: Zgolj iz patrijotičnega čustva se je. kakor povsod na Avstrijskem, tudi v zeleni Štajerski na deželi kakor v mestih povsod kovino nabiralo. Tudi prebivalci v Sv. Duhu pri Poljčanah niso hoteli zaostali. Na čelo jim je stopil dobro znani, splošno spoštovani graščak, ki je pustil istotako v svojih starih graščinskih prostorih po kovinskih predmetih gledati. Med mnogim drugim našel se je tudi neki drugi stari pozabljeni veliki bakreni kotel za žgati iz prejšnih let; graščak je imel veselje, da bode s tem velikim in vrednim darilom ostalim prebivalcem dal impulz za nabiranje kovine. In res' je zbrala mala občina celi vagon bakra in drugih predmetov iz stare kovine, ki se jih je na kolodvoru v Sv. Duhu ponosno naložilo. Slučajno je bil neki organ c. kr. finančne oblasti navzoč, ki pa se je menda edino za kotel oziroma njegovega lastnika zanimal. Seveda ni bilo težko ime darovalca tega velikega bakrenega darila izvedeti in prav kmalu se je tudi izvedelo, da dotične stare bakrene črepinje niso bile uradno naznanjene ter v evidenci peljane. Darovalec je podelil oblasti gotovo svoto, da ni bil še nadalje zasledovan. Pa še ne dovolj! Med kovinskimi darili prebivalstva nahajala se je tudi neka bakrena havba ' - 4 i kotla za žgati, katere darovalca in prejšnega lastnika pa se ni moglo najti. Vsled tega se je stopilo do učitelja šole, da naj on s povpraševanjem pri šolski mladini zločinca, pravzaprav patrijotičnega darovalca bakrene havbe dožene; seveda je učitelj to odklonil. K sreči pa celo tako vestni ljudje ne morejo slabo vplivati .na veliko požrtvovalnost prebivalstva. Cesar Jožef II, nepozabljeni vladar naše monarhije, dejal je koncem leta 1786 enkrat tako-le: „Ako se boste Avstrija in Prusija enkrat odkrito zvezali in medsebojno sporazumno delovali, se nimati ničesar več bati, ne od kake posamezne sile, ne od zvez takih sil: razsodnika boste, ne samov Nemčiji, marveč tudi v Evropi. Vse velesile ju bodo iskale ; ne bode jim treba iskati druge sile. Splošni mir bode le od teh dveh držav odvisen I" — Tako je prerokoval nepozabni cesar Jožef II., in kakor vse kaže se bode to prerokovanje tudi uresničilo. Vojnih vjetnikov se ne bode več za delo oddajalo. Uradno se poroča: Oddaja vojnih vjetnikov za dela vseh vrst se je do preklica vstavila. Kadar se jih bode zopet oddajalo, se bode to naznanilo. Zahtevo na oddajo vojnih vjetnikov za dela vložiti je torej šele tedaj, kadar se bode čas zopetnega pričetka te oddaje naznanil. Ob tej priliki se izrecno naglasa, da se na oddajo profesijonistov tudi za pozneje na noben način ne sme računiti. Pozor na telefonske naprave! Množijo se slučaji, da se moti interurbane telefonske naprave, ki so z ozirom na vojaške interese zdaj posebno važne. Zgodi se to — razven posameznih motenj, ki se zgodijo nalašč — v večini slučajev vsled nepaznosti prebivalstva (tako n. pr. vsled metanja železnih žic na žive naprave itd.). Z ozirom na potrebo popolne sigurnosti pred motenjem takih važnih naprav izhaja na vse oblasti strogi nkaz, da na vsak primerni način prebivalstvo opozarja na dalekosežne posledice take nepaznosti. Konkurz je napovedan čez premoženje umrlega Jožefa R o i k o, posestnika v Pobrežu pri Mariboru. Upravo ima odvokat dr. Mravlag v Mariboru. V pokoj je stopila poštarica J. Kaufmann v Hočah. Pod državno varstvo postavila so se na Koroškem sledeča italijanska posestva : velepo-sestvo Paternion, obrati italijanskih tvrdk iz