SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOI IFTii ^^ Tgf^	— S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER m i	-
2TEV. (No.) 89.-
CHICAGO, ILL., TOREK, 9. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 9, 1925.
LETNIK XXXIV.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do
zmage I
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOI IFTii — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO
1 NAJSTAREJŠI	J
I IN NAJBOLJ	1
I PRILJUBLJEN	I
1 SLOVENSKI	1
LIST V
| ZDRUŽENIH	|
DRŽAVAH
| AMERIŠKIH.	I
ruilMlliilllUllUIIIWIilUtttlMIIUIIUIUtlUIIUII^
gmmiiitiimimuiiimiuuuiinmni
THE OLDEST AND MOST POPULAR 1 SLOVENIAN | NEWSPAPER I IN UNITED | STATES OF AMERICA.
intiitiiiiiimiiiiiimriiutiinuuiiMtuiiiMttwiit(rJ
Nova civilna vojna na Kitajskem.
NEMIROV NA KITAJSKEM SO KRIVI AGENTI SOVJETSKE RUSIJE. — VPLIV BOLJŠEVIZMA SE NAJVEČ OBČUTI NA JUŽNEM KITAJSKEM. — TUDI POLICIJA NA STAVKI.	m** '1*^'**^.	i
-o-
Peking-, Kitajsko. — Kitaj- t Amerikancem za slučaj sile, ska preživlja težke čase, v ka- j kajti tam se ponavljajo izgre-— terih največ trpijo revnejši slo-jdi na angleških koncesijah. Iz-ji in vsega tega so krivi oni, ki gredniki so oropali angleško obljubujejo ljudstvu, nebesa na [občinsko poslopje in zapalili zemlji — boljševiki. Koliko pohištvo, podtaknili so tudi o-gorja so že na svetu povzroči- genj več drugim hišam. Polici-li v tem kratkem času, koliko ja je bila proti tem izgredni-nedolžnih žrtev spravili v prezgodnji grob. V Evropi so dosegli poraz za porazom, vendar ne brez posledic. Tako tudi
na Kitajskem niso mirovali, NASTALE TEŽKOGE
KRIŽEM SVETA,
kom brez moči, šele vojaškim četam se je posrečilo napraviti mir, ki pa je bil le začasen. -o-
—	London. — Uradno se poroča, da nima Anglija volje izprazniti zasedeno ozemlje v Kolinu, dokler Nemčija ne zadosti zahtevi zaveznikov in razoroži, kakor to določa ver-saillska pogodba.
—	Chicago, 111. — Eden delavcev je bil mrtev in dva težko ranjena, ki so bili zaposlje-ni pri gašenju gorečega poslopja na East 133rd St. in Balti-
dokler ni tekla kri, a kakor vsa znamenja kažejo, bo še tekla.
Nevarnost civilne vojne na Kitajskem je na vidiku, katero podpira sovjetska vlada v Rusiji, da doseže svoj namen.
Stavke delavcev po industrijah, ki so last inozemcev in vse demonstracije, ki so s tem v zvezi so tudi delo boljše viških agentov, za kar ima dokaze kitajska tajna policija. Boljše-viška propaganda se je zaseja-la med navadne delavce. Agenti jih podpihujejo naj se upre-j<r in izženejo inozemce. , Na južnem Kitajskem je seme boljševizma najbolj dozorelo, kjer so neprestani nemiri že delj časa. Kuomintangova stranka, ki je tukaj v premoči je komunistična in kontrolira tudi veliko mesto Canton, od koder so morali inozemci bežati in iskati zavetja v Hongkong.
V splošnem vlada strah med inozemci, da bo v najkrajšem času izbruhnila državljanska vojna, katera zna biti še hujša od prejšnjih bojev. Obe nasprotujoči si stranki mobilizirajo in kopičijo vojni materija!. Gen. Feng Yu-hsiang bo naj-brže silneši, ker bo dobival potrebščine skozi Mongolijo, ki je sedaj pod kontrolo sovjetske Rusije.
Iz Šanghaja poročajo, da je stopilo na stavko tudi 500 policistov, kar je krizo še povečalo. Okrog 1500 jih je pa ostalo zvestih, katerim se pa grozi, da jih bodo razorožili.
Zadnja tozadevna poročila se glasijo, da je državljanska vojna napovedana. Gen. Yang ilsi-Min, vrhovni poveljnik Yunnanese armade je začel s sovražnostmi proti Kuomintang <ljudski stranki) katere čete so zbrane na otoku Honan.
Washington. — V vladnih krogih v Washingtonu vlada veliko vznemirjenje glede stališča na Kitajskem, posebno še ko so dobili poročilo generalnega konzula Jenkinsa v Canto-nu, da je boj nasprotujočih se strank za mesto Canton vsaki čas za pričakovati. Poročilo Jenkinsa tudi pravi, da so yuanneske čete v zakopih. vs-hodno od mesto in, da so slabo preskrbljeni z municijo, tudi topov nimajo, tako da bodo gotovo poraženi. Konzul Jenkins je opozoril vodstvo obeh nasprotujočih se strank, naj se varuje življenje in lastnina Ame-rikancev.
Shanghai. — Ameriška to-povna čolna Penguin in Paul Jones sta na potu proti mestu Chinkiang, kjer bosta v pomoč
RADI ZAVEZNIŠKE
NOTE V NEMČIJI. --
Zahteve zaveznikov se v Nemčiji kruto obsoja in se bodo najbrže ovrgle. — Politi-karji ogrožajo izvedbo Da-wesovega načrta.
Berlin. — Predsednik nemške državne banke Schacht je dejal, da so njih živci prenapeti, da bi mogli zdržati vse kar se jim naklada od zaveznikov. Ako ne bodo popustili na svojih zahtevah in odprli ušesa modrejšim nasvetom, bo kotel v Nemčiji — razpočil.
Kar se potrebuje ni, več pameti Nemčiji, ampak zaveznikom, kajti ako ne uvidijo našega ekonomičnega stališča in potrebe, so oni politično in ekonomično — nezreli, tako je dejal Schacht.
Še bo Nemčija, tako je dejal, ekonomična in produktivna sila, a naša organizacija ne more še sedaj vspešno delovati, ker je izpostavljena neprestanim političnim pritiskom. Vsled tega tudi pripisuje političnemu pritisku nevarnost, ki ogroža načrt Dawesa, ki ga tudi lahko uniči.
NITTI OBSOJA YER-SAILLSKO POGODBO.
Visoki italijanski državnik pravi, da je mirovni pakt hujši kot je bila vojna. — Združenje vseh narodov v Evropi.
Turin, Italija. — Francesco Nitti, bivši ministrski predsednik kruto obsoja povojne razmere in mirovni pakt, kar je po njegovem mneju Še hujši kot je bila vojna sama. Obsoja tu-more Ave, ko je padla na nje di postopanje zaveznikov na-žica z močnim električnem to- pram svojim bivšim sovražnikom.	kom; tflede versaillskfc pogod-
—	Berlin. — Tlindenburg je be pa pravi, da je največje zlo predsedoval seji na kateri se j* proti miru v F.vropi. V vseh razpravljalo o zavezniški noti prejšnih vojnah Jfe je po kon-glede zasedenega ozemlja. Vsi čanih sovražnostifi gledalo na višji nemški državniki britko to, da se je prišlo čim preje zo-obsojajo noto kot preostro; v pet do popolnega sporazuma^ gotovih ozirih neizvedljivo. nasprotujočih se strank. Nitti]
—	Santiago, Chile. — V I- tudi pravi, da sedanji rod ne quique je oblast prepovedala bo več videl take vojne kot je izdajo dveh komunističnih li- bila svetovna. Prvič, ker so na-stov. Prišlo je do spopada, po- rodi, izvzemši Amerike v tako drobnosti pa niso znane, ker slabem'finančnem stanju, da vlada tam stroga cenzura. Po ji™ je nemogoče voditi daljšo nekem brzojavnem poročilu vojno in drugič, ker je sedanji posnemamo, da je množica na- rod videl vso grozoto vojne in valila na "Coruna works," kjer 3° obsoja kot ostudno, kruto,j so se lotili uradnikov in enega ki J"e polna blaznosti in zmeš-usmrtili, ostalim se je posrečilo, nJav-
da so pobegnili.	j	bati pa se je, tako pravi
—	London. — Jeruzalemski dalje Nitti. da Tiftša mladina,
poročevalec lista "Daily Mail" ki junaštvo junakov vsak poroča, da je svetišče, kjer se svojega naroda, se ji bo zahotelo po boju, da bodo tudi oni deležni slave in časti, kakor so bili njih očetje, ne meneč se za zlo, ki ga prinese vojna.
Nitti priporoča naj se preneha s kontrolo enega naroda nad drugim, Tvar je po njegovem mneju najboljše varstvo za
OHIJČANI NA NOGE!
Idimo v Lemont, 111., k blagoslovitvi slovenskega kolegija.
Iz Jugoslavije.
nahaja božji grob v slabem stanju. Vlada se je za to zavzela in bo preskrbela vse potrebno, da se nedostatjke popra-vi.	I
— Buenos Aires, ^rgentini-ja. — Tukaj so napravili protestni obhod po mestu, katerega se je udeležilo nad 100.000 mir- °n tudi prorokuje o Zdru-oseb, ki so protestirali proti no- ženi h državah Evrope, kakor so vi pokojninski postavi. Tovar-
ne in trgovine so bile zaprte, da je bila vsakemu dana prilika udeležiti se parade.
— Pariz. — Vlada Painleve-ja je v nevarnosti. Vzrok temu je, ker se je tako visoko obdavčilo cigarete, da se je cena i- tek je bil kaj nesrečni dan za
Združene države v Ameriki. Najprvo potom ekonomije, s katere bi se polagoma prešlo do skupne politične zveze. -o
$430,000 škode po požaru.
Chicago, III. — Pretečeni pe-
iink|£
120 stop. v New Yorku.
New York. — Vročina, kakršne še ne pomnijo za ta čas v New Yorku je dne 5. junija do-malega ustavila vso kupčijo v mestu. 23 oseb je umrlo vsled vročine .Neuradno se poroča, da je živo srebro prilezlo na 120 stop., dočim zaznamuje u-radni register 96 stop.
