Štev. 56.
POLITIČEN LIST Zfl
I NAROD.
Leto XXXII.
r—--v
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah stev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. L	Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v sredo, 9. marca 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, 7.a četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
^r
.A.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. a. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
UpravniSkegu telefonu Stev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 8. marca.
Konfiskacija ,,Slovenca".
Orožniki.
PobI. Žitnik in tovariši so danes vložili naslednjo interpelacijo na ekscelenci g. min. predsednika kot voditelja pravosodnega in notranjega ministrstva ter ministra u deželno brambo:
C. kr. žandarji so važen faktor v javnem državnem življenju, potreben del v se stavu drž. upravnega stroja. V prvi vrsti so organ javnega varstva in reda in kot tak bi morali biti tudi v pomoč županom v raznih stvareh. Orožniki so v nekem oziru vojaki, živeči med ljudstvom, katerega zaupanje naj bi imeli v popolni meri. Zato je njihova služba težka, nevarna, pa tudi odgovorna.
Zal, da smo v novejšem času morali opazovati, da c. kr. orožniki na Kranjskem niso nasproti bojem političnih strank v tisti meri nepristranski, v kolikor to zahteva njihova služba, marveč da delajo sitnosti kat. narodni stranki in njenim pristašem, kar daleč presega meje nepristranosti. To je tudi vzrok, da je jako omajano zaupanje ogromne večine prebivalstva v nepristra-noat državnih varstvenih organov, in da so bili časniki, kakor tudi zastopniki katol. narodne stranke, prisiljeni, grajati te - le kratko označene nedostatke.
Ljubljanski dnevnik »Slovenec« je v soboto, dne 5. t. m., objavil jako pohleven članek pod naslovom: »Resna beseda c. kr. orožnikom«. V tem članku se glasita dva odstavka tako-le:
^Opozarjamo tudi na to, da se žandarji v občinah, kjer županujejo župani katoliško-narodne etranke, zlasti tam, kjer jo ta stranka zadnji čas vrgla liberalce, prečesto silno čudno drže. Nagajajo, kar morejo.
LISTEK.
Bojno brodovje.
((Predaval g. kanonik Sušnik v .Slovenski krSCansko-socialni zvezi.')
Povodom sedanje rusko-japoneke vojsko je brezdvomno pričakovati medsebojnega spopada na morju. Žs od nekdaj so se bojujoče Btranke, ako eo njihovi medsebojni interesi dali k temu povod, tudi na morju borile. Zgodovina nam pripoveduje o mnogih hudih bitkah v starodavnih časih med Grki in Perzijani, med Rimci in Kartaginci. Kakor različnost orožja vpliva na način vojskovanja na suhem, na isti način je tudi novejše orožje predrugačilo bitko z brodovji. V starih časih, ko niso imeli strelilnega orožja na razpolsgo, so Bkušale pcsamne Btranke svojega nasprotnika ugonobiti na ta način, da so ost svoje ladje zasadili v trebuh sovražne ladje, hotč jo prodreti, ali pa da so ee brod ob brodu borili z orožjem, mož zoper moža in skušali na ta način se polastiti sovražne ladje.
Način tega boja je moral prenehati, ko so izumili topovo in jo bilo na ta način možno sovražnika iz daljave s strelom uničiti. Do početka minolega stoletja se način
Namestu pomoči, sitnosti; namestu svoji službi primerne zaupljivosti, neprestane pritožbe in sicer za stvari, ki so jih zakrivili prejšnji liberalni župani. Dejstev tu še ne navajamo. Imamo jih pa pripravljenih. Dobro vemo, da bi ne bilo v hasek žandarski službi, če bi se to vse pralo v javnosti. Zato naj za zdaj zadostujejo te besede. Pristavlj?mo pa, da se zavedamo tudi svojih pravic. Zandar-ska služba stoji pod javno kontrolo.«
Ta dva rahla odstavka je zaplenilo c. kr. drž. pravdništvo ter s tem prepovedalo prvo izdajo dotične številke lista.
Podpisani torej vprašajo gospoda ministra :
1.	Ali vlada odobruje to konfiskacijo in kako jo more opravič ti ?
2.	Ali hoče vlada storiti najodločnejSe korake, da bode v bodoče c. kr. žandarme-rija opravljala svojo službo popolnoma nepristransko in strogo po zakonih ?
Slede podpisi.
Današnja seja
je nenavadno dobro obiskana. Vsi ministri so začetkom seje v zbornici, tudi naučni minister, dr. vitez II a r t e 1, ki je bil zadnje mesece nevarno belan. Najvočjo pozornost pa vzbuja elegantna oseba na sedežu v sredi zbornice. To je grcfVojteh Sternberg, ki je zmagal v okraju pokojnega mladoče-škega poslanca Jaroša.
Predsednik se spominja smrti poslanca barona Sedlnickega in vit. D i e r -z e r j a. Obljubo store novoizvoljeni po slanci Baumgartner, Ciper a, S t a-nek in grof Sternberg.
Govor dr. pl. Korberja
Nato vstane min. predsednik dr. pl. Korber; poslanci se večinoma zbero pred mm. sedeži, da čujejo govor, ki se glasi:
Le nekaj besed začetkom novega zasedanja. Pričela se je rusko-japonska vojna. Naša država, ki želi trajen mir, obžaluje ta dogodek ter bode ohranila popolno nevtralnost.
bojevanja in orožje ni mnogo spremenilo' Še pred enim stoletjem so rabili izključno lesene vojne ladje, ki so imele na cbeh straneh v več vrstah razdeljene topove. Te ladje so se delile v velike bojne ali redne ladje, ki so imele 80—120 topov. Razen teh so bilo nekoliko manjše ladje fregate, ki so imele od 40—00 topov in potem korvete z 10—24 topov. Poleg teh so se seveda šo v raznih slučajih rabile manjše ladje t o p -n i č a r i c e. Ker bo topovi streljali le cele kroglje, četudi cd 6—20 klg. težke, vendar ti streli ladij v boju niso izdatno poškodovali, ker so kroglje sicer predrle leseno steno pri ladji, kojih luknje so se pa večinoma zopet lahko zamašile. Nekoliko bolj opasni so bili streli, ki so ladjo zadeli tikoma pri vodi ali pod vodo, vendar je trajal navadni boj ladje cb ladjo po več ur, prodno jo bila ena ladja toliko poškodovana, ozir. toliko posadke v boju izgubila, da se ni mogla več dalje boriti. Sicer so izjemoma rabili semtertje tudi v ognju razbeljene železne kroglje, ki naj bi bile sovražno ladjo vžgale, vendar so bili to razmeroma redki slučaji, ker, kakor je umevno, ni bilo vselej razbeljenih krogolj na razpolago.
L. 1S22. jo francoski general Pasi-
Dogodki na Balkana.
Glede dogodkov na Balkanu morem zatrditi, da bode naša država postopala v popolnem sporazumu z Rusijo. Upanje je, da bo bodo izvršile reforme v Makedoniji in da se pomirijo duhovi. Obžalovati pa je, da se brez potrebe širijo vznemirljiva poročila, ki so le na škodo tudi v gospodarskem oziru. Vlada hoče ob vsakem času prebivalstvu povedati le resnico ter ničesar prikrivati.
Trgovinske pogodbe.
Glede trgovinskih pogodb z vnanjimi državami sta si avstrijska in ogrska vlada na jasnem glede poljedelstva, industrije in trgovine. Vnanjo vlade so tudi že naznanile, da so pripravljene skleniti nove trgovinske pogodbe. Vendar pa ne poj de brez težav, kajti kar mi zahtevamo za poljedelske pridelke, to zahtevajo vnanje države za svoje izdelke; treba bode torej velike previdnosti, da dosežemo trgovinske pogodbe, ki so pogoj svetovne trp.ovine. Sprejmemo vsako pogodbo, ki ni samo na naše troške.
Italijansko vseučilišče.
Čast mi je, naznaniti, da bode gospod naučni minister še danes zbornici predložil, naj ae v Roveredu ustanovi pravoalovna fakulteta z italijanskim poučnim jezikom. (Čujte!) Razmere v Inomostu so že neznosne. Viada je temeljito razsmišljala, kje naj so ustanovi italijansko vseučilišče, Izbrati nismo smeli kraja, kjer bi zavod povzročil nove narodne agitacije. Rovered je avstrijsko mesto s Čisto italijanskim prebivalstvom, sredi italijanskega ozemlja. Velikost in mirnost mesta, trgovina in industrija govore za ta kraj. V Nemčiji so vseučilišča tudi v malih mestih, n. pr. v Marburgu, Jeni, Geseenu itd., isto vidimo v Italiji. V Roveredu so italijanska višja gimnazija, višja realka in pripravnica. Ondi bode uspevalo tudi vseučilišče. Upamo, da bodo italijanski sodržavljani zadovoljni, sko je sedež vseučilišča v rojstvenem kraju RosBinija.
h a n s (reci Peshans) iznašel nove topove, ki so mesto celih krogelj streljali 24—30 cm. debele bombe. Ker se je ta bomba navadno v sovražni ladji razpočila, je prizadela s tem veliko škodo ladji in moštvu in mnogokrat celo ladjo vžgala. Bomba, ki se ni razpočila, je napravila 1— 2 m1 široko luknjo v ladjo in če se je to zgodilo pod morskim površjem, se jo ladja v malo minutah potopila.
Ko je 1. 1853. rusko brodovje, oboroženo s Peshanovimi topovi, pri Sinopi zadelo s turškim brodovjem, je bilo poslednjo, na kojem so imeli še stare topove, v malo minutah popolnoma uničeno, Ista nevarnost za lesene ladje se je kazala tudi v krimski vojni leto kasneje. Ako so združene fran-ccsko-angleške ladje prišle ruskim utrdbam toliko blizo, da jih je bilo možno s topovi doseči, ao so morale takoj umakniti. Ob priliki je le ena ruska bomba na angleški ladji ubila in ranila 18 mož, kar je vse drugo moštvo pripravilo v tolik strah, da so po-ekakali iz ladje in plavali nazaj k drugim ladjam. Angleži in Francozi so sklonili v poskušnjo nokatere ladje zavarovati z železnimi pločami, da bi bilo na ta način bolj varne prod sovražnimi krogljami. Francozi l so bili prvi izdelali nekoliko takih ladjic z
Državni proračun.
Vlada je zbornici predložila državni proračun za tekoče leto, ki naj bi se rešil z ozirom na državne finance in dolžnost zbornice. haloge v državnih b i a -g a j n i c a h so se jako znižale, finance so v nevarnosti, dolžnost vlade je, da skrbi za blagsjnično zaloge. Ako se to nezgodi, bode morala vlada črtati izdatke tudi za podjetja, ki so obče koristna ali za gotove kraje nujno potrebna. Ža sedaj vlada m mogla ustreči vsem nujnim zahtevam.
Vojaški novinci.
