PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2 Šfpv - rana A . llrp P°s'tnina plačana v gotovini »end »I B Spcdizione in abbon. postale TRST, petek, 19. julija 1946 Uredništvo Id uprava, Plazza Goldoni it. 1-L Tel, it. 93806 93807, 93808. Hokoplai ae ne vračajo Ne ime ae pozabiti, da |e Jugoslavija dežela, ki JI je prizadejala fašistična Italija največ gorja. Proti italijanskemu narodu nimamo mažčevalnih namenov, toda po vsem, kar so morali pretrpeti naii narodi od italijanske imperialistične napadalnosti, imamo polno pravioo zahtevati, da bodo ti narodi osvobojeni jarma italijanskega imperializma in da bodo lahko svobodno živeli na svoji zemlji. Edv. Kardelj Pravda za našo zemljo y dolgih stoletjih sužnosti * je mali slovenski narod gra-Zmelje svoje nacionalne 'za- I*°d najtežjimi pogoji je , narod toliko napredoval, a se je že leta 1848., ko jo “ia zatiranih narodov po 'obod, in neodvisnosti lahko Postala geslo konkretnega poli-nega programa, mogel do-°jno uvrstiti med ostale ev-Pske narode. «Pomlad naro. ni prinesla zatiranim na-o°“om svobode. Zlasti Avstro-ab^ ,m°narhija je s svojim . 8°lntizmom zatirala razvoj “teuskih narodov. Do prve 'etovne vojne se je borba za-j/nnih narodov za njihovo svo-, o nadaljevala brez prestan-Ob izbruhu prve svetovne °jne je ta borba dosegla že teko stopnjo, da je Ententa — »° J iz taktičnih razlogov, ka-n°r iz prepričanja — lahko Pr°glasila samoodločbo naro-, °v’ za enega osnovnih ciljev v stvu imperialistične vojne osrednjim velesilam Nem-'J®> Avstroogrske in Turčije. Po pni svetovni vojni so site nastale samostojne države “'jska, češkoslovaška in Jugoslavija, a njihov nastanek •* odločilo le deloma načelo sa-oodločbe, v resnici pa je šlo te vse drugačne skrbi. ,. ^njkrivičneje pa so postopa-s slovenskim narodom. Velik ®l slovenskega naroda so pre-PnstHi Avstriji in zlasti Italiji, j. s* je v svojem velikem »idealu* z londonskim paktom “aprej zagotovila precejšen os slovanske zemlje kot pla-, 0 za vstop v vojno. 2e ta-, '“t se je na Primorskem rodi-'fagoslavija. fašistična Italija, ki jo je ta Ptei uspeh na škodo slovanskih arodov prepričal, da je proti • “Vanom vse dopustno, se je 7“lu zvezala z nacistično 1,emčij0. Ostalo je znano. fa razliko od prve svetovne ^“e je imela zadnja vojna iz. narodno osvobodilni zna-teJ* Pri zadnji vojni ni šlo sa-j 0 za borbo med nasprotujo-,““i si annadami, ampak za stu narodov proti nacifaši-'onemu okupatorju, V vojni 'teti fašizmu je ves narod stal 7* fronti in se boril z vsemi . tv* za svoj nacionalni ob-°J. In kjer se je narod boril tis SJ°j° svobodo, tam je nastal Vj. *an. Nova, Titova Jugosla-b»a.nl nič drugega kakor bor-jugoslovanskih narodov za “jo svobodo: njene meje sete do grobov naših padlih. tc,!T,ufaj je Jugoslavija!*, s g/f krikom je primorsko ljud. Id ? Pozdrayilo svojo vojsko, J® zaključevala v Trstu bo-^“.“uvražnikom. Petindvajset v J° je naše ljudstvo nosilo rc«, zanjo trpelo in dalo vse, U f je imelo. Danes je pred JJted taka, kot jo je tudi pri-u. teko ljudstvo pomagalo u-^•tti. Kje so bili takrat go-|h°dje, ki danes govore o «ita-y “8tvu» Julijske krajine in jJte? Tu je tekla borba za ^slavijo; Italija je bila že j, °ni borbe potisnjena v svo-bienalne meje: zato ni mota6’ da bi jo mir ponovno n-IJud koder jo je stvo samo pregnalo. “ker je bila borba narodno >di 'o « en . “ Primorska 8 Trstom je bi. Sadilna, tako mora biti .“dno osvobodilen tudi mir, “°®enio da bo resnično mir. Solidarnost francoskega ljudstva z antifašisti Trsta in Julijske krajine Pariški list razkrinkujs dedovanje tržaškega CLN Pari?, 18. — Pariški nedeljski list «Defence* piše o svoji zadnji številki pod naslovom *Solidar-nost z antifašisti Trsten, da je Gratton, šef narodne italijanske del'gači je iz JK, imel na italijanski ambasadi škandalozno konferenco, na kateri je izjavil, da odgovornost za nedavne incidente pada na antifašiste JK. , Njegove izjave demantirajo vesti, ki so prispele iz JK. Gratton se je drzni govoriti o italijanskem značaju Istre, ne glede na to, da vsi etnični zemljevidi, še celo italijanskega izvora dokazu- ii) j {tevbi s Titovo Jugoslavijo te. n. mora ostati tudi v mi-s'oi m°rsko ljudstvo šteje 0(jy “ Zaveznike in jim še ni kak svojega zaupanja; a »t0j?r Vrača zvestobo za zve-prot”’. *ak° je trdo in odločno >’ oJgovarja Kardelj. l 8,1,0 sinovi, domovina!