Iz Michigan, Ohio, Indiana in Kentuky zaznamujejo do-100 stop., dočim poročajo iz zapadnih gora sneg; v Yellowstone parku je bilo 5. junija le 38 stop. V Washingtono je bilo tako vroče, da je 50,000 državnih uradnikov ob 1. uri .zapustilo delo. Največ trpe otroci, posebno dojenčki revnejših, ki ne premorejo, da bi si kupili ledu.
Chicago, 111. — V soboto dne 6. t. m. je podleglo vročini še nadaljnih 5 oseb", kar je dvignilo število mrtvih vsled vročine v Zdr. državah na 313. V Chi-cagi in okolici je bilo usmrtenih po avtomobilu od začetka tega leta 305 oseb.
-o-
Morris, 111. — Nastal je o-genj kateri je uničil trgovski del mesta v Kingsman in povzročil ogromno škodo. Kako je ogenj nastal ni znano. , ;. _ j
stih podvojila.
—	Rim. — Premier Mussolini je dejal v poslanski zbornici, da rešitev vprašanja zveze Avstrije z Nemčijo ne more biti, ne da bi se pri tem vpošte-valo Italije. Bivši premier Sa-landra je izjavil, da bo podpiral vlado v nasprotovanju zvezi Avstrije z Nemčijo.
^— Huntsville, Tex. — La-vernie T witty, črne, je bil u-smrten na električnem stolu v državni jetnišnici radi umora črnca Reed.
—	Chicago, 111. —- Mrs. Anna Beauchamp, rodom Slovenka ,ki je bila v zvezi z bandi-tom Fernekes, si je končala življenje. Zamašila je v kuhinji svojega stanovanja vse razpoke in odprla plin, našli so mrtvo ležečo na tleh.
—	Hamilton, O. — Hipno blazen je postal Lloyd Russell v katerem stanu je umoril o-sem članov svoje družine, nakar je pomeril tudi na sebe in sele lahko ranil. Žrtve so mati, stara 60 let, njegov brat in žena ter pet lastnih otrok.
—	Conton, 111. Clyde Duncan, 38 let star, je bil usmrten, njegov sin in neki tovariš sta pa zadobila težke poškodbe od preganjalcev, ki so jih zasačili pri ropu na železniški postaji- ... _
Chicago. Gasilci so opravljali svoj težavni poklic na štirih mestih in to v najhujši vročini. Škoda po požaru na ta dan se ceni na $430.000. Ena oseba je prišla ob življenje pri gašenju in več je bilo ranjenih.
-o-
$250 nagrade kdor ujame sul tana Raya.
Manila, P. I. — Guv. gen. Wood je razpisal $250 nagrade onemu, ki pripelje oblastim voditelja Moročanov, sultan Raya v provinci Lanado. Raya dela velike preglavice ta-mošnji ameriški posadki, oblasti si prizadevajo, da bi ga dobile v pest.
Morilec Franksa postaja — blazen.
Chicago, 111. — Richard Lo-eb, milijonarski morilec Robert Franksa je bolan ker mu ne u-gaja jetniška hrana. Poročilo tudi pravi, da ni pri čisti pameti, ker je v nekem slučaju metal razne predmete na stražnike. Verujemo, da ni jetniška hrana ena najboljših, da bi le ne imela bolezen "Dickija" kakšno drugo ozadje, kajti, a-ko se ga iz bolnišnice, premesti v norišnico, potem ni več daleč do — prostosti. Po zadnjih tozadevnih poročilih posnemamo, da je v resnici postal blazen.
Vožnja je izredno, nizka.
V nedeljo, dne 14. junija se bo vršila velika slavnost v bližini mesta Chicago, 111., v Le-montu, ko bo njega Eminenca chicaški kardinal Mundelein blagoslovil slovenski kolegij oo. frančiškanov. V zgodovini ameriških Slovencev bo ta dan gotovo zapisan z zlatimi črkami, kajti to bo največji kulturen zavod, s kojim se zamore ponašati naša ameriška Slovenija.
Dne 11. junija se bo zbralo v Lemontu na tisoče našega naroda, od blizu in daleč, da bo priča te pomenljive slavnosti. Ker bo na naše ameriške slovenske Brezje ali k Mariji Pomagaj v Lemont, 111., romalo tedaj veliko vernih rojakov iz sosednih držav, ne sme v tem oziru zaostati tudi naša lepa država Ohio, osobito pa naša a-meriška slovenska metropola, Cleveland in naša krasna sosedna naselbina Lorain.
Morda nam sploh ne boste verjeli, da pridemo lahko v Chicago in nazaj skoro zastonj ? V; poletnem času računa znana j Nickel Plate železnica na regularnem brzovlaku za'izletni-i ke iz Loraina do Chicaga in na-j zaj samo $5 (pet!). Iz Loraina odhaja vlak vsako soboto zve-j čer ob 10:16, v Chicago dospe! ob 7:30 zjutraj; nazaj odpelje iz Chicago ob 9. uri zvečer v nedeljo in dospe v Lorain v pondeljek ob 7:30 zjutraj. Vož-; nja do Chicago in nazaj znaša! nad 600 milj in to samo za pet! dolarjev. Drugače velja samo j za eno vožnjo nekaj nad $12; kdor bi hotel z nami vred na ta' način potovati, si prihrani $19. j Predzadnjo soboto je na tem j izletniškem vlaku iz Loraina vj Chicago tako poceni odpotovalo nad 70 oseb, največ Cleveland-čanov. Vožnja iz Clevelanda do Loraina znaša 65 centov.
Prečitajte torej to lepo ponudbo in se odločite za skupno! potovanje v Lemont, HI., dne 14. junija, na največjo slavnost v zgodovini ameriških Slovencev. Iz Clevelanda bi nas moralo iti najmanj sto! Od tukaj v Lorain se bomo odpeljali v soboto zvečer in sicer s poulično karo ali z "busom." V Chicago, oziroma v Lemont dospe-mo pravočasno, ko se bo slavnost uričela, nazaj iz Chicago se pa odpeljemo v nedeljo ob 9. uri zvečer; v pondeljek 15. junija okrog 9. ure zjutraj bomo pa zopet doma.
Kdor se misli vdeležiti te slavnosti in z nami po ceni potovati, naj to naznani do 12. junija Mr. Antonu Grdina, 1053 E. 62nd St. Telefon: Randolph 1881, ki bo vodil skupino teh izletnikov; izletniki iz Loraina naj se pa obrnejo na Josip Sveteta, 1782 E. 28th St.
Iv. Z.
— Perpignan, Francija, V Barceloni je bilo aretiranih 14 oseb, ki so bili v zvezi z zaroto Usmrtiti kralja Alfonza. Podtaknili so bombe na mesta kjer se je imel peljati kralj, a so bile najdene in uničene, zločinci pa prijeti. _	......
PRIBICEVIČ Z VSEMI SILAMI INTRIGIRA PROTI SRBSKO-HRVATSKEMU SPORAZUMU. — MARKOVlC IN JA-NIC PROTI PRIBIČEVIČU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.	o
i&i
Politični položaj.
Samostojnim demokratom je glavno, da pridobijo več časa, da spravijo radičevce v nervoz-nost in v dvome, da se z njimi ne misli delati resno. Samostojni demokrati računajo, da bi v tem slučaju radičevci napravili kakšne nepremišljene korake in s svojimi nastopi pokvarili, kar se je doslej storilo, ter na ta način utrdili nadaljnji obstoj narodnega bloka in s tem seveda pozicijo samostojnih demokratov v vladi. Radi tega nekateri računajo, da je tudi zadnja odgoditev narodne skupščine uspeh Pribičeviča, ki bi rad prepričal krono in radikalni klub, da je koalicija z radičevci negotova stvar in da se bo razbila pri prvi priliki.
Najbolj značilno v sedanjem pc^ožaju pa je to, da sta tako. zve'na tvoritelja narodnega bloka dr. Laza Markovič in dr. Vojislav Janič mišlenja, da je v danem trenutku glavno vprašanje srbsko-hrvatski sporazum, ne pa vprašanje, ali se bo sporazum izvršil iz celim narodnim blokom, ali pa samo z radikalno stranko. Ker sta vzela tako stališče, ju samostojni demokrati Ijuto napadajo z najhujšimi izrazi.
-o-
Slovenska pesem v Beogradu.
Pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane je na beograjskem kolodvoru sprejela velikanska množica ljudstva. Pri večernem koncertu, katerega se je udeležila tudi kraljevska dvojica, so želi naši pevci viharne ovacije in občinstvo jih je obsipalo s cvetjem. Posebno so ugajale koroške narodne pesmi, katere je moral zbor ponavljati.
-o——
Hajduk Bojovič, zločinec, ki je prekosil Čarugo.
Pred valjevskim sodiščem se je pričela razprava proti Dra-goljubu Bojoviču, enemu najnevarnejših razbojnikov v naši državi. Izvršil je v letih 1923. in 1924. nič manj kakor 96 težkih zločinov, med njimi 80 raz-bojništev, več umorov in ubojev, nasilstev, tatvin itd. Zloglasni Jovo Čaruga je bil napram njemu nedolžno jagnje.
Bojovič je odšel spdmladi leta 1923. med hajduke. Malo poprej je bil radi več razbojni-štev obsojen na 15 let težke ječe, a se mu je posrečilo pobegniti iz sodnih zaporov. Cez nekaj mesecev je bil vnovič aretiran in zaprt skupno z razbojniki Bajo Omerovičem, Ivanom Maksimovičem in Vlastimirom Lučičem.
jo puško, da se bo ustrelil. Na dan justifikacije so ga ob 4. uri zjutraj zbudili a se ni hotel o-bleči, kar so vojaki s silo storili in ga odnesli na voz, pri tem je tiho ječal: "Mama moja mama, mama moja!" Predno je prispel sprevod na strelišče, se je tam zbralo že preko 7000 ljudi. Deset metrov od sveže skopanega groba so ga ustavili. Rumpel je stopil sam v odprti grob. Približal se mu je svečenik in ga tolažil. Kratka komanda s sabljo in v Rumplovem telesu je bilo pet strelov.
Kot svojo zadnjo željo je izjavil Rumpel duhovniku, naj sporoči njegovi zaročenki naj plača za njega eno mašo, njegov zaročni prstan pa podari kaki cerkvi.
Vrat si je prerezal.
Štirje delavci so prinesli v bolnico v pokriti nosilnici tovariša Zalokarja iz Žabje vasi, ki si je prerezal vrat, najbrže v hipni duševni zmedenosti, kajti ljudje so ga popoldne še videli hoditi okoli docela zdravega.