Pred vsem je nujno potrebno, da parlament dovoli vojaške novince za tekoče leto. Politične razmere zahtevajo, da je Avstrija pripravljena, četudi ni še nevarnosti. Prebivalstvo želi razne olajšave glede armade; te pa so mogoče, ako imamo v pravem čssu vojašk« novince. (Posl. Iro kliče: Vzemite bič za Čehe! Pritrjuje mu z vsem glasom pobI. Malik.)
Iz tega razvidite vso važnost razmer. Vlada se zaveda svoje dolžnosti in je oprezna. Vse pa sili k odločit v i. Preteklo je mnogo dragega časa, in bližajo se pre-membe. Vsi narodi v Avstriji goje narodna čustva. To jim bodi v čast. Toda vsi narodi tudi žele, da se tudi gospodarsko razvijajo, ker le bogastvo narodom stavi stalne spomenike njihove moči. Blagostanje jo zemlja, v kateri cvete najboljši sad narodnega konser-vatizma, neupogljiva narodna moč. Beda pa rodi narodni radikalizem, ki končno teži za skrajnimi cilji; radi tega država ni šo v nevarnosti, da bi ne mogla odbijati neopravičenih zahtev.
Ali pa je potrebna taka poskušnja, al ni bolje, da stranke same v prebivalstvu glo-bočje polagajo korenine zmernosti in da prebivalstvu zagotove delapolne dneve in brezskrbne neči? Ali je treba za narodna čuv-stva žrtvovati ves napredek, za katerega se morajo boriti z enako energijo vsi omikani narodi ?
Narodna zvestoba in kulturni napredek sta življenaka pogoja časa. Naša ustava pušča obema prosto pot. (Ugovori.)
9 cm debelim oklepom, katero bo nazvali: plavajoče baterije, in jih odpeljali v Krim. Tam Be je njim v istini posrečilo nekoliko ruskih utrdb razdejati, ne da bi jim Rusi mogli priti do živega. Vse savražne kroglje so brezuspešno odletavale od železnega oklepa, zlasti bo se poprej tolikanj nevarne bombe razdrobile ob oklepu, ne da bi so bilo vžgale. Ta prvotni uspeh je bil Francoze vspodbudil, da so 1. 1858. izdelali prvo oklepno fregato „G 1 o i r e", katero so bili z 12 cm močnim oklepom prevlekli in 36imi novimi risanimi topovi oborožili. Sicer so Angleži trdili, da tako z železjem oborožena ladja na viharnem morju ne moro vstrajati in da jo vedno v nevarnosti, da Be prevrne. Toda nova oklepnica se je kljub temu na viharnem morju jako dobro vzdržala, in Francozi so precej nato jeli izdelavati 12 enakih ladij, saveda jo ta uspeh Angleže silno neprijetno presenetil. Njihovo brodovjo jo naenkrat postalo popolnoma nerabno in primorani so bili po zgledu Francozov zgraditi celo vrsto novih oklepnic, da si na ta način svojo premoč na morju ohranijo.
Poaobon razvoj jo pa dala vojni mornarici soverno-amoriška vojna od I. 1862,—65. Tudi tam bo joli po zglodu Francozov in
Na mizi dela, katero je postavila ustava, leže narodna mod, blagostanje in mir prebivalstva. Vlada danes še enkrat vabi vse stranke k tej mizi. (Pohvala na levici).
i Mrtvo mesto.
Nešteta vprašanja niso rešena. Carinski tarif, trgovinske pogodbe, tiskovni zakon, šestdeset cesarskih naredeb, s 1 a • dorni zakon, svinjska kuga, ljubljansko potresno posojilo in razna druga vprašanja čakajo rešitve. V resnici, zbornica je podobna parlamentarnemu mrtvemu mestu. (Pritrjevanje in krik.)
Odločitev.
Pchvala je bila jako tiha, brez navdušenja, brez prepričanja. To kaže, da razmere res silijo k odločitvi. Tako ne gre dalje ! Ta vzdih se čuje iz vladnih ust, to prepričanje je vkoreninjeno na levi in desni. In vendar je že danes skoraj gotovo, da bodo češki poslanci nadaljevali obstrukcijo — navzlic lepim besedam in prošnjam g. min. predsednika. Dvojno je mogoče. Aii vlada zopet razpusti državni zbor ali prepusti svoje posie drugim rokam. Prvo je mogoče, vprašanje je le, ali se potem izpolni želja dr. pl. Korberja. Mnogi pa so, ki hcčejo vedeti, da so šteti dnevi sedanje vlade in da stopi zopet na krmilo baron Gautsch, a na Ogrskem pl. Szell. To so seveda domnevanja, ki niso prazna.
Obstrukcija
Do pol 5. ure so zapisnikarji čitali interpelacije in nuine predloge. Obstrukcija je oživela. Ob pol 5. uri je nato pričel dr. Š -leny utemeljevati svoj — menda že dve leti stari — nujni predlog glede nemirov v Iglavi povodom sokolske slavnosti.
Demonstracije v Pragi.
Poleg odposlanstva praškega obč. zastopa so bile pri ces. namestniku tudi deputacije praških predmestij, ter so izjavile, da se boje razširjenja nemirov tudi na predmestju, ako ne prenehajo nemški burši e svojimi izzivanji. Čshi zahtevajo, da se 22, lovski bataljon, ki je nastopil pri nedeljskih demonstracijah, premesti iz Prage.
Ogrsko.
V	zbornici je pred dnevnim redom po slanec Ugron povedal, da ie skrivaj zvedel, da hoče imeti domobranski minister mnogo mladih in pametnih orožnikov, ki jih vzame iz žandarskih čet. jih preobleče v civilno obleko in porabi neznano kje in kako. Vpraša ministra, čemu mu bodo ti ljudje ? — Nato se je vršilo več poimenskih glasovanj. Predsednik naznani, da meni utemeljevanje predloga min. predsednika za pre membo opravilnika postaviti na dnevni red prihodnje seje. Posl. P o 1 o n v i govori zoper tozadevni Tiszov predlog, ki pomenja narodno izdajstvo. Sklene se, da naj jutri Tisza utemeljuje svoj predlog za premembo opravilnika. — Obstrukcija je odločena ta predlog pobijati z vsemi sredstvi.
V	seji liberalne stranke je Tisza dejal, da mora biti prememba opravilnika hitro sklenjena. Le tem potom more biti parlamentarizem in ustava rešena. Slavil je ce-carja. Liberalni poslanci so bili navdušeni in prirejali ovacije ministrskemu predsedniku.
Novoimenovani minister Khuen je odložil državnozborski mandat in se podvrže novim volitvam.
Angležev graditi razne oklepnice. Švedski kapitan F.ricson je predlagal čisto novo ob liko za vojne ladje. Dočim je doslej bila večina topov razvrščena na obeh straneh ladje in je bilo možno ž njimi streljati le na obe strani, nikakor pa ne naprej in nazaj v smeri ladje, je Ericson hotel dati svoji ladji tako obliko, da bi se z istimi topovi obračalo in streljalo na vse Btrani, ne da bi bilo treba pri tem tudi ladjo obračati. V to svrho je zgradil nizko ladjo, katere je molelo le malo nad meter iz vode. Sredi krova je postavil 6 m širok in 2'/, m viBok železen stolp, v kojega je postavil 2 topova, ;ki sta pa 100 kg težke kroglje streljala. Dne 9. marca 1862 ae je vršila pri iztoku reke St. James morska bitka med nekaterimi ladjami severnega in južnega brodovja, zlasti je bila nevarna južno državna oklepnica Merimak, katera je bila že več sovražnih ladij uničila in bi bila brezdvomno vse sovražno brodovje uničila ali zagnala v beg, da ni pravo časno došel na pozorišče novi Episconov monitor.
ft,- Boj med obema ladjama se je takoj pričel in je trajal z majhnim presledkom skoro 5 ur. Merimak monitorju s svojimi topovi ni mogel do živega. Skušal ga je napasti s svojo ostjo, toda manjši in urnejši monitor se mu jo vedno umikal in ga ne-
Angleška se pripravlja.
London, 8. marca. Angleški vojni svet je sklenil, vpeljati nove, teike topove, kakršnih še Evropa ni videla. Vlada upa, da bode v stanu, tekom prihodnjega leta si nabaviti 108 težkih in 18 lahkih topov, ki bodo odposlani v Indijo, ker je ta dežela edina, kjer je mogoč boj z veliko evropsko vojsko. Vlada si je naročila tudi novih pušk, ki bodo v velikem številu odposlane v Indijo.
Z Balkana.
Dunaj. Iz Carigrada se poroča: Porta se se vedno upira reformnemu programu, izdelanem od evropskih orožnikov, ker jo ščuva sultan sam. Ruski in avstrijski dr žavniški krogi sicer mislijo, da se bo sultan Blednjič vendarle podvrgel ruskim in avstrijskim zahtevam, ako pa ne, bo nastal resen konfLkt med sultanom in zveznima državama.
Kolin. Praharna v Rottvveilenu je izdelala za Turčijo 17.000 klg. brezdimnega smodnika. Sultan je ukazal, naj se predela turška praharna.
Sofija. Srbski in bolgarski dijaki so se pri skupni seji dogovorili za balkansko federacijo, h kateri se priklopi avtonomna Makedonija. V dosego tega naj se sklene med Srbijo in Bolgarijo carinska in politična zveza. — Včeraj so srbski dijaki odpotovali, viharno pozdravljam od prebivalstva.
Carigrad. Potrjuje se, da je načel-nik sultanove tajne policije, Djelad Eddin paša, pobegnil na francoskem parniku.
Carigrad. Vali v Monastiru je zapovedal, naj sa hitro nadaljujejo dela več važnejših cest, nakar se bodo zgradile šo druge ceste.
Belgrad. GeneralAtanackovič, vodja makedonskega revolucionarnega odbora, je izjavil, da se letos ne more misliti na vsta-ško gibanje, ker bi s tem trpeli interesi Srbiie.
iz brzojavk,
Pariz, 7. marca. Zbornica nadaljuje razprave o zakonskem načrtu, da bo odpravi pouk v kongrcgacijah. Combes je de< ja), da tak pouk ni več modern, da preti iz kogregacij nevarnost. Vlada želi, da se napravi »mir«.
London, 7. marca. Dejstvo, da je izginila tajna knjiga, kjer so bili označeni signali angleškega ladjevja, povzroča tu vedno večjo razburjenost Zapisek se je nahajal na vojni ladji, ki je v soboto priplula v Gibraltar. Zaprtih je bilo več častnikov. Zunanji agentje so že večkrat skušali dobiti signalno knjižico. Pred leti se jim je to že posrečilo, a Angleži so signale takoj spremenili.
Dunaj, 7. marca. Tu se je vršil shod zaupnikov nemške ljudske stranke, ki je protestiral proti spremembi nižeavatrij-skega obč. volilnega reda.
