ROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze STEV. _NO. 882. CHICAGO, ILL., 7. AVGUSTA (August 7), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravuištv« (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone RockweU 2364. JUSTICA, KI SE PRODAJA. V tej toliko opevani republiki ima baje vsak državljan enake pravice. Pred zakoni je vsakdo enakovreden. Glas multimiljonarja ne šteje nič več kakor glas cestnega pometača. Vsi smo enakopravni in pripovedujejo nam, da imamo celo vsi enake priložnosti — do česa? Do bogastva seveda! Mi, ki smo iz Missourija, radi dvomimo v pravljice oratorjev, ki slave demokracijo kakršno imamo pod kapitalizmom in hočemo dokazov. Naši dvomi so opravičeni in slavitelji velikih oportunitet nam jih ne morejo izpod-biti. Včasi nam celo ponevedoma priznajo, da smo v pravem. , Čikaška Tribuna je v enem svojih uredniških člankov priznala, da je z denarjem mogoče kupiti justico, z drugimi besedami, če razpolagaš z zadostnimi sredstvi, lahko uideš kaznim za prestopke, ki si jih izvršil. Če pa denarja nimaš, si kaznovan. Iz tega sledi, da je tvoj prestopek kaznjiv radi tega, ker nimaš dovolj denarj a. — To priznanje je uredništvo omenjenega lista napisalo povodom brutalnega umora, ki sta ga izvršila po vsestransko prevdarjenem načrtu sinova dveh čikaških miljonarjev. Sedaj sta na zatožni klopi in odvetniki se dan za dnem kiv-«iio v zabavo publiki. Pravimo v zabavo, ker se publika ob kolonah poročil o tej obravnavi v resnici "zabava". K Ako bi bila morilca sinova revnih starišev, bi bil proces justice kratek. Ker pa imata na Razpolago stotisočake za legalno obrambo, ju |?justica rešpektira in rešpektira ju tudi večina publike, ne zato, ker sta zakrivila zločin najhujše vrste, ne zato ker sta bila "nadarjena" dtjaka, ampak ker prihajata iz bogatih hiš, iz Pfominentnih rodbin. Bogastvo, ki stoji za nji-i"Oia, je tista stvar, katera uživa "spoštovanje". K. Justica v kapitalistični družbi je prostitui-ana justica. Tisočeri in tisočeri slučaji v tej •czeli so to jasno dokazali. Chicago Tribune Priznava: "Leta in leta ima ameriško ljudstvo 1 Pnliko opazovati, kako izbegavajo bogati zlo-e|ci iz rok justice . . ." Kadar trdimo to socialisti, pravi Tribune in druoi kapitalistični besedniki, da blatimo ameriška sodišča in izpodkopavamo med maso zaupanje v glorijozne ameriške institucije. Med tem pa se dogajajo včasi tako kričeči slučaji, da ne morejo iti preko njih niti najbolj goreči zagovorniki privatnim interesom lojalnih sodišč. Tako je pravljica o enakopravnosti razbli-njena. če nimaš mnogo denarja, in če prideš v pest zakonom, si jim predan na milost in nemilost. Ce pa imaš za seboj bogastvo, imaš vpliv in celo sodniki, ki bi te imeli obsoditi, te bodo spoštovali. Pravica je naprodaj. Tisti, ki največ plača, jo dobi. V Zedinjenih državah imamo institucijo, ki je znana kot vrhovno sodiščše. Razun zveznega ima vsaka posamezna država svoje vrhovno sodišče. To še ni nič slabega. Slabo pa je to, da imajo ta sodišča pravico izrekati, katere postave so ustavne in katere niso. Stoje toraj nad zakonodajami, ker so vrhovna sodišča najvišja zakonodaja. Njihova beseda je odločilna. Člani zveznega vrhovnega sodišča niso izvoljeni, ampak imenovani za življensko dobo. Imenuje jih nredsednik in potrjuje kongres. Kakršen je predsednik, oziroma večina kongresa, taka večina vrhovnega sodišča. Vrhovna sodišča posameznih držav se ne razlikujejo od zveznega najvišjega sodišča. Zakone, ki so v prilog ljudskih interesov, navadno proglašajo za neustavne. Ustavo navadno tolmačijo v prilog privatnih interesov. Bogate tatove večinoma protektirajo, ker jim dajejo na razpolago številne legalne kanale, po katerih se lahko umaknejo justici, ako sploh pridejo pred njeno usmiljeno obličje. Drugače je, kadar stoje pred njo predstavniki delavskih organizacij, stavkarji in vsi tisti svobodni državljani, ki spadajo med proletarce. Kritizirati tako justico ne pomaga mnogo, pravzaprav nič. Pomagalo pa bi, če vzamemo zakonodajo in sodišča izpod kontrole privatnih interesov. Socialistična stranka svetuje ameriškemu ljudstvu že dolgo, da je to edina uspešna pot. Sedaj se je velik del unijskega delavstva pridružilo našemu mnenju. Zedinili smo se vsi skupaj v K. P. P. A., da bomo z združenimi močmi poskušali iztrgati zakonodaje in vse kar je z njimi v zvezi kapitalističnim strankam in jih osvojiti za ameriško ljudstvo. To bomo dosegli, zato tolik strah v kapitalističnem taboru. Med mase prihaja spoznanje, da smo bili socialisti v pravem. To je začetek. Druga stopnja je organiziranje za boj proti privatnim gra-bežem. Tretje je spoznanje, da so vzroki socialnim problemom kakršni obstoje, v kapitalistični ekonomski uredbi. In potem boj za socializem. Prva naloga socialistov, vzbuditi mase, velik del mase, je dosežena. Druga j?, da jih organiziramo in vodimo novo gibanje v pravo smer, ki vodi k zmagam. Justica bo dobila pravo veljavo, kadar bo ljudska justica. Enake pravice bodo mogoče le v socialistični družbi. Demokracija bo demokracija, kadar bo odpravljena industrialna av-tokracija. Sedaj, ko so mase organiziranega delavstva pripravljene, da nas poslušajo, jim moramo te stvari pojasniti. Vzgajati jih moramo, da bodo razumele nauke socializma. Gospodarski razvoj je dozorel za socializem. Hiteti moramo, da bodo dozorele zanj tudi množice in potem bomo segli v roko novi dobi, bratstvu med narodi! Koliko je članov socialistične stranke v odborih K. P. P. A. Odbori K. P. P. A. Konferenca za progresivno politično akcijo je organizacija unij, socialistične stranke, progresivnih političnih skupin, farmarskih in industrialnih organizacij. Ta kombinacija predstavlja jedro, iz katerega bo zrastla mogočna stranka ameriškega delavstva, negle-de, kakšne ovire se bodo stavile na pot novemu gibanju. Nova eksekutiva K. P. P. A. ima 52 članov; dose-daj jih je imela 42. V sledečem podajamo nekaj imen nove eksekutive K. P. P. A.: William Johnson, predsednik Mednarodne unije strojnikov, predsednik eksekutive; Arthur E. Holder, tajnik K. P. P. A.; James Maurer, (socialist), predsednik Pennsyl-vania State Federation of Labor; R. T. Wood, predsednik Missouri State Federation of Labor; Sijdneij Hillman, (socialist) predsednik Amalga-mated Clothing Workers; ; Morris Hillquit, član eksekutive socialistične stranke; Harriot Stanton Blatch, (socialistinja) zastopnica progresivnih ženskih organizacij; Alexander Kahn, (socialist) upravnik dnevnika "Forvvard"; Algernon Lee, (socialist) ravnatelj Rand School of Social Science; Bertha Hale White, tajnica socialistične stranke; Jos. W. Sharts, urednik lista "Miami Valley §a . 1 list" in socialistični kandidat za governerja v Ohi'1*" John M. Nelson, kongresnik iz Wisconsina, v i telj progresivnega bloka v zbornici poslancev v \\ / iingtonu; A. F. Bentleg, zastopnik K. P. P. A. iz Indiail Parleg P. Christensen, zastopnik farmarske-/' lavske stranke; Fannia M. Cohn, (socialistinja) International La dies' Garment Workers; Frank A. Pattison, zastopnik odbora oseminštiri ■ desetih; H. E. Wills, pomožni predsednik Brotherhood of Locomotive Engineers; Arthur J. Loivell, pomožni predsednik Locomotive Firemen and Enginemen; Thomas M. Pierson, pomožni predsednik liailroad Telegraphers; F. H. Fljozdal, zastopnik Maintenance of Way Employees; Charles P. Ford, zastopnik unije električarjev; T. C. Cashen, zastopnik Switchmen's Union; Frank Stevens, zastopnik Single Tax lige; John M. Baer, bivši kongresnik, sedaj karlunist za delavske publikacije; Isabelle Kendig, zastopnica ženskega odbora za politično akcijo; • Benjamin C. Marsh, zastopnik montanske nestrankarske lige in tajnik podpredsedniškega kandidata K. P. P. A. senatorja Wheelerja; E. C. Faires, zastopnik farmarske unije v S. <'.;>:'0- Ijni; Charles McGoivan, unijski voditelj v Illinoisu; Morris Sigman, International Ladies' Garment Workers Union. Elizabeth Christman, zastopnica Women's Trade Union, league; Geo. E. Roeiver, Jr., Cambridge, Mass., član eksekutive socialistične stranke; Paul Scharrenberg, tajnik California State Federation of Labor. Razun teh ima eksekutiva še osemnajst članov, ki reprezentirajo unije železničarjev in druge Linije, in farmarske ter druge organizacije, ki so se priglasile za sodelovanje v K. P. P. A. Ožji izvrševalni odbor, ki ima nalogo vršiti kampanjske posle in, kooperirati z La Folletovim kampanjskim odborom, ima pet članov, ki so: \Villiam H. Johnson, Isabel Kendig, Thomas L. Pierson, Syd ney Hillman in K. T. "VVoods. V konvenčnih odborih K. P. P. A. so bili: Odbor za sestavo opravilnika. T. C. Cashen, president Switchmen's union. F. J. Fljozdal, president Maintenance of Way Em- ployees. J. N. Oneal, Socialist party. Arthur J. Lovell, Brotherhood of Locomotive Firemen an Enginemen. V. S. Gauthier, International Machiinists Union. Mrs. Burch, Women's Committee on Political Action. Arthur J. Hays, Committee of Forty-Eight. Organizacijski in kampanjski odbor. E. J. Manion, president Telegraphers' union. Vance Monroe, Colorado Conference for Progressive ^ Political Action. Edward Keating, Washington, D. C. J i ilS HiHquitt, Socialist party. on E. Wills, Brotherhood of Locomotive Engi-fjerffi® ®fjJ,e'y Hillman, president Amalgamated Clothing \Vorkers. tha Hale White, Socialist party. n M Jewell, railway department, A. F. of L. a F- Samuels, Progressive party of Idaho. S" pinsen, Maintenance of Way organization. ■ g. Gordon, Conference for Progressive Political Action of Indiana. p \V. Helt, Brotherhood of S i gnal m en. jliss Laura J. Wylie, Women's Committee for Political Action. John Brophy, United Mine Workers. ijrs. B. M. Manly, Women's Committee for Political Action. Odbor za resolucije. Donald R. Richberg, Chicago. Elizabeth Hauser, Girard, O. p B. Robertson, president Locomotive Firemen and Enginemen. L. E. Griffing, grand chief Brotherhood of Locomotive Engineers. 