Justifikacija morilca Rumpla.
Narednik Avgust Rumpel, ki je služboval pri vojakih v Zagrebu in je bil rojen v Kamniku je v noči 21. marca izvabil trgovca Kelkoviča v neko zagrebško klet, kjer ga je ubil in kosce trupla potlačil v staro pisalno mizo v kleti. Obsojen je bil na smrt. Zadnji večer pred smrtjo je ponovno prosil vojake, ki so ga stražili, naj mu da-
Umor za 5000 Din.
V okolici Mitrovice je bil izvršen grozen umor. Posestnik Branko Vašič je živel s svojo taščo Joko v vednem prepiru. Ker se je ni mogel znebiti, je najel nekega Radivoja ter mu obljubil 5000 Din ako ubije Joko. Naslednjega dne je prišel Radivoj s sekiro v Vasičevo ter je opravil svoj krvavi posel: s sekiro je Joki preklal glavo. Ko je zato dobil 5000 dinarjev, je šel v gostilno, se opijanil in v pijanosti tudi izdal grozen zločrn. Vašič in Radivoj sta bila aretirana in izročena sodišču.
-o-
Atlantska plovidba Ivo Račič, d. d.
je nabavila v Angliji novo ladjo z 8700 tonami, kateri je dala ime "Vidovdan."
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zreš« s poŠto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali si zadnjo poŠto točno in brez vsaketf odbitka.
Naše cene za poliljke ▼ dinarjih in ft. rah so bile včeraj sledeče: S kop no s poštnino:
500 — Din. .......... 9.00
1,000 — Din......... $ 17.65
2.500 — Din......... $ 44.00
5.000 — Din......... $ 87.50
10,000 — Din......... $174.00
100	—	Lir ................$ 4.80
200	—	Lir ................$ 9.25
500	—	Lir ................$ 22.25
1,000	—	Lir ................$ 43.25
Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. afi nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat »*■ nja, dostikrat docela nepričakoi je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže je po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poiiljatve naslovite na—3LO> VENSKO BANKO
ZAKRAjSEK ft CE§AREK AVE, NEW YORK. CIT*
'AMERIKANSK3 SIX) VENEC" IN "EDINOST"

i najstarejši alovcntki kafbliSki list v Ameriki. Amcrikanski Slovenec ustanovljen fm lati. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikansld Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kskaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday, i	# — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, HL
_Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na .zahtevo. Advertising rates on aplication.
PAKOČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta«..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4,00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_1_For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, ttorajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Cbi-tfcfro. 111., under the act of March 3rd 1870._
Razlika med socialisti.
delavec najedel. Ko so delili miljonski fond so prezrli stradajoče premogarje, tem so dali le svoje rdeče fraze, a krulečih želodcev jim s frazami niso potolažili. Ko so se pojavili protesti, so jih diktatorji hitro potlačili. Da bo njih jednota prav po rusko gospodovana je treba še cenzure in ruske čeke. Taki so naši slovenski socialisti v Ameriki.
že večkrat smo povdarili, da kaj takega je mogoče samo med slovenskimi "naprednjaki." Takega diktatorstva bi ne trpeli niti Kitajci. Slovenski delavci v Ameriki pa lepo ponižno prenašajo in sprejemajo na kolenih, kar jim lawndalska diktatura deli s svojim bičem. Potem se pa še tupatam pobahajo, da so naprednjaki. Pa še kaki!
Socialisti drugih narodnosti so zmerni in se obnašajo vsaj ljudem dostojno. Slovenski socialisti pa bodo kmalu na najnižji stopinji podivjanja. Take pokazuje njih časopisje, ki je ogledalo njih duha in izobrazbe. Vsaka številka je napolnjena s samim zabavljanjem čez farje, verstva in cerkve, kakor, da bi vse to bilo od njih odvisno in kakor da bi bili oni vse to zgradili. In če jih kdo na to umazanarijo opozori, ga opsujejo, kakor klepetulje. Toliko vpijejo o svobodi in demokraciji, svojega članstva pa ne puste v miru s svojim glasilom. Kdor vse to premisli spozna, da so lawndalski gospodje največji blufarji pod .solncem!
razume" njih ne prijel, zato kar hitro kup psovk skupaj, pa z njimi v javnost. To je zadnje čase patentirana navada lawndalskih rdečkarjev.
Njih konvencija se bliža. Pričakujejo jo v veliki ner-voznosti. Oglašajo se vsi preganjani in vsi drugi, ki jim rdeča diktatura prav nič ne ugaja. Stari Zafrknik sedi, kakor na žerjavici. Mnogo jih bo, ki bodo tirjali odgovorov od starega lisjaka. Vse to hoče že sedaj z svojo diktaturo potlačiti.* Vprašan je je če bo. Če so vsi člani Na-£pdne jednote mevže, potem bo. Če pa znajo člani le količkaj misliti z lastnimi možgani, potem jih stari lažnjivi potvarjalec ne bo zaslepil, magari svojo rdečo diktaturo podvoji. Članstvo je raznih fraz, ki jih trosijo lawndalski diktatorji skozi sito. Od fraz nima slovenski delavec nobenih koristi. Fraz se ni še nikdar noben slovenski
Detroit, Mich.
Mesto Detroit je krasno in tudi velikansko. Avtomobili letajo eden na levo drugi na desno, ljudje eni iz dela drugi na delo. Zvonovi se slišijo milo, kličejo po celem mestu in vabijo staro in mlado, da slišijo božjo besedo. Le Slovenci smo menda edini narod, najzadnji v Detroitu. Ni ga naroda v De-troitu, da bi ne imel svoje cerkve, žalibog samo mi Slovenci smo najzadnji. Eden pravi, meni jo ni treba, drugi se nič ne zanima, tretji pa reče, saj je še dosti časa in tako gre dan za djiem. Pred desetimi leti je nas bilo samo par družin. A danes nas je pa lepo število, ki bi lahko marsikaj storili, ako bi delovali skupno.
Rojaki skrajni čas je za nas, da se začnemo zanimati za lastno slovensko cerkev. Možje in žene in mladina vsi ste poklicani na to delo za svojo lastno cerkev. Nagovarja jmo svoje
naročniki. Posebno naš navdušeni zastopnik Mr Tomec je vedno pripravljen žrtvovati čas in drugo za dobro stvar zlasti za vero in katol. časopisue, za-kar mu bodi Bog obilni plačnik!
Delavske razmere so tudi tukaj bolj slabe, ker »o le pre-mogorovi ter unijski počivajo.
pomena katoliškega časopisja. Vsi. ste veliko pomagali, ker ravno sedaj se uredništvo in vsi stari naročniki posebno trudijo*. da se povzdigne število naročnikov bomo na ta način 'čimpreje dobili toliko potrebni slov. katoliški dnevnik-
Moram omeniti, da stari naročniki pozdravljajo sedanjo velikost lista ter pravijo: hvala Bogu, kmalu bomo dosegli dnevnik. Vse kaže na dobro, še malo dragi mi rojaki se potrudimo vsi skupaj ter imeli ga bomo. Saj se borimo za sebe ter za našo katoliško mladino. Kajti če bomo imeli dobre in poštene očete in matere, bomo imeli tudi pošteno in dobro mladino.
O Steeltonu se mora priznati, da tu bivajo dobre verne družine, kar pokazuje njih napredek. Imajo lepo cerkev in farno šolo z dvorano, kar je ponos tukajšnih Slovencev.
Dne 16. maja je v gospodu zaspal Mr. Matija Starešinič ustanovnik ter član dr. sv. A-lojzija Št. 42, K. S. K. J. več let bolan zapušča žalujočo soprogo ter 6 preskrbljenih o-trok. Pogreba se je udeležilo veliko njegovih sorodnikov ter prijateljev, to kaže, kako je bil priljubljen med tukajšnimi Slovenci. Pokopan je bil v Harrisburgu na katoliškem pokopališču. Blag mu spomin in naj v miru počiva!
Delavske razmere so srednje. Dela se vsaki dan v veliki tovarni za jeklo, kjer so večinoma zaposljeni tudi tukajšni Slovenci.
Še enkrat vsem najlepša hvala in iskreni pozdrav. Ravno predno sem odšel iz naselbine sem si ogledal tudi hrvatsko
Marsikateri misli, da so vsi socialisti enekega mišljenja in enakega kalibra. Pa niso. Med marsikaterimi socialisti je najti v mišljenju velike razlike, kakor med nočjo in dnem.
Za zgled si vzemimo angleške socialiste, ki vodijo znano Labour Party na Angleškem. O teh socialistih nikdar ne čujete, da bi napadali vero, duhovnike ali svojega bližnjega, ako dotični časti svojega Boga in opravlja svoje verske dolžnosti. Angleški socialisti- se pač trudijo samo za zboljšanje delavskih in sploh družabnih razmer. Naj bi med angleškimi socialisti kdo začel s kakimi neslanostmi proti kaki religiji, kakor to najdemo zlasti pri slovanskih socialistih, temu bi se angleški socialisti smejali, pa bi dali tudi ukor, češ, to ne spada v tvoj delokrog.
Žalibog, da take tolerantnosti, kakor jo poznajo angleški socialisti naši slovenski rdečkarji daleč ne poznajo. Naši slovenski socialisti so si nadeli kot glavno nalogo po slovenskih naselbinah napadati naše duhovnike, smešiti katoličane in vse, kar je katoliškega. Pa ne mislite, da si to kdo le izmišlja. Le poglejte v nasprotno časopisje, kako s ta velikim loparjem bijejo po naših župnijah, duhovnikih in cerkvah, liitusatan sam bi ne vršil tega dela bolj, kakor ga vršijo ravno naši lawndalski rdečkarji z glasilom NARODNE (?) jednote.