*, te n teo dali svojega podpi. °, ki bi ponovno rjata J.!a naž® brate*, odgova-Woma;'.to 1“ Kardelj. Tu ni dl-Prostn Je* ni politike; tu ni Rkftia Pa Za barantanje. Kakor ®daeh na8e ljudstvo in ne "toi. a * borbo; kakor skala te “aši obrambi možje, ki Iz naše skutine borbe, besede primorskega a tudi »jiliovo besede. Dr. POGASSI jejo ravno nasprotno. Gratton je zaključil svojo konferenco z izjavilo, da bo Comitato di liberazione nazionale, ki predstavlja iredentistično skupino, nadaljeval borbo z vsemi razpololljivimi sredstvi. Nato prinaša list izjavo Pogassi-ja, predsednika HOS-a za Trst, ki razkrinkajo stališče CLN-a, organizacije, ki je bila ustanovljena po končani borbi proti okupatorju in ki se ni udeležila osvobodilne borbe. V svoji izjati je Pogassi med drugim dejal, da se pod okriljem CLN-a zbirajo danes Mussolinijevi skvadristi in bivše črne srajce. Ta komttet se je uprl čiščenju in odpuščanju fašistov m Javnih služb. Pogassi je nato še povedal, da je CLN pozval iz Italije tisoče fašistov, da so v civilni policiji skvadristi ki nastopajo proti demokratom ob manifestacija^, medtem ko ščitijo fašiste pri grozodejstvih. Na kraju je Pogassi pozval, francoski narod, ki je že tolikokrat dal dokaze o svoji solidarnosti z narodi J K, ki se bore proti fašističnemu terorju s takšno vero in hrabrostjo, naj Jim še nadalje nudi svojo pomoč. Francoski sindikati tržaškim delavcem Pariz, 18. — Sindikat uslužbencev javnih ip zdravstvenih ustanov in sindikat delavcev kemijske industrije pariške oblasti sta poslala Enotnim sindikatom Trsta pismo, s katerim izjavljata solidarnost s stavkujočimi tržaškimi delavci, ki stavkajo t borbi proti fašističnemu terorju In obrambi pravice antifašističnega italijanskega In slovanskega prebivalstva. , Sindikat uslužbenav farnih zdravstvenih ustanov izraža globoko vznemirjenost 60.000 članov zaradi tragičnih dogodkov, ki so povzročili v Trstu nemire in ki so zibelka požara v Evropi, raz-ruvani po fašizmu, ki se ponovno pojavlja. Izraža protest proti fašističnim zločinom. Pišejo nadalje, da delavci občudujejo herojsko borbo tržaških delavcev za svobodo, ki jo vodijo ne glede na nezaslišani teror, ki ga izvaja režim. V pismu sindikata delavcev kemične industrije izražajo v imenu 30.000 članov svoje ogorčenje nad škandaloznin položajem, zaradi katerega so bili tržaški delavci prisiljeni stopiti v stavko proti na novo vstajajočemu fašizmu. Izražajo svojo solidarnost s hrabrimi antifašističnimi borci. Rozin tega zahtevajo od svetovne shidikalne federacije ukrepe, da bi se vzpostavila svoboda v Trstu in Julijski krajini ter do-krr.čno uničili ostanki fašizma. Sindikat delavcev kemične industrije obvešča obenem v pismu Enotne sindikate v Trstu, da so njegovi člani nabrali Z7.100 frankov, da s tem pokažejo svojo so-Udarnost s tržaškimi delavci. Razmah stavke v Turinu .Torino, 18. - NNU — V Tur nu se stavka vedno bolj širi. Ker še ni prišlo med interesiranimi strankami do sporazuma, se bo splošna stavka nadaljevala tudi danes in se še poostrila, ker se je bodo udeležbi tudi vsi uslužbenci javnih ustanov, mestne cestne železnice, vseh Javnih lokalov, izvzemši restavracije za časa obeda, kreditne ustanove in pošte. Samo trgovine z živili ostanejo odprte do 10 ure. Glavna konfederacija industrije sporoča: «Splošna stavka v Torinu je postala silno ostra, ker je prišlo do zasedbe tovaren in. do blokiranja telefonskih central in mnogih ustanov po delavskih skupinah, ki so včas h tudi oborožene. Zaradi silnega razmaha splošne stavke je zaprosila konfederacija Industrije predsedništvo vlade in notranje ministrstvo za neposredno intervencijo, da bi izprazn'11 zasedene ustanove in pričeli z normalnimi sindikalnimi pogajanji. Konfederac ja Industrije se je obrnila tudi na splošno konfederacijo dela s prošnjo, da članom svojih organizacij prepove drzne akcije, ker bodo na prihodnjih sestankih razpravljali o drugih splošnih vprašanjih. 50 britanskih vojakov ranjenih v Egiptu Kairo, 18. AFP — Sinoči okoli 21 ure so vrgli pet bomb v britanski klub Ramleh v predmestju Aleksandrije. Oko]; 50 oseb je bilo ranjenih, med njimi 4 Egipčanke, uslužbenke kluba. Vsi ostali so vojaki britanske vojske. „Times" o pravični obsodili Mihajloviča London, 18. — Komentiajoč sodbo preti generalu Mihajloviču, piše današnji «Times», da je proces dokazal, da so četniki sodelovali z Nemci in Italijani v borbi proti partizanom. Težko je reči, ali je Mihajlovič tudi prispeval k temu sodelovanju. V svoji obrambi se je skušal braniti na ta način, da je izjav i, da ob koncu borbe ni mogel več kontrolirati delovanja svojih sil. Ko je učinek njegove kolaboracije postal očividen, sta rili vladi Velike Britanije in pozneje tudi ZDA primorani, ustaviti vsak daljnjo pomoč, ki sta jo prej dajal: Mihajlovičenim četnikom. Ze pred njegovo aretacijo je bilo znano, da ga bo sodilo sodišče po načelih pravičnosti, katera so usvojili ZN. M hajlovič je kolaboracionist, ki je pomagal fašistom in nacistom. Kobariško ljudstvo govori o preiskavah, aretacijah ln obmejnem incidenta Hesiico morajo vsi spoznati! Preiskave na vse strani KAJ SPLOH IŠČEJO, KAJ IŠČEJO