0. E. Jennin.gs, Electrical Nvorkers. Benjamin G. Marsh, Farmer's National Union. Mrs. George B. 0'Dell, Women's Committe for Political Action. Victor Berger, Socialist Party. Mrs. Glenn E. Plumb, Women's Committee for Political Action. George F. Irvine, California Conference for Progressive Political Action. Judge C. J. Searles, Illinois Conference for Progressive Politiftal Action. Basil M. Manly, Washington. Julius Kespolil, Quincy, 111. Charles Kutz, Farmer-Labor party, Pennsylvania. Miss Elizabeth Christman, Women's Trade Union League. « Ako ste pazno prečitali ta imena, ste videli, da socialistična stranka ni napravila "kompromis" z bur-žvaznimi elementi, ampak je ponudila svoje sodelovanje delavskim organizacijam, katere je treba pridobiti za samostojno politično akcijo, jih strniti v delavsko stranko, navajati na pota socialistične taktike in jih pripraviti, da se izrečejo za socializem. To bo vzelo čas, ampak začetek je storjen. ^ Zdrava pamet. Kadar hočeta mož in žena razporoko, jima jo sovjetska Rusija da v petih minutah za dolar in pol — rečeno v pretirajočem časnikarskem jeziku. Kadar hočeta oba razporoko v tej deželi, je ne moreta dobiti, — ne brez laži ali brez pomoči kakega (lt'janja, ki se ga smatra za nemoralnega in kaznjive-®a- Kadar hočeta oba presekati vozel ki ju združuje, tedaj pravi nesmiselna ameriška postava, da je to tajil dogovor in razporoka jima je odrečena. Kakorkoli obračamo to stvar, moramo priti do zakljuoka, da so v Rusiji v tem oziru mnogo pametnej-od nas. Čemu naj se sili zakonce ostati skupaj, če »iso za skupaj in hočejo narazen? — (Milvoaukee leader.) Če bi imeli opravka s poštenjaki. F. Z. Korak, ki ga je storila socialistična stranka na svoji konvenciji v Clevelandu, se ne dopade kapitalističnemu časopisju, kar je razumljivo. Ne dopade pa se tudi naslednici komunističnih sekt, ki je znana pod imenom Worker's Party, kar je istotako razumljivo. — Glasila W. P. grme proti nam in nas "razkrivajo". Kapitalistični listi svare delavsko ljudstvo pred našo kompanijo, na drugi strani pa ne morejo prikriti nezadovoljstva, ker smo prešli preko izoliranja v organizacijo strokovno in industrijalno organiziranega delavstva in postali del njegove politične organizacije. To bi se jim še ne zdelo najhujše. Niti jim ne bi bilo žal, če bi socialistična stranka v resnici "izdala" proletariat in si skopala grob. Hudo jim je raditega, ker si je socialistična stranka izklesala pot med unije, jih zedinila za samostojno politično akcijo ter si med njimi zasigurala mesto, s katerega jih bo v stanju organizirati v mogočno politično stranko s socialističnim programom. Med listi, ki ne morejo skriti svojih bolečin, ki jih jim je povzročil uspeh socialistične stranke, je sa-moobsebi umevno tudi "D. S." Tudi izdajo z dne 31. julija je posvetila boju proti kapitalizmu, pardon, boju proti socialistični stranki. Pri tem sporoča, da je vsak čas pripravljena na polemiko z nami. Ali prijatelji, kdor hoče polemizirati, mora razumeti precej več kot razumete vi. In predvsem, neodpustno je ve-dorna pisati neresnico. Vi pa ste zmerom oddaljeni od resnice. Če danes naši prijatelji v W. P., med njimi kakšen Novak, trdijo, da niso bili za La Folletta, trdijo vedo-ma neresnico. Izvijanje, da so bili zanj le pod pogojem, ako prizna njihov program, ne drži. "The Worker" z dne 22. decembra 1923 je pisal: "Mi lahko in moramo sprejeti v South Dakoti ali v Minnesoti ali na konvenciji 30. maja (vršila se je 17. junija) kandidaturo La Folletta za predsednika, ako ga bo večina delavcev in izkoriščanih farmarjev hotela nominirati. Pod nikakšnimi okolščinami pa ne bomo — kot nam svetujejo nekateri sodrugi — podvzeli iniciativo za nominiranje La Folletta. Ampak mi lahko in moramo glasovati za La Folletta, če ga mogočne mase delavcev in izkoriščanih farmarjev, ki še niso razredno zavedne, postavijo za kandidata." Slednji odstavek se v originalu glasi: "Bat we. can and must vote for La Follette if the mightg mas-ses of ivorkers and exploited farmers who are not as yet class conscious, put him up as candidate. Pri-občen je bil v Workerju, glasilu Workers Party, dne 22. decembra prošlo leto in tisti, ki poskušajo v "D. S." z nami polemizirati, naj ga dobro pre-čitajo. Stališče, zapopadeno v gornjem citatu, je sprejela eksekutiva W. P. in ga razložila članstvu v takc-zvanih novemberskih tezah. Pričela je z agitacijo za La Folletta in jo nadaljevala, dokler ji ni La Follette z gotovim številom besed dopovedal, da ne mara njene podpore. In od tedaj šele pišejo glasila W. P., da La Follette itak ni dosti prida. Saj poznate povest o lisici in grozdju, ali ne? Socialisti smo bili v tem oziru zmerom pošteni. Mi nismo nikdar delovali za nominiranje La Folletta, ampak za pridobitev ameriških unij, da se osamosvo-je na političnem polju. V tem smo bili pametnejši kot generalni štab W. P. in kajpada — uspešnejši. Mr. Novak piše v imenovani izdaji "D. S.", da je "La Follette tipičen predsednik in zastopnik malih kapitalistov." V čem je on tipičen predsednik (če je La Follette sploh kak predsednik), piscu teh vrstic ni znano. Mr. Novak mora pač to stvar bolje poznati, ako se ne moti. Ampak zanimivo je to: La Follette je zastopnik malih kapitalistov, in za tega zastopnika bi člani Worker's Party morali glasovati in BI glasovali, če jim n,e bi La Follette povedal, da mu ni za njihovo pomoč. Iz tega je mogoče izvajati dvpje: Ali je La Follette v resnici zastopnik malih kapitalistov kakor trdi "člankar" v "D. S." in bi komunisti kljub temu glasovali zanj ako bi hotel njihovo sodelovanje, ali pa La Follette ni zastopnik malih kapitalistov in bi komunisti glasovali zanj raditega, ker je La Follette predstavnik nezadovoljnih elementov med delavci in farmarji ter voditelj progresivnega gibanja. Sicer pa naše prijatelje v W. P. ne bomo potolažili niti jih ne bomo poskušali. Igrali so na La Folletta, potrošili pri tem precej tisočakov, in če jim ni uspelo, mi ne moremo pomagati. Mr. C. Novak pravi: "Kdor je čital naše časopise, ta se še spominja, da je naša stranka od spočetka nasprotovala La Follettovi kandidaturi." Mr. Novak se ne spominja prav, kar dokazujejo prejšnji citati. Za špas bi še vprašal: Kaj pa se pravi "od spočetka nasprotovala"? Še nekaj glede "sekte". Izobraževalni del "D. S." se jezi in togoti, ker ne prizna naše trditve, da je W. P. sekta. Ona je stranka s 30,000 člani, torej velika reč! Ko sta se 1. 1919 organizirali komunistična in komunistična delavska stranka, sta trdili, da imati obe skupaj nad 60,000 članov. Ker se izpod zemlje s 60,-000 člani ni moglo izvršiti preobrata, so poskusili še s površja svojo srečo. L. 1921, meseca decembra da bom natančen, so v New Yorku organizirali Worker's Party, v kateri so se združile podzemska zedinjena komunistična stranka in. razne druge "ekstremne" skupine. V spomladi 1. 1922 je tajnik Workers' Party podal med drugim sledeče poročilo: "Naša stranka ima 25,-000 članov in vsaki dan se ji pridružujejo nove organizacije." Po tej izjavi so pričeli poročati, da imajo nad 20,000 članov, navdušeni uredniki kakega neodgovornega lističa nji pridružene sekcije pa so seveda trdili, da jih ima od 30 do 50,000, kar končno ne dela- razlike. V deželi s sto deset miljoni prebivalci, v kateri je na miljone delavcev, se za par tisoč članov sem ali tja res ni treba razburjati. Ampak radi argumenta in radi računanja je dobro, da si stvar razjasnimo. Pred menoj je "The Worker" z dne 12. januarja 1924, ki vsebuje razna poročila konvenciji W. P., med njimi tajnikovo poročilo. Iz tega je razvidno, da je imela W. P. meseca julija — oktobra 1923 poprečno 15,233 članov, z besedami, petnajst tisoč dvesto tri in trideset. Tajnik ni imel vzroka zmanjševati števila članov; rajše je nižje kot višje. Od novega leta sem je padla v članstva češkoslovaška sekcija, istotako jugoslovanska in nekatere druge. Devetdeset odstotkov članstva W. P. pripada narodnostnim sekcijam in le 10 odsto ga pripada organizacijam, katerih poslovni jezik je angleški. Taka je torej str • ka, ki noče hiti sekta. an- Ampak vendar ni drugega. Vzemite ji ruski pia», odrecite ji pravico sklicevati se na Lenina, pa bo • ginila kakor megla v lepem letnem jutru. Še nekaj o številkah. Ce je imela zedinjena kom nistična stranka 60,000 članov, bi jih morala imeti P. 80,000, ker so se ji pridružile v času organiziran"' razun omenjene tudi nekatere druge "sekte". ^ bo pesnik "izobraževalnega" dela v "D. S." dob pregledal poročila funkcionarjev svoje stranke, bU videl, da so v članstvu od I. 1919 naprej nepretrgonj0 nazadovali. Trditev, da imajo 30,000 članov, je "tor^ ' neresnična, četudi bi ne pomenilo mnogo, ako bi jih | imeli in še par tisoč po vrhu. Niti ne dela razlike, ako se človek posluži par sto laži več ali manj, ako si mi-sli samo z njimi pomagati. Polemika z našimi prija" telji na strani "čistih in edino zveličavnih" torej bi imela smisla. Lahko pa se od časa do časa pokaže kako potvarjajo resnico, in to je namen teh vrstic. Wheeler dobro izbran. Selekcija Burton K. Wheelerja za tovariša La Follettu na kandidatski listi KPPA. se mora dopasti vsakemu delavcu. Senator Whee^ ler se je boril za delavstvo v Montani in med vojno je vporabil svojo moč kot zvezni distrikt-ni pravdnik v obrambi delavcev