kraljevine Fratelli Feltrinelli, Agostino Scarpa, Giuseppe & Giulio Fiorazzo, vsi v Beljaka. Vstavljeni Češki listi. Socijalno-demokratični češki listi „Stredočeskehlasy", „Polalski Obzor", „Obzor češko ho Vyhodu" so bili od oblasti vstavljeni. Umrl je v Ljubljani na prizadetih ranah infanterist Ignac Podkrajšek iz Luč pri Konjicah N. p. v m.! Odlikovan štajerski učitelj. Od štajerskih učiteljev bil je v zadnjem času odlikovan g. Franc S t i n d 1, strokovni učitelj v Celju in c. in kr. oberlajtnant v inf. reg. št. 7 (Signura laudis). — Imenovani pa so bili m. dr.: g Anton T r i 11 e r, učitelj v Radgoni (inf. reg. št. 47) za oberlajtnanta ; Adolf F e r n e r, učitelj v Mariboru (inf. reg. št 3) za lajtnanta. Na koleri umrl je neki vojak v Stern-t a 1 u pri Ptuju. Tudi v drugih spodnještajerskih krajih se pojavljajo posamezni slučaji te grozne bolezni. Torej pozor ! Velika nesreča je umrljivost otrok poleti, kadar se sveže mleko hitro pokvari in kadar ubogi mali dojenčki ne morejo imeti zanesljive hrane. Vsaka previdna mati bode tedaj začasno napravila posku3, dati svojemu malemu ljubčeku staroznano Nestle'jevo moko za otroke, ki jo mali izborno prebavijo in ki je tudi prav poceni. Poskusna doza zastonj po: Nestle-drnžbi za moko za otroke, Dunaj I, Biberstrsfle 49a. Iz Koroške. Most čez Krko (Gurk) pri R a i n u ob državni cesti v Unterdranbarg se je b 13. t. m. za okroglo tri tedne zaprl. — Padel je v bojih proti Rusom gospod Hago U m a n n, vodja tovarne lesnih izdelkov v G 6 r-tscbachu. Sadite vojna drevesa. Prav mnogo izmed nai jih Še ne more popolnoma pregledati čaia, ki ga preživimo in obsega tega, kar se godi na zemlji, razriti vsled boja. Mnogo jih živi v zve- stem delu za hišo in dom, skrbeč za svoje ljub«! doma in na bojišču. Kadar pa enkrat nas nt Pi bo več in bodo naši otroci in vnuki pripove-lpc dovali o tem, kaj sta doživela oče in ded v bo-I m jih v Galiciji, v grozoviti zimski bitki v Kar-I patih ali ob Soči, tedaj morajo pa stati živel ja priče velikega časa na vsakem drerišču in r| ja vsaki občini, ki bodo še poznim rodovom spo-l ie ročaje pozdrave našega železnega časa. Zatorej! ar začnimo in.sadimo v jeseni ob slovesni uri spo-l se minska drevesa : hraste, lipe, jablane in hruške,! « orehova drevesa in prave kostanje! Pa negujmoi di jih, da kmalu zrastejo v vrla drevesa kot spo- [ min na veliki čas svetovne vojne. Sadaj pa mo- I Ji. ramo ta drevesa oskrbeti, da jih imamo koncem i$| oktobra gotovo pri roki in jih moremo saditi. | d Oton Briiders, strokovni učitelj in vodji |j poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in r krompirja pri c. kr. namestništvu. < Brežice ob Savi. (VojnooskrbovalniR s 1 a v n o s t). Piše se nam : Dne 22. avgusti K t. 1. se je vršila o priliki rojstnega dneva na-1 & šega cesarja v prostorih gref Attems ovega grada j E velika, obče pristopna vojno-oskrbovalna slav-1 nost, katere čisti donesek je namenjen v enakih I | delih vojno-oskrbovalnemu zavodu, zaostalim pad-1 (. lih brežiškega političnega okraja in ranjencem I r tukajšnje rezervne bolnišnice Karamebes. Ž 9 i: I s slavnostnega odbora, kojega vodstvo sta imela i v rekah izkušena gospoda dr. Viktor N e u \v i r t h. t nradni vodja c. kr. okrajnega glavarstva in dr. ', 4 Julij K e m 6 n y, c. in kr. polkovni zdravnik i ter poveljnik tukajšnje rezervne bolnišnice, n I bilo razvideti, da se je nameravalo zasnovati \ slavnost na najširšej podlagi