Če kdo izmed njih vrst te rdeče diktatorje na to opozori, se mu smejejo v obraz, hitro ga skušajo osmešiti pred javnostjo, dasi so sami največji duševni revčki, ki se v nobeno stvarno polemiko ne upajo, boječ se, da bi v vsaki sramotno pogoreli. Zato vsakega, kar na hitro ozmerjajo, kakor kake klepetulje, ter pristavijo, s tem se ne splača prerekati, ne razume itd. Stvar je pa čisto drugačna. "" UC1U ** SVUJU iasLI!u	"»J®«-'* W*ajSnjemu ne bankovce od detektiva Dra-t j i i j - j i u •• j v a« I.- « cerkev. Nagovarjajmo svoje zastopniku, ki me je z veseljem „n,ini,fl r»•x -n -Lawndalska rdeča gospoda se le boji, da bi se tisti "ne -prijatelje> 2a te ideje. De|ajnJ0 spreje| ter me priporočil dobri jfskavrnjene Ja ltan ■
složno in prišli bomo do te"" ldr»i«ini u	— i— I ...	h ovai^ so
kar'želimo. Delujmo prav
ostali pa delajo.	t4linBHA	, . .
i j .	v župnijo oz. cerkev, kjer past -
Glede verskih razmer se cu-irilip Pov ft. . * '
je, da mislijo Rev. Kajič dobiti slovenskega duhovnika na hrvatsko župnijo, da bo pomagal oskrbovati tukajšne Slovence ter da bi se tudi pokazali, da imajo resno voljo ustanoviti si lastno slovensko župnijo. Zato Slovenci na noge. Želim v tem
ruje Rev. Sirca, katera je ravno preslikana. Zares krasno u-metiviško delo umetnika Mr. Gosarja.
Leo Mladič, pot. zastop.
Ponarejevalka tUočdinartkih bankovcev.
.......... V Pančevem je bila aretira-
oziru naselbini največjega bo*-La ruska b J Anka
je«a blagoslova pr; tako važ- tendič v trem,tk ko ^
nem m konstnem začetku L neki trgovjni	J
Iz Johnstowna sem se podal m«*	, , ,
. i ,	,, . . JL , met %ec tisocdinarskih bankov-
v slovensko naselbini v Stee - PPV Wa --- . . .
ton. Pa. Takoj sem se zglasil'Višanju 'da ta VS?"h J" pri Mr. Malešiču tukajšnjemu'	"" Je d°b"a dot,c"
Commonwealth Edison Company je otvorila največjo elektrarno na svetu.
Chicago, 111. — Te dni je bila s primernimi slovesnostmi otvorjena največja elektrarna na svetu — Crawford avenue elektrarna čikaške Commonwealth Edison kompanije. Pri otvoritvi je bilo navzočih približno 400 povabljenih gostov, med njimi mnogo inozemskih inženirjev in elektrotehnikov.
Samuel Insull, predsednik Edison kompanije in številnih drugih podobnih družb, je imel kratek govor, v katerem je o-pisal romantiko električne industrije.' Med njegovim govorom se je čulo enakomerno zamolklo brnenje generatorjev.
Povdaril je, da je bila Commonwealth Edison kompanija edina velika naprava v Združenih državah, ki je prestala celo vojno dobo, ne da bi zvišala svoje cene.
Crawford elektrarna bo pro-izvavala 1,000.000 kilowattov, kar je mnogo več kot točasno proizvaja elektrarna ob Niagara vodopadu. Prvotno se je mislilo, da bo Crawford elektrarna proizvajala 750.000, kilowattov, kar je 1,000.000 konjskih sil, toda najbrže se bo proizvodnja v kratkem zvišala na 1,000.000 kilowattov. E-lektrarna bo stala vsega skupaj $100,000.000.
Generator, ki so ga najprej montirali, je bil na posebni la-diji pripeljan naravnost iz Anglije. Ta generator je največji na celem svetu. Temu generatorju so pridali še dva v A-j meriki izdelana generatorja,! a neka ameriška tovarna sedaj gradi še en generator, ki pa bo i še večji kot oni iz Anglije.
Commonwealth Edison kom-| panija ima sedaj pet velikih} elektraren v Chicagu in nepo-i sredni bližini, a v kratkem bol zgradila še tri, in sicer eno v| Waukeganu, drugo v Michigan City in tretjo ob Michiganskem jezeru na meji med Illinoisom in Indiano.

za svojo slovensko župnijo.
Frank Klemen.
Steelton, Pa.
Iz pota. — Kakor sem poročal o zadnjem potovanju po o-kolici Pittsburga, tako sem tudi obiskal sedaj dve naselbini in sicer Johnstown ter Steelton, Pa. V prvi naselbini se iskreno zahvaljujem Mr. Tomecevi družini za pomoč ter stanovanje ter hrano.- Kakor vedno, so mi bili naklonjeni tudi to pot v vseh ozirih, tako lokalni zastopniki, kakor tvdi naši zvesti
tega, družini za rtanovanje ter hra naili stroj pomnoževanje po_ v vsi no t. j. Mr. John Petrasicevi narejenih bankovcev. Izročena
družini, ki me je z veseljem sprejela ter so mi izvrstno postregli ves čas mojega bivanja in sicer brezplačno, kar jim naj ljubi Bog in Marija stotero povrneta. Za pri agitaciji sem dolžan posebne zahvale Mr. Malešiču za pomoč pri agitaciji po hišah, kakor tudi Mr. Petra-šiču. Posebno pa sem dolžan zahvale Rev. Luka Gladeku tu-kajšnemu slovenskemu župniku, ker so naše liste priporočili. Posebna hvala tudi vsem tistim, ki so se na novo naročili, kajti vsi ti se,zavedajo velikega
Odkritje petrolejskega vrelsa
V Zepču so odkrili, kakor poroča hrvatsko časopisje, ob priliki kopanja vodnjaka pe-trolejski vrelec, ki daje precej čist petrolej. Baje ga tamošnji kmetje uporabljajo v svetil j-kah.
je bila takoj sodišču, preiskav; pa se še nadaljuje in je pričakovati novih aretacij.
Kanadski slavček.
Tako so imenovali gospo AI-bani, sedaj že 72 let staro. Njen muzikalični talent je bil nenavaden. Osem let stara je igrala že vsa Beethovenova dela. Pred petimi leti ji je dala kanadska vlada penzijo 100 funtov na leto (120.000 kron.) Ker je pa to za čut Kanadcev premalo, bodo zasebniki dodali gotovo petkrat toliko.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. čemi go j.
Dragulji v pesku cenjeni na $30.000.
New York. — Demanti in dragulji v vrednosti $30.000 so bili zakopani v pesku na Coney otoku, kamor jih je položil Morris Sieger, predsednik tvrd-ke Morris Sieger & Son, katera je bankrotirala. Oblast je izsledila skrivališče dragocenosti, a iščejo še dalje, ker sodijo, da je skritega še več. Predsednik Sieger si je končal življenje s skokom iz c^kna 15. nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev.
širite "a. s. in edinost*
f
Neka "miroljubna" rdeča collinwoodska članica društva lawndalske jednote toči v tetki Presneti krokodilove solze, ker baje mi klerikalci, kakor nas titulirajo rdečkarji silno napadamo in mir kazimo. Morda se bo dobila kje kaka dušica, da bo to verjela; seveda taka, ki dotične rdeče prismojene fr-flje ne pozna. Kdor je pa le količkaj pozna, ta pa ve, da je dotična collinwoodska članica do skrajnosti hudobna in malo je žensk, ki bi imele tako podlo srce, kakor ravno ona. Kako satansko sramoti v svojih dopisih naše duhovnike. Kako velik trn v peti jim je naša cerkev. Pa pravi, da mi katoličani mir kazimo. Hudobna koza mi te poznamo, pa če še tako hinavsko svoje rdeče oči zavijaš v umazani Presneti! —"
Vsevedež iz Collinwooda. ♦ ♦ ♦
Poročilo iz Cortlandta se. glasi: "Možganski krč je ponehal. Peter Zgaga ga je odpravil s frakeljnom ta hudega. Eno krizo je prestal, a lotila se ga je druga. Vsled silne vročine so se začeli Petrovi koleščki vrtiti v nasprotno stran. Kako bo Peter odpravil to krizo
pa še ne vemo." — Nebodihud. ♦ * *
Proletarec se jezi vse nav-skriž. Nič mu ni več na svetu prav. Bogve, ali bi mu kdo ustregal ali ne, če bi mu nabral
še en miljonski fond ? * ♦ *
Zavertnik pravi v debati z g. Trunkom. Tako bomo postopali z njim, kakor z vsakim drugim. To se pravi, prav tako ga bomo blatili, kakor smo druge. Um, Zavertnik morda misli v tej hudi vročini, da mi-sltjhoVda se je stari lisjak kaj poboljšal. Kaj še. Smrdoka-vra rabi vedno ene vrste material, kadar zida svoje gnezdo! ♦ * *
Ta le slika pokazuje, kako so protiverski elementi pri lawndalski jednoti rabili p o s e b n-c krinke, da so lovili na limance za svojo veri sovražno jednoto naše katoliške rojake in jih potem z brezver-skim glasilom spravili ob vero. Lawndalska Presneta je pred par leti še pisala: oh ljudje .saj mi ni smo proti veri, pri nas je lahko vsak, naj bo katoličan ali brezverec. Natikali so ji masko zadaj pa so kobacali veri sovražni uredniki ter kovali satanske naklepe proti vsemu kar je katoliškega.
Kdor ne verjame, da znajo tudi ženske držati tajnost, naj vpraša katero, koliko je stara.
"Pa si vsaj faraon," je ugovarjal Ka-ku, "in mož najlepše in najbolj modre žene na svetu."
"Faraon!" je vzdihnil Abi. "Zadnja mumija v najbolj zanikarni grobnici je večji kralj od mene, in kar se drugega tiče . . ." in je obmolknil ter zopet vzdihnil.
"Kaj se godi s teboj, veličanstvo ?"- je vprašal Kaku.
"To se je zgodilo, da sem prišel pod vpliv slabega planeta."
"Amenove zvezde," je menil zvezdo-znanec.
"Da, Amenove zvezde, tiste ljubke groze, ki jo imenuješ mojo ženo. Človek, ona ni žena. Poslušaj — prišel sem v sobo harema, kjer biva, in nihče mi ni branil, in sem jo našel 'Sedečo pred ogledalom; pela je in je bila oblečena le s tenkim ob-
sje — o Kaku, nikoli
^-M-1
nisi videl takih las! — so ji segali skoraj do tal. Nasmehnila se mi je, govorila prijazno z menoj, klicala me s svojimi bleščečimi očmi — da .imenovala me je celo svojega soproga, vzdihovala in govorila o ljubezni, dokler nisem stopil k njej in jo objel.
' "In potem?"