Dunaj. V včerajšnji seji državnega zbora so poslanci Walz in tovariši inter-pelirali radi prepovedi uvoza avstrijskih industrijskih izdelkov na Ogrsko. Marchet je interpeliral radi lesnih transportnih tarifo*. K 1 e e w e i n je pozval vlado, naj predloži zakon, ki bo prepovedal prodajo umetnega vina. B r e i t e r je interpeliral radi mobilizacijskih vesti, Pommer radi položaja učiteljev godbe na učiteljiščih. Danes je zopet seja. Nemci so proti temu, da bi se predloga o ustanovitvi laške pravno lakultete v Roveredu brez prvega branja od-kazala odseku.
prestano pozdravljal s svojima težkima topovoma. Sioer tudi njegove kroglje sovraž nega oklepa niso predrle, pač pa so se železne plošče vsled strelov na raznih mestih upognile in deloma celo odpadle. Tako je bilo možno, da je monitor svojega nasprotnika hudo razstreljenega pognal v bog. Ericsonova nova iznajdba se je bila precej pri prvem boju praktično jako dobro obnesla.
Odslej so bile tudi druge pomorske države primorane svoje brodovje z novimi oklepnicami pomnožiti. Ker pa ni bilo labko mogoče celo ladjo z železom zavarovati, skušali so ladjestavci le najbolj občutne dele ladje zavarovati z železnimi pločami in so vsled tega nekoliko nad vodo in pod vodo napravljali okrog ladje oklep ; na sredo ladje so pa z oklepom zavarovali samo oni prostor, v kojem so stali topovi. Tako izdelane ladje so zvali kazematnice. Druge ladje so izdelali kot monitorje z železnim stolpom, v kojem so bili topovi ali pa so napravili na ladji oklepni nastavek, na katerega so postavljali po enega ali dva topova, ki sta bila tako urejena, da sta se vrtila in streljala na vse strani. Te vrste ladje se imenujejo večinoma stolpne ladje in so dandanes kot nekaka moderna oblika sedanjih oklepnio.	(Dalje prih.)
Berolin. Nemčija namerava pričeti spravna pogajanja z vstaškim rodom Hereros v Afriki.
Pariz. V zbornioi se je poslanec Ri-bot potegoval za kongregacijonistični pouk in obžaloval propad svobode. Zoper načrt je tudi govoril P. Laignes. Nujnost kongre-gacijskega načrta je bila sprejeta.
Pari*. Revisija Dreyfusovega procesa se je začela. Obravnava se vrši pri zaprtih vratih.
Dunaj. Tu se 13 t. mes. v petem okraju vrši marčna slavnost jugoslovanskih socialnih demokratov.
Rusko-japonska vojska.
Ljubljana Petrogradu.
V včerajšnji seji ljubljanskega obč. sveta je stavil obč. svetnik g. dr. K u š a r nujni predlog, naj ljubljanski občinski svet imenom slovenskih dežela izrazi Rusom svoje simpatije ter izreče željo, naj bi bila Rusom vojna sreča mila. (»Dobro!«-klici.) Nujnost predloga je bila soglasno sprejeta. Nato je g. dr. K u š a r utemeljeval svoj predlog. Povdarjal je: Naše simpatije morajo biti na strani pravice, na ruski strani. (•Zivio !«-klici) S tega stališča moramo želeti, da bi rusko orožje doseglo venec zmage. Pravo evropsko kulturo branijo Rusi proti »ru aeni kulturi«. Svoje želje, da bi v s e -višnji Bog naklonil zmago ruskemu orož|u pa utemeljujemo tudi s slovanskega stališča. Dasi smo ločeni od Rusije po državnih mejah in nam nihče ne more oči tati stremljenj, ki bi bila nepostavna, vendar želimo Rusiji srečen izid, ker je nadalnji obstoj svete Rusije za nas Slovence velikega pomena. Dokler bo stal ruski narod ne-omajan, toliko časa Slovanov ne bodo z uspehom pritiskali ob steno. Politika ugonobiti Slovane ne bo imela tako hitro uspeha. Polževo kri bi morali imeti, ako bi nam v teh trenotkih ne veplamtela bratska ljubav do ruskega naroda, ako bi ne storili tega, kar smo dolžni bratje bratu.
Tako kot smo Jugoslovani branili za padno Evropo pred turško silo, tako brani sedaj tudi Rusija evropsko civilizacijo na vzhodu. Mi nismo dobili plačila, da smo stali na straži?Evrope; in tudi Rusija morda ne bo žela od Evrope hvaležnosti, kajti že se semtertje čujeio želje, da bi zmagala Ja ponska. Dr. Kušar je končal svoj govor: Slovenski pesnik je pel:
Ti, ki si nas vstvaril, kakor listja, trave, — pol sveta podaril sinom majke Slave — čuj nas večniBog! tako tudi mi kličemo:
Čuj nas večniBog! Blagoslovi rusko orožja in dovedi Rusijo do siavne zmage!
Dr. Kušar je predlagal, naj se naroči županu Hribarju, naj brzojavnim potom mestnemu županstvu v Petrogradu izrazi željo, naj vsevišnji Brg dovede rusko orožje do končne zmage. Predlog je bil z živahnimi »Zivio!«-klici soglasno sprejet.
Zupan Hribar je odposlal v Pttro-grad nasledn|o brzojavke:
»Jego Vysokoprevoshoditeljstvu Gospo-dinu gorodskomu golov e
St. Peterburg.
Gorodskaja duma Ljubljany, stolici sio-venskago naroda, v svojem segodnjašnjem zasedaniji ieiila jedinodušno vyrazitj sopbe-mennomu i blagorodnomu russkOmu narodu v jego nastojaščej borjbe s azijatskim na-haljstvom svoji iskrennč šija sympatiji s že lanijem, čitobj russkomu ružju i doblestnoj russkoj armiji udalosj razbitj želtago vraga tak soveršenno, kak razbil Dmitrij Donskoj dikuju ordu. Bože hrani Rossiju, nositelj-nicu kultury v dikija predjeli, zaščitnicu Hristijanstva i Slavjanstva!
Gorodskoj golova Ivan Hribar«.
Port Artur.
Petrograd, 8. marca. Ruska brzojavna agentura poroča iz Port Arturja: Pod-admiral Makarov je došel včeraj v Daljni in danes ga pričakujejo tu. Tu vlada popolen mir. Sovražnika ni nikjer videti.
Petrograd, 8 maica. Generalni poročnik Smernikov, Stosslov naslednik v Port Arturju, je vse pomanjkanje trpeče civiliste povabil v Irkutsk. V Port Arturju ostanejo le trgovci, ki zamorejo plačevati zvišane cene živil.
Vladivostok.
Petrograd, 7. marca. Med kitajskimi delavci v Vladivostoku so zasačili japonske ogleduhe. Ti so imeli Marconijev stroj, da bi z brezžičnim brzojavom dajali obvestila Japoncem na morju. V raznih ruskih ladjedelnicah se izdeluje najmanj 40 novih ruskih ladij.
Petrograd, 7. marca. Aleksejev poroča iz Port Arturja: Brzojavna zveza med Vladivostokom in Port Arturjem obstoji še. Osebo, ki so prišle iz Vladivostoka, pravijo, da je mesto dobro preskrbljeno.
Misli se, da imajo Japonci natnerjeno tudi na Sahalin.
Petrograd, 8 marca. Brezuspešno bombardiranje Vladivostoka ae razlaga tako, da so Japonci potrebovali radi otvorjenja državne zbornice, ki naj dovoli podvojenje dohodninskega davka, vsaj navidezno uspeha, katerega so slavili v Tokiu kot sijajno zmago.
Petrograd, 7. marca. Kraljevi namestnik Aleksejev brzojavlja carju iz Mukdena: »Kot dopolnilo moje včerajšnje brzojavke o napadu na Vladivostok poročam najpokornejše, da je ob 1. uri 25 minut popoldne pričelo od 7 sovražnikovih ladij streljati proti utrdbi Suvarov in L i n e v i fi proti mestu in pristanišču ob dolini rečice Objasnene. Streljanje je trajalo do 2. ure 15 minut, na kar je japonsko brodovje odplulo dalje proti jugu in ob 5. uri 30 m. popolnoma izginilo izpred očij. Baterije io utrdbe niso nič pokvarjene. V mestu je eden mornar ranjen, neka ženska pa mrtva. Ravnokar je došlo poročilo, da se je japonsko brodovje ob 8. zjutraj zopet prikazalo pred Vladivostokom.
London. 8. maroa. Iz Petrograda poročajo, da so Rusi potopili dve japonski ladji.
Na morju.
V Nagasakiju in drugih japonskih pristaniščih, kakor se poroča »Daily Expressu« iz Nagasakija, so prijeli mnogo ruskih ogleduhov. Ti so delovali posebno v pristaniščih, kjer se je vkrcevalo moštvo. Nekega v delavca preoblečenega ogleduha so spoznali ravno, ko se je hotel pridružiti nekemu transportu. Ko je videl, da je izgubljen, skočil je z ladje v morje, kjer ga je moštvo ustrelilo.
London, 8 marca. ,Daily Chro-nicle« poroča iz Šanghaja od 6." t. m. : Ruski poslanik v Pekingu je brzojavno pooblastil ruskega konzula v Sanghaju, naj razoroži topničarico »Mandžur«, katero so Japonci obkroževali ob iilivu reke Yangtse. Topove in streljivo vzame bržkone davčni urad. Sele ko bo „Mandžur" razorožen, zapusti japonska križarica »Akitsušina« San-ghaj.
Petrograd, 8. marca. Tukajšnji poštni in brzojavni uradniki so sklenili, zbirati denar za napravo ene torpedovke, ki se bo imenovala »Telegraph«.
London, 8. marca. Rusko vladivo-stoško brodovje križa, kakor poroča „Ti-mes", ob vzhodno sibirskem obrežju ter skuša ščititi prodiranje ruske armade od Pcssjetskega zaliva proti Sioegčinu.
Boji.
London, 8. marca. O spopadu med Rusi in korejskim vojaštvom poroča neka brzojavka iz Soula: Kozaki so napadli korejsko mesto Kangge ob meji, zlorabili mnogo žensk ter jih nato pomorili. Med kozaki in korejskim vojaštvom se je vnel boj, v katerem je bilo ranjenih mnago Korejcev. Kozaki pa so pobrali vsa živila ter se umaknili.
N e w Y o r k , 7. marca. Kakor se poroča iz fcoula, je prišlo 4 t. m. v bližini Kangge do boja med korejskim in ruskim vojaštvom, v katerem je bilo ubitih do 30 Rusov. Rusi so se morali umakniti čez reko Jalu.
Ruska armada.
Petrograd, 7 marca. Ker bo reka Amur, ko bo prosta ledu, zelo dobro služila prevažanju čet in vojnega materijala, je za-povedala vlada rečni plovni družbi, naj ima pripravljene vse ladje, ker bo nekatere morebiti kupila vlada.
Pariz, 8. marca. Do 17. t. m. hoče imeti Kuropatkin 217 000 mož v Mandžuriji; toliko mož namreč zamorejo Japonci postaviti v boj. Tedaj šele se prične pravi boj. Kuropatkin noče vojevati s sovražnikom »male vojne«, ki bi le koristila Japoncem, ampak počaka sovražnika pri reki Jalu.
London, 8, marca. »Reuter. urad* poroča iz Tientsina: Kakor se poroča, je vest, da so Rusi zasedli pri Hsinmintunu železnico in brzojavni urad, neresnična.