in pritegniti k so- j delovanju vse sloje civilnega prebivalstva in vo- ■ ] jaštva. Ta namera se je toliko v polni meri izpolnila, ker je bila slavnost vkljub slabemu vre-menu jako dobro obiskana in je presegal tudi I : znatni uspeh vsa pričakovanja. Dolžnost je torej, I , tem potom iskreno se zahvaliti vsem damam in] I gospodom, ki so pripomogli k dobrem uspeha slavnosti; pozabiti pa tudi ne smemo mnogo-brojnih daril, ki imajo velik delež pri lepem I uspehu. Posebna zahvala pa gre c. in kr. vo-i jaški upravi, ki je omogočila sodelovanje vojwakW godbe. Pri sklepčnem računu od dne 1. sep-» tembra je znašal čisti dobiček okroglo 1500 K, I za Brežice gotovo lepa srota. Odlikovan je bil g. Hans B a u m a n n, usnjar J in hišni posestnik v Konjicah, z veliko srebrno I hrabrostao medaljo. — Enoletni prostovolec medi-l cinec Konrad Eigler, sin nadučitelja v Lipi I na Koroškem bil je za njegovo hrabrost od kor-1 porala za praporščaka povišan. Njegov brati Eigler ima že srebrno hrabrostno medaljo I, I in II. razreda tu pričakuje zdaj podelitev zlate I medalje. — Za 40 letno zvesto službovanje je I dobil ravnatelj na ljudski šoli v Slov. Gradcu g. I Franc Vrečko častno medaljo. — Regimentni I zdravnik dr. Ernst D a f e k od celjske garnizij-1 ske bolnice bil je odlikovan z vitežkim križcem I Franz Jožefovega reda na traku vojaškega za-1 složnega križca. Na polju Časti padel je mariborski trgovski I pomočnik Franc Kari Klementschitschl v boju proti Rusom. — Na italijanskem bojišča I padel je rezervni oficir Julius Derovschek iz Mari-1 bora. Pokojnik je bil že z malo in veliko sre-1 brno hrabrostno kolajno odlikovan. — Padel je I Josef K o r d a n k, sin posestnika v Običaku pri I Celovcu. Bil je ob Dnjestru pokopan. Od nje-1 govega starejšega brata že eno leto ni nobenega I poročila. — V ljubljani umrl je na prizadetih I ranah infanterist Michael Fritz iz Frauheima I pri Mariboru. — Na severnem bojišču padel je I dne 30. avgusta oberlajtnant Franc T r o b e j, I doma iz Slov. Gradca. — Padel je na južnem I bojišču Stefan Krepfel iz Račjega pri Mari-1 boru. — V celjski bolnišnici je umrl na ranah, I ki jih je pridobil na italijanskem bojišču, sin ptujskega notarja lajtnant Ernst Bratkovič. Od-1 likovan je bil že s srebrno in bronasto medaljo. I Pokopali so ga za časno v Celju. Vlom. Neznani zlikovci vlomili so v hišo posestnika Franca Roiko v Ciglencih in so oropali rznih predmetov v vrednosti 260 kron. Konj utonil. Od trenskega tabora pri Leib-I nitzu ušel je konj. Nekaj časa je plaval pol Muri. V Ceršaku so pa še živega videli. Potem I pa je utonil in voda ga je mrtvega vrgla na neki otoček blizu Murecka. .-5 .- ne •e- 10- ir-ve v tO-rej, no K)-10- iltl ti. Ija in na sta ia- da IV- :ih *d-jm iz ela :h, dr. iik J8 »ti 30- fo-iz-re-adi ■J ar :no >di- jipi .or- irat » I. ate 'je l&: itni zij-j ;em[ za- aki c h ščn ari- iVd- l je pri aje-ega stih ima I je oj, ■era ari- ah, Bin Od-iljo. liso aro- eib- po tem General Kusmanek, ki je bil po zavzetja inyala od Rasov poslan najprve v Kijew, v Moskvo, nahaja se zdaj v nekem ulem mesta ob Kaspiškem morja. Z dežja pod kap. Iz vojnega tiskovnega stana mjajo: Poročila iz S rice pripovedujejo, da je to mnogo avstrijskih irodentovcev, ki so zadkom vojne pobegnili v Italijo in ki imajo 7a, že zopet Italiji pokazalo hrbte. Preselili v Srico, ker so jih v Italiji silili, naj kopijo v armado. Ti jnnaki so torej prišli z kija pod