V MOLITVENIKIH? Po splošni stavki se je postopanje Zavezniške vojaoKe uprave, civilne policije in njenih organov na-pram kobariškemu ljudstvu močno poostrilo. Vrš la se je preiskava za preiskavo po vojaški in civilni policiji, sledile so aretacije ahtifa-š stov, narodno zavednih Slovencev, ki so sodelovali s partizani, in celo takih, ki so se vrnili iz nemških koncentracijskih taborišč. Vse te okoliščine so razburile mirno prebivalstvo na Kobariškem, ki je vse to počel je obsodilo. Dne 10. t. m. je dospela v vas Vrsno, ki leži jugovzhodno od Kobarida, močna kolona zavezn ških jeepov, na katerih so se pripeljali vojaški in civilni policisti, ter iz-vrš 11 hišne preiskave na sedežih demokratičnih krajevnih organizacij in pri zasebnikih. V hiši predsednika krajevnega odbora SIAU so pregledali celo mol tvenike in jih natančno prelistali. Prebrskali so tudi stanovanje Zgubina Ivana in Potokarja. Civilna policija je prebrskala v Prosvetnem domu in v osnovn: šoli vse zapisnike in šolske knjige ter trgala raz sten slike jugoslovanskih državnikov Tita in Kardelja. Zagnali so se tudi že proti sliki našega, velikega pesnika Franceta Prešerna, ki pa jo je re- Trpljenje španskega naroda kljub porazu fašizma Velika Britanija in ZDA bi z gospodarskimi sankcijami mogle odstraniti Francov režim Moskva, 18. Tass. — Ob deseti obletnici nepostavne prilastitve o-blasti po Francu v Španiji je diplomatski dopisnik Tass-a posebno poudarjal sodelovanje španske falange z nemškim nacizmom, španski fašizem so pripravili v vseh podrobnostih predstavniki nemške obveščevatn, službe. Potem ko so pregledali arhive nemškega zunanjega ministrstva in ko so nemški vojni zločinci dali svoje izjave, se je jasno pokazalo zgodovinsko ozadje 18. julija 1936 in sledečih let oborožilo borbe v Španiji, katero so lahko na ta način obnovili v vseh podrobnostih. Franco je bil na ta način razkrinkan kot stari agont nemške obveščevalne službe «Abwehr» in pomagač šefa te službe admirala Ka-narisa. Vojna v Španiji je bila za italijansko-nemške napadalce' preizkušnja in predigra za svetovno vojno. Potreben je trden mir kakršnega so dotočili v Potsdamu Razpraljanje o nemškem vprašanju na pariški Sorboni Pariz, 18. AFP. — Na konferenci, ki je obravnavala nemško vprašanje ra Sorbonni, je Georgia Cogniot, glavni urednik komunističnega glasila «Humanitč», odločno zagovarjal politiko Francije glede Porurja in Porenja. Pripomnil je, da je zahodna Nemčija danes dejansko v loložaju, ki Je skladen z jaltskimi in potsdamskimi sporazumi. Veliko zanimanje za to vprašanj,, in pa predavateljeva osebnost sta pritegnila na predavanje številne poslušalce. Komunistični poslanec je napadeJ različne zamisli, ki so v nasprotlu z francoskimi in jih je primerjal s tistimi koncepcijami, ki so po letu 1918 razdelile zaveznike in koristile nemškemu militarizmu, da je pripravil udar leta 1935. «Nemčlja»v pravi Corgniot, «je sedaj pravo jodro glavnih sodobnih vprašanj*. Komunistični voditelj, ki ga Je kot strokovnjaka na tem področju prikazal Ernest Tonnelat, član «Col-lege de France*, je om:nil razsu’o nemške demokracije po letu 1918. Ta primer nam ne daje več vere, da bi bili nemški demokrati v sta- Cilji in nameni ameriškega senatorja Wandenberga Pariz, 18. — Današnji tHumanl-te» objavlja članek, v katerem komentira včerajšnji govor Wanden-berga v ameriškem senatu o nedavni konferenci zunanj h ministrov. Wandenberg je izkoristil to priliko, da jo ponovno iznesel neresnice o Jugoslaviji in dvign 1 svoj glas v obrambo narodnega izdajalca Mihajloviča, trdeč, da predstavlja smrtna obsodba Mihajloviča ju-sllčni umor. V zvezi s tem piše «Human tč», da pomeni nepričakovana obramba Izdajalskega generala brutalno vmescvanjc v notranje zadeve zavezniške države posebno ker je govoril o vprašanju, s katerim ni imel nobene zveze, kar Jasno kaže prave namere nekaterih amerlkansklh pol tičnih osebnosti. Istega dne je v nekem članku objavil ^Valter fippman v francoščini da še moia uspen Byrnesovc rolltlko glede Trstn pripisati ojača- nju ameriške mornarice na sredozemskem morju. V drugem članku, objavljenem v Ameriki, je ati pisec izrazil mnenje, da se Rusija pripravlja na to, da s pomočjo Nemčije izvrši novo razdelitev Poljske. »Humanitč* pravi, da se verjetno Wandenberg norčuje iz z-dajalca Mihajloviča in da Lippman resno ne veruje v možnost razdelitve Poljske, medtem ko Je njihov skupni cilj, da sejejo nesoglasja in da igrajo navadno komedijo spričo predstoječe m rovne konference. Nameravajo namreč izolirati Rusijo, Jugoslavijo In Poljsko. cHumanitč* nadaljuje, da precej vzrokov zahtrva pozornost na-pram temu ameriškemu senatorju, ki ima namen ustvariti atlantski blok brez Rus je. Ta senator namreč zastopa stališče