"In potem je izginila, Kaku, in kjer bi moral biti njen ljubki obraz, sem zagledal rumeno, usahlo glavo faraona, ki je pri Osirisu, in zdelo se mi je, da se mi reži. Razklenil sem zopet roke in glej, tamkaj je sedela, se smejala in stresala dišavo z las in me izpraševala, kaj mi je, da sem tako prebledel, in ali tako ravnajo soprogi ?	♦
To je bilo pred mesecem dni, in kakor se je začelo, tako se je nadaljevalo. 2eno iščem in najdem le faraonovo suho glavo in ona se mi posmehuje. Drugih žena ne smem več videti, ona jih je razgnala, še celo tiste, ki so živele z menoj mnogo let, češ da mora vladati sama."
"Ali je to vse ? je vprašal Kaku.
"Kakor muči mene, tako muči vsakega Človeka, ki se ji približa. Lovi jih s
smehljajem v svoje mreže, čara jih z očmi, dokler niso iz "ljubezni do nje ob pamet, 4n jih potem, ša vedno smehljaje, pošilja, djj gredo po svojih potih. Dva izmed njih, vodila sta veliko zaroto proti faraonu, sta umrla po lastni roki, drugi je zblaznel, o-stali pa so moji skriti, toda zagrizeni sovražniki, ker ljubijo kraljico in mislijo, da stojim jaz med njo in med njimi."
*'Ali je to vse?" je vprašal Kaku zo-
pet.
"Ne, nikakor ne. .Vso oblast mi je vzela. Jaz, ki s^m bil mogočen, za faraonom najmogočnejši mož v deželi, sem sedaj samo še suženj. Od jutra do večera se moram ukvarjati s posli, ki so mi zoprni. Amenu moram graditi templje, kopati moram prekope, otepati se moram s sodrgo, pomagati ji v težavah in ji zniževati davke. Celo Beduine, ki so vedno bili moji prijatelji, moram krotiti in prihodnji mesec začeti vojsko proti kralju v Khiti, s katerim sem imel skriven dogovor iti Čigar hčer, mojo ženo, so poslali nazaj, ker sem jo ljubih"
"In potem?" je vprašal Kaku.
"0, ko bo Khita premagana in podvr-
žena Egiptu, potem namerja njeno veličanstvo slovesno se vrniti v Thebe, da nadzira zgradbo moje grobnice, ker pravi, da te zadeve ne sme več odlašati. Resnično, načrte že pripravlja zanjo, strašne in skrivnostne načrte, ki jih ne razumem, in mi jih nosi, da si jih ogledf^pi. Vedi tudi prijatelj, da je pred mojo grobnico pripravljen manjši grob za tebe. Prav davi je poslala ljudi v kamnolome v puščavo, da prinesejo tri kose kamna, enega za mojo krsto, enega za tvojo in enega za krsto tvoje žene Meritre. Pravi namreč, da hoče po starem običaju vaju počastiti s tem darom."
Sedaj se Kaku ni več mogel premagovati in je jel hoditi po sobi gori in doli ter je mrmral in si pulil brado. -
"Kako moreš vse to prenašati ?" je rekel slednjič. "Ti, ki si bil mogočen princ, da si postal suženj ženske, da si kakor smet pod njenimi nogami, da si-v posmeh tistim, ki jim vladaš, da gledaš, kako so ti razgnali žene in dvor, da se daš mučiti, sramotiti, da gledaš, kako odlikuje spričo tebe druge može, da si daš groziti z zgodnjo smrtjo? O, ka^o moreš vse to pre
. ' , , , _ ...
sati? Zakaj je ne ubiješ in ne končaš vsega ?"
"Ker se ne upam, je odgovoril Abi; "če bi le sanjal o čem takem, bi uganila mojo misel in bi ona ubila mene. Bedak, ali se ne spominjaš, kako sta obeliska padla na moje kapitane in kaj se je zgodilo možu, ki jo je zaničeval, jo imenoval pan-krta ter pribežal med duhovnike? Na, ne upam si ganiti s prstom zoper njo."
"Potem moraš nositi svoj jarem dalje do konca, princ, in konec pride, ko bo grobnica gotova." *	^
"Nikakor ne," je odgovoril Abi in je vztrepetal, "ker imam drugačen načrt; zato sem prišel, da se razgovorim s teboj. Prijatelj Kaku, ti jo moraš ubiti. Cuj! Tebi so čari pokorni. Čar, ki je premagal očeta, bo zmogel tudi hčer. Napraviti ti je treba samo voščeno podobo ali morda dve ter ji udihniti mač, in stvar je gotova in potem — računaj na plačilo."
"Računam na plačilo, presvetli princ," je odgovoril zvezdoznanec posmehljivo. "Ali naj ti povem, kakšno bo to plačilo ? Smrt v dolgih mukah. Načrt je sploh neizvedljiv, zakaj da zveš resnico, nje ne more * ubiti."
"AMERIKANSKI SLOVENEC IK "EDINOST"
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley.
TEDENSKI KOLEDAR.
1. po bink. — O ljubezni do bližnjega. Mat. 28.
7	Nedeljo — Ptesv. Trojica.
8	Pondeljelc — Medard.
9	Torek Primož in Fellci-jan, muč.
10	Sreda — Marjeta.
11	Četrtek — Presv. R. Telo. Barnaba.	„
12	Petek — Cirin.
13	Sobota — Anton Paduan,
DRUGA
NEDELJA PO BIN. KOSTIH. Človek je napravil veliko pojedino. —. Luk. 14t 16.
Človek je napravil veliko pojedino, pravi Kristus Gospod v današnjem evangeliju. Je to ena najkrasnejših prilik,* ki nam jih je Gospod zapustil. Veste, kaj ta prilika pomenja: Človek, ki je pripravil pojedino, je Bok; pod pojedino razumemo dvoje: pojedino, gostijo O.ospodovo tu na zemlji, sv. obhajilo in večno blaženost. Povabljeni so vsi ljudje; je nas mnogo; na stotine milijonov nas živi sedaj, na stotine jih je živelo pred nami in jih bo živelo za nami. In vsi ti so povabljeni k Gospodovi pojedini.
Žalibog, da se jih le premnogo noče temu povabilu odzvati. Nekateri tega povabila ne znajo ceniti, dasi jih vabi Bog, drugi se temu povabilu po-smeliujejo in se celo norčujejo iz njega.
Pokazati vam hočem v na-našfljem premišljevanju, kako dragocena je ta pojedina, in kako visoko jo moramo ceniti.
Človek je pripravil pojedino. In v prvi vrsti je ta pojedina tu na zemlji, namreč sv. obhajilo.
Prijatelji, ko bi naš predsednik povabil k sebi na pojedino, na obed, kako bi si mi to šteli v čast, kako bi bili mi ponosni
dina, pri kateri se zavživa Kristusi In ta Kristus, ki ga prejemamo, prebiva v nas, nas tolaži, nas krepča, nas posvečuje
--Če ga vredno prejmemo.
Glejte, tako je povabilo k Gospodovi pojedini na zemlji!
Toda žalibog, mnogi se za to povabilo ne zmenijo, nočejo priti. V starih časih so hodili kristjani vsak dan k sv. obhajilu, in bili so sveti. Še v 4. in 5. stoletju so hodili v Rimu in v Španiji dnevno k sv. obhajilu, kakor spričuje sv. Je-ronim. A pozneje so postali dan za dnem bolj zanikerni in malomarni, hodili k sv. obhajilu redkeje in redkeje, dokler niso popolnoma sv. obhajila opustili in se pričeli izgovarjati, kakor so se izgovarjali evan-geljski povabljenci. Eden, da nima časa, da je preveč zaposlen, drugi: da ima preveč dela z gospodarstvom (pet jarmov volov ,sem kupil), tretji z družinskimi razmerami (oženil sem se), zato ne morejo priti. In niso šli. Zato je bila Cerkev prisiljena, da je dala v 13. stoletju zopoved: da mora vsakdo najmanje enkrat v letu, in sicer v velikonočnem času prejeti sv. obhajilo. Cerkev izpolnjuje tu Gospodov ukaz: "Pri-moraj jih, da pridejo noter!" Kakor v današnjem evangeliju gospodar ukazuje služabniku, da naj gre ven na razpotja in pripelje hrome, slepe in kruljave k pojedini, tako ukazuje Cerkev svojim siromake duhovnom, da bi vabili, vzpodbujali vernike, siromake, to je te, ki so ubogi na milosti božji, slepe, to je te, ki hodijo po potih zmot in greha, pa ne vidijo, kako drve v svoje pogubljenje, kruljave, to je te, ki ne
naši sorodniki, naši stariši, naši bratje in sestre, če so prišli v večnost s svatoyskjm oblačilom.; bodo tam apostoli, bodo tam mučenci, bodo tam vsi svetniki, bo tam Kraljica nebes. Mati Božja Marija. Kako krasna pojedina* in glejte mi vsi smo k njej povabljeni!
In zopet moram reči: 2ali-bog se mnogi za to povabilo ne zmenijo: Nočejo priti. Nočejo izpolnjevati božjih • zapovedi, nočejo hoditi za Kristusom! Za-, to kliče Gospod po svojih služabnikih, duhovnikih: "Primo-rajte jih .noter priti!" In mi duhovni moramo prositi, moramo opominjati. Moramo opominjati siromake, to je take, ki nimajo mnogo dobrih del; slabe, ki so malomarni, zanikrni; slepe, ki imajo zaprte oči pred božjimi resnicami; kruljave, ki nočejo hoditi za Kristusom ! Sv. Pavel opominja Timoteja: *'0-znanjuj besedo božjo, ne od-
NAfflŠJE SODIŠČE PODPIRA FARSE ŠOLE.
Washington, D. C. —, Najvišje sodišče Zdr. držav obsoja zakon proti privatnim š$lam v državi Oregon od leta 1922. kot nezakonit.
Sodnik McReinolds je podal mnenje gori imenovanega sodišča. Navzoči so bili vsi člani, ki so se strinjali v celoti in nihče ni bil, ki bi odobraval nespametno odredbo države Oregon.