kap. Zaplemba premoženja. V soboto je aradni i: priobčil razglas c. kr. deželnega kot kazen- ;a sodišča v Gradca, da je v zmislu § 2. ?sk. št. 156, zaplenjeno premoženje ljub- juiskih trgovcev Franca Petriča in Alojzija a s b e r g e r j a, ki sta osumljena vohunstva po 321. voj. kaz. zakona. S tem sta Franc Petrič ^ Alojzij Rasberger izgubila za čas zaplembe , razpolagati s svojim premoženjem med piimi. Zaplemba je zaukazana, da se zagotovi Hrebitna odškodnina državi. Gradnja ceste Pilštanj-Grobelno. Mariborski Isti poročajo : Dolgo časa se je odlašalo z gradnjo ikrajoe ceste, ki bi vezala trga Kozje in Pilštanj wko Prevorja z Gcobelnim. Sedaj se je začelo l deli zato prepotrebno cesto. Inženirji so zad-tedne pridno na delu. Za težka dela pri gradnji nste se bodo vporabili ruski vojni vjetniki. Gradbeno vodstvo se bo nastanilo v Lesičnem pri Pilštanju. Italija! Sedanji laški ministrski predsednik idra je o neki priliki naglašal italijansko knltaro 5000 let, obenem pa ironiziral nemško laltnro, ki šele 2000 let obstoji. BukareŠki list ,Zina" pripominja : V Siciliji se nahaja mesto tiormina — raj Italije. Glavna alica tega mesta kaže ravno največje čistosti, a stranske nlice o naravnost zabarikadirane z nesnago. In to jo »lija! V Evropi se nahaja dežela, v kateri žuga zdravnikom, da jih pabije, ko jih o rešiti epidemije, kjer se zdravstvene :edbe morajo izvajati z oboreženo silo, kjer iinoverje naravnost despotski vlada. Ta de-je Italija! Je neka dežela v K.ropi, ki je ita 1911 štela okoli 36 milijonov prebivalcev je bilo od teh 29 milijonov v starosti nad 6 let. Od teh jih je znalo le 18 milijonov citati io pisati a ostali — 37 procentov — so bili popolni analfabeti. V Siciliji sloni kultura na 88*» analfabetov. Je dežela, v kateri obstoje poleg narodne vlade tndi tajne družbe, ki se imenujejo „Maffia", „Camora", „Teppa" itd. Te družbe stoje v zvezi z vsemi občinskimi opranimi ter onemogočajo vse vladne reforme, če »oblasti začele preganjati kakega teh „malvi-?entov", potem pošilja krajni sodnik stvar v bližnje mesto, kjer naj razpravljajo o njej. — Je dežela, kjer vlada odkrita korupcija na taki stopinji, da je bil začasa škandala „Banco Romano" naslov „commendatore" v označenje sra-; dežela, v kateri se sklicuje ves parlament ladi enega nepodpisanega pisma, v kateri zapirajo ministre radi navadne goljufije, pa se ti potem vračajo v parlament; v kateri kak pes-culira s svojimi literarnimi uspehi, kakor to v trgovini, ki ga narod sovraži radi njegove moralne pokvarjenosti, ki mora bežati ki mejo, a se potem vrača kot Titej, ne slep in garjev, marveč pokonci, ponosno, kot oseba, ki je prožeta najplemenitejših čustev I To je Italija! Šolstvo na Poljskem. Nemško vrhovno po-vo je izdalo naredbo, da spada vse šol-v onem poljskem ozemlja, ki je zasedeno od nemških čet, pod opravo nemške civilne oblasti. V nemških in judovskih šolah je naučni jezik nemški, v poljskih pa poljski. Ruščina je y Šolah prepovedana. V Kranju na Gorenjskem veljajo sledeče najvišje cene: jajca 10 v, mleko 20 v, puter 3 K 40 v, maslo 3 K 80 v, čebola 64 v, krompir 8 v. Oj ti srečni Kranj ! Za ranjene in bolnike. Vojaška oblast na-zianja, da je odslej nemogoče, ugoditi prošnjam, da bi se ranjeni ali bolani vojaki prestavili iz kake daljne v domačo bolnišnico, ker ni mogoče za enega poedinega moža pripraviti vse potrebno za vožnjo po dolgi železniški progi. Izpred sodišča. Smrtna obsodba. Zagreb, 