Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7.
»NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petikjstega v mesecu. Naročnina za celo leto Piii 40'—, za pol leta
k)" B?—*	-1«‘a
Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
V Ljubljait^ dne 1. aprila 1933.

Cena posamezni številki Đtn Š*—
-t.--ia .	^i	w^rj
NAS GLAS
UrednUtvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se” ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo* — Upravništvp: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Lišf žd državne nameščence in upokojence
'yn.Ty4«vv-/\/^ rr? n r r»r>-rv/-x fa Ps n>-,,c
Ekspoze finančnega ministra.
V proračunski razpravi v naši Narodni skupščini, j;e dne 13. marca utemeljeval finančni minister gosp. dr. Milorad Đorđević sVoj predlog proračuna. Nekatera izvajanja gv finančnega ministra, ki je bit sam aktivni državni uradnik, preden je bil poklican na svoje odgovorno mesto, so za nas državne uslužbence izrednega, dejali bi avtoritativnega pomena. Da g. finančni minister, ki je bil za časa svojega aktivnega službovanja V pr6-računskem odseku finančnega ministrstva tudi več let vzorno marljiv in inicijativen generalni tajnik nekdanjega »Glavnega saveza državnih činovnika i službenika,« v katerem je bila včlanjena tudi nekdanja naša ljubljanska Zveza drž. nameščencev, vprašanja, o katerih je razpravljal, iz lastnega izkustva kar najbolje pozna in da je torej govoril v absolutnem umevanju položaja in razmer, bo po tem jasno vsakomur. Po časopisnjh poročilih posnemamo nekatere misli iz njegovega govora.
»Vlada je računala ž vsako številko, ki je bila vstavljena v proračunu. Postavka 915 milijonov dinarjev za Pokojnine je izredno breme in je tre-proučiti vse možnosti, da se zniža, predlog celotnega novega drž. prora-!"Wrta, ki je napram lani za približno milijonov dinarjev manjši, znaša ct°s skupno približno 10.438 miiijo-nov Din izdatkov, op. ur.) Pokojnine predstavljajo posebne pridobljene pra1 vice na podlagi zakona, težko je v pravni državi komurkoli jemati njegove ptavice, katere si je na zakonit način pridobil. Zato pa je potrebna popolna obzirnost pri reševanju tega vprašanja. Proračun za državno upravo znaša 2927 milijonov dinarjev. Tu se postavlja vprašanje: ali znižati šte-vilp uradništva ali pa znižati plače. Vlada smatra vsako nadaljnjo redukcijo plač za nčmogočo. Plače so bile žal že trikrat reducirane, vsega skupaj skoro za 30%, kar je več nego v kateri koli drugi evropski državi. Tu se ne more absolutno nič več znižati. Plače so dosegle najskrajnejšo mero. Treba upoštevati socialne razmere uradništva, pa tudi državne interese.«
V pojasnilo naj navedemo samo še nekaj misli iz izvajanj poročevalca finančnega odbora, narodnega poslanca dr. O. Gavriloviča. Izvajal je, da imamo v državi skoro 60.000 upokojencev, tako da se mora z začudenjem vsakdo vprašati, odkod tako nenormalno visoko število upokojencev, za katere gre skoro milijarda dinarjev. Še precf šestimi leti je bilo 45.000 upokojencev, njihovo število pa narašča zaradi različnih strankarskih političnih motivov prejšnjih vlad. Visoko število upokojencev je pa tudi posledica raznih prejšnjih zakonodaj in številnih odlokov o priznavanju službe. Zato je revizija celotnega vprašanja upokojencev nujno pottebna. — Glede osebnih izdatkov za aktivne uslužbence, katerih je približno 239.000, je treba zaradi visokega števila in velikih
izdatkov najti sredstva, da se neprestano naraščanjč staleža uslužbencev in osebnih izdatkov zaustavi. To je možno edinole š preureditvijo državne uprave,- ki fnoVa postati prožnejša in cenejša: V ta namen' je poročevalec predlagal- izvolitev posebiiega skupščinskega odbora, ki naj izvede priprave za preošnovo Uprave in zmanjšanje izdatkov za uslužbenstvo.