pred perseku-cijami od vojne zblaznelih profitarjev. Raditega je bil "sojen" pred montanskinl State Coun-cil of Defense in spoznan krivim radi "nepatri-otičnih dejanj in irotežiranja izdajalcev domovine". Kadar ie človek preizkušen v takemu ognju kakor je bil Wheeler med vojno, so dvomi v njegovo poštenost in pogum izključeni. Z njegovo izvolitvijo v senat je montansko ljudstvo pokazalo, da zna ceniti njegove vrline in se ni oziralo na profitarsko svojat, ki ga je obre-kovala. V senatu je bil mogočen zagovornik progresivnih zakonov in neizprosen sovražnik korupcije, ki se je vgnezdila v kabinetu. Po-mp~ol je prignati državnega pravdnika Dau-ghertyja na zatožno klop, ga prisilil na odstop in v javnosti ga je s pomočjo svojih tovarišev diskreditiral, ker ga je pokazal za to kar je, za navadnega korumpiranca, ki ne zasluži niti trohice zaupanja, ampak prezir in zaničevanje. Daugherty se je poskušal maščevati nad njim in konspiriral s predstavniki denarnih grabe-žev, da se Wheelerja pokaže kot človeka, ki je zlorabil svoj mandat v privatne namene. Toda Wheeler je prišel iz preiskave čist in zbornica mu je skoro soglasno izrekla zaupanje, ker ni mogla drugače. La Follette in Wheeler, dva bojevnika za ljudske interese, ki sta se postavila na čelo zavednemu delavstvu in progresivnega gibanja, dva bojevnika, ki sta vredna našega zaupanja. — (Po socialističnemu glasilu v Cali- j forniji, "The World".) JGMACIJ MIHE VC: čam Iz mojih mladih let. (Dalje. — Glej Proletarca z dne 17. julija.) Najagilnejši sodrugi so bili takrat v stranki Belja-Bierkopf, Schatzmajer in Aich. Po inicijativi teh treh smo ob neki priliki napravi izlet v Spital. S seboj smo imeli veliko rdečo zasta-Ko smo prispeli v Spital, nam je žandarmerija zabavo zaplenila in 12 sodrugov aretirala. Med temi dvanajstimi sem bil tudi jaz. Bil sem 3 dni zaprt na okrajnem glavarstvu. Ko so me izpustili, sem sklenil, da zapustim Beljak. Potoval sem v Švico, od tod v Monako-vo na Bavarskem, kjer sem dobil delo in ostal 4 mese-ce, V tem času sem spoznal A. Bebla, s katerim sem prišel večkrat v stik še pozneje: tako v Nuernbergu, Augsburgu in na Dunaju. Iz Beichenthala na Bavarskem so me izgnali in nemški orožniki so me spremili do Salzburga, odkoder sem bil izgonskim potom o-značen kot potepuh prepeljan v Ljubljano. Iz Ljubljane me je znani "Šupfuehrer" Altmann odvedel na Vrhniko in me izročil takratnemu županu Lenassiju. Ta mož mi je napravil ob prihodu v domači kraj dolgo pridigo in mi očital, da sem zablodil med preku-cuhe. Domov k staršem nisem hotel, pač pa sem jo vdaril naravnost proti Ljubljani, kamor sem prišel še poprej, nego Altmann. Vendar se v Ljubljani nisem ustavil. To pot sem se bil namenil na Dunaj. Ker ni bilo sredstev za vožnjo, sem jo seveda ubiral peš. V Domžalah sem prvikrat prenočil, med potjo še dvakrat, trikrat in četrtega ali petega dne proti večeru sem bil na cilju. Ko sem prišel na cesarski Dunaj, sem segel v žep in pobrskal po svojem bogatstvu, ki je obstojalo iz dveh krajcarjev. Predno sem se pobrigal za svoj prazni želodec, sem pogledal za delom in dobil sem ga v tovarni Grie-del. Podjetje se je bavilo z gradbo železobetonskih mostov in jaz sem začel tu novo karijero kot ključavničar in. ne več kot klepar. Po nekaj dneh sem se vpisal v Arbeiterbildungverein Apolo. To je bilo 1. 1889. Društvo sem pridno obiskoval ob večerih in ob nedeljah. Bile pa sta tu dve struji, leva in desna. Jaz sem pripadal radikalnejši struji. Sodrugi so me imeli radi, ker sem bil poprej član beljaške organizacije. Na Dunaju sem se seznanil z Viktorjem Adlerjem, Steinom, Elderschem in Lenskijem. V tistem času je bil izgnan iz Dunaja sedanji minister soc. politike na Češkem sodr. Habermann. Če se ne motim, je bil odšel po izgonu v Ameriko. Ob priliki stavke tramvayskega delavstva sem moral zapustiti Dunaj. Odšel sem v Alpske dežele. Po 3 mesecih sem se ponovno vrnil na Dunaj, kjer sem zo-Pet stopil v delo. Ko sem bil izpolnil 19 let, so me na ])unaju potrdili k vojakom in poslan sem bil v Ljubljano k "Janezom", kjer sem odslužil 3 leta aktivne vo-Ktške službe. Omenim na|j, da sem ob priliki svojega vojaškega prihoda v Ljubljano prinesel s seboj poln kovčeg brošur in časopisov. Seznanil sem se s pok. sodr. Kordeličem, Bajdom, Tekaucem in Bartlom, katerim sem oddajal brošure. Prejemal sem jih iz Švice 111 jih skrival v blazino. Nekega dne je bila napovedala pri celem polku stroga preiskava. Nujno obvestim Po nekem ordonancu sodruga Kordeliča, naj pride ob določenem času za vojašnico, kar je on tudi storil. Iz *Jrvega nadstropja sem mu tedaj zmetal do 50 različnih šur in časopisov. V pol ure za tem je dal g. polkov- br0 nik Garibaldi preiskati mojo blazino in kovčeg. Našel n.i seveda ničesar. Po dovršeni vojaški službi 1. 1892 sem ostal v Ljubljani. Delal sem skozi 5 let v stranki z velikim veseljem. Vsak večer sem hitel v Delavsko izobraževalno društvo na Valvazorjev trg. Spoznal sem sodr. Železni-karja, ki me je ob nedeljah rad povabil na Sv. Katarino, Sv. Jošt ali na Šmarno goro. — ("Pod lipo".) ^ Armade evropskih držav. Večino vseh državnih dohodkov je v evropskih deželah pred vojno požrla armada in mornarnica. Deset let je minulo, od kar je bil Srbiji poslan ultimatu,m, kateremu je sledila vojna in potem mir, ki ni prinesel miru. Države se oborožujejo naprej in se pripravljajo na novo vojno "za odpravo vojne", "samoodločeva-nje narodov" in take stvari. Kljub oboroževanju pa je protivojna propaganda dobila med ljudstvem jako mogočne korenine. Amsterdamska internacionala strokovnih unij, ki je imela meseca junija t. 1. na Dunaju svoj kongres, in eksekutiva socialistične delavske internacionale, ki je imela svojo sejo istočasno v istem kraiju, sta izdali na delavstvo proglas za protivojne demonstracije. Desete obletnice pričetka evropskega klanja, ki se je spremenilo počasi v svetovno, in se končalo z imperialističnim mirom, se je evropsko delavstvo spominjalo na način, ki militaristom in imperialistom gotovo ni ljub. Zastopniki obeh internacional so povdarjali, da je treba s protivojno propagando nadaljevati z vsemi mogočimi močmi, kajti le če bo delavstvo pripravljeno in organizirano, bo v stan.ju preprečiti militarizmu bruhati krvavo lavo. Glavni pogoj za omejevanje vojnih nevarnosti je odvzemanje moči kapitalističnim strankam in edini pogoj za odpravo vojen je odprava kapitalistične ekonomske uredbe. Londonski "Daily Herald" poroča, da vzdržujejo evropske države v sedanjem času sledeče armade: Rusija 1,003,000 mož; Francija 732,248; Švica 500,000 (Švica nima stalne armade v pravem pomenu besede, kajti vsak Švicar je oborožen in vsaki se mora gotov čas na leto vežbati za vojaka); Italija 250,000; Poljska. 250,000; Španija 240,000; Nizozemska 163,000; Anglija 156,000; Jugoslavija 130,000; Rumunija 125,000; Češkoslovaška 150,000; Grčija 110,000; Nemčija 100,000; Turčija 88,000; Belgija 86,500; Portugalska 40,000; Švedska 34,000; Finska 30,000; Danska 27,000; Avstrija 21,000; Ogrska 25,000; Bolgarija 20,000; Norveška 16,000; Latva 20,000; Estonija 16,000; Litvinija 15,000. Torej nad štiri miljone mož pod orožjem! V tem številu niso vštete kolonijalne armade evropskih velesil, razne čete prostovoljcev, narodne milice ter fašistične in podobne organizacije nasilnega značaja. Na morju prednjači Anglija. Drugo najjačjo vojno mornarnico ima izmed evropskih držav Francija; Italija je na tretjem mestu. Tudi Švedska ima precej jako mornarnico, medtem ko je ruska še šibka. Največjo zračno floto ima Francija; Anglija ji tekmuje. Italija ju skuša dohitevati. Tudi Rusija je nabavila že veliko število eroplanov. V svetovni vojni sta se zrušila avstro-ogrski in nemški militarizem. Toda militarzem kot tak je še v cvetju in mednarodno delavstvo bo imelo še veliko truda, predno ga bo napravilo neškodljivim. IVAN CANKAR: KURENT Starodavna pripovedka. (Nadaljevanje.) Tako roma človek, premišljuje, in zmirom bolj je malodušno njegovo srce. Dolgo si trpel, ti sužnji narod, stanovitno si nosil svoj križ; toda Kristus sam se je zgrudil na klancu; On sam, ki je bil rojen za posodo trpljenja, je zajokal na križu. Kaj niso tudi tebi že dnevi šteti; kaj ni morda že blizu tista grenka ura, ko boš zaklical proti nebu: "Moj Bog, zakaj si me zapustil?" Ali bi človek zajokal, ali bi hvalil Boga, da je že konec te žalo-stipolne tisočletne križeve poti, da je že blizu Golgata, že blizu ura tretja? Grenke in grenke j še so misli romarjeve. Tako mu je pri srcu, da bi molil: "Ne daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila tuja govorica po teh krajih! Ne daj mi dočakati, da bi storil suženj suženjsko smrt! Moč mu dodeli, da raztrga vrvi — če je treba, da umrje, naj umrje svoboden!" Malodušno srce je bilo žalostno, ko je pogledalo v davne dni; plaho je bilo, ko je pogledalo v prihodnje dni. Pa se napoti romar v Ljubljano — kje žalost, kje plahost? Vesela je preteklost, še ve-selejša je prihodnost! Komaj zazvoni iz daljave resnobno-veseli šentklavški zvon, se oči zasvetijo, se ustna nasmehnejo. Utrujenost mine, bridkost je za gorami, korak je lehak in poskočen. Romar stopi v krčmo, z levico objame natakarico, z desnico si natoči cvička, pa — "Kaj bi tisto! Saj je vseeno!" Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar ni ti ga enakega pod nebom! Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih ur! Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška modrost, luč v temo, zeleno trato v pustinjo! Devetkrat obremenjen popotnik pride in te pozdravi; ko se poslavlja, si mu odvzela osmero bremen. Romar se čudi in srce mu poje; obraz do obraza, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli; romar gleda: hiša do hiše, smejo se prijazno, nekatere celo mežikajo; romar posluša: beseda do besede, pesem do pesmi, vse so prešerne. Tako romar gleda, posluša ter se čudi in njegovo srce je potolaženo . . . Ko se je Kurent približal mestu ljubljanskemu, ga je pozdravljalo z vsemi tremi od vseh deveterih cerkva. Iz zgodnjega mraka so se luči smejale; celo zvezde so se opotekale po nebu ter so se majale, omamljene od tobakove-ga dima in od vinskega duha. Kurent je stopil v mesto in je zažvižgal od prijetne osuplosti; hiše so gledale ošabno in prazniško, kakor ob cesarjevem godu, nekat so bile celo pobeljene; izpod streh so visele d^ ge zastave. "Zahvaljen, ti klošter veselih čednosti d pozdravljaš spodobno svojega patrona!" ' JM Tako je vzkliknil Kurent ter se je nameri kamor je držala najbolj zložna pot. In kakor je šel, in kamor je stopil — 0(j . strani in od one strani so pozdravljala sveti okna, so vabile poskočne pesmi. Kurent se je nasmehnil in je bil zadovoljen v dno srca. "Tako sem želel, da te zagledam, prestolica moja; tako sem ukazal, da me pozdraviš; čula si željo in ukaz!" Prišel mu je naproti človek, navsezgodnji večer že vesel; oblečen je bil slovesno, klobuk pa mu je visel postrani na kuštravih laseh. "Kaj praznujete nocoj, ljudje prešerni?" je vprašal Kurent. Človek se je naslonil ob zid in je bil močno vesel takega prijaznega obgovora. "Kaj da praznujemo?" je vprašal in je zamahnil z obema rokama, da bi zgrabil misli, hiteče v urnem kolobarju. "Praznujemo pač! Ampak kaj, to je drugo in zelo imenitno vprašanje! Zakaj človek, kadar piješ, ne pozabi nikoli, čemu da piješ in zaradi katere prilike! Red mora biti, red je podlaga narodnemu življenju . . / Nocoj bomo slavili Prešerna; prosimo torej vse tiste, ki bi morda rajši Jurčiča slavili, da naj odlože to svojo namero . . . pijan je človek danes kakor jutri, saj je vseeno!" Kurent je bil v dno srca vesel takih modrih besed; ampak vprašal je: "Kdo je nocojšnji svetnik?" "Potrpite!" je rekel modrijan in je lovil z obema rokama; lovil je, našel ni. "Kaj pa je tebi, tujcu, potreba te učenosti?" je vprašal. "Prijatelj te povabi na godovino — godovina ali ne, kosilo je tečno, pijača koristna, pa kaj vse drugo! Nocoj slavimo — stoj, popotnik iz daljnih krajev!" Modrijanu se je prečudno razžaril obraz in oči so mu zasijale. "Nocoj praznujemo sami svojo radost! Nekdo, kaj vem kdo — tu ali tam stoji njegov kamen ob oglu, Bog mu ga blagoslovi — ta nas jc spomnil na to lepo praznovanje! Kdor že bodi, ajd ali kristjan, Bog mu daj sveta nebesa, mi pa smo pili!" Hvaležen in ginjen je Kurent stisnil roko modrijanu ter je šel po svoji poti. Prav resnično in odkritosrčno je bil ginjen Kurent. "Spomenik so postavili — komu so ga postavili? Narod molči, ne ve imena; ampak pije in je vesel. Tam na visokem kamnu stoji kame-nit vojskovodja, ali pa morda učenjak, ali Pa morda umetnik; stoji ter misli, da je slaven i" da se vrši zaradi njega ta vesoljni vinski potop- (Vabno se ščeperi na svojem kamnu, pod svojo I izo; narod pleše in vriska ter se ne zmeni Sni- Svetilke ugašajo, zvezde umirajo v megli, Z rzla ze^ia ulice do ulice — kameniti • nak stoji tam, čuti roso na svojih licih in se "Odkod ta tišina, odkod ta samota? Saj fiLm slaven!" Muza dremlje nad njim, pod njim ■ venejo zeleni venci. Pozno v noči, blizu jutra že se primaje črn gost, leže na vence ter zasmrči. Ko se vzdrami v hladni megli, se okrene na to jn na ono stran ter vzklikne: Kdo pa je to? Kdo K, je to reč sem postavil? Še včeraj je bil ta prostor lep in čeden, zdaj pa je ta nesnaga tukaj! __Ves jezen je zaspani gost in se odziblje godr- njaje v mesto. Junak na kamnu pa je do srca užaljen: V mojem imenu in na mojo čast si pil, zdaj pa bi še zmerjal, negodnik? — Tako kliče in očita, ali nikogar ni, ki bi mu odgovoril. Zdavnaj že so krčme zaklenjene; za okni, za durmi pa pleše življenje; le malokdaj se po nerodnosti odgrne zastor, da plane svetel žarek na ulico ter ugasne plah v tej neprijazni megli; le malokdaj zaškripljejo duri ter zalučijo na cesto pe-rišče svetlobe, zato da vidi kasni svat, kod in kam in kako . . ." Hudo zadovoljen je bil Kurent ob takih sladkih mislih in podobah. Zgoden je bil še večer, komaj da je prva zvezda zaspano pogledala na frančiškanski most. Zato je rekel Kurent: "Vodi me, noga, kamor se ti zdi! Od vseh strani pozvanja, nobene maše ne bom zamudil!" Nič se ni Kurent zlagal, prav zares je pozvanjalo od vseh strani. Odkoder je zvonilo najglasneje, tja se je napotil. Šel je skozi ozke, toploprijetne, ljubeznivo-mračne ulice. Skoraj ni srečal človeka; zakaj taka je v Ljubljani postava, da bodi kristjan v krčmi, ne na cesti, kadar se nagne solnce za hrib. Le časih se je prikazalo dvoje tihih senc, lesno objetih; zaspanec bi pogledal in bi rekel: "Saj je le eden!" Ampak nato bi stopil bližje in bi se začudil: "Pa vendarle sta dva!" Kurent je prišel do gosposke, visoke hiše in je stopil naravnost vanjo. Kdo bi popisal vso lepoto, ki so jo takrat ugledale njegove oči? Dvorana se je vrstila za dvorano, druga lepša od druge; brez števila žarkih luči je sijalo od stropa, kakor da je bilo solnce v gostih; v čisti belini, v prešernem zlatu so se bahale stene. Kaj bi človek še nadalje govoril? Kurent je zamižal, ker se mu je bilo premočno zableščalo pred o-suplimi očmi. Svetli pari so šumeli mimo njega; toliko j^ladosti in toliko lepote ni videl Kurent še nikoli. Obrazi žareči, bleščeče oči, vitka telesa v belih oblekah, rdeče rože v solnčnih laseh — ®li so ljudje, ali so angelji božji, na zemljo poslani— Prepevale niso gosli same; Kurentu se Je zdelo, da poje dišeči zrak, da zvone in prepe-^10 luči na stropu, da poj o tudi žareča lica in 'esčeče oči in bela, šumeča krila in rože v la- seh . . . Mladost, ne postoj v tem svetlem plesu! Ustna rdeča, da bi se na vekomaj smehljala, oči bleščeče, da bi se nikoli ne zasolzile, lica, kaj si oskrunila ta sveti kraj? . . . Glej, kedaj sem videl ta obraz in te oči? Kurent je vztrepetal in je strmel, za njo je strmel, ki je bila prišumela mimo, kakor žarek iz nebes. "Kedaj sem videl ta obraz in te oči?" Nad širokim čelom bujni lasje, temnorjavi, motno žareči, kakor z zlatom prepleteni; iz las se je bila izvila rumena roža in je visela globoko na goli, od luči opaljeni tilnik; lica ozka, zamolklo bela. Prišumela je mimo in se je ozrla nanj; ob tistem pogledu je Kurent vztrepetal. "Teh oči nisem gledal v sanjah; takih sanj ne daje Bog vernemu kristjanu, kaj šele meni grešniku!" V tistih rjavih očeh je bilo hrepenenje, ki tiho sanja, kadar se ustna smejo in posluša uho veselo pesem; pogledale so in srce je zaječalo, pa ni vedelo, če od bolesti, ali od sreče. "Mladost, ne postoj v tem plesu! Grenka misel, ne čez ta prag!" Kurent je vzdignil gosli — svetli pari so za-šumeli v jadrnem krogu, da oko ni več razločilo ne obrazov ne teles; ena sama žarka luč je bila, sama pred seboj bežeča. Le s srcem še je gledal Kurent en sam obraz — veselje brez mere je bilo v njegovi pesmi in koprnenje brez mej .... Vzdramile so se njegove oči in so spoznale strahoma, da so telesa trudna in že skoraj upognjena, da so lica potna in upala, oči motne in zameglele. Na tleh so ležale pohojene rože; luči na stropu so težko dihale, dremalo se jim je. Mladost je bila ustavila svoj veseli korak, oči so se ozrle ter so se zamislile. Kurenta je spreletelo kakor spomin na starost, na bridkost in smrt. Povesil je glavo, njegova pesem je u-tihnila. "Kje si ti, kam si pobegnila?" je vzkliknil v svojem srcu. Ni je več bilo; na pragu je ležala . rumena roža, začrnela, oskrujena, od stoterih nog pohojena. Kurent je šel s tihim korakom skozi vse dvorane; iz trudnega veselja, iz umirajoče svetlobe je strmelo kakor vzdramljena bolest. Prašni, zaspani in zlovoljni so bil poslednji svatje; njih obrazi so se mahoma postarali, oči so gledale temno in sovražno. Radost je ugasnila, kakor da je bila smrt pihnila vanjo — nobenega žarka ni bilo več, le črne saje so planile do stropa .. . Kurenta je bilo strah te bridkosti; zato se je nameril tja, odkoder je slišal pesem in veselo besedo. Pod širokimi, svetlimi stopnjicami je stala ženska, v črn plašč zavita; njen beli obraz se je okrenil do njega, njene temne oči so se ozrle nanj; v tistih očeh je bilo žalosti za tisočero src. Tako se je ozrla nanj in je stopila v noč . . . (Dalje prihodnjič.) Središča ameriške industrije. F. L. I. S. Dostikrat se dogaja, da se priseljenec, pri-šedši v Ameriko ali pa seleč se iz ene^a mesta v drugo, napoti ravno v tak kraj, kjer mu njegova izurjenost ali izkušnja v kaki posebni stroki prav malo pomaga. Električar se morda poda k sorodniku, ki je farmer na zapadu; kmalu je razočaran nad to deželo, ki mu baje nudi malo prilike za zaslužek v njegovi stroki. Dober poljedelec se nastani ravno v New Yorku ali Chicagi, ker mu je težko tekmovati z veliko zalogo neizurjenih delavcev. Sploh veliko neuspehov izvira iz okolščine, da ni človek tam, kjer je njegovo delo najbolj potrebno in kjer bi imel priliko vporabljati svoje znanje. Priseljenec gre večinoma tja, kjer ima kakega prijatelja in sorodnika; da-li je ravno tam pravo mesto za njega, je drugo vprašanje. Dostikrat se hoče preseliti tja, kjer bi bile zanj boljše prilike za delo, in vpraša prijatelja za nasvet; ta nasvet utegne biti dober ali pa ne. Zato je nekoliko poznavanja ameriških industrijalnih razmer in industrijaln.e geografije Združenih Držav jako na mestu. V naslednjem podajamo kratek opis, kje so glavna središča nekaterih