13 septembra. Zagrebško divizijsko sodišče je obsodilo domobranskega infanterista Franja Šiioko-Mlinarja na smrt na v e š a 1 i h. Obsojeni je kot rekonvalescent pobegnil iz bolnišnice in se podal v domačo vas, kjer je oropal neko služkinjo in izvršil več tatvin. Zaradi navijanja cen. Ptuj, 13. septembra. Pred tukajšno okrajno sodnijo (sodnik dr. Pollan) vršila se je obravnava zoper voditeljico firme Oskar M o s e s na Brega pri Ptuju, Frančiško Moses, ki je zaradi navijanja cen že predkaznovana. Tožena je bila, da je navijala cene pri prodaji krompirja in zelja, katerega je hotela potem seveda proč pošiljati. Za krompir, ki bi ga lahko dobila po 11 kron, je poundila 50 vinarjev več. Zelje pa je celo kupila po 26 vinarjev za eno glavo. Razprava je zopet podala dokaz, da so prekupčevalci glavni krivci obstoječe draginje. Iz konkurence ženo drug dragemu cene navzgor, ubogi kcnzument pa mora potsm na ta brezvestni način zvišane cene plačevati. Obtožena Fran> Čiška Moses bila je na 500 kron denarne globe obsojena. Smrtna obsodba v Trientu. T r i e n t, 15. septembra. List „Tiroler Stim-men" poroča: Dne 6. t. m. bil je v „Tiefan Graben" za kastelom neki vojak, ki je izvršil težki vojaški zločin, prekosodno ustreljen. Od izbruha vojne v poletju 1914 je to prva smrtna obsodba, ki se je v Trientu izvršila. Bolni rtapljnCih ,. Sanaforij _.Wacksrl6jD^S>aierai ■ji D a. a t 100 delih Sadovi: Bukvice..... 13 13 27 25 18 4 105 Divji kostanji . . . 8 8 6 70 6 2 98 /.elod...... 15 7 5 64 6 3 88 Rieni otrobi . . . 13 15 4 58 7 5 96 L i s tj e : Jelša....... 15 16 5 49 12 3 91 Lipa....... 12 16 3 45 13 11 83 Topol...... 15 11 5 43 20 6 75 Brest ...... |12 16 3 49 9 11 87 Lešnik..... 12 14 3 54 10 7 88 J»sen...... 12 10 2 59 9 8 83 Dobro seno s trav- nika ...... 15 12 3 40 23 7 70 Srednje dobro seno s travnika .... 14 9 3 43 25 6 67 Z ozirom na različnost prebavljivosti se lahko reče, da imajo bukovice, divji kostanji in želod približno isto vrednost kakor travniško (pokošeno) seno. Glede dobave, ravnanja in vporabe posameznih vojnih krmil se priporoča paziti na sledeče točke. Bukovice. Nabiranje: Najvažnejša izmed vseh načinov vporabe je paša svinj v gozdovih. Kjer to ni mogače, je nabirati bukovice kolikor mogoče pri suhem vremenu. Shranjevanje: Dobro na zraku posušeno blago se mora večkrat obračati; umetno sušenje varuje najzanesljiveje pred pokvaro. Pripravljanje: Bukovice se naj olupijo pred krmljenjem na tečaju za lupljenje ali vsaj zdrobijo in pred pokrmljenjem skuhajo. Voda, na kateri je vrelo, je odliti. Krmljenje: Svinjam se pokrmi kuhanih bu-kovic eno kilo za glavo na dan. Ofce in koze jih večinoma ne vživajo. Goveda, ki se pitajo, in molzne krave lahko dobijo, kadar so se navadile, včasi vedno večje množine. Konjev se z bukovicami ne sme krmiti. Perutnina in domači zajci jemljejo to krmo voljno. Pripomba : Plesnjiva semena se morajo pred krmljenjem skuhati. Divji kostanji. Pobiranje: Otepsti je treba samo žrel sad (ne pa nezrelega, kar se čestokrat zgodi I) Shranjevanje: Dobro na zraku posušene kostanje je, ne v predebelih plasteh razgrnjene, večkrat obračati. Še boljše je sušenje v peči ali na sušilnicah. Pripravljanje: Zdrobljeno ; za mlado in molzno živino je treba kostanje, ki se ji polagajo, odvzeti grenkobo. Grenkoba se odvzame na la način, da se debelo zdrobljeni kostanji 2- do 3 dni namakajo in da se voda ponovno spremeni ali s pokuhanjem. Voda