Pariz, 8. marca. General Luis B o -naparte, ki prevzame poveljstvo neke kozaške brigade v Mandžuriji, odpotuje v četrtek v Petrograd.
London, 8. marca. Kakor se brzojavlja iz Pjoensrianga, umaknilo se je pretočeno sredo 2000 mož ruskega konjeništva s 7 topovi čez LoJon in Kusong proti Viču. Na potu so razdrli vse brzojavne naprave.
Pariz, 8. marca. Več krajev v severni Koreji so zasedli kozaki.
JaponBka armada.
Pariz, S. marca. „Agence Havas« poroča iz aanghaja: Mobilizacija japonskih čet se vrši popolnoma reelno, toda počasneje, kakor se je mislilo. Japonci nameravajo na Koreji in v Mandžuriji izkrcati štiri voje. Do sedaj je še neznano, kje bodo te čete koncentrirane.
London, 8. marca. Japonci so zasedli 29. iebr. lUjjangtav, otok na zahodni meji polotoka Liavtung, 80 klm. od Port
I. Priloga 56. štev. »Slovenca" dne 12. marca 1904.
Arturja ter našli le nekoliko premoga, ki so ga Rusi na polotoku zapustili 23. sve dana.
Lvov, 8 marca. Iz Odeso se poroča, da so oblastva zaplenila v L<bavu 600 na Ruskem, na agleški račun nakupljenih konj, ker se je Bumilo, da so namenjeni za Ja ponsko.
Druge države
Lvov, 8. marca. Včeraj zvečer se je vršil dvakrat radi policijske prepovedi pre stavljeni socialistični shod, na katerem so je govorilo tudi o rusko japonski vojski. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri je izražena želja, naj bo poražen ruski absolutizem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. maroa Deželnozborska nadomestna volitev za škofjeloški, kranjski in tržiški volilni okraj daje zdaj v o 1 i 1 c e m priložnost, da se izjavijo, kako sodijo o položaju v deželnem zboru kranjskem. Liberalci pišejo vedno, da ljudstvo ne odobrava obstrukcije, katera hoče izvojevati enakopravnost slovenskemu ljudstvu na Kranjskem. Zdaj se bo pokazalo, ali je to res ali ne! »Narod« je sam prepričan, da mu je od-klenkalo med ljudstvom. Zato pa si izkuša pomagati z „galgenhumorjem". Pravi, da je naš kandidat župan Demšar „zanikeren kmet" in da nima »prav nikakih zmožnosti". Sodbo o zmožnostih Demšarjevih so žo izrekli Selčani, ki so vrgli liberalni občinski zastop in izvolili delavnega, odločnega, izobraženega posestnika, dasi še mladega moža, za svojega župana Liberalci nimajo po celem Gorenjskem na deželi nobenega po sestnika na svoji strani, ki bi se mogel v zmožnostih meriti z Demšarjem. Če ga imate, ga pa postavite za kandidata, da ga preizkusimo ! G. Demšar je takoj v nedeljo že priredil volilen shod, na katerem je razvil pravi program zavednega slovenskega kmečkega zastopnika. V kranjski okolici so pri zadnjih volitvah naglašali vedno geslo : „Kmet kmeta!" Zdaj je ustreženo tudi tem. Tu imate kmeta, ki je ves goreč za kmečke koristi in jih bo tudi zastopal, kakor je obljubil s svojo moško besedo. Zato pa na dan volitve od dajte »si svoje glasove gosp. Francu Demšarju, županu v Selcih!
Dopolnilna deželnozborBka volitev v kranjsko - loško tržiskem okraju.
—	Iz kranjskega okraja se na m piše iz krogov županskih: Reči moramo, da so bili voliloi in da je bil osrednji volilni odbor zelo srečen pri izbiri kandidata za naš vo lilni okraj. Kot župan poznam iz službenega občevanja novega kandidata gosp. Fr. Demšarja in rt či moram, da dobimo v njem jako razumnega, v občinskih stvareh zelo izvež banega, za blagor ljudstva vnetega poslanca.
—	Posebno pa mi jo všeč, da je katoliško-narodna stranka sprejela kandidata iz vrste županov, ker ti poznajo posebno sedanje razmere in potrebe ljudstva po občinah in ker se pri okrajnem glavarstvu službenim potom župani večkrat shajajo, zato ima za tak velik volilni okraj župan kot poslanec volilno prednost, ker pride lahko v ožjo do tiko z raznimi župani in po njih z lažnimi občinami svojega volilnega okraja. — Upam, da bo s to kandidaturo vstreženo celemu volilnemu okraju.
Osebne vesti. Za predsednika gra-škega deželnega sodišča je baje že določen deželni nadsodniški svetnik Karol Som-m a v 111 a v Gradcu. Njegovo imenovanje se baje izvrši v kratkem. — G. Jakob L e g v a r t iz Nove oerkve, kateri je lansko leto napravil državni izpit iz poljedelstva na visoki šoli za poljedelstvo v Bonu, obiska je kot cand. agr. et cam vseučilišče v Lip skem in prestal dne 25. svečana t. 1. tam s prav dobrim uspehom s'iušnjo kot nadzornik živinoreje (»Tierzucht Inšpektor«). Posebno je to zanimivo, ker je to dosedaj prvi Slovenec, kakor tudi prvi v Avstriji, kateri je ta izpit dovršil. — G mnazijski ravnatelj dr. Edvard Martinekv Gradcu je imenovan izrednim profesorjem za filozifijo in pedagogiko na graškem vseučilišču. — Iz Gradca pišejo: G. Vekoslav K e r š o -v a n je položil na tukajšnjem vseučilišču
zadnji juridično-teoretični izpit b prav dobrim uspehom in je s tem dovršil svoje Btudije.
Stranka oplo je liberalna stranka. To zopet na novo dokazuje »Narod«. Piše nam -reč: „Da se je človek razvil iz živali, in to gotovo iz opice, je danes prepričanje vseh učenjakov; to danes velja med zoologi za tako dokazano, kakor da se n. pr. vrti zemlja okoli osi." Naši liberalci imajo sebe gotovo vsi za učenjake; zato jih pač ne moremo razžaliti, če jih našemu ljudstvu popisujemo kot to, za kar se sami imajo. Sicer priznamo, da mi tudi glede liberalcev ne moremo izpeljati direktnega dokaza, da izvirajo od orangutanga, ali — k čemur se nagiblje tudi že Boris Zamik —: od mandrila. Da se zemlja vrti okolo solnca, se da z eksperimenti dokazati in izračunati, a kako se je iz mandrila ali orangutanga razvil liberalen |pr-vak ali napreden časnikar, ta eksperiment nam še ni podan, ker gospodje mandrili in orangutangi še vedno v svoji pravi prvotni podobi v gozdovih delajo konkurenco modrosti naših »prosvetljenih in vseh predsodkov osvobojenih« liberalnih domišljavčkov. Vendar če beremo take gorostasnoBti, kot da tudi jezuit Wasman uči, da se je človek razvil iz živali, ko vendar lahko Boris Zarnik iz vsakega njegovega spisa (če katerega pozna!) lahko izprevidi, da to ni res — potem vidimo, da postaja razdalja med liberalci in med opicami res vedno manjša. Samo to ni res, da bi se opioe razvijale v liberalce, ampak nasprotno: liberalci se razvijajo v opice. Zato nam pa dovolite, junaki slovensko-nemške zveze — kajti glasilo Nemcev „Tagespost" je te dni tudi slavila Haecke-love nauke! — dovolite nam, da vam kličemo :Opice vun iz naših javnih zastopov!
Novo ferijalno društvo. Piše se nam: Ustan. shod ferijalnega akademičnega društva »Prosveta« je dne 26. marcija 1.1. v Ljubljani. Na istem se razpravlja o pomenu ljudske izobrazbe za Slovence, o narodnih knjižnicah, o poljudnem delovanju dijaštva drugih narodov in o nalogah slovenskega akademika na tem polju. (Eventuelna pjjas-nila dajo filozof Pavel Grošelj, Ljubljana, Rimska cesta 13.) — Vsako ferialno društvo, tudi »Sava«, je postavilo v svoj program doslej ^ljudsko izobrazbo" itd. Zal, smo se prepričali, da si pod „izobrazbo" dijaki predstavljajo včasih jako čudne stvari. Snovatelji tega društva so »slovenijani".
Prvi shod srbskih zdravnikov in prirodoslovcev, h kateremu se v a -bijo tudi slovenski zdravniki in prirodoslovci, bo septembra meseca t 1. Na poziv pripravljalnega odbora se je oglasilo 30 predavateljev raznih slovanskih narodnosti, ki so naznanili vsebino svojih predavanj. Rok prijave je do 1 aprila. Kdor se želi udeležiti shoda, naj pošlje pri javo tajniku Brki Stanojeviču, pro fesorju »Veliko škole«, vstopnino 10 dinarov (1 dinar = 95 vin) blagajniku dr. Kosti N i k o 11 č u , lekarnarju v Belgradu (Re-savska ulica 31).
Liberalni gospodje. »Slov. Narod" vedno vpije nad »klerikalnimi društvi", ki baje ljudstvo »izsesavajo". Zadnji občni zbor ljubljanske .Kreditne banke", pri kateri so sami liberalci, pa nas je poučil, da so si od čistega dobička enega leta 107.324 K odde-lili gospodje delničarji celih 60.000 K, za tantieme odbornikom, med katerimi so tudi tako skromni ljudje, kakor Tavčar in Hribar, 4500 64 K i. t. d. Gospodje torej ne delajo ravno v svojo izgubo, in njih narodnjaštvo jih ne bo izmolzlo. A to si krataomalo pre-povemo od teh Ijud', da bi njihovo glasilo „Siov. Narod« sramotilo naša dobrodelna ljudska društva, pri katerih duhovniki delajo vse zastonj in pa še žrtvujejo zraven. To je razloček med nami in vami, gospoda!
Laško vseučilišfie. Iz Trsta poročajo : Vladna rešitev italijanskega vseučilišč-nega vprašanja je zadela v italijanskih krogih na velik odpor. Po listih se mnogo agitira za bojkotiranjefakultete v Roveredu. »Indipendenten predlaga, naj tržaška občina z lastnimi pripomočki in podporo italijanskih mest, ki so že obljubili prispevke za italijansko vseučilišče, ustanovi veliko prosto vseučilišče v
Trstu. — Iz Inomoeta prihaja brzojavka: Italijanski dijaki so sklenili, da vztra jajo še vedno pri zahtevi, naj se ustanovi laško vseučilišče v Trstu in da se bodo v boja za to zahtevo posluževali vseh mogo čih pripomočkov, če treba tudi najskrajnejših sredstev.