Vse nas aktivne in Upokojene državne uslužbčnce mora navedena važ-^5 in odločna izjava finančnega ministra1 razveseliti. Bilo je potrebno, da še kdnčno enkrat javno in' s pristojnega mesta ugotovi, da so aktivitetni in pokojninski prejemki došegli že tako nizko stopnjo^ da je vsako nadaljnje zniževanje popolnoma nemogoče. Hvaležni smo tudi g. ministru za službeno ugotovitev, da je znižanje prejemkov v naši državi bilo izdatnejše kot v katerikoli evropski državi. Pri tem moramo poudariti, da so bili že tudi pred znižanjem naši prejemki komaj zadostni za skromno življenje in da se v splošnem življenjske potrebščine niso prav nič pocenile. Mislimo le na draginjo stanovanj, manufakturnbga blaga, vseh uvoženih predmetov in tako dalje. V zadnjem času so pa tudi Cene moke iri kruha dosegle neopravičeno višino.
Državni Uslužbenci in upokojenci se dobro zavedamo, da smo tudi mi sanii država in zatb kot dobri državljani vemo, da je skrb za čim izdatnejše znižanje državnih izdatkov potrebna in umestna. Vemo, da morajo vsi stanovi brez izjeme sorazmerno enako prispevati k bremenom, katere nalaga današnji’ izredni čhs vsem državljanom. Prav tako pa vemo, da smo ravno mi — ki nismo nikdar uživali sadov »kohjunktUre« — doslej ves čas nosili sorazmerno nbjVečji, vsekakor pa prevelik del teh žrtev. Čas bi že bil, da se tudi drugi stanovi zavedo svojih državljanskih dolžnosti, da ne zahtevajo neprestano od države samo ugodnosti in pravic, temveč da ji tudi nudijo sredstva za obstoj. Potem bo vprašanje dšebniH izdatkov za državne uslužbence in upokojčnce' lažje rešiti.
Dotlej pa smatramo, da je mogoče doseči znižanje državnih izdatkov edinole s pametno preošnovo celotne državne uprave, to pa poglavitno s čim najšitšo upravno decentralizacijo. Ih če se v bodoče predčasne upokojitve delgZmožnih in delavoljnih uslužbencev ne bodo vtšile, bomo to odkritosrčno pozdravili.
Vsekakor pa moramo vnovič izraziti zahvalo gospodu'finaričnebiu ministru za njegovo uvidevnost in resnično socialno čutenje, da se je navzlic nepopularnosti svojega stališča in raznim demagoškim izigravanjem uradniškega vprašanja tako odločno zavzel za naše najosnovnejše življenjske interese.
Tako poštenih, tako človeško toplih besed s takega mesta doslej še nismo prepogostoma slišali.
Od kdaj teče pokojnina?
Nek poštni uslužbenec je zaradi bolehnosti zaprosil za upokojitev in je dne 27. oktobra 1931. pregledala Posebna zdravniška komisija, sestav-Jena po § 84. u. z. Ugotovila je, da je uslužbenec za nadaljnje službovanje nesposoben. Nadrejeno oblastvo je zato Predlagalo prometnemu ministrstvu, naj aradi bolezni nesposobnega uslužben-uPp}c0P- Isti navzlic ugotovitvi ravniške komisije ni izostal iz ura-a; temveč je službo vršil' še naprej
in čakal na upokojitev oz. redno razre šitev. Navzlic predpisu 2. odst. § 106 u z. ni bil upokojen v roku treh mesecev po komisijski ugotovitvi njegove nesposobnosti za službo, ten)več je bil upokojitveni odlok izdan šele me; seča mh j a 1932, razrešen’je bil pa šel: julija 1932
V dekretu o odmeri o'sčbne pokojnine je bilo pa določeno, da bo prejemal pokojninske prejemke že od 1. februarja 1932. dalje, pač zato, ker je
dne 27. januarja 1932. potekel trimesečni rok ^a'mppkojitev. Pri tem mini strstvo ni upoštevalo, da jč bfl razrešen dosti leesneje, na3mreč. šele meseca julija, in cja" je dotlej redno opravljal svojo službo.
Ker bi bil prizadeti moral povrniti vso rdizlilco’ med višjimi, za ves čas do konca julija že prejetimi aktivifetnimi pfejemki' in pdkojniAo, ki mu je bila priznana v nižjem iznds'u, jp vložil tožbo na državni Svet, ki je dekret o odmeri pokojnine razveljavil z naslednjim utemeljevanjem:
»Glede na to, dd so mu bili na temelju upokojitvenega dekreta s 1. februarjem 1932. ustavljeni aktivitetni prejemki, on pa še niti dne 7. julija 1932. (torej istega diVe, ko je vložil tožbo) ni bil razrešen službovanja, temveč je tedaj dejansko še služil, zahteva N. N. s tožbo razveljavljenje označenega dekreta, kolikor se tiče datuma, s katerim prenehajo teči aktivitetni in prično teči pokojninski prejemki, češ, da ima. pravico do akti-vitetnih prejemkov po § 112. u. z. do konca meseca, v katerem bo šele dejansko razrešen.