se mora odliti. Krmljenje: Svinjam 1 kilogram za glavo na dan ; ovcam in kozam ss pokrrmjo, potem ko se jim je odvzela grenkoba: pol kilograma debelo zdrobljenih. Pitovnim govedom : do 10 kilogramov stolčenih ali debelo zdrobljenih. Molzni živini : do- 5 kilogramov po odvzeti grenkobi. Konjem: do 3 kilograme. Perutnini : debelo zdrobljeni in po odvzetju grenkobe. Pripomba: Plesnjivi kostanji se morajo pred pokrmljenjem skuhati, vodo je odliti. Želodi. Nabiranje: Paša svinj se najbolj izplača ; sicer se pa pobirajo ob suhih dneh. Shranjevanje: Na zraku ali vspešneje v peči ali v kaki drugi za to pripravni napravi; močno posušena semena se morajo na suhem in zračnem prostoru razgrniti. Priprava: Posušene želode je olupiti. Najbolje se pred pokrmljenjem debelo zdrobijo in dva do tri dni in v večkrat menjani vodi namočijo aH eokrat prekuhajo ; v obeh slučajih je vodo odliti. (Namen postopanja je odvzetje grenkobe in odstranitev delov, ki povzročajo zapiranje.) Pokrmljenje: Za svinje pol do ene kile za glavo na dan. Ovce in koze : Pol kilograma. Goveja živina : 1 kilogram. Konji : 1 kilogram. Gosi, race, kokoši in domači zajci ljubijo posušene želode. Pripomba: Plesnjivi, pokvarjeni želod se mora skuhati, ako se ga hoče pokrmiti: vodo je odliti. Krmilno listje. Nabiranje: Nabira se na ta način, da se od-režejo mladike ter morda slabejše veje, ako mogoJe, proti večeru. Listje se suši najgotoveje s tem, da se postavi, zvezano v šope na kraj, ki je varen pred dežjem. Shranjuje se na zračnih in suhih prostorih. Krmljenje. Listje dreves zrejo mnogo živali prav rade, najraje koze in ovce. Pri molzni živini je treba paziti, kadar se krmi listje, ker isto vpliva na dobroto mleka. Pripomba: Bukovo in hrastno listje pri živini ni priljubljeno. Skorja akacije velja pri konjih kot škodljiva za zdravje. Tudi listje omele se lahko krmi brez vsakih pomislekov. Pridelujte zgodnjo čebulo! V svežem spominu vsake gospodinje so izredno visoke cene, ki jih je morala plačevati v mescih maju in juniju za v kuhinjo neobhodno potrebno čebulo. Nezaslišano zviševanje čebu-lovih cen ima deloma večinoma svoj vzrok v tem, da je bil v zadnjem poletju meiec juli izredno deževen toda malo topel, tako da čebula ni mogla prav dozoreti io je iste po zimi zelo mnogo segnilo. Poleg tega se je tudi vsled vojne mnogo manj čebule dovaialo iz Egipta in Italije, kakor v drugih letih. Da v prihodnjem letu ne nastane stiska zaradi čebule in da bomo tudi v tem oziru samostojnejši in ne-odvisnejši od inozemstva, bi se naj pečal z nasajevanjem čebule vsak vrtni posestnik, kar se v vrtih in zemljiščih, ki imajo toplejšo lego in nepretežko zemljo, lahko izvrši brez težav. Za ta namen je najbolj pripravna srebrnozlata pomladanska čebula. Vsaka prodajalna semen lahko oddaja ali najhitreje preskrbuje to seme. Posejati se mora kakor hitro mogoče, najkasneje do konca asgusta na solnčni setveni gredi na prostem. Proti sredi oktobra se sadi na mestu samem. Na 120 cm široko gredo se nasadi 6 vrst v presledku 10—15 cm. Važno je, da poženejo rastline korenine še pred nastopom hudega mraza, sicer se posuši črez zimo pred mnego samosevk. Čebule ostanejo zunaj brez odeje, one pod snegom ne zagnijejo, proti hudim zimam brez snega se lahko zavaruje setev z jelkinimi in smrekovimi vejami. V spomladi se zemlja zrahlja in pogaoji s čisto gnojnico. Iz ugodnih leg se že dobi proti koncu maja prve vporaboe čebule, ki so zaradi