—	Živinorejski shod v Novem mestu se priredi v nedeljo, dne 20. marca, ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih g. I. Z u r c a »pri otemburju« v Kandiji. O tem se nam piše: Na tem shodu se imajo živinorejci posvetovati in zediniti o sledečih vprašanjih: 1. Kako naj posamezne občine pospešujejo rejo bikov v svojem okolišu? 2. Kaj naj store naši bikorejci, da se jim olajSa reja bikov in da se pomnože njeni dobodki ? — Z ozirom na važnost predsto-ječih vprašanj poživljamo vse zavedne živino rejce, da se shoda mnogoštevilno udeleže. Zlasti je potrebno, da se ga udeleže gg. župani kot zastopniki občin in tisti živinorejci, ki se ukvarjajo z rejo bikov. Shod se priredi na Dolenjskem, a je namenjen kranjskim živinorejcem sploh. Zato pričakujemo, da se udeleže tega važnega posvetovanja tudi zavedni živinorejci iz Gorenjske in Notranjske.
—	Novo pevsko društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Pevsko društvo »Zorislava" v Sežani.
—	Tat izkopal mrtvega otroka.
V	Pulju so na pokopališču dobili iz groba izkopano mrtvo truplo 1"/»letnega otroka Bertetiča. Truplu je bila odrezana desna roka.
V	okolici puljski je razširjena vraža, da oni, ki si preskrbi roko mrtvega otroka, lahko brez skrbi krade.
—	Poskušeni samomor. V Gradcu je ustrelil nase uslužbenec nekega hotela Janez Midic. Ranil se je nevarno.
—	Iredentovske »šale«. V soboto zjutraj so raz streho hotela »Garni« na glavnem trgu v Trstu neznani Lahončki razobesili veliko italijansko zastavo. Policija je zastavo odstranila.
—	Iz Zagreba se poroča, da nameravajo nekateri poslanci vladne večine sto piti po Veliki noči pred svoje volivce. Ve-deremo!
—	Velika tatvina. Tatovi so vlomili v Trstu v fitijalko dunajsko tvrdke Schenker & Comp. in odnesli 8000 K.
—	Regulacijska dela ob Savi pri Krškem so oddana tvrdki I. Knez v Ljubljani.
—	Aretirali so v Mariboru trgov skega pomočnika Romana Murkota, ker je kradel pri trgovcu Martmcu.
Ljubljanske novice.
Občinske volitve v Ljubljani bodo letos vsled včerajšnjega sklepa obč. zastopa od 25 do 29. aprila. Ii III. razreda (2048 vo-lilcev) izstopita obč. svetnika Josip Kozak in Mali, iz II. razreda (1364 volilcev) izstopijo dr. Tavčar, Hribar, Kušar, Majaron in Subic, iz I. razreda pa izstopijo Lanče, Predovič, Trnk6czy, Triller. III. volilni razred bo volil 25 aprila, II. razred 27. aprila in I razred 29. aprila. Volitev se bo vršila v veliki dvo rani občinskega sveta vsakokrat od 8. do 12. ure dopoludne. III. in II. volilni razred bodeta imela dve volilni komisiji. Pri prvi bodo volili volilci od črke A do L, pri drugi pa od črke M do Ž. Eventuelne ožje volitve ae bodo vršile dan po prvotni volitvi. Pred sedniki komisij bodo: v III. volilnem razredu občinski svetniki Plantan in Prosenc, v II. vol. razredu Senekovič in Žužek, v I. vol. razredu dr. Gregorij Krek. Druge člane volilne komisije določi župan.
Ljubljanski občinski svet. Izraz ljubljanskega obč. sveta Rusiji prinašamo na drugem mestu. Pričetkom včerajš \je seje se je župan Hribar spominjal proslave 501etnice doktoratva g. dr. V a 1 e n t e , ki živi 46 let v Ljubljani ter je naznanil, da je jubilantu imenom mesta čestital. Zupan je na znanil, da se je društvo »Prostovoljna požarna bramba« razdru žilo ter bo vsled spremenjenih pravil novo društvo imelo naslov »Prostovoljno gasilno in rešilno društvo«. Naslov »Laibacher frei \villige Feuerwehr« torej odpada. Dunajsko vseučiliško zavetišče so je s slovenskim pismom zahvalilo za podporo. Dalje je župan naznanil, da bo morala vsled sklepa dež. odbora posestnica Ana Zupnikova na Po ljanski cesti prositi za naknadno stavbinsko dovoljenje za prizidek pri svojem posestvu, sioer bo morala prizidek demolirati. — Naprava uličnih pojašnjevalnih tablic se je od ložila za pozneje. — Za most čez Grada-ščico se je naknadno dovolilo izplačilo prekoračenega proračuna v znesku 800 kion. Sedaj velja most 14 800 kron. — Rekurz kne^oškofijsiega urada glede naprave hod nikov na knezoškofovem posestvu pri sv Petru je obč. svet odklonil. Utemeljeval je svoj sklep z § 71 mestnega stavb. reda. — Kanalizacija Šolskih ulic se je odložila do prihodnjega leta. — Ob cesti na barje
bodo zasadili jesene, kar bo veljalo 422 K. Na vprašanje podiupanovo je odgovoril župan, da se po Bleiweisovi cesti od »Narodnega Doma« dalje ne more zasaditi drevja, ker je na eni strani kabelj. Sprejet je bil predlog obč. svetnika B e r g a n t a , naj se naroči magistratu, da poroča o nasaditvi dreves na Dolenjski cesti do Plankarjeve gostilne. — Končni račun za jubilejni most v znesku 155.000 kron se je odobril, nadaljnje zahteve tvrdke Pittel in Brausewetter je pa obč. svet odklonil.
Krščanska ženska zveza ima po dolgem odmoru svoje predavanje v petek popoldne ob 4. uri in sicer v knezoškofij-ski palači v pritličju na desno. Ker je to predavanje letos prvo, zato je pričakovati najobilnejše udeležbe od cenjenih članic.
Odbor.
Županja Hribar se radi bolezni mudi na Liki, kjer se je pred dnevi mudil pri njej na obisku tudi g. župan Hribar.
Psi v javnih lokalih. Piše se nam: Zvest pes je svojemu gospodarju prijeten družabnik, ne more se pa trditi, da bi bilo posebno prijetno za druge ljudi, biti n. pr. v družbi kar cele družbe psov, kakor se to godi posebno po nekaterih ljubljanskih gostilnah. Prijatelji psov naj ir ajo usmiljenje z — 1 j u d m i in naj ne vodijo psov v gostilne, kjer psi niso samo skrajno nadležni, ampak kamor tudi iz zdravstvenih ozirov in radi čednosti ne spadajo. Tudi gostilničarji, ki imajo pse, naj imajo toliko obzirnosti do svojih gostov, da določijo za pse druge prostore, nego one, kateri so določeni za goste. Mestni magistrat je sioer v tem oziru že izdal neke prepovedi, a gospodje pri mestnem magistrata menda svojih navodil ne smatrajo za resne, ker jih ne izkušajo uveljaviti. Apeliramo na mestni magistrat, da resno izvojuje svojim navodilom upoštevanje I
Zasebna ljudska šola na Rakovniku.
Kakor Cujemo, bo to šolo vodil g. naduSi-telj J. Likozar.
Zadruga krojačev, klobučarjev itd. v Ljubljani sklicala je na poziv mestnega magistrata shod pomočnikov v nedoljo, 6. t. m., v Putitigamski pivarni, pri katerem se je sklenilo ustanoviti pomočniški zbor krojaških, klobučarskih, krznarskih in rokovičar-skih pomočnikov. Izvolil se je v to svrho odbor, ki pripravi pravila, da se ista pred-
Ilože c. kr. deželni vladi. Obenem pa so se volili zastopniki pomočnikov, ki bodo zasto pali na shodih krojaške zadruge svoje koristi ter stavili eventuelne predloge.
Obesiti se je hotel. Včeraj popoludne se je zidarski pomočnik Matija Sluga, stanujoč na Karolinški zemlji štev. 13, doma spri z materjo, ker mu ta ni hotela dati denarja za »Snops«. Sin je rekel nato materi, da so bode obesil in je šel res v drvarnico in se obesil za vrv. Posestnikov« hči, Alojzija Severjeva, je slišala, kaj namerava Slu^a storiti in je šla za njim v drvarnico, kjer ga je dobila že višati na vrvi. Vzela je hitro nož in prerezala vrv in tako rešila Slugi življenje.
Na Vestfalsko. Včeraj odpotovalo je od tod 50 delavcev na Vestfalsko.
Tatvine. Lovrenc Tomšič, 18 let star, pristojen v občino Dobrunje, ponudil se je dne 25. svečana t. 1. posestniku Francetu Dečmanu iz Vodmata v službo kot dninar. Dečman je TomSiča sprejel in mu odkazal v hlevu ležišče. Tomšič je pa temno noč izrabil: ukradel je svojemu gospodarju iz hleva 1 žitno vrečo, vanjo pobasal 2 Dač manovi kokoši in še isto noč brez sledu izginil. Nadalje bo je dognalo, da je Tomšič tudi na Studencu pod Ljubljano ukradel 3 kokoši in 2 rjuhi. — Domneva se, da je isti Tomšič v noči od 24. na 25. svečana t. 1. vlomil v kapelico pri Vodmatu, s silo odprl mrežasta vratica, pri nabiralniku pa prikovano železno ploščo odtrgal in milo-dare iz puščice ugrabil. — Ovadil sa je o. kr. državnemu pravdništvu.
Zvonovi. Soboto 5. marca je premilostni gospod knezoškof ljubljanski Anton Boaa-ventura posvetil dva zvonova, in sicer enega za podružnico sv. Josipa pri Požegi in enega za kapelico Erlhof na S dnograškem.
Posredovalno delovanje mestne posre-valnice za delo In službe v Ljubljani v mesecu februarju. Temeljne številke došlih oglasil so ostale v primeri z lanskim letom jeslnacega meseca, kakor tudi s prejšnjim mesecem skoraj povsem jednake, le pri delojemalcih je došlo nekoliko več oglasil. — Vsled bližajoče sa pomladi prihaja mnogo vprašanj za vrtnarje in kmetske poBle. Prvo-imenovani se dokaj lahko dobe, a drugih pa znatno primanjkuje. Istotako primanjkuje obrtnih delavcev. — Po voljno jo bilo mogoče reševati oglasila pri moškem delu za trgovsko pomožno osobje in prometno uslužbence, pri ženskem delu pa za gostilniške uslužbence in hišne posle ter deloma za kmetsko dalo. — Za vajence in stanovanja je došlo znatno oglasil, a povoljno rešiti jih ni bilo mogoče.
Tat „pri kroni". V noči od 7. na 8. t. m. utihotapil se je tat v Stepičevo gostilno v Gradišču »pri kroni« in je vlomil v omaro, kjer je bil denar ter ukradel 50 K v škodo gostilničarjevo in eno srebrno zapestnioo v škodo natakarice Frančiške Bučarjeve.
Tatvina v Šolskem drevoredu Mariji Urbano, posestnioi v Mostab št 17, je bila danes dopoldne v bolskem drevoredu iz žepa ukradena denarnica z manjšo svoto denarja. Tatvine Bumljiva je neka ženska z belo šerpo. Tatiea je zagnala denarnico stran in jo je Urbančeva dobila nazaj.
Park pred justično palačo so začeli te dni vrtnarski delavci urejati.