zapadnlh politikov. katerim Je predvsem do njihovih gospodarskih interesov no Balkcnu ln vzhodni Evropi. nu zatreti reakcionarne sile, ki so jih same nekoč premagale in ki se sedaj — kakor vedno — pripravljajo na vsako priložnost. Zato je treba trdnega ln pravičnega miru, kakršnega so zasnovali in določili v Potsdamu. Potsdamski sporazum mora biti naše politično sveto pismo. Tisii, ki so. kakor leta 1918 pripravljeni opustiti jamstva za varnost in reparacije, do katerih ima Francija pravico, samo podpirajo nemški militarizem in kršijo potsdamski sporazum. Čeprav bi le-ti vsilili Nemčiji trde ali pa blage mirovne .pogoje, je glavno vendarle samo to, da zajamčijo mir. Cognot sa je nato Izrekel proti nekaterim zastarelim federalističnim tezam, ki ponavljajo bajko o dveh Nemčijah. Nikakor ne obstojita dve Nemčiji, pač pa obstojita dva fevdalizma, veleposestniški na- vzhodu ln industrijski na zapadu. Z agrarno reformo, ki jo je izvedla Sovjetska zveza v svoji coni, je bil uničen veleposestniški fevdalizem. Z zahtevo pn politični in gospodarski odcepitvi Porurja ln z mednarodnim nadzarstvom nad Porenjem, gre Franclja samo za uničenjem drugega industrijskega fevdalizma. Govorniku so navdušeno ploskali, ko je protestiral proti podelitvi prioritete Nemčiji na škodo francoske kovinske proizvodnje v vprašanju porurskega premoga. To stališče zagovarjajo opozicionalnt anglosaksonski krogi proti francoski vladi z namenom, da obnovijo velike nemške kartele. «Ce ne bomo budno pazili, če bo Francija popustila na svojih položajih, bomo šli naravnost v tretjo svetovno vojno, ki bi utegnila postati usodna*, je zaključil predavatelj. Voditelja EAM-a mučena Atene, 18. AFP — Središčni odbor EAM-a sporoča, da Je Partd-lidesa in Kyrkosa, ki sta prispela včeraj, mučila vojaška policija, ko sta zahtevala, naj Jih sprejme poveljnik. Množica je Intervenirala, da bi zaščitila svoja voditelja. Oblasti pa so onemogočile, da bi govorila narodu. Vlada je zahtevala celotno besedilo Izjave, ki Jo je dal Partall-des v Solunu. Hkrati je popolnoma ja3no, da so zapadne velesile soodgovorne za trpljenje španskega naroda, ker so sklenile nevmešavati se v španske zadeve. Ta fllofašistična politika je končno pripeljala do Miinchena in jo in bo ostala ena izmed najbolj črnih strani v zgodovini zapadne diplomacije. Spa-nsko republiko so prepustili neoboroženo nemško-ita-lijanekim int:rvencionistom. SZ se je energično borila proti tej sramotni politiki nevmešavanja. Sovjetski predstavniki so ob raznih prilikah kritizirali dejanja londonskega komiteta, dokler ni svet komisarjev ZSSR odpoklical svojih predstavnikov. Posledice te politike nevmešavanja so se čutile v teku druge svetovne vojne. Komisija, ki so ji poverili nalogo, da preišče situacijo v Španiji in ki je bila Imenovana od Varnostnega sveta, je bila primorana ugotoviti v svojem protislovnem poročilu, da se je Franco aktivno udeležil vojne proti ZSSR. Zapadne sile bi bile plačale zelo drago to svojo politiko nevmešava-nja. Posebno velja to za Angleže, ki bi bili to plačali z Gibraltarjem, če ne bi odločilne zmage ruske armade na sovjetsko-nemški fronti prevrgle napadalčevih načrtov. S tem je francovska Španija tudi premagana država kakor vse ostale satelitske države Hitlerja. Ne glede na vse to je še vedno na oblasti Francov rež’m, ki zastruplja s fašistično nesnago povojno ozračje. Franco je na oblasti v Madridu in s tem se kršijo sklepi krimske konference treh velesil, ki so sprejele načelo, uničiti do korenin ves fašizem v Evropi. Res je sicer, da ne primanjkuje moralnih obsodb francovskega režima, ampak te resolucije in sklepi nimajo nobenega vpliva na Franca. Tako je nastal položaj, ko mednarodni organi, ki sicer obsojajo Francov režim, nadaljujejo s svojo igro, ki gre za tem,Ida javnost odvrnejo od potrebe po akciji. Pisec članka spominja na zadnje razgovore pri Varnostnem svetu, ko so skušali torpedirati špansko vprašanje in zmanjšati varnost samega Varnostnega sveta. Veto, ki ga je dala ZSSR zaradi te nevredne komedije, je bolj kot upravičen. Podporniki fašizma so skušali vedno delati pod krinko pacifizma. Tako je bilo takrat ko so izjavljali, da ne žele umreti za Pra go ali Gdansk. Isto je danes, ko se predstavljajo za pacifiste. Fašisti se mnogo trudijo v prikazovanju, da ni mogoče napraviti Francu brez vojne konec. »Sedaj nihče noče nove vojne*, izjavljajo ti fašisti. Vse to je samo prikaz položaja v žiroklh obrisih. V knjigi Palafrugala najdemo v odstavku, kjer govori o španskem vprašanju dokaze, da sta Vel ka Britanija ln ZDA v- posesti močnih sredstev proti španski vladi. Katalanska tekstilna Industrija, poudarja Palafrugal, je odvisna popolnoma od inozemstva, ker morajo uvaiati volno in bombaž. Proizvodnja