svoje nežnosti in sve-žosti več vredne kakor stare čebule preteklega Ista. Koncem junij« se lahko zgodnje čebule z gred spravijo in se lahko grede nasadijo z drugačno zelenjavo. Najbolje se nasadi v sredi junija med čebule zimski ohrovt, zelje ali mladičast ohrovt. Na daljna pojasnila o tem nasadu podaje »Poizvedovalno in obveščevalno mesto za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu« v Gradcu, c. kr. Grad, dvorščna stran, vrata 7. Pri vladajočem gorkem Ictnen časa je priporočljivo, ako ec ima v vsaki hiši desinfekcijgko sredstvu. Opozarjamo na ds nasilji inzerat Lysoform-tvornic. Hotenja prebave pri dojenčkih, driska, diarhoe. črevesni katar iH. so vedno posledice nepravilne izreje in so napravila že mnogim starišem skrbi ter žalost. Ako hočete svojega otroka ii-drzati in ga videti uspevati pri dobro-okusni hran1, dajte mu Nest lejero moko za otroke. Poskusna doza oopolnoma zastonj po: Nestle družbs za moko ta otroke, Dunaj I., Biberstr., iS a. Krepkega dečka s primerno šolsko izobrazbo, ter tndi pridnega 884 trgovskega pomočnika sprejme los. Errath v Mokronogu, Dolenjsko Proda se: 87* poštni voz (Post - Stellvvagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijolna voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner v Poličanah. Dekla za malo posestvo v bližini Maribora se takoj proti dobri plači in Ofckrhi t-orejme. Naslov: Zaff, Pobrež pri Mariboru. «6 2 učenca iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom F. Schosteritsch, St Vid pri Ptuju. "9 Franz Sdionlieb tovarna orožja in izdeloval- niča finih pušk, Borovje na KoroSkem. Direktni nakupni vir za mO' dernelov»kepuške. Reparature, prenaredbe, strokov njasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 380 Ilustrovani cenik brez stroškov. 13 21 pridni prodajalec, išče se za takojšni vstop. Oferte se prosi na: Martin Slabenig, trgovina z železom v Celovcu. Dva učenca in eno učenko zmožne obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme v trgovini z me šanim blagom Ludvvig Krautsdorfer, Sv Duh- Loče pri Konjicah. Do-. pise se prosi rekoman dirano. *» 424 kupi Hans Sirk v Mariboru. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. | ČaH zb kopanje: ob delavnikih od 12.1 |ure do 8. ure popoldne (blagajna je od! -J. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in j praznikih od 11. do 12. ure dopoldne, i kopelj z vročim zrakom, paro nBrauseb*d" z rjuho K —• 70 , ^ Jfiša z gospodarskimi poslopji primerna za gostilno ali trgovino, tik okrajne ceste in železniške postaje, z dvema oraloma dvorišča, vrta, polja in travnika, da se v najem s 1. aprilom 1916, oz. s 1. oktobrom 1915. Več pove graščinsko oskrbništvo Poznanovec, pošta Zlatar, Hrvatsko. «8 Brata Slawitsch « Ptuju fhmijhh ii Isjirliigiiii triporecau izvrstno sivaln« rtrej. [Niliraa.chinen) po iledeii ceni : Singer A ročna malina K BO'— Singer A .... K 60-— 70— Dtlrkopp-Sin(t«r . K 70'— 90-— DUrtopp-RingiChiff ta ii- vujt.......K1SC-- Dflrkopp-Zrnirtlbobbin za aivilji.....K 140— Bllrkopp-Ringschiff ia kroja««......K 160 — Stokopp-Zentralbobbin nit wnenkhar.ia Obtrteil. LuxuMuMlatton*..............J 180—180*— Mrkopp-Zylinder-Elaatik a« fevljarja......K t«0—180*-- Minerva A.................. K 120— Minerva C aa kroja«« in »rljarj«........K 160— Howe C za krojače ia Serljaije.........K 90— Seli (Beitandteile' za viakovratna ilfoj. — Najin« cene io niSj« sakor povsod in «• po pogodbi plačuje lu