poglavitnih ameriških industrij. Premog se izkopava v več kot polovici zveznih držav. Trdi premog ali antracit, ki se rabi na vzhodu za kurjavo, se izkopava v Pennsylvaniji blizu Scrantona in Wilkesbarre, Pa. Skladi mehkega ali bi-tuminoznega premoga se nahajajo zlasti v sledečih državah: Pennsylvania, West Virginia, Illinois, Ohio, Kentucky, Indiana, Alabama, Colorado, Virginia, Wyo-ming and Iowa. Rudniki bakra se nahajajo v mnogih državah, zlasti v sledečih: Montana, Arizona, Michigan, Utah, California, Tennessee, Colorado, Idaho, New Mexico, Wyoming in Nevada. Štiri petine vse železne rude v Združenih državah prihajajo iz pokrajin okoli Lake Superior, spadajoče Minnesoti, Wisconsinu in Michiganu. Železo in jeklo se največ izdeluje v državah Penn-sylvania, Ohio, Indiana, Illinois in New York. Pitts-burgh, Pa., in Cleveland, O., sta svetovnoznani središči železarstva. Tovarne za električne stroje se zlasti nahajajo v mestih: Chicago, 111., Cleveland, O., New York City, Philadelphia, Pa., Lynn, Mass. in Newark, N. J. Središče avtomobilske industrije je Detroit, Mich. Za njim sledijo po važnosti Cleveland, O., Indianapo-lis, Ind., in Chicago, 111. Največ poljedelskih strojev in orodja se izdeluje v Racine, Wis., Moline, 111., Springfield, 111. in Chicago, 111. V industriji brona, bakra in medi prednjači Wa-terbury, Conn., in za njim prihajajo Detroit, Mich., New York City in Chicago. Steklo se izdeluje največ v Philadelphiji, Pa., Camdenu, N. J., Pittsburghu, Pa., Newarku, N. J., Milville, N. J. in Vinelandu, N. J. Rafinerije petroleja se nahajajo zlasti v državi New Jersey, potem pa tudi v državah Texas, California, Pennsylvania, Oklahoma in Louisiana. Usnje se večinoma izgotavlja v Philadelphiji, Pa., Mihvaukeeju, Wis., Chicagi, 111., Newarku, N. J., Pea-bodyju, Mass., in Camdenu, N. J. Najbolj važno mesto za čevljarsko industri' Brockton, Mass. Za njim sledijo: Lynn, Mass3° Louis, Mo., Haverhill, Mass., New York City, b0', St' Mass., in Manchester, N. H. Gumijevi škornji in galoše se izdelujejo " zlast-državah Massachusetts in Connecticut. Središči industrije kavčuka (rubber) pa st kron, O., in Trenton, N. J. Velike klavnice in skladišča mesa so zlasti v ni stih Chicago, 111., Kansas City, Kans., Omaha, Neb* New York City, Sioux City, la., Indianapolis, Ind. st' Louis, Mo. in Denver, Colo. Industrija konzerv (canning and preserving) Cve te v mnogih državah, zlasti pa v Californiji, Ne-w Yor" ku, Marylandu, New Jersey, Pennsylvaniji, Illinoisu" Indiani, Washingtonu, Maine in Oregonu. Industrija masla, sira in kondensiranega mleka v velikem obsegu je ponajveč osredotočena v državah Wisconsin in New York, ali velika podjetja za to in-dustrijo se nahajajo tudi v državah Minnesota, Michigan, Ohio, Illinois, Iowa in California. Ribarstvo se goji ob severnih obalih, v državah Maine, Massachusetts in New York na vzhodu in v državah Washington, Oregon in California na zapadu. Večina ameriških ladjedelnic se nahaja v državah New Jersey, Pen.nsylvania, California, Washing-ton in New York. Glavna središča za lesno industrijo so daleč narazen; na severu se nahajajo v državah Washington, Oregon in Wisconsin in na jugu v državah Louisiana, Missisippi, Arkansas, Alabama in North Carolina. Največ papirja in lesne kaše (pulp) se izdeluje v državah New York, Maine, Massachusetts, Wisconsin, Michigan, Pennsylvania, Ohio in New Hampshire. Veliko središče industrije bombaža (cotton) je New Bedford, Mass. V izdelovanju bombaževin sledijo potem postopno po važnosti: Fall River Mass., Pawtu-cket, R. I., Lowell, Mass., Philadelphia, Pa., La\v-rence, Mass., Passaic, N. J., Utica, N. Y., Baltimore, Md., in Gastonia, N. C. Podjetja, ki izdelujejo pletenine, se nahajajo zlasti v mestih Philadelphia, Pa., New York City, Reading, Pa., Milwaukee, Wis., Utica, N. Y., in. Lowell, Mass. Industrijalna središča za volneno blago so Law-rence, Mass., Philadelphia, Pa., Providence, R. I. in Passaic, N. J. Svilenine se zlasti izdelujejo v državah Pennsyl-vanjia, New Jersey, New York in Connecticut. Pater-son. v. državi New Jersey je slovito "svilno mesto". New York City in Allentown, Pa., sta drugo odnosno tretje središče v industrije. Najvažnejša podjetja za izdelovanje moških oblačil (vštevši spodnje obleke) se nahajajo v mestih Ne\v York City, Chicago, 111., Baltimore, Md., Philadelphia, Pa., in Rochester, N. Y. Ženska oblačila se izdelujejo zlasti v New York City, Philadelphiji, Pa., in Chicagi, 111. Za industrijo ovratnikov slovi mesto Troy, N. Y., ki ga zovejo "Collar Town." Klobuki se izdelujejo največ v Dan.bury, Conn., Philadelphiji, Pa., in New York City. Važne lončarije se nahajajo v Trentonu, N. J., in Camdenu, N. J. Smodke in cigarete se izdelujejo zlasti v Ne^ Yorik City, Richmondu, Va., Tampi, Fla., in Philadelphiji, Pa. Kar se tiče poljedelstva, imamo jako mnogo tujerodnih farmarjev. Prva po vrsti glede števila tuje- i- farmarjev je država Minnesota, potem pridejo vrsti \Visconsin, Michigan, North Dakota, Califor-p°.a Iowa, Texas, New York, Nebraska, Illinois, South nVota, Washington, Kansas, Montana, Pennsylvania, nhio Colorado, Oregon, Massachusetts, Missouri, Con-cticut, New Jersey, Indiana, Idaho, Oklahoma, itd. Tdnje ljudsko štetje je naštelo čez 580,000 tujerodni farmarjev. Izmed navedenih dežel njihovega iz-"ira s10!1 Nemčija daleč naprej na prvem mestu, potem sledijo postopno Švedsko, Norveško, Kanada, Ru-ija Avstrija, Angleško, Dansko, Italija, Poljsko, Irko,' Finsko, Švica, Mehika, Škotsko in Ogrsko. Naši farmarji so bržkone večinoma navedeni pod "Avstrijo". Žalibog ni nikake statistike o narodnosti tujerodnih farmarjev, da bi doznali število slovenskih, hrvaških in srbskih farmarjev. Češka lista "Spravedlnost" in "Zajmy Lidu" prenehala biti komunistična glasila. "Daily Worker", glasilo W. P., poroča v izdaji z dne 28. julija, da je češki komunistični dnevnik "Spravedlnost", ki izhaja v Chicagi, "dezertiral" komunistično gibanje in postal neodvisno glasilo. Iz imenika komunističnih listov je črtan tudi češki tednik "Zajmy Lidu". "Daily Worker" poroča, da je eksekutiva \V. P. storila vse kar je bilo v njeni moči, da bi obdržala omenjena češka lista v svoji stranki in preprečila razdor v češki sekciji W. P. Kljub temu, da je bila pripravljena popustiti v svojih zahtevah, se ji upravni odbor Spravedlnosti ni podal in tako je razdor po-polen. Češka sekcija, ki je odstopila od socialistične stranke 1. 1920 in se pozneje pridružila komunistom, je danes razbita, medtem ko češka socialistična federacija, katere glasilo je tednik "Americke Delnicke Listy", prospeva, posebno po vzhodnih krajih. Eksekutiva \V. P. je v proglasu na svoje člane izjavila, da je del češke komunistične sekcije "izdal komunizem", dezertiral iz komunistične stranke in pritegnil s seboj dva njena glavna glasila. Edini češki list, ki je ostal komunistom, je tednik "Obrana" v Xew Yorku. Ruthenberg in Foster v svojem proglasu pozivata češko delavstvo na bojkot "odpadlih" listov, katerim se ne sme prizanašati. Poziv na bojkot je v omenjenem proglasu petkrat naglašan, da bi tistim, katerim je namenjen, ne ušel izpred oči. Spor v češki "komunistični" federaciji je že stara stvar. Pojavil se je v glavnem radi vprašanja kontrole nad dnevnikom in tiskarne "Spravedlnost". Eksekutiva W. P. je hotela pri listu in njegovi imovini'glavno besedo radi "discipline" in "centralne" kontrole. Upravni odbor "Spravedlnosti" in njene tiskarne pa je sumil, da gre eksekutivi W. P. največ za tiskarno, katero je, mimogrede rečeno, zgradilo pred leti češko socialistično delavstvo, ki je bilo ob času razkola Potisnjeno iz federacije in potom trikov izigrano iz u-Pravnega odbora. Krivda, da so izgubili dnevnik pa Pade tudi na njih same, ker so v krizi, ki je nastala s pojavom razkolov v socialistični stranki premalo Pazili kakšne ljudi imajo v odborih in na odgovornih Pozicijah pri listu. "Spravedlnost" z dne 23. julija je objavila apel na sadruge, v katerem jih opozarja, naj ne nasedejo de- magogom, ki blatijo ta edini češki delavski dnevnik na način, kakršnega se ne poslužujejo niti kapitalistični elementi, ker se jim studi. "Spravedlnost" v omenjeni izdaji piše, da bo ure-jevana tudi v bodoče v sedanjem duhu moskovske internacionale in propagirala za "enotno fronto". Medtem pa "Daily Worker" imenuje odstopivše češke so-druge za "socialne demokrate"'. Očitki in predbaciva-nja dežujejo od obeh strani. "Spravedlnost" v izdaji z dne 27. julija prinaša proglas, v katerem naznanja, da se je obnovila češkoslovaška marksistična federacija, ki jo tvori del bivše češke sekcije W. P. Njena glasila bosta "Spravedlnost" in "Zajmy Lidu". Pričela je s pregovori za združenje s slovaško socialistično delavsko federacijo, ki je tudi samostojna organizacija. Spor v češkoslovaški sekciji W. P. je pokazal, kako delajo čisti za "enotno fronto". Nekdaj procvita-joča češka socialistična federacija je bila po razkolu skoro uničena in le s težavo se je toliko obnovila, da je mogla pričeti z aktivnim delom. Tisti, ki so bili odgovorni za to razbitje, so šli med ekstremiste in postali tako ekstremni, da je postala situacija neznosna in posledica je nov razdor. Ne samo to: Z nepremišljeno taktiko so postavili v nevarnost obstoj dnevnika "Spravedlnost" in tednika "Zajmy Lidu". Ali bo češko delavstvo, dosedaj pripadajoče k W. P., spoznalo svojo zmoto in škodljivost nepremišljene taktike ter pokazalo voljo za povrnitev v socialistično stranko? Nekateri odgovarjajo, da se sentiment za povratek k nam veča. Mnogi goje upanje, da postane "Spravedlnost" v