Tožba je utemeljena. Dekret se opira na določbo § 106., 2. odst. v zve zi § 112. u. z., vendar je to pozivanj? V tem primeru nepravilno. Določilo § 106. 2. odst. u. z. velja samo za primer, če se za določenega uslužbenca ugotovi, da je ta telesno ali duševno nesposoben za službo in zato ali sploh več ne vrši službe, ali pa se mora takoj odstraniti iz službe. Samo za tak primer imajo navedena določila smisel in zakonodajno — politično opravičilo. Tu pa ne gre za tak primer. Iz spisov se vidi, da je tožilec prej že sam zahteval upokojitev zaradi bolehnosti. Njegova nesposobnost za službo &e torej ni komisijsko ugotovila zato, da bi se tožilec takoj odstranil iz javne službe, temveč zato, da se najde razlog upokojitvi, ker tožilec še ni bi! dosegel polne službene dobe.
Zato je treba v tem primeru smatrati, da je N. N-u prestala služba z dnem ko je bil izdan dekret, o upokojitvi, t. j. z dnem 19. maja 1932. (ne pa z dnem 27. januarja 1932.). Vprašanje, do kdaj mu teko aktivitetni oz. od kdaj pokojninski prejemki, je pa .reba rešiti skladno z datumom dejanske razrešitve.«
Stanovanjske najemnine v Ljubljani.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Dravsko banovino y Ljubljani poroča svojim članom; da finančni zakon za leto 1933/34, kakor je izvedelo pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ne bo vseboval pooblastil banovinam za ureditev stanovanjskih najemnin, pač pa se namerava tako pooblastilo za zakon o decentralizaciji državne uprave.
Glede na članek »Društva hišnih posestnikov« za Slovenijo v Ljubljani
pod naslovom »Kaj je resnica« v njih glasilu »Moj dom« št. 1, z dne 15. februarja 1933. odgovarja »Društvo stanovanjskih najemnikov« naslednje:
a) Po uradnih podatkih davčne uprave za mesto Ljubljana je res zaznamovati pri nekaterih stanovanjih padec najemnin iz leta 193l. na 1C32.; toda razlika najemnin je pri primerjavi o^eh let pri večini hiš v Ljubljani velika in sicer znaša povprečno:
v letu 1931.
za 1 sobno stanovanje od Za 2 sobno stanovanje od za 3 sobno stanovanje dd za 4 sobno stanovanje od
v Starih hišah	v letu 1932.
600	do	6000	Din	in	od	1044	do	7200	Din
1600	do	14400	Din	in	od	1860	do	15930	Din
4200	do	18400	Din	in	od	4800	do	20400	Din
10256	do	24000	Din	in	od	10*619	do	24000	Din
v letu 1931.
za 1 sobno stanovanje od za 2 sobno stanovanje od za 3 sobno stanovanje od za 4 sobno stanovanje od
v novih hišah 960	do	810Q	Din	in
6000	do	11000	Din	in
6600	do	24000	Din	in
12960	do	32400	Din	in
v letu 1932.
od	2400	do	8100	Din
od	6600	do	16200	Din
od	9600	do	22800	Din
od	13900	do	27600	Din
Iz tega se vidi, da je ostala najeirb nina enaka, oz. deloma padla samo pri večsobnih stanovanjih, ki jih hišni .ast-niki niso mogli oddati, ker jih srano-vanjski najemniki ne morejo plačevati.
v letu 1931.	v starih
za	1	sobno	stanovanje	od	600	do
za	2'	sobno	stanovanje	od	1200	do
za	3	sobno	stanovanje	od	2100	do
za	4	sobno	stanovanje	od	9000	do
b) Glede stanovanjskih najemnin v ljubljanski okolici se zopet vidi, da sp se najemnine zvišale ter da so padle samo pri večsobnih stanovanjih iz istega razloga kakor pri mestu Ljubljana. Povprebna najemnina znaša:
hišah	v letu 1932.
2400	Din	in	od	600	do	3600	Din
4800	Din	in	od	1200	do	5400	Din
9600	Din	in	od	3600	do	12000	Din
6200	Din	in	od	9600	do	14400	Din
v letu 1931.	v novih hišah	v letu 1932.
za	1	sobno	stanovanjc	od	1200	do
za	2	sobno	stanovanje	od	3000	do
za	3	sobno	stanovanje	od	4800	do
za	4	sobno	stanovanje	od	9600	do
-	'A;.	. • c ;	'	.