Semenj. Dne 8. t. mes. bilo je na semenj prignanih 1220 konj in volov, 318 krav in telet, skupaj 1544 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Moravoi, Nemci in Korošci, po konje pa Lahi in Korošci.
V Ameriko. Včeraj odpeljalo so je z južnega kolodvora 64 izseljencev v Ameriko.
K zgradbi železnice na Hrušici se je pripeljalo včeraj 78 delavcev.
Z rešilnim vozom. Posestniku Janezu Rozmanu iz Šenčurja je včeraj dopoiudne prišlo v frančiškanski cerkvi slabo, da je nezavesten padel na tla. Prepeljali so ga z re šilnim vozom v deželno bolnišnico.
Razpisana je služba oskrbnika mestne klavnice.
Duhov8ko podporno društvo v Ljubljani
je izdalo svoj račun za čas od 1. 1900. do 1904. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo 30 843 K 77 v dohodkov, stroškov 29.915 K in 98 v, torej je ostalo gotovine 927 K in 79 v. Vseh udov šteje društvo 244 Predsednik društva je veleč gosp. kanonik Sajovic, blagajnik veleč. gosp. kanonik Fettich-Frankheim.
Izgubljeno in najdeno. Ravnatelj »Vza jemne zavarovalnice« Josip Pehalič, stan. v Gorupovih ulicah štev. 9, je izgubil košček zlate verižice in zlat obesek. — Izgubil je realec Jožef Tori srebrno žepno uro. — V Šolskem drevoredu je izgubila dne 5. t. m Marija Cotman denarnico s vsebino 12 K. — Na križpotu BIeiweisove ceste in Koli zejskih ulic je bila najdena vozna plabt3.
Knjigovežko društvo priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani »Punti gamske pivnice«, Turjaški trg, zabavni večer s petjem, godbo in šaljivo pošto. Prijatelji društva se tem potom uljudno vabijo k mnogobrojni vdeležbi. Vstopnina prosta.
Književnost in umetnost
* Secona slovenskega gledališča
se zaključi 27. t m.
Izpred sodišča.
Iipred ljubljanskega porotnega sodišča
S snežno kepo ubil človeka Že pozno na večer dne 8 januarja je šel Jožef Kavčič iz Pivkove krčme v Novi vasi dumu. Posebno vinjen ni bil, ali kadar se ga je malo navlekel, je imel navado, da je glasno godrnjal ali pa vpil. Do Stare vasi se ni nikjer ustavil; imel je prižgano svetilnico ter je šel godrnjajo mimo Lazarjeve hiše, v ka teri se še ni spalo. Sin Luka Lazar ga je slišal vpiti in se je namenil, da ga bo malo kepal; in res sta se Kavčič in Lazar pričela kepati. Med kepanjem je Kavčič vedno vpil: »osranc«. Ta hrup sta slišala tudi sosedova lanta Jernej in Janez Gantar ter sta tudi za Kavčičem vrgla par kep, potem se pa vrnila nazaj v hišo. Luka Lazar ga je pa še zasledoval do Majnikove hiše in ko je Kavčič stop i čez neki jarek, se je obrnil nazaj z besedami: »Te že vidim«, in zdajci se jo slišal pok, kakor da bi koga nekaj močno zadelo. Priča Marjeta Justin, katera je vse to iz hišnega okna zasledovala, pravi, da je sli šala Kavčiča kake četrt ure na sneženi trati Btokati, nato se je pobral in šel sam domov, kjer se je vlegel za peč in drugi dan v po steljo, a je vsled zadobljene poškodbe na čelu dne 11. januarja t. I. umrl. Na licu mesta so je našel kake tri četrt kilograma težek kamen. Luka Lazar priznava, da se je s Kavčičem v šali kepal, da je šel tudi do Majnikove hiše za njim in ga kepal, taji p», da bi bil dal nalašč med kopo kamen, in če se je to zgodilo, zgodilo se je le slučajno. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali in sodni dvor je obdolženca oprostil.
Lah umoril Laha. Dne 14. februarja 1904 popoldne je bilo v Simon Turrijevi krčmi v Boh. Bistrici precej živahno; bilo je polno laških delavcev, k&teri so pili. Okoli 5. ure je nastal prepir, pri katerem so je najbolj odlikoval laški delavec Peter Gaco mini iz Sant Tiore, tako, da so ga bacnili iz gostilne. Na cesti je obrnen proti krčmi gro zil, da se vseb Lahov ne boji in če ima kdo korajio, naj le pride k njemu. Nato pristopi k Giacominiju Janez Farbi in ga vpraša, za kaj so nad Italijani jezi. Obdolženec je pa tudi temu zagrozil. Beseda je dala besedo in
Janez Fabri udari parkrat s palico svojega nasprotnika, nakar se odstrani s svojim prijateljem Cantonijem proti Mohorjevi baraki. Tiho, kakor maček, se priplazi Giaoomini za Fabrijem in mu izza hrbta zasadi svoj nož v trebuh, na kar je zbežal. Okvarjencc, ka teri se je takoi zgrudil in bil prenešen v bolnico je dne 17. februarja umrl. Obdolženec je orožnikom dejanje tajil, pred sodiščem je pa priznal, da je hotel dati Fabriju »mal spomin". Giaoomini je dobil 3 leta težke ječe z enim postom na mesec. Na dan 14. svečana vsakega kazenskega leta pa ima še po seben zapor v tamnici.
Detomorilka. Marija B a t i s t a, 24 let stara, doma iz Gor. Zemuna pri Ilir. Bistrici, obtožena detomora, je bila danes obsojena na 18 mesecev ječe.
Izpred novomeškega porotnega sodišča.
Čevljarski pomočnik Anton Janšo, star 15 let, tožen hudodelstva požiga, jo bil pred porotniki oproščen.
Pred mariborskimi porotniki je bil včeraj obsojen 20 letni delavec Anton Glavič iz Pekern na 4 leta težke ječe, ker je vsled ljubosumnosti Janeza Novaka tako pretepel, da je Novak vsled tega umrl. — 251etni mizarski pomočnik Anton Juhart, ki je 26. dec. 1. 1. v gostilni Janeza Lešnika pri sv. Janezu na Dravskem polju tako zabodel pijonirja Eiarta, da je ta umrl, je bil ob sojen na štiri leta težke, s posti poostrene ječe.
Nov slučaj Bratuša. V soboto je bila v Celju glavna obravnava zoper sloven skega veleposestnika Vavkana zaradi hudodelstva goljufije vsled zapeljevanja h kri vemu pričevanju. Tu se je pa zgodd neverjeten slučaj, da ja zagrizeni Nemec, celjski državni pravdnik dr. B>»yer, sam moral predlagati, da bi Be neke priče osobno pred sodnijo poklicale in še enkrat v slovenskem jeziku zaslišale, ker so je prepričal, da je nemšti preiskovalni sodnik Friedel iz Slo-venjega gradca pričevanje slovenskih prič nemško tako slabo zapisati dal, da se nazadnje ni vedelo, kaj je rrs in kaj ne. Dasi ravno se je na podlagi slabo nemško zapi sanih izpovedb slovenskih prič držal obdol ženec dva meseca v preiskovalnem zaporu in so ga smatrali že za brezdvomno krivega, je bil nazadnje vendar popolnoma oproščen.
Radi razžaljenja cesarja je bil v Trstu obsojen 31 let stari pek Fran Moder, doma iz Ljubljane, na šest mesecev težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Stavka. Vsi sobnoslikarski in pleskarski pomočniki v Budimpešti stavkajo. — Samomor cele rodbine. Umirov ljeni poročnik BeSeke v Beroli u, njegova hči in dva sina so se zastrupili, ker niso imtli sredstev za življenje. — Shod delegatov avstrijskih zdravnikov se je vršil v nedeljo na Dunaju. Shod je zahteval ustanovitev sanitetnega ministrstva. — Dvoje gledališč pogorelo je v mestu Elmira v državi New York, kakor se sedij dodatno poroča. — Samomor bankirja. Vsled dtfravdacijo svojega usluž benca Remhsrla silno oškodovani bankir vladni svetnik Brendel v Barolinu je skočil iz tretjega nadstropja ter na tlaku obležal mrtev. — Velika povodenj je porušila , kakor poročajo iz Mešane, mnogo hiš in cesto v Galati.
—	Vmanufskturniutrokijev Barceloni velika kriza. Mnogo tovarn je zaprtih. 10000 delavcev je brez dela. — Ogenj je napravil v zalogi perila tovarne Kurz & bchlesinger na Dunaju škode za več Btotisoč kron — Preiskovalca se vernega tečaja, Andreea, so proglasili za mrtvega — Štirje dečki uš 1 i so na Dunaju svojim staršem radi slabega šolskega napredka. Staršem s 5 pi Bali, da gredo na — Japonsko. Policija jih je prijela v Dunajskem Novem mestu. — Smrt na p r i ž n i c i. Iz Krakov« se poroča : Ko je v nedeljo teden v cerkvi sv. Barbare stopil na prižnico 601etni pater Peter, da bi pridigal o smrti, zadela ga je naenkrat kap, da so je mrtev zgrudil na tis
—	Stavka v Budimpešti. Število stavkujočih je vedno vefje. S daj ko se jim pridružili še krojaški pomočniki. Policija je razdružila stavkarske odbore čevljarjev, de lavcav pri brzojavu in v pliaovih ter vodovodnih zavcdih. Raditega so vložili dotič n>ki protest na ministrskega predsednika grofa Tiszo.
Korejski mučenci. Korejska zemlja jo danes kraj silnih bojev, in v teh trpe mnvgo tudi tamkajšnji katoličani, katerih je precejšnje število. Katoličani so prestali na ti, dol. 1876 od vsega bvc ti ločeni zeml i, velikanske žrtve. Katoliški msionarji so edini, ki so prišli v ta kraj na misijone. Pripeljal jih je prvič sem domač kitajski duhovnik ki je imel na Koreji na Vel. noč 1. 1795 urvo mašo. Po šestletnem delovanju je 1.1801. s
svojimi 300 učenci prestal mučeniško smrt, ki pa je bila seme kristjanov. Takoj za njim s» prišli drugi neustrašeni misijonarji in delovali dalje, dokler tudi ti niso prejeli rnuče-niškega venca. L. 1839. je bil mučen apostolski vikar in ž njim 127 domačih katoli, čanov. Kolikor jih niso pomorili, bo jih pre ganjali, da bi tako iztrebili katoliško cerkev. Ali le-ta se je hitro dvignila. Za leta 1845 so dobili katoličani novega apostol, vikarja, ki je pripeljal b seboj lepo število delavcev. Leta 1866. so našteli že nad 25.000 katoli čanov, med njimi je bilo veliko tudi domačih duhovnikov. Ta veliki uspeh je vzbudil pri poganih novo sovraštvo, in v tem letu se je vnelo zopet preganjanje. Dne 8 februarja so umorili apost vikarja in ž njim deset-tisoč Korejcev. Takrat so za gotovo upali, da bodo zatrli cerkev za vodno. Da ne bi prišli novi misijonarji, so prepovedali vsakemu tujcu dohod v deželo. Deset let ni bilo nobenega duhovnika. Ali ko je bila 1. 1876. vled pritiskanja tujih držav tujcem iznova odprta pot, je našel novodošli apost. vikar i5000 vernih, zvtst h duš, katere so hrepenele po dušnih pastirjih! Imena vseh korejskih mučencev niso znana, sv. cerkev jih časti skupno pod imenom: Sv. korejski mučenci. Od takrat je korejska cerkev živahno napredovala. Leta 1900. se je naštelo že 42441 katoličanov, ki so imeli večino domačih dušnih pastirjev. Dotloj, ko šj Ko reja ni bila odprta, namreč do 1.1876 , drugi misijonarji sploh niso prihajali, nego katoliški. Sele takrat, ko je bil tujcem pristop varen, so jeli širiti evangelij tudi protestantje. Ali njih pastirji, ki prihajajo s svojimi ženami in otroki, dosedaj ša nimajo več kot okrog 200 spreobrnjencev. — Nova vojska zopet preti uničiti kat. cerkev.