doglednem času zopet socialistični list. Vprašanje je, ako bodo imeli merodajni faktorji pogum priznati zmote in seči svojim bivšim sodrugom v socialistični stranki v roke ter se pridružiti socialističnemu gibanju. Vsekakor pa je češka socialistična federacija kljub svoji šibkosti vsled nove situacije, ki je prišla kot posledica katastrofalnega spora v češki sekciji W. P. ojačana. Za češke socialiste ti dogodki v taboru "ekstremistov" niso prišli nepričakovano, pač pa obratno. V agitaciji za pojača-nje socialistične stranke jim bodo samo koristili, kajti sedaj jim ni treba več domnevati, ampak pokazati, kam privede taktika nepremišljenih ljudi, ki so mislili, da delajo za razbitje kapitalistične države, v resnici so pa sebe razbili. Brezplačen oglas. Iščemo stranko, ki ni preveč protestantska, katoliška, Ku Kluxtična, kapitalistična, socialistična, komunistična, konservativna, radikalna, poštena, nepoštena, in ki bo dobila dovolj glasov, da me izvoli za predsednika. Obljubljamo, da bomo dali na listo kot podpredsedniškega kandidata John F. Hylana, največjega malega ameriškega župana, za nagrado. Pošljite ponudbe na naslov William R. Hearst, U. S. A. — (Po "New Leadru".) Pravica močnejšega velja. Niso li množice ustvar-jajočega ljudstva vseh narodov močnejše, kakor peščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne morejo li združiti svojih raztresenih moči v edinstvu, v organizaciji, in v njej doseči moči, ki premaga vsako krivično silo? DOPISI. Socialistično gibanje v Californiji. SAN FRANCISCO, CALIF. — Californijska socialistična stranka je vzela pridruženje ameriške socialistične stranke k KPPA. z zadovoljstvom na znanje, ker je ona priporočala sodelovanje naše stranke s progresivnimi unijami že plred clevelandskimi konvencijami. Socialistična stranka je v tej državi močna in vplivna politična organizacija in bo v novi orientaciji vodilna organizatorična sila. Dne 12. julija se je vršil v Los An.geles socialistični shod, ki se ga je udeležilo do dva tisoč oseb. Sodruga Alexander Horr in J. H. Ryckman sta poročala o poteku clevelandskih konvencij in naglašala, da je socialistična stranka dobila priliko delati v unijah s pomočjo unij, kar se sme smatrati za enega največjih uspehov v njeni zgodovini. Razun teh dveh sodrugov so nastopili na shodu zastopniki unij, ki so pozdravljali sodelovanje v skupnem boju proti kapitalizmu. Eksekutiva californijske soc. stranke je poslala na potovanje dva govornika. Sodrug Adolph Germer, bivši gl. tajnik ameriške soc. stranke, bo prirejal shode po južnem delu Californije, in sod. Harry McKee po severnem delu. Poleg teh dveh bodo v tej kampanji nastopili številni drugi socialistični govorniki. Da pa bo naši organizaciji mogoče vršiti kampanjo v čim največj meri, potrebuje zadostna gmotna sredstva. A-peliramo tudi na jugoslovansko delavstvo v Californiji, naj podpre soc. stranko moralno in gmotno. Vsi prispevki v kampanjski fond socialistične stranke v Californiji naj se pošljejo na naslov: Mrs. Isabel King, No. 10 The Embarcadero, San Francisco, Calif. Kjerkoli mogoče, ustanovite klub JSZ. in sodelujte z lokalno soc. organizacijo. Ako vas ni dovolj za u-stanovitev kluba, pristopite v ameriške organizacije. Agitirajte za razširjenje "Proletarca" in za angleški socialistični tednik "The World", katerega naslov je The World, 1020 Broadway, Oakland, Calif. Za Cleveland. CLEVELAND, O. — Redna seja kluba št. 27 se bo vršila v nedeljo 10. avgusta dopoldne. Udeležite se je polnoštevilno. Meseca julija nismo imeli redne seje radi pete konvencije JSZ. ki se je vršila v tem mestu, ter radi raznih nedeljskih priredb. 'Sedaj, ko je v teku volilna kampanja, se moramo bolj potruditi, da pospešimo naše aktivnosti. Socialistična stranka je postala vpliven del mogočnega delavskega političnega gibanja, koncentriranega v KPPA., katerega moramo pridobiti popolnoma za stvar socializma. Socialistično stranko je treba jačati še bolj kakor v prošlosti in njene lokalne organizacije ne smejo opustiti nobene prilike, da se uveljavijo in postanejo v skupnem gibanju vodilne enote. Naše izkušnje na političnem polju so nam v prilog in unijsko delavstvo bo sledilo našim nasvetom in našemu vodstvu, ako se z vso silo zavzamemo v novi orientaciji za graditev stranke, ki bo to deželo privedla v socializem. — Tajnik. Važno za sodruge v Barbertonu. BARBERTON, O. — Apeliram na članstvo soc kluba št. 232, JSZ., da se prihodnje seje v nedeljo 1q avgusta ob 9. dopoldne polnoštevilno udeleže. Ta se-ja ima izvršiti mnogo nujnega dela. Ob enem imamo na dnevnem redu volitve v novo eksekutivo in v druge odbore JSZ. Seja se prične ob 9. dopoldne ali Uro prej kot navadno. Vzrok je, ker se isti dan vrši sknpnj piknik (kluba in društev). Delo seje mora biti torej pravočasno izvršeno, da gremo potem skupaj na imenovano priredbo, na kateri bo nastopil kot govornik sod. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. Pripeljite na sejo 10. avgusta tudi naše somišljenike, da postanejo člani kluba. In udeležite se je točno. — Joe Tursich, tajnik. Konvencija K. P. P. A. v St. Louisu. ST. LOUIS, MO. — V soboto 26. julija se je vršila v St. Louisu konvencija K. P. P. A. za državo Missou-ri, ki se jo je udeležilo nad 150 delegatov, zastopajoči unije, socialistično stranko in razne progresivne organizacije. Sprejela je načrte za volilno kampanjo, izvolila potrebne odbore in po razpravah zaključila, da ne bo nominirala svojih kandidatov v državne urade. Socialistična stranka je v tem oziru prosta, voditi svojo kampanjo za kandidate soc. stranke oziroma za kandidate socialistične-unijske kombinacije. Delegatje so zbrali kampanjski fond $300. Ker volilni zakon države Missouri določa, da mora biti vsak kandidat označen na glasovnici pod imenom gotove stranke, je konvencija zaključila, da bodo La Follettovci elektorji označeni na glasovnici pod imenom Liberal Party. Zakon sicer dovoljuje tudi neodvisne kandidate, toda so na glasovnici označeni v eni koloni, tudi če pripadajo nasprotujočim si strujam. Da prideta La Follette in Wheeler na glasovnico v Missouriju, je treba dobiti 16,000 podpisov od volilcev. Peticije za nabiranje podpisov se sedaj razpošiljajo. V nedeljo 27. julija se je vršil v St, Louisu kampanjski shod K. P. P. A., na katerem sta govorila Benjamin C. Marsh, direktor Farmers' National Council, in socialist Walter Thomas "Mills. Kolekta v kampanjski fond je znašala $250. Socialist William M. Brandt, urednik tednika "St. Louis Labor", je tajnik K. P. P-A. za Missouri. Sodrugom na Bon Air. BON AIR, PA. — Socialistični klub št. 220, J. S. Z., obdržava svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši 17. avgusta ob 2. popoldne v dvorani društva "Napredni Slovenci" st. 254, S. N. P. J. Ta seja bo zelo važna. Na dnevnem redu bo iz" volitev novega odbora in rešitev več točk v korist kluba in agitacije. Naloga sodrugov je, da izvolijo v odbore najsposobnejše člane, ki bodo voljni delati za procvit >n rast kluba ter J. S. Z. To pa se more doseči edino, ako sodrugi prihajajo redno na seje. Naša dolžnost je tudi, da nagovarjamo naše prijatelje in sodelavce> da se pridružijo naši organizaciji, kjer se lahko brazujemo in poučujemo o delavskih vprašanjih. nas je potrebno, da se zanimamo za interese delavske-razreda, kajti če se ne bomo sami, se bodo drugi našo škodo. Pozabiti ne smemo nikdar na agita- cijo Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: John Krebelj, Cleveland, 0.......................7 Anton Zornik, Herminie, Pa.....................7 Rose Selak, Star City, W. Va.....................3 Charles Pogorelec, Chicago, 111...................3 J°hn Kunstelj, Gross, Kans.......................3 Anton Žagar, Sheboygan, Wis....................2 Anton Debevc, Sheboygan,, Wis...................2 ''ac°b Kunstelj, Ely, Minn........................2 larko Tekavc, Canonsburg, Pa...................1 j uis Krašna, Conemaugh, Pa...................1 jl0s. Krainz, Sheboygan, Wis.....................1 Martz, Buhl, Minn..........................1 Žlemberger, Glencoe, 0....................1 r Gorenc, Arma, Kans..........................1 Socialistični kandidatje v New Yorku. za pojačanje J. S. Z. in razširjenje njenega glasila Proletarca. Čim močnejša bo naša organizacija, čimbolj razširjeno njeno glasilo, tem laglje bo agita-cjja za socialistične ideje med našim delavstvom. Peter Bukovec. Članska seja okraja Cook. CHICAGO, ILL. — V sredo 30. julija se je vršila splošna seja članstva okraja Cook, na kateri so bila podana poročila delegatov clevelandskih konvencij, t0 je, Socialistične stranke in pa K. P. P. A. Seja, ob vročini kakršna je vladala tisti večer, je bila izvrstno obiskana, kar pomenja, da se je članstvo z večjo vnemo začelo zanimati za strankine aktivnosti, katere so pred njim, zlasti še, odkar smo prišli v nekako novo fazo našega dela, tako za našo stranko, kakor tudi za skupno delovanje stranke ameriškega delavstva. Poročila delegatov so bila sprejeta soglasno. Razprave, katere so sledile poročilom so bile vse skozi stvarne. Članstvo je zadovoljno z zaključki konvencije, uvideva pa potrebo intenzivnejšega delovanja za pojačanje stranke, kakor tudi aktivnosti s skupinami, s katerimi sodelujemo v sedanji volilni kampanji. Pokazati jim moramo naše odkritosrčno sodelovanje, ne samo v tekoči volilni borbi, pač pa tudi pri delu za neodvisno politično akcijo delavskega razreda in graditvi skupne delavske stranke, pri kateri bomo vključeni kot avtonomna organizacija. Kot je bilo že poročano, bo Socialistična stranka nastopila pri jesenskih volitvah s