Društvo sporoča obenem ljubljanskim stanovanjskim najemnikom da bod> nabirali člane posebni akviziterji, ki bodo prihajali z našimi legiiima-cjami k posameznikom na dom. Vabi-
3600	Din	in	od	1500	do	3600	Din
5400	Din	in	od	3600	do	6600	Din
12000	Din	in	od	4800	do	12000	Din
16500	Din	in	od	10800	do	14400	Din
mo vse stanovanjske najemnike, da v čim večjem številu pristopijo k našemu društvu. Akviziterji se bodo zglasili pri najemnikih po L aprilu.
IVAN KOŠNIK, Kranj:
Naša nabavljalna zadruga v Kranju.
Ob desetletnici poslovanja vzorne zadruge.
Državni uslužbenci in upokojenci so se nahajali pred svetovno vojno v razmeroma ugodnem materialnem položaju. Zadružna misel jim je bila zaradi tega skoraj nepoznana. Na teritoriju sedanje dravske banovine so imeli železničarji svoje gospodarske orga-
nizacije. Poleg teh je obstojalo še v skromnem obsegu v Ljubljani uradniško konsumno društvo.
Med svetovno vojno so pa zašli’ državni uslužbenci in upokojenci v velike gospodarske težkoče. Kupna moč njihovih službenih prejemkov je do-
sledno pojemala, blaga na trgu je bilo vedno manj, cene so mu pa rastle skokoma. Kot naravna posledica temu pojavu so bile uradniške gospodarske organizacije, ki so se ustanavljale navadno pod imenom »Samopomoč« v vseh podeželskih uradniških središčih.
V Kranju je delovala med vojno in prve dve leti po vojni uradniška »Samopomoč« zelo uspešno. S hvaležnostjo in priznanjem se spominjajo državni uslužbenci v Kranju njenega plodonosnega delovanja in požrtvovalnosti njenih voditeljev v takratnih težkih časih. Po objavi zakona o uradniških zadrugah je prešla kranjska »Samopomoč« v likvidacijo, ki je pokazala njeno popolno aktivnost.
Na mesto »Samopomoči« so si ustanovili državni uslužbenci v Kranju nabavljalno zadrugo. Ustanovni občni zbor s j vršil dne 30. marca 1921., pri trgovskem sodišču v Ljubljani je bila rgistrirana dne 13. aprila istega leta.
V	Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu je bila sprejeta dne 25. novembra 1921.
V prvem letu svojega obstoja kranjska zadruga sploh ni delovala. Ni imela nobenega primernega lokala.
V	letih 1922. in 1923. se je omejevala na preskrbo svojega članstva s sladkorjem, oljem, mastjo, krompirjem, fižolom in drvmi. Blago se je nabavljalo skupaj in po izvršeni dobavi se je takoj razdeljevalo med člane. V drugi polovici leta 1923. si je opremila zadruga skromno prodajalno, ki je bila odprta popoldne in to le parkrat na teden. Prodajalna je nudila le glavne življenjske potrebščine. V tem letu se je uvedla tudi dobava mleka članom. Vsa dela prodaje in uprave so oskrbovali do te dobe člani upravnega odbora brezplačno. Prva pomožna plačana moč se je zaposlila ob koncu 1923. V letu 1927. se je uvedel celodneven obrat. Od takrat ima prodajalna vse življenjske potrebščine.
Prvo poslovanje zadruge se je vršilo v registraturi sreskega načelstva v Kranju. Ob koncu leta 1923. je prepustilo kranjsko sresko načelstvo zadrugi sobo v pritličju svojega poslopja. V letu 1924. si je preuredila zadruga bivši hlev kranjskega sreskega načelstva za svoje poslovne prostore.. Vsi
Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popolna, dokler ni dosegel svoje univerze.
Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvoboje-nju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba.
Pomnimo, da smo Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in najdražje ustanove iz lastne moči.
V svesti smo si, da ta slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se zanašamo, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse, kar je velikega in visokega. Z ničimer ne
ti prostori so se prepustili zadrugi za dobo 10 let v brezplačno uporabo. V letu 1931. je zadruga razširila te prostore. Prizidala je sobo, izkopala klet ter vpeljala vodovod. V novi sobi je uvedla okrepčevalnico, kjer se shaja članstvo po končanem dnevnem delu.