Ali sme slikar v cerkvi med božjo službo risati ? »Mor. Obzor« pišo : Poroča se nam, d« so orožniki ovadili nekega zna nega slovaškega slikarja zavolj motenja vere, ki ga je baje storil s tem, da je pri pridigi v cerkvi na Slovaškem risal na koru po božne kristjane, izmed katerih nekateri so spali, drugi dremali, ali pa so se na razno načine kratkočasili.
Nagla smrt. Zsdnji petek so je po nesrečil v Idriji 74 letni berač Junc iz Pia nine. Ko je prosil, prišel je tudi v delavsko hišo za erarično bolnišnico. Starost ali kaj ga je zmagalo, da je padel čez stopnjice ter zadel z glavo ob robec neke skrinje v veži. Zdihnil je le še nekelikrat in bil na to mrtev. Našli so pri njem še steklenico z beraško uteho — žganjem.
Visoka starOBt V občini Szent Marton na Ogrskem je umrla te dni 130 let stara kmetica Murczu Bercsak. R jena je bila 1. 1774 in trikrat poročena; najmlajši vnuk je star 50 let.
17.000 kron — poneveril Samuel Kadnel, uradnik pri trgovski in transportni drulbi v Budimpešti, je vzdignil v neki tam kajšni braniln oi na ime svoje tvrdko 17 tisoč kron ter nato pobegnil.
Vznemirljive vesti u Španije-
Madrid. V Valtadolidu je prišlo do velikih demonstracij. Nastal je spopad z orožniki, ki so mnogo oseb ranili.
Berlin, »Voss. Zeit« poroča iz Ma drida: V Španiji preti lakota. U vsa dežele prihajajo poročila o strašni revščini V Val-ladolidu je prišlo do velikih kravalov. T:soč-glava množica je hrumela po cestah, nosila črne zastave in klicala: »Bijte kruha in dela!« Policija je streljala na ljudi ia jih mnogo ubila ali ranila. V Barceloni so špansko zastavo poteptali v prah.
Berolin »Beri. Tagbl.« poroča iz Madrida: V zbornici so začele silno obstruirati vse stranke manjšine. Nobenega zakonskega načrta nočejo več dovoliti. Viada grozi, da razpusti zbornica.
Telefonska in brzojavni poročila.
Naši poslanci Rusiji.
Dunaj, 9. marca. Jugoslovanski člani »Slovanske zveze" so danes poslali tukajšnjemu ruskemu poslaniku grofu Kapnistu naslednjo izjavo:
„Vaša ekscelenca! Zastopniki hrva škega in slovenskega naroda v državnem zboru avstrijskem, združeni v klubu »Slovanska zveza", izražajo ruskemu narodu avoje iskrene simpatije in izrekajo gorečo željo, da bi blagoslov božji spremljal rusko orožje v boju za krščansko civilizacijo in za moč ter ugled slovanstva.
Vaši ekscelenci udani: dr. Š u -steršič, Ivčevic, Ploj.
Pariz, 9. marca. Poročevalec „Figarov" pravi, da mu je šef ruskega štaba, Saharov, dejal, da bo Rusija zbrala v Mandžuriji najmanj 400.000 mož, Japonska pa komaj 200.000. Rusi hočejo imeti gotovost,
da zmagajo. Več mesecev sc na bojišču ne bo nič posebnega zgodilo. To, kar se je doslej zgodilo, nič ne šteje. Če imajo tudi Japonci sedaj nekaj prednosti, jim Rusi pripravijo velika presenečenja.
Sopronj, 9. marca. Na današnjem konjskem semnju jc bilo nakupljenih 400 konj za Japonce.
Petrograd, 9. marca. Kitajski poslanik na ruskem dvoru taji, da bi generala Jan-či-kaj in Ma hotela Ruse napasti. Oba da sta v Tien-tsinu. Tunguške tolpe v Mandžuriji nimajo nobenega političnega pomena, ker so navadni roparji. Kitajska nikakor ne mobilizira.
Lomlon, 9. marca. Iz Tokia se poroča: Japonsko mornariško ministrstvo trdi uradno, da je doslej poškodovanih 23 ruskih bojnih ladij, ki imajo skupaj 90.000 ton.
London, 9. marca. »Standard" poroča iz Petrograda, da je dobil car obvestilo, da so Japonci celi dan bombardirali Vladivostok. Škode niso velike.
Koiill, 9. marca. Iz Petrograda poroča „K0ln. Ztg.": Korejski poslanik je rekel ruskim časnikarjem, da je vest o korejsko japonski pogodbi popolnoma neosnovana. Kršenje nevtraliiete Koreje od Japoncev napravlja ruskim vojsko vodjem prosto roko napram Koreji.
Petrograd, 9. marca. Trdi se, da je kapitan Reitzenstein, poveljnik vladivostoškega brodovja šel res iz pristanišča, da bi lovil one tri ladje, ki so jih Japonci dobili nedavno iz Cila in ki plovejo po Tihem oceanu.
Berolin, 9. marca. Iz Petrograda se poroča, da Kuropatkin odpotuje v soboto v vzhodno Azijo. Do Moskve ga bodeta spremljala njegova žena in mali sin.
Pariz, 9. marca. Japonski poslanik se je izjavil, da ne veruje, da bi Rusija sedaj se hotela pogajati. Tudi Japonska se ne namerava pogajati. Rusija ne odneha in tudi Japonska ne.
London, 9. marca. Iz Tokia: Japonci so vedno bolj navdušeni za vojsko. Javni izdatki so kar najbolj omejeni. Mikado ima pri obedu le dve jedi in poživlja dvorjane in plemstvo, naj žive skromno, da lahko več žrtvujejo za vojsko. Na bojišče gre tudi prestolonaslednik, 25letni princ Jošihito Harunomija.
London, 9. marca. („Times") Iz Tokia: Japonsko brodovje je 29. februarja vzelo Haj - Jang - Tau, enega Elliotskih otokov, ki so ga Rusi malo prej zapustili. Japonci so našli tam le zaloge premoga in zastave za signale.
Dnnaj, 9. marca. Neki diplomat izjavlja, da je slišal od Kuropatkina, ki je rekel, da se bo treba vojskovati dve leti, preden zmaga Rusija.
Petrograd, 9. marca. Tukajšnji Cehi so pisali ruskemu poveljniku v Vladivostoku da mu pošljejo konjeniški oddelek, sestavljen iz Čehov, ki si sami kupijo obleko in puške.
Pariz, 9. marca. Načelnik ruskega generalnega štaba se je izrazil, da bo transport v vzhodnjo Azijo trajal več mesecev.
Pariz, 9. marca. (Kor. urad.) Več listov poroča iz Tokia, da je japonsko brodovje vnovič dobilo povelje vhod v luko Port Artur zapreti s tem, da potopi ondi trgovske ladje, ali če treba, tudi topnjače ali pa obrežne križarice.
London, 9. marca. (Kor. urad.) Iz Tokia se poroča z dne 7. t. m., da je vladivostoško rusko brodovje na širokem morju in da je imelo boj z japonskim brodovjem. To poročilo iz Tokia pravi, da uspeh še ni znan.
Dunaj, 9. marca. „Slovanska zveza" je danes izvolila svoje predsedstvo. Načelnika sta dr. Šusteršič in dr. Ivčevic, načel-
mikova namestnika dr. P1 o j in Barvinski. V politični debati o Korberjevem govoru, ako se bo debata sploh vršila, bo govoril imenom kluba poslanec všuklje. Nato je klub razpravljal o položaju.
Dunaj, 9. maroa. Danes je Korber odgovarjal v državnem zboru na interpelacijo o praških nemirih. Dolžil je češko časopisje, da je povzročilo demonstracije. Cehi so ga burno prekinili in mu vpili, da je policijo nahujskal na €ehe. Hovorka kiiče: „Vi ste sramotni madež za Avstrijo!" Kubr kliče: „K6r-ber je največji goljuf na svetu!" Predlog, otvoriti debato o odgovoru, je bil odklonjen. Zbornica nadaliuje razpravo o nujnem predloga posl. Š lenega.
Dunaj, 9. marca. V današnji seji drž. zbora je poslanec Sehnal uložil debelo knjigo kot interpelacijo. Zahteval je, da se prečita.
Dunaj, 9. marca. (Kor. urad.) Min. predsednik Koerber pravi, da je „bumel" stara nemška dijaška navada, ki se doslej še nikdar ni policijsko zabranjevala. Ako se bo vpeljala tudi pri čeških, jim tudi ne bo nobena vlada branila. (Burni ugovori pri Cehih.) Vlada samo tedaj poseže vmes, če je javni mir v nevarnosti. Krivci pri praških demonstracijah bodo ostro kaznovani in preskrbela bo vlada, da se take stvari več ne ponove.
Proti interpelaciji dr. Basovi pravi Koerber, da se čuti nedolžnega in ni provzročil nemirov. Pač pa mora reči, da je narodni terorizem največji sovražnik državljanske svobode.
Na interpelacijo K i e n m a n o v o glede dogodkov v Št. liipolitu odgovarja, da ne odobrava grajanega postopanja oblasti, ker jim je naročil najstrožjo objektivnost. D r. D y k zahteva grajalni odsek proti Irotu, ki je z medklici žalil češki narod.
Praga, 9. marca. Posl. Spindler piše v svojem „Podripanu", da bo vlada po končanem zasedanju novih delegacij, ki bo dovršeno tekom meseca maja in junija, državni zbor razpustila in razpisala nove volitve. Vlada se zanaša na needinost Čehov.
Urno, 9. marca. Češka politična društva pozivajo češke drž. poslance naj nadaljujejo brezobzirno obstrukcijo in naj obstruirajo tudi nove de-iegacijske volitve.
Dunaj, 9. marca. V poljskem klubu je bila jako ostra debata. Razni govorniki so izražali nezaupanje vladi. Končno so zopet vladi-novci dobili večino. V imenu poljskega kluba bo govoril v državnem zboru grof Dzieduszvcki, ki je dejal, da ne bo ostro govoril. Zahteval bo, naj vlada državni zbor skliče tudi po veliki noči.