električne energije v Španiji odvisi tud; od uvoza premoga, brez katerega bi ta industrija morala ustaviti svoje obratovanje. Washington bi dal lahko če hujši udarec španskemu kmetijstvu. Vodne sesalke, ki služ jo za napajanje kultiviranih predelov provinc Levante in Andaluzije, delujejo na bencinski pogom. Če bi Amerika ustavila uvoz petroleja, bi vsa agrarna delavncEt v večjem delu Španije zastala. Zadostovalo bi, če bi amerikan-ska vlada upofatila prej omenjena sredstva in prekinila samo za dva meseca uvoz petroleja. S tem bi 'ze pi is lila madridsko vlado na koncesije v političnem pogledu. Ta kratek pregled dokazuje, da se lahko brez vojaških mer prisili Madrid k popuščanju z gospodarskimi sankejami. Podporniki Franca pravijo, da take gospodarske sankcije proti Francovi vladi ne bi pomenile nič;sar drugega kakor novo trpljenje za španski narod. Ti lažnjivci tajijo španskemu narodu, da ni nič slabšega kakor sedanji nasilni režim, pod katerim živijo. Francov režim je povzroč i fizično uničenje cveta španskega naroda. Takoj po končani meščanski vojni je morilec Franco uničil nad milijon Spancev, kar še danes nadaljuje s tem, da preganja vse to, kar je demokratičnega, ne glede na poraz fašizma. Ob priliki te obletnice je pro- gresivno ljudstvo trdno odločenb pomagati španskemu narodu, da si pribori svobodo in se otrese Francove vladavine. Prog'as ob 10. obletnici napada na špansko republiko Pariz, 18. AFP — 18. julija, to je ob deseti obletnici, dneva, ko se je Franco nasilno polastil oblast.', je dr. Giral, predsednik španske republikanske vlade, izdal proglas na vse Spance in jih pozval, naj se združijo okrog republikanske vlade. »Imrino veliko zaupanje v narod*, je izjavil Giral, «ln neomajno vero v republikansko stvar, ki Jo branimo, kajti samo ta republika lahko zmaga in prepreči dokončen polom Španije. Vzpostavitev republike bo cdprla novo dobo miru ln svobode, ustvarjalnega dela in blaginje za naš narod. šila sama učiteljica, ko jim Je dejala, da je to pesnik, ki je že davno umrl. Na sedežu vaškega NOO so pobrali spise in 'zig. Celo nad partizanskimi invalidi se znašalo Skupina kakih 15 mož zavezniške vojske ln civilne policije je na poti nad vasjo Vrsno ustavila invalida iz narodno osvobodilne vojske tov. Rutarja Janeza iz Selc št. 7. Vprašali so ga, kje imajo part zani ob demarkacijski črti postavljeno svojo stražo. Odgovor 1 jim je, da mu Z Jugoslavijo smo nedeljivi Štab delovne Mladinske brigade «Pino Tomažič* je poslal Pokrajinskemu odboru SIAU sledeče pismo: Mladinci in mladinke delovne brigade »Pino Tomažič* zaposleni pri gradnji proge Brčko-Ilanovlči, pozdravljamo Pokrajinski odbor SIAU. Kot člani te organizacije zagotavljamo, da se zavedamo važnosti trenutka, ki ga sedaj preživljata Trst in Julijska krajina. Z delom na mladinski progi želimo najbo. lje dokazati svetu našo nedeljivo enotnost z FLRJ. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Stab brigade. Kiseljak, 17. 7. 1946. Češkoslovaški parlament ratificiral pogodbo s FLRJ Praga, 18. AFP — Javljajo, da je češkoslovaški parlament včeraj ratificiral pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči, sklenjeno z Jugoslavijo. Po tej pogodbi se obe državi obvezujeta, da si bosta nudili medsebojno pomoč če bi eno od njih ogražala Nemčija ali kaka zaveznica Nemčije. Vajta Beneš, brat predsedni- MOSKVA. General Catroux, francoski veleposlanik v Moskvi je izrazil sovjetski vladi zahvalo Francozov zaradi njenega truda v črnomorskih prlstaniSCih, da bi točno izvršila pogodbo o dobavi 500.000 ton Žita Franciji. Ali ie Jas zaveznikov' četniiko glasilo? Naslovi, ki z njimi uGlas zaveznikov» opremlja vesti, zelo pogostoma vzbujajo vtis, da ne grez za «a dru- gačna, kot pa predlagana razmejitev v Parizu, ki nas daje zopet tisti Italiji, ki nam že danes kaže dobro znano in preizkušeno lice. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Trbiž, 10. julija 19.',6 (Sledijo podpisi) Tako Čuti tisti del slovenskega ljudstva, ki ga je že krivična za-padna demarkacijska črta pred 13 meseci vrgla spet v naročje mačeha Italije, petindvajsetletne zatiralke in raznarodovalke. To je ljudstvo Kanalske doline, ki Je že mesec dni po zmagi nad fašizmom moralo zopet okusit; zlo, zapostavljanje, krivice s strani Parri-jeve in sedaj De Gasparijeve Italije in njihovih czopovcev v videmski provinci. Temu slovenskemu ljudstvu, k! ga stokrat krivična francoska črta čaje v kremlje Italiji, še danes ne dovoljujejo sestankov ln zborovanj. Nasprotno, priča so istemu Postopanju iz 25 letne Mussolinijeve dobe. Karabinerji so aretira tov. Sosiča in ga odpeljali iz trt1 ških zaporov neznano kam. PraV tako je bil neznano kam odpeljan antifašist Galanti. Javna n-prava v Trbižu In Rablju