O napredku zadruge govore najbolj številke, ki jih navajamo v sledeči preglednici, ki je sestavljena na temelju letnih zaključkov. V preglednici so denarni zneski zaokroženi na ti-
Rezervni fond zadruge znaša sedaj 80.400 Din, dobrotvorni fond 6000 Din in penzijski fond 2000 Din. Tekom obstoja je prodala zadruga članstvu blaga nad 4 milijone Din. Ker so cene v zadružni prodajalni povprečno za kakih 5% nižje kakor drugod, je zadruga prihranila že tu članstvu najmanj 200.000 Din. Na kupnini je povrnila zadruga članstvu dosedaj 92.000 Din. Iz dobrotvornega fonda je izdala v članske in stanovske svrhe nad 6000 Din. Od leta 1932. dalje izplačuje v vsakem smrtnem slučaju v rodbini za-drugarja posmrtnino. Ta znaša pri smrti člana Ve zneska, za kateri je kupil v prejšnjem letu blaga v zadružni prodajalni, pri smrti rodbinskega člana pa V iz istega zneska. Ko doseže rezervni fond v zakonu o uradn. zadrugah določeno višino, namerava zadruga uvesti bolezensko zavarovanje svojih članov.
Razvoj naše zadruge je živa slika stanovske zavednosti našega članstva, ki pojmuje v polnem obsegu narodni rek: »Sloga jači, nesloga tlači«. (Op. ur.: Želeli smo objaviti tudi sliko zadružne prodajalne, pa klišeja žal nismo mogli dobiti.)
moremo lepše in dostojneje dokazati, da smo res narod duha, vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih najvišja je in katerih najdražja nam bodi ljubljanska univerza kralja Aleksandra I.
Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kot po-
Obleke komično čisti, barvo, pllafcr* In lika tovarna J O S. REICH.
roštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega zaslužnega vseučiliškega odseka.
Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo pod-
OPOZORILO. Z današnjo številko stopamo v drugo četrtletje. Za vse gg. naročnike smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da z njimi obnove naročnino in nam nakažejo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino že plačano, naj izvoli uporabiti položnico za pridobitev novega naročnika ali prispevka za tiskovni sklad. Vsem gg. naročnikom smo označili zaostanke, računano do 31. marca t. 1. poleg naslova današnje številke z rdečilom. Prosimo jih, da nam jih nakažejo obenem z naročnino za drugo četrtletje. Kdor ne zmore celega zaostanka naenkrat, naj nam nakaže vsaj polovico, ostanek pa pozneje, da dolg ne bo vedno večji! Vse gg. naročnike pa ponovno najvljudneje prosimo, da agitirajo med tovariši za list vselej in povsod. — Uprava.
f Josip Mantuani. Dne 18. marca je umrl v Ljubljani dvorni svetnik v pok., bivši ravnatelj narodnega muzeja in univerzitetni'profesor, dr. Josip Mantuani, star 73 let. Pokojni je dolga leta služboval na dvorni biblioteki na Dunaju, kjer je napisal več obširnih znanstvenih del iz glasbene zgodovine slovenske glasbe in podrobno opisal naša rojaka škofa Sladkonjo in Peteli-na-Gallusa. Kasneje je postal ravnatelj ljubljanskega deželnega muzeja, profesor na našem konservatoriju, na univerzi je pa predaval zgodovino umetnosti starega veka. — Pokojni učenjak je bil vzor marljivosti in delavnosti, povsod spoštovan in priljubljen. Udejstvoval se je pa poleg svojega znanstvenega delovanja tudi v uradniških stanovskih zastopstvih. Več let je bil dr. Mantuani zelo marljiv član tiskovnega odseka bivše naše Zveze državnih nameščencev. Zaslužnemu učenjaku in vzornemu možu poštenjaku časten, blag spomin!
Učiteljske zadeve. Banovinski svet je sprejel važne resolucije, po katerih naj se prepusti vprašanje stanarine in kurjave učiteljstva v rešitev banskim svetom, ki bodo mogli upoštevati posebne krajevne razmere. Nastavljanje in premeščanje učiteljstva naj se vrši po zaslišanju banovinskega šolskega odbora. Čim prej naj se nameste na izpraznjena mesta nove učne moči, prvenstveno moški kandidati. Poročene učiteljice, zlasti tiste, ki so poročene z neučitelji, naj dobe primerno odpravnino in omogočijo s tem zaposlitev mladih učiteljskih kandidatinj.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev, ki ima svojo društveno pisarno v Ljubljani, Križev-niška ulica 5/II, se je na ponovno izraženo željo članstva, da bi se mu omogočilo tudi zdravljenje in poprav-
piral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 4. marca 1933.