Praga, 9. marca. Mestni svet poziva občinstvo, naj bo mirno. Češki odvetniki so sklenili, da bodo brezplačno zagovarjali vse, radi demonstracij obtožene.
Opatija, 9. marca. Švedska kraljeva dvojica je včeraj sprejela v avdijenci zastopnike oblasti.
Umrli »o:
6.	marca. Marija Strempfel, nadarbinka, 81 let, Japljeve ulice 2, Carcinoma ventriculi.
7.	marca. Leopolda Vončina, luitninskega paznika hči, 4. mes., Zaloška cesta 3, Brouchitis capill.
Sledilno leštilo za tla f S t
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—5
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
l	Cm opa-zetanja	Staaj« barometra. V mm.	Temperatur* Celrijs	Vetreri.	Nebe	lig u:
a	9 ivoc.	<3/-3;	7-U	sl. zah.	obl.	
9	7. ijutr. a p«poi.	7384 739-1	63 12'4	sl. szah. sr. jzah.	meglla obl.	35
Srednja včerajšnja temperatura 6*1', normale 2 4'
170 1-1
Tuinim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, stric in tast, gospod
Tomaž Pavšek,
sprevodnik južne železnice v p.
včeraj ob pol 6. uri zvečer po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 74 let mirno pre* minul
Pogreb dragega rajneega se vrši v četrtek, dne 10 marca t 1. ob 5. uri popoldne i/, hiše žalosti, Zalokarjeve ulice št. 7, na pokopališče k sv Krišlofu
Sv maše posmrtnice se bodo brale v crkvi sv. Petra v Ljubljani.
Pokojnika priporočamo v blag spomin i a pobožno molitev.
Josip, Ivan Pavšek, sinova. Ivanka Pelan, roj. Pavšek, Antonija Loboda, roj. Pavšek, hčeri. — Oton Pelan, blagajnik okr. bolniške blagajne, Ivan Loboda, sprevodnik juž. 2«lez-n ce, zeta. — Marija Pavšek, rojena Indof, Roza Pavšek, roj. Pregelj, sinahi. — Vsi vnuki in vnukinje.
Mesto posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je Bog vseg8mogc čni ; , | našega preljubega očeta, oziroma sta-I rega očeta, tasta in strica, gospoda
Tomo Tollazzi,
posestnika trgovea itd.
včeraj ob 7. uri zvečer, po dolgi mučni bolestni, previdenega s sv, zakramenti za umirajoče, v starosti 63 let poklical k sebi.
i
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v četrtek, dne 10. marca 1.1., popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti v Cevcih na pokopališče v Dol. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Dol. Logatec, dne!), marca 1904.
Josipina Tollazzi roj. Werll, soproga. — Josip. Temo, sinova. — Mtmi Tollazzi, Beti Gnezda roj. Tollazzi, Lina Pin roj. Tollazzi, Rozi Arko roj Tollazzi. Milka Tollazzi, hčere. — Ivan Gnezda, postaje - načelnik. — Al. Pin, šolski vodja, Vencelj Arko, t'govec in posestnik, zetje — Milko, Milena, Zlata Gnezda, Vencelj Arko, j Melita Pin, viuiki in vnukinje.
Harmonij,
dobro ohranjen, evropskega s stoma ter močnega glasu, »« tikoj
proda pod ceno.
Priporoča sa osobito bralnim ali izobraževalnim dru-tvom
Več pove občinski urad Dnbjo, P. Planina, StajerBko.	4io 3—i
mlad
trgovski pomočnik,
vešč mešane Btroke, zmožen slovenščine in nemščine, ki je dovršil trgovsko Solo, želi službe Dopisovanje na upravništvo lista podnaslovom: »botrudnik«. 4n 2-1
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Fr. Widmar, krojač === v Železnikih. ===
3H4 3-3
Izurjenega
kovaškega pomočnika
406 3—1	in enega
== učenca ==
v starosti 15 — 16 let sprejme takoj Ivan Demiar, kovaški mojster, Marije Terezije ceata 6, Ljubljana.
Oddaja šolske stavbe.
V občini Nevlje, okraj Kamnik, odda sejdelo nove enorazredne šole z učiteljskim stanovanjem; odda se po pismeni minuendni dražbi posameznim podjetnikom, eventuelno enemu samemu.
Daljni pogoji, troškovnik in načrt so vedno na ogled pri županstvu. Dražba se bode vršila 28. SllSca, h kateri se vabijo zidarski, tesarski in mizarski podjetniki.
Za predsedništvo:
2	J. Kadivc, župan.
■	.	»I...... . .. ................ - ......... ■ ■ ■ ,mI. ■ ■■■ ...................■■ ...
3S6
404 2-2 Vabilo
na
IV. redni občni zbor
Vzajemne zavarovalnice
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v liubljani,
kateri se bode vršil
dne 6. aprila 1904. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Ričunsko poročilo nadiorništva.
2.	Poročilo revizor ev.
H O lobrenie lttne/a računa za 1. 1903.
4.	li >poiniina volitev nadzornižtva.
5.	Slučajnosti.
Predsednik uadzorništva.
V zm slu 5? 31. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov Drugi občni zbor je pa sklepčen ne glede na to, katere osebe ali koliko članov je navzočih.
Spomnite se osirotelih otrok!
Srečke otroškega zavetišča
za ustanovitev zavetišča za osirotele otroke.
1500 dragocenih dobilkov v skupni vrednosti 60.000 K Glavni dobitek v vrednosti 25.000 K. Cena srečke 1 K. — Žrebanje nepreklicno dne 22. aprila 1904.
Dobe se v vseh tobakarnah.
Uprava loterije za otroško zavetišče krščanske dunajske ženske zveze,
379 10—3	Dunaj, Neuer Markt 3
»Narodna
kavarna"
sprejme fakoj
dccl^a-aeenea,
ki je dovršil ljudsko šolo.
4i3 3-1 Fran Krapeš.
Varstvena znamka.
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek"in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
jEdmupd Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljn« dajejo
brezplačno.' 1741 47 jI
GrO£|IO!li4*llC
katere se želijo izobraziti
v šivanju za domačo porabo in v krojnem risanju po najnovejšem sistemu sprejema 1K. JESI H Ljubljana, Stari trg št. 17.
P
S
00 I
o
Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA TEA
Melanža iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cej Ionskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. Indra Tea Import Company, Trst. — Glavna zaloga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnici.	1252 26-24
414 1—1
Oklic.
Razprodaja premičnin
določena na dan 9. 10., 11 in
iz zapuščine umrle gospe Katarine grofice Walderatein; 12. t. m., je ustavljena.
V Ljubljani, dne 9. marca 1901.
Dr. Karol Schmidinger
c kr. notar kot sodni komisar.

registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
<
•wwwvi	~	~	»wvvwvii
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
«WA/\AA«	IA/VNAAA/M
lastni hiši $ V Ljubljani l a S t E1. lilij
23 104-19
4'i
0,l 2 0
1 {
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
PflT Uradne ure od 8.—12. in od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V i nifiTn/voT posojilnice znaša	Iv 4,y40./yUZ/.
st%hran K4,703.762-02.K 20,246712-13.Sz-K 77-979*34-
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničuega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 f
Angeljnovo milo Marzeljsko (heio> milo
sta najbolj koristni
z znamko
449 104—101
W za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sv«$
v Ljubljani.
I	Ravnokar so izšli
lir zemljevidi
rusko-japonskega
šli 1 ii=l
b
v zalogi tiskarne J. lilasnika liasl. v Ljubljani.
Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin.
Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah.
306 13
Dober, masten
sir
razpošilja
»Kmetijsko društvo v Dobrepoljah"
v celih hhbib v teži «d 20 do 30 kg, pa tudi v manjših zave j h in sicer dotlej, dokler je kaj zaloge. 296 6—4
Fino, dobro in poceni jesti in piti se more edinole pri
Rasherger-ju,
restavracija pri belem konjičku
Wolfove ulice št, 12, (Auer-jeva pivarna.)
Najfinejši golaž za zajtrek ■ samo 6 krajcarjev <
Sredina mesta.	;
-ks ca
ca
C35
Hq prezreti!
Kdor želi biti po^trežeD z dobrim, pristnim hlapom pod solidnimi ceuami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
__V
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
Id ubijali a, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne ure, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezanih omaricah.
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja glede izbere, ker so v zalogi od 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahso izvolite kaj ugodnega.
fle pretirane cene I
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohlna srebru namizno opravo (Bestecki, garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
265 4
ml z
Jiigienična novost! patentovano v vseh kulturnih državah!
Klozetni podložni papir.
Največja snažnost. Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta. : \Zdravniško vsestransko priporočano.
=^Vzorci
in cenik na razpolago.
g Gospodje hotelirji, restavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patent* ranih avtomatov velik materijalni dobiček, g ' i Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bell-mond & Co., PunaJ V., Šchonbrunnersfrasse 66, in
v
F. NUCIC, Ljubljana, Privoz 3, Prule
I. kranjsko podjetje za razširjanje oznanTliin prodaja patentovanega klosetnega papirja potom avtomatov Klozetni avtomati so na nastopnih krajih v rabi: V Ljubljani: Hote1 pri Južnem kolodvoru, hotel pri Lloydu, hotel pri Slonu, hotel Strukel. Restavracije: Kenda (Narodni dom), Vospernik (Puntigamska pivnica), Rasberger (G. Auer), pri Roži, Židovske ulice, A vguštin Zajec, Rimska ccsta 24. Kavarne: Avstrija, Evropa, Kasino, Narodna kavarna, Valvasor. Na deželi: Kočevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava - Jesenice: v kantini industrijske družbe.	335 8—4

&	"TI	1357 99
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. Iff
se priporoča preč. duhovščiaTi v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške oblekt
iz trpežnega In solidnega blagy po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradniku«
Odda se v najem
prodajalna
v večji vasi na Notranjskem, katera že obstoji nad 30 let Zravi n prodajalne je prostorno skladišče, soba za stanovanje in kuhinja.	373 3-3
Naslov poTe upravništvo »Slovenca«.
Asjik postili dan!
H
Tsak postili dan!
»veza
polenovka
se dobi pri Val. Sitar j it v Ljubljani Kolodvorske ul. 8
Asak postni (lan!
232 9-6
Vsak postni ilan!
Stanje ¥log 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
fjajbojjša in najsi|urnejša 00 prilika ga šfedenjel gg
Preje: Gradišče št 1,
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
OJILNIC
sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zlutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ---4 H 50 h na leto.
Stanje vlog Sl.deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
51D 14—4	predsednik.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Odborniki:
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgevec v Št Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.tt — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Grogor Slibar župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Uaoničnik. profesor bogoslovja v Ljubljani.
±N arocaj te
706 104-84	iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
^ m*	■ aipreleiian «>«-*i tjp<«I	ft ai» am. v X«Jul>] j»]
itm.«> ulioe **--
izdajalci) in odgovorni urednik :} Dr.Jynaol] Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v. Ljubljani.