flprej®' ma vedno nove delavce Italijan ln odvaža rudniški material * Loga pod Mangartom v Rab* k Vse to vliva strah ln zaskrblje* nost ljudstvu, za katero bi Ita „ lija pomenila isto kot — narod lija JlUUJCUilO 4 IVV/v pogin. Volja Slovencev Kanalske doline za priključitev k movini Jugoslaviji prihaja v te dneh, pred mirovno konferenco, do svojega najbolj odločnega *-raza. Tržaški otroci med brati v Brdih bili v bodoče srečni v novi Jug° viji. Prisrčno je pozdravil trza otroke tudi g. župnik iz K°i®* ki je dejal: »Pozdravljeni v im vsega ljudstva Brd. Prišli ste z 1 dranske obale v preprosto “r deželo. Ne boste našli pri nas P Otvoritev počitniške kolonije v Kojskem — iH, sebnosti in dobrot, kajti edtni^ P^ Briško ljudstvo je z golimi rokami opremilo opustošeni grad v Kojskem, ki sedaj služi počitniški koloniji za 100 otrok. Priprava kolonije je zahtevala veliko naporov. Z vso vnemo se je lotil dela odsek za socialno skrbstvo, ki so mu deloma pomagale tudi masovne organizacije. Zlasti zadnje dni so z velikim navdušenjem pomogale pri čiščenju gradu in pri pripravljanju postelj žene briških vasi, da so bile lahko v zgled celo mladini. Nad vse požrtvovalno se je Izkazala 70 letna ženica, ki se je svoje dni zatekla kot preganjanka iz Slovenske Benečije v Brda. Pczno v noč so iz Steverjana pripeljali hrano in mleko, da bo pravočasno vse na svojem mestu. Veliko ljubezen do revnih otrok so prav tako pokazale vasi Medana, Slovrenc, Neblo ln Hrušulje. Tudi posamezne družine iz omenjenih vasi so se odlikovale. Tov. Stekar iz Steverjana je sam pripeljal na svojem vozu večjo količino hrane. Na ta način je bilo za otvoritev kolonije in sprejem tržaških otrok vse skrbno pripravljeno. Dne 16. Julija so briški pionirji, ki spadajo pod šolsko upravo Kojsko, nestrpno pričakovali e cvetjem z zastavami ln v praznični razigranosti mlade brate iz Trsta. Okrog poldne je res prispel avtobus. Mladi gostje so veselo peli italijansko partizansko pesem. Kojščansko prebivalstvo jih je obkolilo in prisrčno pozdravilo. V imenu vseh jih je prav lepo pozdravil okrajni šolski nadzornik in jim zaželel, da bi se počutili v Brdih srečni, kakor jim želi, da bi delek briškega kolona je sadje vino. Boste pa imeli žlahtnega dja v obilici in želim vam, da, našli v našem kraju mnogo ra drila*. G. župnik je vsem navz čim priporočil, naj po svoji-, ^^j.J podpirajo kolonijo, ker bo t® večji dokaz ljubezni do otrok brat- skih tržaških delavcev, tržaških a® tifašlstov. Končal je z besedam' kar s* »Vsem skupaj kličem to, za -- ,a bori ljudstvo Julijske krajih® Trsta. Živela republika J®*0 ja, živel maršal Tito, 5 Trst*. ...vlij Pionirji s Kojskega in okoli vasi so cbdarili male Tržačane njih rediteljico s cvetjem, n8'ca.r 4 se gosti podali k obedu, ostali v so se razšli. Brda so pokazala, lahko s složnostjo in dobro 7 iz niča postavijo počitniško k® nijo, kjer bo našlo oddiha ih 08 . pitve 100 potrebnih otrok — kake podpore tuje oblasti. Dobava plina v gospodinjske namene Trst, 18. - VZN — Na podlagi novih določb o dobavi plina, ki j h pe danes objavila industrijska sekcija, bodo od prihodnje sobote naprej povečali dobavo plina v mestu kakor tudi njegovo kalorično vrednost Obenem bodo razsrili uporabo na predmestja. Dovajanj® plina se bo vršilo takole: 1) od 20 julija: od 11.30 ure do 13. ure. Obnovili bodo tudi dobavo plina okrajem, ki so bili po zadnjih omejitvah izključeni. 2) Dobavo plina bodo razširili na mestna predmestja, ki so pod A. C. E. G. A T., ki jih pa doslej pri dobavi niso upoštevali. 3) Povečali bodo gorilno zmožnost plina ter bodo dovolili, uporabo tudi čez čas poldruge ure, ki je bila objavljena pod t. 1. Notica Igralska družina Opčine gostuje v nedeljo 21. 7..ob 8 uri na Kon-tovelu s Finigarjevo dramo v 3 dejanjih »Razvalina življenja*. Snežnik - nntranjski očak Snžnlk stoji sredi obširnih jelovih in bukovih gozdov, katerim je dal tudi ime. Vsi vrhovi okrog njega, čeprav le nekaj sto metrov nižji od njega, so do viha pokriti s hosto, le on edini dviga nad njimi svojo plešasto 1796 m visoko glavo. Dasi ni visok niti 1800 m, vendar ima vse karakteristike alpskih vrhov nad 2000 m, razen studencev, kt jih tu pogrešamo. Tla so namreč izrecno kraševska in voda izgine sproti v podzemlje, da se prikaže zopet nekje v nižini. Tako so dognali, da ko močno dežuje v okolici Snežnika, začne izvirati voda blizu vasi Zagorje Iz jam «Pri mlinu*. Na drugi strani pri U. Bistrici pa privre Bistrica na dan že kot mala reka ter ima takoj pri izviru lepe slapove. Na nekaterih krajih, ki so znani le bolj rednin obiskovalcem Snežnika, se dobe tudi planinke. Značilen Je planinski bor, ki raste tik pod glavnim vrhom. V višino gre komaj pel metra visoko In je tako nagosto razraščen, da ni