Po tej odredbi bi bile prizadete čč. sestre "Holy Names of Jezus and Mary" in "The Hill Military Academy." Ker se po vpošteva v tej zadevi le postava na podlagi zvezne u-stave, ki se glasi, da imajo le stariši, oziroma varuhi otrok pravico odločevati kakšne šole bodo njih otroci obiskovali, ne nehaj, bodisi priložno ali nepri-|bo prišla odredba državne za-ložno, prepričuj, prosi, svari" konodaje v poštev.
mu izbirati izobrazbo, po svo- dobijo učenci najboljšo izobra-
J1 £r®V1,d"°Sti*	in 80 dobro pripravljeni za
Katoliške šole imajo vse bodočnost. Vojaška trenaža se predmete, posvetne in verouk, vrši pod nadzorstvom častnika Lastujejo šolska poslopja, ki so naše armade. Ta šola ima več-velike vrednosti in nalašč za letne pogodbe s svojimi učitelji
Tukaj navedemo dokaz, katerih bi se pa lahko navedlo veliko, namreč, iz South Bend, Ind. se poroča, da je Mary God-dens, učenka osmega razreda v zavodu sv. Srca, v kontestu
«olo zidane toraj, ako bi bil in lastuje poslopje, kije edino za pravopisje, katerega so se zakon proti katoliškim šolam za ta namen postavljeno, to- udeležili učenci privatnih, pu-uveljavljen, bi ne bila ta po-rej, ako bi morale privatne šo- bličnih in farnih šol okraja St. siopja ničesar več vredna, ali, le prenehati s poukom, bi imela Joseph, dosegla prvo mesto vsaj veliko na vrednosti zgubi- ta korporacija veliko izgubo in 15. junija 1925. se bo vršil sli-la zatorej je najvišje sodišče,bi tudi bilo proti zaJconito, ker čni kontest v Washingtonu sklenilo, da se odredba države bi se kršila svoboda, na kateri kjer bodo zastopale glede na'
temelii naš« „«t«va	zmago, ki jo je dosegla Miss
Oregon ovrže kot nezakonita
"Hill Military Academy," je privatna korporacija, ki je bila organizirana leta 1908. in sicer kot pripravnica za višje šole z vojaško trenažo, v katero se jemlje dečke od 5. do 20. let starosti. Povprečno poseča to šolo 100 dečkov letno in stane okroglo $800 za učenje in postrežbo za celo leto. V'tej šoli
(11, 4, 2). Prijatelji, ne zamerite duhovnom, če vas pogostp opominjajo, da bi hodili k sv. obhajilu, vsaj imajo od Gospoda ukazano: "Primorajte jih noter >riti!"
Ob čas>i francoske revolucije je bilo Jui stotine in stotine ljudi, ki so nikorekoč bredli v
Najvišje sodišče je pokazalo, da se zaveda v polni meri, da se svoboda, na kateri temelji naša ustava ne sme zatirati. Nobena država v Uniji nima tiste moči, da bi mogla stariše prisiliti, naj pošiljajo svoje o-troke v publično šolo.
Otrok ni last države." Oni,
krvi. Eden takih brezbožnežev . ki ga hranijo in odločujejo nad
je obolel na smrt. Prej je prisegal, da noben duhoven ne sme prestopiti njegovega praga. Duhoven je zvedel o njegovi bolezni in ga obiskal, hotel ga je "primorati, da bi šel noter k pojedini," kakor smo slišali besede v današnjem e-vangeliju. Komaj pa je bolnik zapazil duhovne, je začel prav divjati." Kaj? K meni prihaja duhoven ? Dajte mi orožje, da ga umorim! "Toda duhoven mu je mirno rekel: "Tudi jaz
njegovo usodo, imajo pravico
»	I
1
Ravnokar je prišel iz r^pučilnice.
Možak sreča prijatelja, katerega ni že precej časa videl in ga vpraša kako mu gre. "Ravno kar sem prišel iz mučilnice," je odgovoril. "2e en j mesec dni sem trpel na bolečinah v želodcu in ni menda hujšega, vsaj tako mislim, kot je neprostovoljna brezdelica. Sedaj zopet delam. Vsako jutro!
imam orožje: potrpežljivost in j se zbudim z veselo mislijo, da ljubezeni" In bolnik je začel še i me potrebujejo v delavnici in bolj divjati in vpil: "Vidiš li to i da grem lahko na delo." Če i-roko, s katero sem dvanajst du- mate Trinerjevo zdravilno
vedi, da bi prišli k pojedini, k
sv. obhajilu; tu bodo našli
Kristusa, ki jih bo okrepčal,
iz siromakov bodo postali bo-
. .. , T . . .gatini po milosti božji; slepi na to povabilo In glej- , , .	,, . , ,
• | j	H ... v, -bodo prejeli svetlobo, da se bo-
te, kdo nas pa vabi k sv. obha
izpolnjujejo Gospodovih zapo- hovnov-pomoril ?' A duhoven je grenko vino na domu, se vam no1
rekel: "Ne, bilo jih je samo e- bo treba nikoli seznaniti z go-
najst; dvanajsti ni umrl, tega ri imenovano mučilnico. Čist si samo ranil; jaz sem ta duho- želoder, nobenih strupov vsled ven, poglej brazdo od rane! slabe prebave, lahka prebava, Bog mi je ohranil življenje, da normalno delovanje jeter in o-X.OO H« ^ WWII«- ,	bi jaz tebe rešil večne smrti!" bisti, dober tek — tako bo va-
jilu* Je to Jezus Kristus Sin do sP°znfh' kruljavi bodo pre- Bolnika so te besede pretresle. 1 še stanje, če pijete Trinerjevo | božji. Je to božja pojedina! I T* *0™c™st m vztrajnost da Skesano seje spovedal in zdravilno grenko vino. Zapom-"Jaz sem živi kruh, ki je pri-	Za	USOm! spravljen z Bogom umrl. Pri- nite si tudi, da Trinerjev Lini-;
šel iz nebes__pridite k pot do pojedine pa razume- morajte jih noter priti, je de- ment je neprekosljiv v slučaju
meni vsi, in jaz vas bom o- mo tucii večno blaženost.	Gospod. Mnogokrat smo zvinjenja, oteklin in navralgič-
krepeal!" Poglejte, kako kras-' če je že pojedina na zemlji morda že sami opazili to v člo- nih bolečin in da so Trinerjevi no povabilo!	'	<tako vzvišena, tako dragocena, veškem življenju.	praški proti glavobolu (Triners
Ko bi nas predsednik pova- kaj naj rečemo še le o pojedini Prijatelji moji, ne bodite Headache Powders) in Triner-bil na obed, bo gotovo dal pri- v nebesih, o večni blaženosti? lahkomišljeni, ne bodite malo- jeve kapljice proti zobobolu praviti vse najboljše. Kaj pa Kako bomo tam srečni! 2e tu marni in za™kerni! Hodite k (Triners Hoothache Drops) ženam pripravlja Kristus v sv. ob- ■na svetu, ko gremo k sv. obha-! Pojedini, kateri vas vabi Go. lo učinkovite — in da dobite
hajilu? Ni to nikakoršni telesT ni živež, ni hrana za naše telo ! "Trudite se, ne za jed, ki mine,
marveč ki ostane za večno življenje, ki vam jo da Sin človekov," pravi Kristus (Jan. .6, j 27). In tako je jed, ki nas bo; ohranila za Večno življenje,! nam podaja Kristus v sv. obha- j jilu; je to On sam, je njegovo j Telo, je njegova Kri! "Moje j Telo je jed in moja Kri je res' pijača," pravi Kristus sam. O 1
sacrum convivium--moli j
Cerkev na praznik sv. Rešnje-ga Telesa--o sveta poje-
SLOVEČI UMETNIŠKI
jilu in prejmemo Izveličarja, se sP°d» tu "a zemlji, pa boste de- popolen zaznam Trinerjevih čutimo tako srečne, če smo Iežni tudi pojedine v nebesih, , zdravil od Joseph Triner Com-vredno prejeli sv. obhajilo. In večne blaženosti. Amen.	pany, Chicago, 111.
sovražnik se peha na vse krip-Ije, da bi nam tega Jezusa iztrgal, izruval iz naših src. Prihajajo pa še drugi križi na nas: pomanjkanje, bolezen, smrt. V nebesih ne bo nikakih križev več, Bog bo tam izbrisal vse solze.
In naši tovariši pri tej pojedini bodo vsi naši prijatelji,
-^ v
NentecelV
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-' KE!
SVOJ POKLIC VRSI ZE S 30-LETNO IZKJJSNJO!
Phone: Canal 4340.
VINKO ARB A NAS Edini sloven»ki cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL.
Vence za pogreb;, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela ijvripjem točno.-P® naročilu dostavljam na do
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
s«m rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse rabila Wahciceve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolf^e lase za-kar se g. Wabcicu - lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere.. bi morala imeti vsaka družina pri rpkah v sli*čaju potrebe,	so
moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo* .pra^ute na glavi, zoper siv«; lase, revmatizem. kpstib.ol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHGIG
143« E. 3*tb SL CLEVELAND, OHIO.
Ja^^te. *riiTtiriAi rfrr^ff^i-ftriiirli
ŠTEVILKE GOVORE!
Kranjsko - Slovenska Katol. Jednota
S SEDEŽEM V JOLIET, ILL.
je že izplačala od svoje ustanovitve do 1 marca 1925. skupnih podpor v znesku:
$2,489.511
Slovenci in Slovenke! Pristopajte torej v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO slovensko kat. pod. pornrf organizacijo v Ameriki!
Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00.
Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR-JA,
1004 N. Chicago Street,	Joliet, 111. ___
DR. HUMPH REVS'
liA^n
temelji naša ustava.
Odlok države Oregon bi imel, Codde"s okraja St. Joseph u-postati postaven septembra čenke zavoda sv. Srca. 1925. Po preteku tega dne bi	-0——
morali roditelji pošiljati svoje ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
otroke v publične šole, oblast' ____
države bi imela pod kontrolo
vse otroke v šestnajst let.
starosti osem do
J. K0SMACH
1804 W. 22 nd St., Chicago, lit
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, 2ELEZ NIN£, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
LED!
LED!
LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja Jed, da hladi z njim pijače, da meso nc zadjši, mleko ne skisa,
i. t. d.