svojimi kandidati za državne in okrajne urade, a v splošnem bo sodelovala z drugimi progresivnimi silami za izvolitev kandidatov, katere je postavila na listo K. P. P. A. in in-dorsirala konvencija naše stranke. Poročano je bilo tudi o sklepih konvencije K. P. P. A., za Illinois in, še posebej za Chicago, in sicer, da se bodo vstanovili klubi omenjene akcije po vseh wardih, pri katerih moramo biti aktivno zastopani kot stranka. Gledati moramo na to, da se ne vrinejo v te organizacije razni političarji starega kova, katerim je edino na tem, da izrabijo sedanjo situacijo v svoje osebne koristi in se tako vrinejo v ospredje kot lovci za volilne glasove. Kajti navsezadnje ni baš glavno, da se pridobi veliko število glasov, ampak delovanje za vsianovitev skupne stranke, katera bo v resnici zastopala težnje in cilje delavstva in kmetov za ekonomsko osvoboditev izpod kapitalistične tiranije in izkoriščanja. — p. Socialistična stranka države New York je na svoji konvenciji dne 26. in 27. julija nominirala med drugim sledeče kandidate v državne urade: Norman Thomas, tajnik lige za industrialno demokracijo, kandidat za governerja; Charles Solomon za podgovernerja; Louis Waldman za državnega pravdnika. Konvencija je zaključila, da socialisti v New Yor-ku ne bodo podpirali nobenega kandidata za kongres-nika, senatorja ali kakršnokoli drug urad, ki bi kandidiral na listi republikanske ali demokratske stranke, neglede kako je progresiven. Socialisti bodo imeli povsod ali svoje kandidate ali pa skupne kandidate z u-nijami in takimi organizacijami, ki so se popolnoma ločile od starih denarnih strank in se izjavile za samostojno politično akcijo. Norman Thomas, socialistični kandidat za governerja, je splošno znan v delavskem in progresivnem gibanju ne samo v New Yorku ampak po vseh Zedi-njenih državah. Socialistična stranka je dobila z njim zelo močnega kandidata. Norman Thomas bo v volilni kampanji prepotoval vso državo New York ter agiti-ral za socialistično stranko in za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata K. P. P. A. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec julij 1924. DRŽAVA »| jj* IN MESTO -o g g g 2 S oŠ . . 30 20 40 10 40 . . ILLINOIS: Springfield . 7 3 Waukegan . . 15 1 Virden ......... Nokomis ... 2 5 Chicago St. 1 BO INDIANA: Clinton ..... 24 14 "Universal . . 18 Blanford ... 7 2 MICHIGAN Detroit OHIO: Barberton Cleveland Girard .. . Glencoe .... 3 PENNSYLVANIA: Luzurne ... 6 Sygan ..... 27 Verona .... 7 Canonsburg.. 41 Avella ..... 8 Herminie . . . Homer City. . Renton .... Harwick . . . West Newton 9 2 Lloydell ---- 12 4 Cliff Mine.. 20 10 Library .... 8 4 Moon Run. .22 WISCONSIN: Sheboygan .. 40 x g 3.15 4.85 C «1 A X ■S B « h u -M flo PH 2 35 15^00 jio.38 10 12 40 5 12.10 5.40 2.80 16.00 15.50 12.00 3.00 1.25 1.80 8.10 \ 2.10 13.70 4.15 5.35 12.00 2.55 2.70 3.40 5.00 9.50 3.80 6.60 12.00 8.12 6.25 8.30 6.50 5.00 13.00 10.40 32.87 26.30 5.00 4.00 §«> Mh,- $ 1.00 1.70 .50 .70 6.90 3.80 '.90 2.60 5.30 4.70 "40 .60 2.70 .30 3.40 1.30 1.70 1.20 .80 1.00 1.10 2.00 2.10 .60 2.20 3.10 Skupaj ...512 93 15 $186.15 $75.62 $60.50 $1.00 $52.60 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. julija. . . 61 148 28 Prejeli -iz gl. stana....... . . 800 Skupaj ............... . . 861 148 28 Razpečanih tekom meseca.. . . 512 93 15 Na roki 31 julija 1924.... . 349 55 13 Članov prijavljenih v juliju 1924 ..... . .713 TAJNIŠTVO J. S. Z. Prispevki v podporo "Proletarcu" in za njegovo razširjenje v letošnji kampanji. ALIQUIPPA, PA. — Preostanek bivšega soc. kluba št. 211, $5.00; po 50c: Martin Habič, George Smrekar, Fran Habič, Jacob Sircel, Matija Žegar, Jožef Jambrožič, Imbro Srbič, Anton Jakič, Lovrenc Ambrožič; Frank Mihčič, 35c.; po 25c.: Barthol Kamnikar, Andy Bar-bič, John. Sivec, Jacob Dežman, Anton Habič, Mihael Zakrajšek, John Glavaževič, Andrej Fatur, John Žagar, Anton Žagar, John Anžur, Jožef Lampič, Štefan Mažer, Matija Zivkovič, John Zavrl, Frank Maležič, Anton Groznik, Frank Strubely, Jožef Jaklič; Neimenovan, 10c.; Frank Anžur, 5c. (Pošiljatelj (Frank Strubely) ............................... $ 16.25 RARBERTON, O. — Soc. klub št. 232, §10.00; Frank Lovrenc, $5.00 (Pošiljatelj Joseph Tursich) ............................... 15.00 FOREST CITY, PA. — Društvo št. 124 SNPJ. (Pošiljatelj Jos. Pavšek) .................. 10.00 CHICAGO, ILL. — Andrew Miško, $5.00; po $1.00: F. S. Tauchar, Anton Slabe, J. Papež; po 50c.: Mary Šifrar, Frank Alesh, Chas. Pogorelec; M. Klemene, 25c. (iNabiralka Mary Udovich)................................ 9.75 CHICAGO, ILL. — Društvo št. 39 SNPJ., $3.00; po 50c.: John Hujan, D. J. Lotrich, Vinko Ločniškar; po 25c.; Ilija Stefulinovec, Ignac Sničer, Nick Movren, Alois Zidar, Chas. Renar, Jacob Podbilšek, Frank Pechnik, John Rigler, John Lap, Mary Palmgust; po 20c.: Ciril Mrva, John Potokar; Martin Benedičič, lOc. (Pošiljatelj John Potokar) ................ 8.00 WARREN, O. — Društvo št. 321 SNPJ, $2.00; po 50c.: Jacob Kotar, George Clanga, G. Clan-ga; po 25c.: Marko Rek, Frank Ponikvar, G. Žuravič, M. Peljuga, Andreje, J. Jež, John Sušlek, T. Gorenc, J. Shtvar, Jos. Vrečar, Frank Modic, Eugen Mikuš (Pošiljatelj E. Mikuš)............................... £.50 SHEBOYGAN, WIS. — Društvo št. 344 SNPJ. (Pošiljatelj L. Milostnik) .................. 5.00 MOiON RUN, PA. — Društvo št. 88 SNPJ. (Pošiljatelj F. Močnik) ................. 5.00 CANONSBURG, PA. — Društvo št. 138 SNPJ. (Pošiljatelj J. Pavčič).................... 5.00 STOGKETT, MONT. — John Zupan, 50c.; po 25c.: Peter Kusar, Paul Subic, L. Doles, John Gasvoda, J. Hočevar, Martin Gliko, Paul Su-par, Marko Bukovina, John Jane, Anton Javor-nik, J. Platiska, John Štefane, Peter Steffa-ny, Anton Smarckar, Anton Sutej, Frank Kapel (Pošiljatelj Paul Subic)............. 4.50 GROSS, KANS. — Po $1.00: Filip Podobnik, John Bozich, John Kunstelj; Mihael Bukovec, 50c.; po 25c.: Anton Šular, Louis Vene, Frank Žviglič, Frank Dolinar (Pošiljatelj J. Kunstelj) 4.50 GILLESPIE, ILL. — Društvo št. 465 SNPJ. .. 2.00 ARMA, KANS. — Joseph Jordan, $1.00; po 25c.: J. Dvoršek, M. Gorenc (Pošiljatelj M. Gorenc)................................. 1.50 GRAY, PA. — John Granda, 30c.; po 25c.: Frank Granda, J. Setinšek, A. Mance; J. Centri ch, 15c. (Pošiljatelj J. Setinšek)........... 1.20 CLARIDGE, PA. — J. Jamšek, 25c.; J. Vozel, 15c; Johana Šalehan, lOc. (Pošiljatelj J. Jam- šek)..........................................50 Skupaj............................. Prejšnji izkaz........................... 7^ Skupaj.............................. $165.75 Organizacijski fond soc. stranke 1923. HOMER CITY, PA.: Klub št. 198, JSZ......'. 32 75 WICKHAVEN, PA.: Klub št. 176, JSiZ....... 4'00 PVSRGLOVE, W. V A.: Klub št. 228, JSZ...... s"00 COLUMBUS, KANS.: Frank Cemažar ........ 1"q0 UNIVERSAL, IND.: Klub št. 238, JiSZ......... MINE RS MILLS, PA.: Frank Lipar .......... BARBERTON, O.: Klub št. 232, JSZ......... 7,50 GLENCOE, O.: Nace Žlemberger ............ i.oo RENTON, PA.: Klub št. 233, JSZ........... 6.75 SOVTHVIEW, PA.: Martin Urbas (pola 11320) Po $1: Martin Urbas Jr., Mike Suprak, Tony Rupnik, Martin Urbas Sr., Neimenovan. Skupaj .................................. 5.00 MEADOWLAN\DS, PA.: Po $1: Leonard Lenas-si, Ant. Semec, John Bizjak, Jos. Bizjak, Ant. Premrov. Poslal Leonard Lenassi. Skupaj .. 5.0 SHEBOVGAN, WIS.: Fr. Zavrl, $1.00; John Schutti, 50c. Skupaj $1.50. Odbito glasom zaključka strankine eksekutive za lokalno kampanjo kluba št. 235 JSZ., 38c. Skupaj.. 1.12 Skupaj ............................$ 74.27 Prejšnji izkaz..................... 598.35 -. Skupaj ...........................$672.62 OPOMBA: Nekatere svote so bile pomotoma iz puščene iz prejšnjih izkazov, druge pa poslane pozn je. To je torej končni izkaz celotne svote nabrane po tom klubov ali posameznikov za ta fond. TAJNIŠTVO J. S. Z. Književni vestnik. ČAS, julijska izdaja ima sledečo vsebino: Zmenoj, pesem, F. Kerže. — Andrejevi, povest, F. Kerže. — Kdo je vaš zdravnik. — Nenavaden kamen. — Dina-mit. — Iz našega vseminja. Avstralija, nenavaden svet. — O izvoljenih narodih. — Pajk in njegova umetnost. — Dramatika, nje vzgoja in vpliv, F. R. Staut. — Priloga: Gospodinjski del. Naslov: 1142 Dallas Rd. N. E., Cleveland, O. POD LIPO, julijska izdaja, ima sledečo vsebino. Morten Pontoppidan: Življenja modrost. — čulkov-ski: Zavrnjen krik. — Hans Frauengruber-Čulkovski: Troje vzdihljajev. — Tone Maček: Veliki petek. — Lovro Kuhar: V strugi. — Abditus: Francoski utopični socialist St. Simon. — Čulkovski: Ko se je osipav" lo črešnjevo cvetje. — Ivo Šorlic: Gašperčkove zgodbe in dogodbe. — H. C. Andersen: Mesec pripoveduje- — Tone Maček: Stari mladim. — Historicus: Pred tri desetimi leti. — Čulkovski: Zadnje spremstvo. —■ \ ne Maček: Težki oblaki. — Ignacij Mihevec: Iz mojih mladih let. — Ivan Hladnik: O naših vodnih silah. -T NA PLATNICAH: Korak dalje. — Pestallozzi: Misl — LISTEK. 1 Naslov: Pod Lipo, Prule št. 15, Ljubljana, Ju8 slavia. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v juliju kot sledi: ftev. društva. Kraj Vsota. 449 SNPJ, Cicero, 111........................$3.00 La' SNPJ. Nokomis, 111.....................2.00 74' SNPJ, Virden, 111....................... 1.00 120,' SNPJ, Gallup, n. Mex...................2.25 275! SNPJ, Maynard, 0...................... 1.00 248! SNPJ, Spangler, Pa..................... 1.00 245, SNPJ, Lawrence, Pa....................1.50 lOo! SNPJ, Imperial, Pa. . .................... 