mogoče Iti skozi. Zato se je Osebne izkaznice - prizivne komisije Solidarnost z nami Za poravnavo kazni glavnega urednika »Primorskega dnevnika* je daroval okraj Trb.i: 1000 lir. Dobra arca Za tiskovni sklad so darovali antifašisti iz gor škega zapora 455 lir. Tovarišica Slava Pahorjeva je darovala za škedenjsko ASIZZ 120 lir. Iskrena hvala! Roki za prijave Opozarjamo ie enkrat vse prizadete, naj no zamudijo roka za vlaganje prizivov ali prošenj za iz-premembo osebnih Izkaznic. Za vloge proti Izkaznicam, ki so bile izdane pred 13. majem t. 1., teče rok 90 dni pričenši s 24. majem t. 1., glede izkaznic, 'zdanih po 13. maju t 1., pa jo določen krajši rok 30 dni od dneva izdaje izkaznice. Prlzivateljl alt prosilci, katerim je tržas’ka občina priznala stalno bivališče, se lahko v svojih vlogah med drugim sklicujejo tud: na določila zakona od 6. 7. 1939 št. 1092. Kulturno prosvetno delo Koncert pevskega zbora glasbenega društva v Gorici V nedeljo 1$. Julija je priredil zbor glasbenega društva vokalni koncert pod vodstvom tov. Ivana Siliča. Program je bil sestavljen po večini is slovenskih narodnih pesmi v obdelavi Adamiča, Deva, Marolta, dveh hrvaških Zgončevih narodnih in ene ruske narodne v Bernardorri harmonizaciji. Prvi del sporeda je bil posvečen duhu našega nokreta s skladbami Premrla, Vodopivca, Apiha, Simonitija (n Vrabca. Poslednja je bila kvalitetno najmočnejša. Zzor šteje 20 moških in 21 ženskih glasov. Glasovni material je doberš izvrztmši tenorja, ki je slab. Zbor je izvajal moške, tenske in mešane zbore. S tako maloštevilnim zborom, ki ni imel znanje 4n glasbene teorijo ln tehnike pevske kulture, je bil to drzen poskus, ki pa je odlično uspel. Zaradi meloštevilnega tenorja, M je glasovno slab, je bil dirigent prisiljen, da je dovolil tenorjem peti samo v falsetu, Med tenorji se pa eden, ki jo sicer dober (n ima oster glas, ni podredil zahtevi pevovodje, temveč je skoraj vedno pel s polnim glasom. Vsled tega sem imel pri pesmih za mo. Ski zbor vtis, kot da so vse pesmi pisane za tenor solo in zbor. Zenski in mešani zbor sta zvenela homogeno. Zenski zbor je glasovno izenačen. Alti imajo lepo, 'em-no barvo in zvenijo polno in sobno. Soprani so ze malenkost pre. ostri. Glasovi basov imajo Širok obseg, zvenijo mehko tn kadar je potrebno, tudi sonorno. Nekateri plasovu>\' zboru malo trtmolirajo, kar bo ,,ežko fstrebfti glede na vpliv, ki j, a izvaja na naše pevce Italijanski način petja. Glasbeno društvo je dobilo v tov. Biliču mojstra pevske tehnike in zelo dobrega akademskega dirigenta. Njegova interpretacija malaforme je objektivna, akademska, intimna, filogranska *u minuciozna v izdelavi, idealizirana in poduhovljena. Izdelava fraze reliefna in ustraza zakonom glasbene estetike. Ritmika, metrika, agogika, in dinamika so prišli do močnega izraza. Izgovorjava, vokalizacija in dihalna tehnika so bile vzorne. Disciplina zbora vzgledna. Celotno izvajanje zbora je na mene napravilo vtte dobrega komornega, skoraj bi rekel madrigalnega zbora. Zboru (n dirigentu je poslušalstvo toplo aplavdiralo in zahtevalo ponovitev nekaterih pesmi. Pridružujem ,se tudi jaz od srca rad temu priznanju zboru tn dirigentu. Pričakujem od njega, da se loti večje forme tn da se izogiba preživele osladne, bolne romantike. Svetujem zboru, da se z zaupanjem, predanostjo, spoštovanjem, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo oklene zvesto dirigenta Siliča. Število pevcev naj se vsaj sto odstotno poveča. Naj zbor privabi mladino v svoje koit lo. Bolelo me je, da nisem videl naše mladine na odru in niti v dvorani. Hvalevredno bi bilo, da bi zbor ponovil »voj koncert v jeseni. To zasluži zbor in njegov dirigent, ki sta vložila mnogo truda in muke, da sta v tako kratkem Času in pod tako neugodnimi okoliščinami dosegla tako močan n-speh na polju glasbene umetnosti. Srečko Kumar Šolska razstava Zdi se, da je vodstvo ljudskih Sol (rt gimnazijo v Postojni prav posrečeno izbralo čas za razstavo del ljudskotoibke in gimnazijske mladine ob koncu šolskega leta. Kot kmet, ki se mu prav te dni obeta bogata žetev na zlatoru meti ih polj.h, sad njegovih iuljev, naporov in znoja, je tudi naša učeča te mladina pokazala uspe- he v prvem svobodnem šolskem letu. Pred kratkim so bile prirejene take razstave v vseh večjih krajih, od tam se je potem najboljše zbralo za okrajno razstavo. Razstava je v prostorih postojnske gimnazije v treh sobah in še na hodniku. Gimnazija sama razstavlja ločeno od osnovnih Sol, tako da ima obiskovaleo motnost ugotoviti napredek v učenju šolske mladine. Na dolgem hodniku je po stenah tn mizah obilo risb, nalog, esten-časov» tn ročnih del. Zelo lepe so majske tn junijske številke *sten-časa» osnovne šole Kal pri St. Petru na Krasu pod