(Sledi 44 podpisov vseučiliškega odbora, profesorskega zbora in zastopnikov slušateljev univerze.)
Ijanje zob, česar pravilnik bolniškega sklada doslej še ni predvideval, po temeljitem preudarku odločilo, da omogoči svojim članom tudi te vrste zdravljenje. Društveni odbor je v okviru bolniškega sklada izdelal pravilnik odseka za zobozdravniška dela, ki omogoči članstvu v teh težkih časih, da si s pomočjo sklada preskrbi brez ogro-ženja lastnega gospodarskega ravnovesja zobozdravniško pomoč pri prvovrstni izvršitvi dentističnih del. Podporno društvo si je svesto, da prevzema z ustanovitvijo tega odseka v interesu svojega članstva le veliko poslovno breme. Odsek za zobozdravniška dela bo pričel z delovanjem s 1. junijem 1933, če se bo priglasilo zadostno število interesentov.
Učiteljski gospodarski svet. Vsa gospodarska podjetja in ustanove našega učiteljstva so združene v posebni vrhovni organizaciji, ki je odsek sekcije JUU in se imenuje gospodarski svet. Ta odsek skrbi, da se delovanje vseh teh ustanov vrši po enotnih načelih. Na zadnjem zasedanju sveta se je razpravljalo o osredotočenju kroženja denarnih sredstev navedenih ustanov, zlasti zadrug, v lastnih učiteljskih denarnih zavodih. Sprejeli so se sklepi o skupnem delovanju raznih ustanov v založniškem pogledu. Sklenilo se je, da se izdelajo smernice za smotreno zalaganje knjig in učil, tako da ne bo nobena dosedanjih založb oškodovana. Razpravljalo se je tudi o delu v zadruž-niškem pododseku in se pripravlja poseben kataster zadrug in evidenca učiteljev zadrugarjev. Zborovalci so tudi razpravljali o počitniškem domu v Omišlju na Krku, o katerem smo že poročali. Sklenilo se je določiti vsak« leto poseben gospodarski dan, kateremu naj bi bilo na zborovanjih posameznih sreskih učiteljskih društev posvečeno celokupno razpravljanje. Tudi glede izvedbe loterije v korist učiteljskih domov je bil storjen važen korak naprej.
Službena potovanja na dražji način. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se sme odobriti dražji način potovanja državnim uslužbencem samo takrat, kadar odhajajo na službena potovanja, ker je samo takrat mogoče, da službeni interesi zahtevajo, naj se potovanje vrši na dražji način. Kadar je službeni opravek izvršen, pa takih interesov ni več, vsled česar se za povratek ne smejo uporabiti potovalna sredstva, ki so dražja od običajnih.
Opereta iz poštarskega življenja.
V Zagrebu so v Narodnem kazalištu uprizorili začetek februarja diletantje iz vrst poštnega osebja opereto »Moj dragi je poštar«. Besedilo je napisala
Slovenci!
Vestnik.
Pierre Louys:
Obupanka.
Delavsko stanovanje, dvoje sob in prav majčkena kuhinja, to je bilo vse. Toda iz* med sob ni bila nobena dovolj široka, da bi mogli stati v nji obe družinski postelji. V eni sta spala roditelja z najmlajšim. V sprednji sobi je bila druga postelja za sina in hčerki: Juliena, osemnajst let; Berto, štb rinajst let, in Silvanijo, devet ali deset.
Dobro uro so že vsi ležali. Z zvonika Grenellske cerkve je pravkar odbila dese* ta. Skozi odprto okno je vel v sobo »otrok« milo bleščeči zrak mesečne noči. Vsi trije so ležali na strani, Julien s hrbtom proti mali, ki je spala na kraju slamnjače, Berta je bila pa iztegnjena z obrazom proti bra* tu, lice naslonjeno ob laket. Velike oči je imela odprte.
Julien jo je zadel z nogo ob meča.
»Kaj ne spiš?«
Živčno je odgovorila:
»Pa ti?«
Nekaj časa ji je zrl nepremično v oči, ji z laskajočo roko stisnil koleno in povzel:
»Ti misliš nanj?«
Porogljivo je odvrnila:
»Pa ti? Misliš nanjo?«
Naslonil se je na komolec in prav na» rahlo odkimal s pogledom, ki je bil poln ljubečega usmiljenja, s pogledom odrasle* ga brata, ki je že živel in ki ve, kaj je prva ljubezen. Berta je stisnila zobe, da ne bi spregovorila, vzela konec kite v roke in brez misli popravljala črni trakec, s kate* rim so bili plavi lasje speti.