Chicaske slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2628 in vprašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — We*t 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom. prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
IZPOPOLNJEN TISKARNA
Slovenskim društvam,-trgovcem, obrtnikom in posameznikom
naznajamo, da smo zadnje čase našo tiskarno docela izpopolnili. V kolikor se tiče modernih strojev, tehničnega dela, natančnosti in drugih stvari, ki jih potrebuje in zahteva ta obrt smelo trdimo, da se naša tiskarna lahko primerja z vsako drugo tiskamo. Za-posljene imamo dobro izvežbane tiskarske moči. Zato se uljudno priporočamo vsem slovenskim društvam, slovenskim trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da o prvi priliki, ko bodo rabili različnih tiskovin se zaupno obrnejo na nas in videli bodo, da pri nas ne bodo dobili samo najboljše postrežbe, ampak tudi najboljše delo. •
NAŠA ŠPECIJALITETA
so zlasti tiskarska dela za društva. Društvene plačilne knjižice, pravila za diiiltva in klube, pisemski papir in kuverte z znaki Vaših jednot in zvez ter druge društvene tiskovine, kot bolniške liste, preiskovalne zdravniške liste, plakati, vabila, vstopnice in tiketi za vsake različne prireditve izdelujemo po vojji naročil ceneje, kakor kje druge!
PREPRIČAJTE SE!
Človek navadno ne verjame dokler se ne prepriča. Zato je dobro,' da se prepričate i Vi. Društveni uradniki, trgovci, obrtniki in posamezniki, kadarkoli boste rabili kakih tiskovin pišite nam za cene in pojasnila. Društveni uradniki, ki bi radi imeli kake tiskovine po svojem okusu narejene naj nam pišejo in jim bomo svetovali, kake tiskovne forme so najboljše in praktične. Obrnite se nas vedno s zaupanjem. Obrnite se tudi drugam, toda vedno boste našli pri nas najnižje cene in najboljšo postrežbo.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMAJHNO IN NOBENO NAROČILO PREVELIKO!
Tiskarna
Amerikanski Slovenec & Edinost
1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL
Phone Canal 0098
_
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
(Gladiator j j
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
In Elear.ar je bil brezobziren. Po njegovem mnenju so bila vsa sredstva dovoljena, ako je >lo. za pravično stvar. Zanieljiva sla-botno^t mu je bila, ako se je kdo bal storiti zlo v dosego dobrega. Kakor Jefte, bi bil tudi on brez pomisleka žrtvoval lastno hčerko svojim ciljem.
Prepričan je bil. da pride čas, ko bo Jeruzalem zopet svobodno mesto, ko bodo rimski orli pregnali iz Palestine, ko bode veliki duhoven zopet vladal izvoljeno ljudstvo — in takrat bo on drugi Juda Makabejec, vrhovni poveljnik judovskih armad.
Take so bile njegove sanje o bodočnosti, za njimi je koprnel, zanje je deloval. Priznati se mu pa mora, da ni bila osebna čast njegov-a glavna gonilna sila, ampak gorečnost za judovstvo.
Težko je bilo, spletkariti pri Viteliju zoper njegovega lastnega vojskovodjo, težko, se boriti z bistroumnim, pa dvoličnim in pretkanim tribunom Placidom — pa Eleazar se je lotil svojega posla z vso odločno vnemo gorečega zida, z vso hladno, prekričujočo drznostjo svojega značaja.
Zark o in močno libanonsko vino je Kski kmalu še bolj razvozljal jezik in s premišljenimi vprašanji je Eleazar v brezskrbnem razgovoru zvedel od Britanca vse, kar je temu bilo znano o tribunu, o njegovem značaju in njegovih navadah.
Kske je odkrito in prostodušno odgovarjal, tem rajši, ker tudi njemu ni bilo mnogo za tribuna. Njegove oči so prav pogosto potovale k ljubkim -Mariamnim očem in če sta se njuna pogleda srečala, je lepo židovsko dekle vselej do las zardelo v nežni sramežljivosti__
- -Kalha se je zatopil v svoj pergament, ki ga je njegov brat od časa do časa ošinil z neprikrito prezirnostjo, vkljub temu, da je ljubil svojega brata nad vse na svetu.
Cas je mineval, libanonec tudi in Eska se je dvignil, da se poslovi od svojih novih prijateljev.
"Redko uslugo si mi storil !" je rekel E-leazar in izvlekel iz žepa dragocen kamen velike vrednosti. "Vzemi tole darilo v spomin na Žida in židovsko dekle, na ljudstvo, ki ne more odpustiti storjene krivice, fla tudi ne pozabiti skazane dobrote!"
Rdečica je oblila Eskino čelo in bolest, skoraj nevolja se mu je pojavila na licu.
"Ničesar nisem storil, kar bi bilo hvale vredno!" je skromno dejal. "To ni taka reč, če sem prevrgel debelega eunuha in branil slabotno žensko nesramne žalitve! — Vzemi nazaj svoj biser, prosim! Vsak drug bi bil isto storil!"
"Pa vsak bi ne bil posegel vmes tako vspešno!" mu je odgovoril Eleazar in z do-brovoljnim prikimovanjem pogledal po miši-Častih udih svojega novega prijatelja, biser pa je mirno spet vtaknil v žep, ne da bi pokazal le najmanjšo nevoljo ali pa užalje-nost, da ga Eska ni hotel sprejeti. — Drage volje bi mu ga bil daroval, pa če ga Eska ni hotel, ga bo pa kdo drug — saj biseri in dragi kamni so imeli v Rimu vedno svojo veljavo. — "Dovoli mi pa, da te spremim domov. Noč je pozna in težko vest bi imel, če bi se ti kaj zgodilo na potu!"
Eska se je prisrčno nasmejal. Njega bi naj kdo branil pred napadi —■-? V ponosu svojo mladostne sile je vzravnal svoja široka pleča in rekel:
"Ne želim si boljše zabave ko majhen prepirček s kopo pomehkuženih Rimljanov! Tudi jaz sem bil vzgojen za vojščaka, v deželi, ki o njej še niste čuli, mnogo, mnogo milj daleč od Rima, v deželi, lepši nego je tale, polni zelenečih dolov, gozdnih gričev, ponosnih rek, v deželi, kjer rastejo visoki hra-
sti in cvete duhteče cvetlice, kjer je doma moška moč in ženska lepota —! Peš sem sledil divjačino od ranega jutra do trde noči marsikateri poletni dan. Vsiljivemu napadalcu sem se postavil v bran z mečem v roki, še preden je moja roka bila dolga dovolj, da ga potegne iz nožnice —. Tudi ti si vojščak, vidim to na tvojih očeh —! In verjel mi boš, da so mi otrpli udje, in mi je pogum zadremal, ker nimam priložnosti, da bi si ga uril. Zares, zdi se mi, da mi celo pri takem pocestnem pretepu kri zavre od radosti v žilah —!"
Z lahno odprtimi ustnicami in blestečimi se očmi ga je poslušala Mariamna. Kakor o-pojno pijačo je pila vse njegov slavospev na zelene trate in gizde in duhteče cvetlice in lepe ženske. — Nepremagljivo jo je_vleklo k temu junaškemu mlademu tujcu, ki je moral zapflfctiti dom in deželo. Da je sočutje in hvaležnost njeno nagnenje, je mislila, in čudila se je, da so ta čuvstva tako močna--.
Kalha je dvignil glavo izza pergamenta.
"Bog te spremljaj! Ne pozabi nasveta, ki ti ga daje osiveli starec, in ne udari, ako nisi napaden ! — Dobro si tudi zapomni, kje je treba zaviti od glavne ulice sem proti Ti-beru in izlahka boš spet našel k nam v našo revno bivališče!"
Eska je zvesto obljubil, da še pride, in je tudi imel resno voljo, da bo svojo obljubo držal.
"Še eno čašo vina!" je silil Eleazar! "Niti vroče solnce Italije ne zazori take kapljice!" --
Toda rujni libanončan je bil premočen za zdravo grlo in krepko žejo mladega Britanca. Prosil je za kozarec vode in Mariamna mu jo je prinesla in ponudila lastnoročno.
In zopet so se srečale njune oči in Britanec je čutil, da pije iz čaše, ki je bila opojnej-ša nego vsa vina, kar jih je zazorilo žarko solnce Sirije, iz čaše, ki je ob njej pozabil na preteklost in bodočnost in čutil tem silneje vso srečo sedanjosti. Pozabil je, da je barbar, pozabil, da je suženj, pozabil na vse — in videl le Mariamno in njene črne, plahe, proseče oči —.
IX.
"Rimljan —"
Čas
je že, da razložimo, kako je prišel britanski plemenitaš Eska — kajti pleme-nitaš in knez je bil v svoji domovini — kot suženj v prestolico sveta in v kakih odno-šajih je živel.
Poglejmo v palačo Rimljana — patrici-ja, ob uri, ko se mu pripravlja večerja, o-pazujemo njegove misli, ko stopa gorindol med stebričevjem svoje obednice v hladnem večernem zraku, zagreben v svoje misli in zatopljen v spomine na svojo davno preteklost —.
Ponosna je njegova palača, razsežni so njeni prostori, toda stroga priprostost, plemenit okus vladata v njih. Stebričje portika je izdelano v joničnem slogu, priprosto pa umetniško dovršeno, v predveži, ki vodi k notranjim prostorom, je vložen v marmornata tla mozaik orjaškega psa čuvaja, nobenih kipov ne vidiš tu, nobenih razkošnih in veselih izdelkov dletarske umetnosti, goli blesteči se marmor, snaga in čistota — to je vsa lepota tega
prostora. Vsa vrata so ulita iz brona svetlo gladko likanega, brez srebrnih in zlatih vložkov.
Tudi v veliki dvorani, kjer patricij sprejema svoje prijatelje in kliente in druge obiske, ne kažejo stene nikakih fresk in veselih okraskov, priprosto so obložene s ploščami belega, svetlo brušenega marmorja.
Premestitev pošte.
Dne 16. m. m. je bila premeščena pošta iz Krške vasi v
Cerklje pri Krškem.

Katoličan lista je bič!
brez
katoliškega
JUST KIDS—Dorint The Sermon
J. tj Ad Carter
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne »lav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
CLEVELANDČANJE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rbjakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pobi* »tvi ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Flaee CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
4---—---i--—_
\ THE iekt 15 Af**<KjNcrp |	Footers POB.	hot T77Z *pchkmi»
-- --sonc A*r»cvt or aiv-jtnlmt
---——--* -----;-
I V.RHT HE VHJ2. T H2<XA*rt I , > POie I GOTT^I •S^EAD OT »E&.r«mNfe_S-'	^	---^
PIX.OVLRS A ft rt	Hin A pm^ofitR	-lcrutK
0F W*R ■	^Atoi-LLVI,-
[, fcCTCHA?)	llL^Sllr- l^li
n*««STC* MIS WE - Htni^Mt^**^" ^.tr^eK	URtjatoveK
TMIP.U- ALJOuI Ci-CS.rtt.1 j CtCr«.£i S E» E Rau fiHE^ .	--"	«=— -.