geslom: naie delo-doma in v šoli. Tu vidil kako mladina pomaga izven Sole tudi pri obnovt domovine. Ti *sten-časi» so res nekaj vzornega, okusnega, da ie od daleč vzbujajo pozornost. Dolenja Vas, Senoitče, Zagorje, so razstavile lepe nalepljenke iz svet/obarvanega papirja, (aplikacije). Te vrste umetnost bi izpopolnjena prišla do izraza pri okrasitvi na-Sih stanovanj. Lep plastičen zemljevid iz voska je napravil uČeneo italijanske osnovne Sole v St. Petru na Krasu in tu tudi zaznamoval, kje so se bort« partizan t. Poleg tega razstavljajo le drugi Italijanski učihci, ki imajo v o-kraju dve šoti s svojimi učnimi močmi. Pozornost vzbuja velik ezgodo-vtnski trake narodno-osvobodilne borbe, ki kot merilni trak prikazuje letnice borbe od 19$ 1 do 19$5 tn vse važnejše dogodke v bojih od napada na SZ do proglasitve FLRJ. Izvirna zamisel učenca Zdenka Pečarja iz Velikega Ube-Ijskega zasluži vso pozornost učiteljstva. Nov način prikazovanja zgodovinsko važnih dogodkov, s pomočjo katerega »t učenec zelo lahko vtisne v spomin datume. Dosti preglednejša je soba, kjer razstavljajo gimnazijci. Tu je o-paziti že napredek. Ne mislimo podajati kritike. Naj to napravi strokovnjak. Is velikega frafikona na steni je razvidno, kako veliko število dijakov je bilo tudi iz cone A. Tu jim je bila dana možnost svobodnega učenja, ne kot onstran »črte* kjer vsiljujejo knjige, izdane z odobrenjem Z. V. U. Ker je v začetku primanjkovalo učnih knjig, jc ravnateljstvo samoiniciativno izdalo na rotarkl izdelano zgodovino narod-no-osvobodilne borbe, zemljepis, petje, botaniko in drugo. Vsi starši, ki pridete te dni v Postojno, ne pozabite si ogledati te razstave, Tu Imate ie jasno podobo, ka) smo »i priborili, da ttf bila naša borba zaman, ampak da že bogato rodi sadove. Toliko mladosti govori iz te razstave, toliko novega življenja, da lahko polni zaupanja tn vere gledamo r p< ihodnost. Ta zakon jc še vedno v veljavi in urejuje pogoje priseljevanja v mesta z nad 25.000 prebivalci ali industrijske kraje večjega pomena, šele če so priseljenci 'zpolnili določene pogoje, jim občina priznava »talno bivališče ter jih vpiše v seznam stalnega mestnega prebivalstva. To priznanje in vpis b' morala biti merodajna tudi za Z. V. U. pri izdaji osebne izkaznice. C»- treba tam držati steze ali P6 praviti velik ovinek. Kaj lep Je razgled z vrha, Bt; ob sončnem vzhodu ali P® le žjU, ko je zrak čist. Na s®v proJ zakriva Krim Ljubljano, . ^ vzhodu plava oko preko ob5' . kočevskih in hrvaških znanih iz narodne osvob® ‘ borbe, daleč tja proti Proti jugu Je Kvarner s otoki in na zapad valovi Prin .n, ska vse tja do morja. Z daljnogledom se lepo vidi c d«* beneška laguna. Okrog Snežnika so globok« line, po katerih so izpeljane gozdne ceste. Najgloblja j® j| temna in rcrnantična, da ■-0 ^ dali ime »Pekel*. Tu in tudi lazi, kamor pridejo na f jeleni in srne. Pozimi Jim S° uprava postavi sredi teh la glad*- krite Jasli, kamor Jim po. krmo, da laže prezimijo, P®' Kmetje, zlasti Plvčani, se ^ letnih mesecih radi obračaj® ^ Snežnika, da jim pove, kakš®0 gnež®1®. vreme. Ako je ozadje —n( sefl® popolnoma čisto, tedaj se — ^ bo zmočilo. Nevarno pa je’ j|. se za vrhetn. prikaže bela 10 .j. ca, ki kaj rada prinese Pop dansko ploho. ^ Tak je torej naš h0^0^-očak, kateremu se bodo v ljo dne 21; t. m. poklonili tržaški planinci. . Marinčič l* Odg. urednik DUŠAN MALI OGLA UKRADENA MI JE BILA °S fri NA IZKAZNICA na ime Cela" _ j - _ _ ..H V’ rezlja, Postojna, izdana^ od Postojna pod št. 1117. S tem glašam za neveljavno Prosvetno druStvo ,,SOČA“ Mihele Nasirec vabi kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 21 julija v ul vem potoku. Pričetek ob 16 url. Sodelujejo pev* zbori cone A in B. .- Gostuje pevski zbor odreda JA za Trst ln Slov. ”r) ^ Prosvetno društvo „ZARJA“ Is KOPRIVE Pr,re j.ttl-t. m., na praznik domačega patrona sv. Ulj«* * turno prireditev s plesom, Gostuje radijski komorni zbor iz Trsta ^rcj I $ odba iz sv. Ivana. VABLJENI V® Igra godba VINSKA ZADRUGA V POREČA Išče tehničnega ravnatelja Cista mesečna plača lir 13.000 ln prosto stanovanje Prl p° djetju, ono loto na poskušnjo. ricilj® Natečajniki, ki ne smejo biti starejši od 45 let, prošnjo na gori navedeni naslov do 15 avgusta t. 1. • B‘ prilogami: a) vojaški list; b) potrdilo o bivanju; gec9v; c) potrdilo o moralni noporečnostl lz zadnjih treh m« d) družin»k| list; vnetij' e) diploma iz olnotehnlke na nekem specializirane«1 ** sitem zavodu za kulturo trt In oinologijo; ugta- f) strokovno spričevalo o službi pri drugih otnološk novah najmanj 10 let dolgo; gone*1' g) zdravniško spričevalo o zdravi in močni teleonl lji: rrsf.O^00' h) potrdilo ljudskega odbora, da ni sodeloval a sovr &OKBC, 15 JUH* »<«. ,,rKrT gvET UPRAVNI S'r tucljl;