»Uboga reva,« je povzel, »uboga revi* ca, ali veš, kako si se zadnji mesec spre* menila? Ponoči ne spiš več, ne ješ več, izgubila si rdečico in zdravje. Kaj bo to še dolgo trajalo, tako življenje?«
Mirno je odgovorila:
»Najbrž ne. Jutri se utopim.«
Z enim samim gibom jo je objel okoli ramen in jo držal v tresočih se rokah:
»Ti se... kaj vendar govoriš? Kaj si vendar rekla? Si blazna?«
Sprva je skrila glavo, kakor da se boji udarcev. Nato, ko so jo nenadoma zapu* stile moči, ni mogla preprečiti, da bi se ji lica ne skremžila in se vlile solze. Ihte je čisto po tihem ponavljala v tišini sobe: »Res, ubijem se, Julien. Res, ubijem se... Nič več ne boste slišali o meni. En* krat za vselej bo konec z Berto in mama bo zadovoljna, ker sem tako izprijena, ka* kor pravi, in tako nagnjena k slabemu ... Bog sam vendar ve, da to ni res, da nisem z nikomur storila nič hudega, tudi z mojim
mladim prijateljem ne... Ubijem se kar enostavno zato, ker ne morem več prena* šati, preveč sem nesrečna v življenju.. . Odkar sem na svetu, nisem užila drugega kot udarce, zmerom le udarce in psovke, kakor da sem zadnja izmed zadnjih... Delam svojih dvanajst ur na dan, delam, kolikor le morem in primem za vsako de* lo, a v soboto, ko prinesem domov tiste štiri franke in pol tedenske plače, mi ma* ma nikdar ne pozabi povedati, da s tem še ni plačana moja hrana in čevlji, ki jih izbrusim po ulicah... No torej! Vidiš, ko se utopim, ne bom nikogar nič več veljala in vsi se oddahnejo. Jutri grem na Labodji otok, tam se kar samo spustiš, manj po* guma je treba, kakor če skočim z mosta. Za trdno sem se odločila, veš, Julien, jutri se vidimo v mrtvašnici Morgue.«
Julien je razumel, da mora biti vzrok ti silni bolečini nekje drugod. Objel je se* strico in ko mu je razburjenost dopustila, da je mogel spregovoriti nekaj besed, ji je šepnil v uho:
»Pa Jean?«
Tedaj se je ihtenje podvojilo.
»Moj mali Jeanot, moj mali Jeanot,« je plakala. »Moj lepi Jean!«
»No torej, povej mi, Berta, treba je, da mi zdaj vse poveš. Od kedaj se pa poznata?«
»Od štirinajstega prejšnjega meseca.«
»Kje pa si ga srečala?«
»Na montparnaškem boulevardu.«
»Kako pa?«
»Na klopi.«
In od vprašanja do vprašanja je do* segel, počasi in z veliko težavo, da je iz* vedel vso tajno tega ubogega mladega bit* ja, ki se je že hotelo samo končati.
Jean je bil šestnajstleten delavec, ki je komaj dovršil učno dobo, dober dela* vec, vsaj kakor je pripovedovala o njem (imel je sploh vse dobre lastnosti). Srečala sta se po enem teh čudnih pariških naklju* čij, ki med tremi milijoni ljudi združijo dvoje zaljubljencev. Zdela se mu je dra* žestna, ona se je do blaznosti zagledala vanj in kar takoj sta se povzpela prav do tistih silnih čuvstvenih strasti, ki tako na* glo spreoblikujejo dvoje otrok v tragični osebnosti.
Mladi fant ni prav nič poskušal zapeljati to štirinajstletno modistko na način, kakor bi bil to storil meščan, ki bi jo bil zasledoval na ulici. Prav pošteno jo je p°* prosil za roko, kakor to delajo preprosti ljudje v Parizu, kakor zaročenca, ki sta dosegla že leta, ko si svobodno izbirata
Blanka Chudoba, glasbene točke pa poštni uradnik in skladatelj Josip De-či. Dejanje operete se vrši na pošti pred poštnimi okenci, na poštarskem plesu in v stanovanju mladega neože-njenega poštarja. Delo je občinstvu, ki je napolnilo gledališče, zelo ugajalo. Predstava se je vršila pod pokroviteljstvom prometnega ministra.