2.00 123', SSPZ, Detroit, Mich..................... 1.00 200', SNPJ, Herminie, Pa...................1.00 115, SSPJ2, Helper, Utah..................... 1.00 328, SNPJ, Madrid, Iowa...................2.00 156, SNPJ, Muddy, 111....................... 2.00 86. SNPJ, Chicago, 111.....................2.00 362, SNPJ, Carlinville, 111.................... 1.00 214, SNPJ, Mullan, Idaho.................... 1.56 60, SNPJ, Lloydell, Pa..................... 9.00 47, SNPJ, Springfield, 111.................... 1.00 87, SNPJ, Herminie, Pa..................... 6.00 176, SSPZ, Harwick, Pa....................12.00 318, SNPJ, Baggaley, Pa.....................4.00 244, SNPJ, Kaylor, Pa....................... 3.00 352, SNPJ, Kincaid, 111...................... 2.00 112, SNPJ, Bearcreek, Mont.................. 2.00 36, SNPJ, Willock, Pa..................... 4.50 184, SNPJ, Springfield, 111................... 1.00 50, SNPJ, Clinton, Ind.....................1.00 119, SNPJ, Waukegan, 111.................... 6.00 177, SNPJ, Reliance, Wyo................... 3.00 388, SNPJ, Pursglove, W. Va................24.00 Klubi J. S. Z. 69, Herminie, Pa........................... 1.00 1, Chicago, 111............................ 2.50 47, Springfield, 111..........................'l.OO 181, Lloydell, Pa..............:............. 1.00 114, Detroit, Mich..........................24.00 Skupaj..............................$133.31 TAJNIŠTVO J. S. Z. i Lista v podporo. XV. Izkaz. CHICAGO, ILL. — Neimenovan..............$15.00 CLIFF MINE, PA. — Nabrano na shodu soc. kluba It. 242 ............................ 12.20 GLENcOE, O. — Nace Žlemberger, $5.00; Val. Kobler, $1.00............................ 6.00 herminie, pa. — Math amoid............. 1.25 '»ETROIT, MICH. — Joseph Klarich..........95 PA. — Andrew Vidrich......., .50 J;ARRELL, PA. — Frank Kramar.............50 GHOSS, KANS. — John Kunstelj.............15 Skupaj .............................$36.55 Prejšnji izkaz........................513.82 Skupaj.........................$550.37 II Ako vam je kaj ležeče na tem, da se "Proletarca" veča, agitirajte, da se število njegovih naročnikov Poveča, VABILO NA PIKNIK S SHODOM ki se vrši na dobroznanem WEST JOHNSTON VOGALU -na- John Bahmanovi farmi 0 DNE io. AUGUSTA OB i. POPOLDNE Piknik in shod prirede društva iz Bar-bertona in okolice, in sicer: Društvo št. 48, SNPJ, Barberton, O.; dr. št. 73, SNPJ, Barberton, O.; dr. št. 488, SNPJ, Rittman, O.; dr. št. 535, SNPJ, Kenmore, O.; dr. št. 170, SNPJ, Akron, Q.; klub št. 232, J. S. Z., Barberton, O. Na shodu bo nastopil kot glavni govornik Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z., iz Chi-cage, 111. Smoter govora bo, poučiti delavstvo za soliden nastop za delavske kandidate pri prihodnjih jesenskih volitvah. Nastopil bo tudi pevski odsek soc. kluba z raznimi pesmami. To bo eden izmed glavnih kampanjskih shodov med jugoslovanskim delavstvom v Barbertonu in okolici; zato pričakujemo veliko udeležbo. Za vsestransko postrežbo bo skrbel ODBOR. Taksa za pošiljanje denarja v stari kraj potom poštnih nakaznic. Kot znano, je bil pred meseci med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami sklenjen dogovor, ki je vspo-stavil denarni promet potom poštnih nakaznic med obema državama. V Jugoslavijo je mogoče poslati v eni poštni nakaznici ne več kot sto dolarjev; za na-daljne vsote je treba novih nakaznic. Nakaznice se glase v dolarjih. Izplačujejo se v dinarjih po kurzu, ki ga ima dolar kadar dospe ameriška nakaznica na pošto v Belgrad. Interesi pošiljateljev kakor prejemnikov sa na ta način, najboljše zavarovani. Pristojbina na ameriških poštah za denarne nakaznice v Jugoslavijo je: od 1 do $10 lOc; do $20 je pristojbina 20c; če pošljete $51, plačate 60c pristojbine, in če pošljete $60, plačate istotako 60c. Za $100 plačate $1 pristojbine. Aplikacijo za poštno denarno nakaznico v inozemstvo dobite na vsaki večji pošti. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prj! haja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialisti^, nim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, nai pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, (Voj«- V vezana ........... 1.25 VIDOVE, (Oton Zu-F™*). pesnitve, broširana.....40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00 MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami ..............75 NALEZLJIVE BOLEZNI .......35 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................35 NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ................. POGLED V NOVI SVET....... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragoti« Lončar), broširana 75c, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ........................ PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............ RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ................... RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana ................. ZNANSTVENE EAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šara bon), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ea-gels)........................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej) ---- .25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ...... SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši- SPOL-LJUBEZEN-MATEBIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba.......,.,.,....... SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike.......... V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho- ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec') .................. ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ......................... ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .45 .75 .10 .40 .50 JO 1.00 .35 1.15 .05 .35 .45 2.00 .50 .40 .50 1.25 .50 .10 .25 .10 1.50 .30 .30 .25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85e; II. zv. 75c; m. ziv. 45c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA, ma dopisnicah, 2 z % 5c...... (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, št. 2—3—4 ...,............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV..... .40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Damet. Bleiweifl-Trst9niški) .. .10 PROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .....................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizraa, vezana ...................... 1-20 "DEBS, HI« AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wiihelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatohford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00 IMPERIAL WASH3NGT0N, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00 KARL MARX, biographical me-moirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING C O AL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .„„............ 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), vezana......60 LIFE AMD DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana........60 OUTLINE OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HO OSE, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ,...,........2.00 REPUBLIC OF PLATO, vciana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Paul Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF OBJgR* vezana ...................... SAVAGE SURVIVALS, (J. How- ard Moore), vezana .......... SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Untenman, vezana ..,' j. ^ SOCIAL REVOLUTION, (ftail Kautsky), vezana ............ j. STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSTJ. TION, (A. M. Lewis), vezana m THEY CALL ME CARPENTKR, ' j (Upton Sinclair), trda vezba.. 175 THE CRY FOR JUSTICE, (Up. ton Sinclair) vezana ......... g 00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London).................... THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese.....„...... 120 THE UNIVERSAL KENSHIP, (J. Howard Moore) ..........125 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhy« Williams), a slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1,20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi«), vezana........................ THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lyn Gladys), vezana . . ,. .____1.25 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. Zgubljena maratonska dirka. 14. julija je Hannes Kolehmainen, krepki finski tekalec, zgubil svojo drugo maratonsko dirko v Colom-bes, Francija. Vzrok temu je bil neki želodčni nered, radi katerega je moral nehati z dirko, potem, ko je že napravil 17 milj. (On je dobil maratonsko dirko 25 milj leta 1920 pri olimpskih igrah v Bruselu, Belgija). Želodčni neredi -so že marsikaterega krepkega moža oropali konečnega uspeha. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, na katerega se lahko zanesete, če se hočete znebiti zaprtja, slabe prebave, plinov v črevesu, utripanja srca, slabega spanca, glavobolov, ner-voznosti in sličnih želodčnih neredov. Trinerjevo zdravilno grenko vino izčisti čreva, odstrani na-birajočo se nerabno tvarino, ki zastruplja čreva in paralizira njihovo normalno delavnost, ter pojači ves vaš sistem. Vsa Trinerjeva zdravila in priprave so popolnoma zanesljive. Romarska zalega postaja neznosna, uničite jo s Trinerje-vim Fli-Gassom! Ce vam ne more postreči vaš trgovec, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. Koliko članov sem pridobil «adnM messc za socialistični klub J. S. Z.? VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pilite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Sl4d7WSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE. V h- Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik. Bo* 202, Herminie, Pa.