——— _ BLFOME	Joh VlfU Itu. soon »
I AHM ^AT^Ht SA-T rid'3-IpE T.nE FOR Pi*N£K|
0 L__jacr»MA -atOf fOK-r Hf AiNf| Y~	7	"
I	" '
-J|f-\ AA
^»^fcjpfc^— INTERNATIONAL CARTOON CO..	—
i	M. Gregorich
) •	GENERAL	REPAIR	SHOP	J
)) 505 — ELM ST.	. CALUMET. MICH. )
(( f	Phone: 182—R	f| ,
Popravljam in jif?lašam. klavirje (piane), orjjlje, gramofone.	/
ll violine, harmonike, kitare, tamburice in vse druge inuzikalične	V
inštrumente- Delo izvršujem točno in brzo za zmerne cene.	/ ,
11 Priporočam se Slovencem in Hrvatom!	'	\
Iv	Dalje priporočam za gramofone "Phonograph Spring Over	fi
I) Winding Automatic" pero, ki auto*.atično gramofon sam navija.	)
To pero je moj lastni izum, za katerega sem dobil patent od via-	fl
#/ de Zdrucnih držav. Poskusite gn!	I 1
J)	Pišite za pojasnila.	\
ITsevSTTORESTSlrTl
M Hj	Vedo, da se kupi naj- ®
zk L P"*"	^	boljšo vsakovrstno že- @
S	1\' - * i j'	leznino, ki se jo potre- /a
I	Abuje bodisi pri graje-
—^ oju domov, garaž ali ® ^	karšnegakoli poslopja, kakor ^
kHEIF 7 L^Jfll	najboljše raznotero (d
K pohištvo po najnižjih cenah (t) I pri znanem trgovcu
BENJ.. EIGHHOLZER |
Trgovec z vsakovrstno železnino	a
527 — Main Street.	Forest City, Pa. S)
................................................................................................
PISANO POUEj
J. M. Trunk.
..............................
Ne vem natanko, kako se je nekoč slavni A. Lincoln izrazil. Baje je djal: "You can fool a great many people but you can not fool the whole nation." Poročilo iz Trbovelj pravi, da so tam sokoli, orli, demokrati več vrst, Korunovi in Bernotovi socialisti, DukiČevi mažarski in | nemški kapitalisti . . .Najhujša je klerikalna nevarnost, u-radnil>i in akcijonarji žive kot v Sodomi in Gomori . . . potem še žandarji ... A vse se bo moralo umakniti pred enotno falango, ki se bo izoblikovala iz sveta," ki je otopel za vse take stvari" . . . pred — — komunisti. No, malo morate pa le tudi še drugim pustiti sape, drugače bodo žegnani zvonovi še Vam odzvonili. Kdor hoče preveč dokazati, ničesar ne dokaže. Ves svet razen komunistov ni na glavo padel.
* * *
Mr. Bisec je v Kanadi zašel med slovenske "Germane." Tako poroča v Del. Slov. To so bili pa gotovo moji ožji rojaki. Pravi, da so precej inteligentni,
omejeno pa verujejo znan-stvu????, ki jim zapoveduje verovati, da so solnčni žarki zadeli kožo stvarce, ki je bila brez očes, in — prikazalo se je — oko! Verujejo trdno verujejo, da je kaka druga stvarca imela brabadico na trebuhu, in s to brabadico je začela stokati, brcati, jo rabiti, in glej čudo, noga, »pravcata noga je bila "fertik." Take debele vere pač nima noben kmetavzar.
Sanja se ti, da odnekoder padaš. Odkod take sanje ? Upra-šaj brezverca, on ti pove, da znanstvo uči in on znanstvu veruje, da prihaja to od tega, ker so naši predniki slavnega spomina — gospodje opice — pred 50 miljoni leti skakali po (vejah drevja in se je enemu ali drugemu pripetilo, da je spodrsnil in treščil na tla, da bi si' bil skoroda ... prebil... Ali ni taka vera zelo zaslužna, namreč da bi zaslužila nekaj s pa--lico??
Štejemo do tri miljone raznih vrst v živalskem in rastlin-
a ga radi — ruknejo. Alkohol l^kem življenju; resno znan. jim je gledal iz oči. Prav je,istvo ni moglo najti niti naj-ako grajate alkohol. Ali kako manjšega sledu, da bi vrsta mislite to kupo odstraniti od prešla v vrsto. Neverniki pa teh slovenskih Germanov in od,nam hočejo usiliti "vero," in drugih, ki se bodo Vam pridru- oni sami trdno verujejo, da je žili? Z odpovedjo? Odkod bo- človek v sorodstvu s kako niž-
te dali ljudem moralično moč, ko je Vaša komunistična morala sezidana na pesku? S prepovedjo alkohola? Vsi Vam o-brnejo hrbet. Ni vse tako lahko, kakor bi si človek mislil. Še klerikalci ga radi cuknejo kak glažek čez mero, pa bi ga komunisti ne, ko iščejo nebesa na zemlji!
* * *
Gertrude Kaferle, Maynard, | O., pravi: da je prijela "Boga 1
jo vrsto, recimo — s kropila-mi. . . ali vsaj — ušmi!
Žal, da njih znanstvo uči, da ni nebes, ker vera, kakršno i-majo neverniki bi jih morala tople šukniti v nebesa. Tako bo morala ta neverna vera ostati brez plačila, pa saj je dosti — neumna.
* * *
Imeli smo v Coloradu sušo. ^Businessmen" v
hudo Den-
hipna blaznost;" ko je dopustil, verju RO odredili' da nai za j da je zadnji tornado vse podrl. 2 minuti vsak mal° sPomni tudi "takozv. božje hrame." Je- '.Stvaritelja in ga prosi za dež.
! ra, Jera. . . takega Boga bote Naši sosedJe> paganski Pina

r 4
Zdi dobro pohištvo
f /
SE obrnile vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tak« pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z. RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1807 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
fi *
S
s *
+
t
t
t +
t t
t +
t *
t
I JOSEPH PAVLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN RMBALHBR V CHICAGL
Na razpolaRo noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženi*ovanja. — Cene zmerne. »
1814 — So. Tfaroop Street,	Chicago.
I Phones: ČAKAL 5903 in 5666.
morali pa že zase ohraniti, ker Pijanci, so priredili za dež duhovniki Boga, ki bi ga "pri-'plese s ~ kačami. Nekaj Slo-jelo," ne poznajo. Sicer govo- vencev se je pa Bogu ~ Posme" rite nakaj o "pametnem gospo- hoval°- KaJ rečemo?
darju," ampak iz Vašega be- Zmote, zmote tarejo ljudi, sedičenja je razvidno, da se i- sam Bog ve, kako more človek mate Vi sama za bolj pametno, zaiti v stran, a usmiljeni Bog Škoda, da Vas Bog ni prej u-jbo imel potrpljenje s človeški, prašal, kaj naj stori, bi ga go- |mi zmotami, težko pa. bo imel
tovo ne bilo "prijelo." Da bi ga le ne "prijelo," ko bote Vi
stopili pred njega.
* * *
Brezverci pač nimajo nobene — vere. Kaj ne? Čemu bi bili brezverci, in čemu bi se tako košato bahali pri vsaki priliki, da ne verujejo ništa. Pa so res brez vere ? Kaj še! Vere na Boga, previdnost božjo, na* večnost, plačilo v večnosti, na neumrjočo dušo, nebesa in pekel, toraj krščanske vere se-ve nimajo, ta jim je bluff, a i_ majo vero, hudo trdno vero, na katero prisegajo z obema rokama, namreč vero na — znanost, napredek, vse pač absolutno, ako le nasprotuje krščanski veri. Posebno radi verujejo na evolucijo, ker jim je pri tem tako dobro pri srcu, ko bi mogli kdaj ob smrti Bogu — figo pokazati.
Poglej mo, kakšni trdi verniki so ti — neverniki. Da bi bil Stvarnik človeka naredil po svoji podobi, človeka, ki misli in ima prosto voljo, nak, tega ne verujejo, a kakor klovni se držijo trdno vere, da je neka notranja sila — seve se ne u-prašajo odkod bi bila ta sila prišla — toraj neka naravna sila, kt je izvalila Človeka iz neke najnižje, nevidljive snovi, iz nekega blata, žlajma do sedanje popolnosti, katero zavzema kot kralj stvarstva, kakor tudi ohi pripoznajo!! Ali za kaj takega ni treba vere, ki rfe prestavlja samo gor, temveč postavlja tudi na glavo! Na Boga vsemogočnega —
vedno potrpljenje s — hudobijo, predrzno zlobnostjo, ki se javlja v posmehovanju in zasmehovanju. V tem so nekateri pravi junaki. Kako dolgo? * * *
Trozky se vrača. Vsakemu, kar mu gre. Da je nekdanji čikaški advokat zmožen, to je pokazal, ko je upostavil rdečo armado. Brez zavisti tudi med rdečimi bratci ne bo, in morda je bil tovpovod, da je odšel na Kavkaz. Pa naj to, kakor hoče. Dejstvo je, da je zopet prišel v milost. Mogoče, da so bili glave v Moskvi preslabe. Sam Bog ve? Ko se je vračal, so mu napravili v Ttostovu slovesen sprejem. Kdo? Poročilo pravi, oblasti, seve, meščanstvo ? ? Ako je, je moralo precej dišati po česnu in tega ima Rostov dosti. Zanimivo je; da so časniki omezili, da je imel tu razgovor s kmeti, ki ne pripadajo nobeni stranki. Kaj je to? Srp toraj o kladivu noče ničesar vedeti ? Verjamem. Večina ruskih kmetov ni pri komunistih, temveč stoji ob strani, ker kmet in komunizem sta kakor voda in ogenj.
Trozky se je vrnil. Ali niso Rusi gentlemen? Ko so Francozi ob revoluciji kakeka voditelja "dol posadili," so mu posadili tudi glavo raz vrat. Rusi posadijo dolposajenega zopet na — konja. Dobro, so lepo med seboj in čeka skrbi za to, da jim nihče štrene ne zmeša. Jaz vem samo to, da vsak Zid vtakne sto duševno zelo
-


Tega ne verujejo, ne- težkih Rusov v žak
asevn kflj.