330 Iz tujih revij Znanost in „progres" v družbenem preobratu. — Propagatorji družbenega preobrata se pri nas in drugod vse preveč in prepogosto oslanjajo na znanost in »znanstveni progres", namesto da bi silo svoje prepričevalnosti črpali v prvi vrsti iz svoje moralno na višku stoječe osebnosti, ki nikoli in nikjer tudi praktično ne pozna najrahlejšega kompromisa z malomeščansko družbo; najuspešnejši tvorec akcije je vedno bila in je še danes močna, nadpovprečna, etično visokostoječa osebnost. Popolnoma zgrešeno pa se mi zdi dokazovati nujnost socialnega preobrata in prepričevati ljudi o tej nujnosti z znanostjo, češ, naša socialna prepričanja so znanstvena in bodo zato preobrazila svet, vsa nasprotna prepričanja pa so neznanstvena in zato nazadnjaška. Morda ima propaganda, ki se zavija v tak znanstven videz, danes ta dan res neko posebno privlačnost za široke množice, saj tudi gibanje hitlerjevske Nemčije zahteva zase znanstveno podlago in se sklicuje na izsledke »biološke znanosti", ki baje dokazuje nujnost vojne, superiornost instinkta nad razumom in hegemonijo nekih gotovih človeških plemen. V bistvu pa je vsa ta znanstvena navlaka, vse to ropotanje in rožljanje z znanostjo, pa naj gre že za ekonomsko ali biološko znanost, le slep-Ijiv videz, ki ne vodi daleč, kadar je treba človeštvo dvigniti iz tečajev in preobraziti svet. Zdi se mi, da o vrednosti znanosti za preosnovo človeštva pravilno sodi Ju-lien Benda v svojem zadnjem eseju »Znanost in politika" (Les Nouvelles Litte-raires, 27. V. 1933), kjer pravi, da je »znanost, dokler ostane zvesta sama sebi in ne zaide v moralno akcijo, bistveno nesposobna, razrešiti današnjo krizo, kakor je bila vedno nesposobna, razrešiti kakršnokoli krizo v preteklosti." Kaj pa Marx? Kaj pa njegov »Kapital"? Ali ni Marx s svojim »Kapitalom", ki je znanstveno delo, pobudil ogromne socialne akcije, ki hoče preobraziti svet in ustvariti novega človeka? Ali ni že doslej njegovo znanstveno delo v marsičem omililo in izboljšalo položaj delavskega razreda? Tu pa takoj nastane vprašanje, ali je bila res »znanstvenost" Marxovega dela tista sila, ki je dvignila do tako silnega razmaha delavsko gibanje, ali se morda za to »znanstvenostjo" ne skriva nekaj popolnoma drugega, silnejšega in tvornej-šega od suhih, znanstvenih teoremov? Benda si celo na primer zastavlja vprašanje, ali je Marxovo delo tudi v resnici tako strogo znanstveno, kakor se danes splošno veruje. Ali je upravičeno verovanje, »da je Marxovo delo znanstveno delo, ki podaja zaokroženo celoto neizbežnih zakonitosti, utemeljenih na točnih opazovanjih in strogo logičnih sklepih kakor na primer znanstvena razprava iz optike ali elektrike?" Benda si sam ne upa trditi, da je to prepričanje o strogi znanstvenosti Marxovega dela le zgolj verovanje, marveč navaja v podkrepitev te misli dvoje del dveh velikih poznavalcev in občudovalcev Marxa, »Demokracijo" F. Nittija in »Onstran marksizma" H. Mana, ki oba oporekata strogo znanstvenemu značaju Marxovega dela. „Marx trdi, da se zgodovinsko gledauo nov ekonomski sistem pojavi šele, kadar je prejšnji dosegel višek razvoja in izčrpal vse svoje možnosti; v Rusiji pa nasprotno vidimo, da je bil kapitalizem šele v povojih, ko ga je stri njegov nasprotnik; Marx trdi, da se je socializem pojavil v zgodovini iz nasprotja do kapitalizma; v resnici pa je mogoče zaslediti socializem že v najdavnejši preteklosti; Marx trdi, da je militarizem bistveno in izključno navezan le na kapitalizem; v resnici pa je živel militarizem v predkapitalističnem človeštvu in cvete v sovjetski Rusiji; po Marxovem znanstvenem nauku bi morali biti priča vedino večjemu osredotočenje kapitalizma v rokah maloštevilnih mogotcev; v resnici pa še vedno raste število malih posestnikov; priče bi morali biti z ene strani osredotočenju kapitalizma, z druge pa bi vedno naraščajoča proletarizacija morala privesti do vedno silnejšega razrednega boja; v resnici pa je narasla le medsebojna penetracija; namesto rastoče proletarizacije delavca vidimo njegovo pomeščanjenje; revolucionarni duh odločno pojema in ugaša; — po istem teoremu je v bistvu kapitalističnega sistema, da je delavec večno prikrajšan za največji in najboljši sad svojega dela; v resnici pa kapitalistični sistem cesto tako funkcionira, da delavec vec prejme nego da; — delavci, ki naj bi se bili združili v eno fronto po vsem svetu, se niso združili (kakor se tudi kapitalisti niso združili); nestrpljivost ameriških in avstralskih delavcev z njihovimi tovariši iz Evrope je mnogo okrutnejša od katerekoli kapitalistične akcije; ne le da se delavci vsega sveta niso ujedinili, celo v vsaki poedini deželi so časih nasprotja in boji med posameznimi delavskimi skupinami veliko hujši od nasprotij med kapitalom in delom; poljedelci so skoro v stalni vojni z odjemalci v mestih, v prvi vrsti s tovarniškimi delavci; — poljedelstvo se ni, kakor je bil napovedal Marx, spremenilo v ogromno industrijo; — Marx je dokazoval, da so socialisti po svojem bistvu nebrižni za idejo domovine; v premnogih slučajih pa so današnji socialisti nacionalni, če že ne kar nacionalistični..." A recimo, da je stroga znanstvena vrednost Marxovega dela v resnici nesporna in izven vsakega dvoma. Ali iz tega