Pravica revnih v civilnih pravdah. Davčni oddelek fin. ministrstva je po pravosodnem ministsrtvu obvestil vsa
sodišča, kako je razlagati zakon o sodnih taksah glede priznavanja pravice revnih. Po tem pojasnilu se za prošnje, s katerimi se prosi priznanje te pravice, ne bo pobirala taksa, prav tako pa tudi ne za odločbe, ki se izdajajo na te prošnje, neglede če so te odločbe pritrdilne ali odklonilne.
OPOZARJAMO NA DANAŠNJI OGLAS TVRDKE DRAGO GORUP & CO. ,
Iz organizacij.
Društvo upok. učiteljstva za Dravsko banovino ima svoj letni občni zbor v četrtek 6. aprila ob 15. uri popoldne v gostilni pri Novem svetu v Ljubljani z Običajnim dnevnim redom. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure kesneje, tam drugi občni zbor pri vsakem številu članstva.
Vabljeni vsi člani. — Pri tej priliki bodi omenjeno, da lahko vsak državni uslužbenec, ki je stopil v pokoj, pristopi k navedenemu društvu in ima pravico do posmrtnine, ki znaša tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje društvo članov. Sedanje njegovo stanje je okrog 350 članov. Kdor zamudi pristop, mora od drugega leta svoje upokojitve doplačati 'za vse smrtne primere za to dobo. Stari upokojenci, upokojeni pred 1926., od 1927. naprej. Več pa, ko bo članov, tem višja 'bo tudi posmrtnina.
Članom mariborske Nabavljalne zadruge! Vabilo na redni občni zbor Zadruge za nabavo stanovanj drž. uslužbencem, r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši v torek, dne 11. aprila 1933 ob pol 20 uri v društven ni pisarni na Rotovškem trgu št. 2/1.	—
Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbo« ra; 2. poročilo upravnega in nadzornega odbora; 3. odobritev sklepnih računov in sklepanje o razrešnici; 4. sklepanje o raz* delitvi čistega dobička; 5. volitve v uprav« ni in nadzorni odbor; 6. spremembe pravil (v smislu novega zakona in pravilnika); 7. sklepanje o višini zadolžitve zadruge in o v>šini kreditov posameznemu zadrugar ju;
slučajnosti. — Ako ob določeni uri ne b' bil sklepčen občni zbor, se vrši ob 20. br’ na istem mestu in z istim dnevnim re« doin drugi občni zbor, ki je sklepčen ob ^sakem številu prisotnih zadrugarjev. — oslovim knjige so na vpogled vsakemu zadrugarju pri društvenem tajniku ob urad«
nil) urah in neposredno pred občnim zbo« rom.
»Dom učiteljic«. Konec minilega leta se je vršil občni zbor. zadruge »Dom učite« Ijic«, ki ima namen ustanoviti prepotrebni dom, ki bi nudil učiteljicam stanovanja in sobe v dosmrtno uporabo. Zadruga se je, ker je društvo, prisiljeno zaradi predpisov § 76. u. z., moralo prenehati, osnovala iz prejšnjega društva enakega imena, kar je
pa številu članstva škodovalo. Med tem ko je prej društvo imelo približno 600 članic, jih šteje zadruga zdaj komaj 180. Kaže, da imajo učiteljice več smisla za sodelovanje v društveni obliki, kakor v zadružni. Iz po« ročila načelnice ge. Vodetove je razvidno, da je zadruga živahno delovala in skušala pridobiti predvsem, stavbišče po zmerni ce« ni. Prošnje pri ljubljanskem občinskem sve« tu zaenkrat niso rodile drugega kot obiju« be. Razveseljivo posluje zavetišče zadruge, katero vodi ga. Mehletova, ki je dala na razpolago tudi svojo hišo in sama opravlja vse posle, zvezane z zavetiščem, v katerem je letos 60 gojenk, večinoma učenk me« ščanske šole. — Zadruga je pristopila k Zvezi slovenskih zadrug in k Učiteljske« mu gospodarskemu svetu. Sklenila je tudi, da svojo gotovino vloži v Hranilnico uči« teljskega konvikta. Razpravljalo se je tudi o neodložljivi potrebi, da se ustanovi pod« porni sklad za članice zadruge, ki so v stiski.
Zborovanje železniških uradnikov. Za«
četek meseca marca se je vršil v Ljubljani redni občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora Združenja železniških uradnikov. Udeležba je bila zelo številna. Predsednik g. W. Haszlaskiewicz je v svojem poročilu omenil kot najvažnejši dogodek potrditev društvenih pravil, o čemer je poročal tudi že naš list. Po tej odločbi prometnega mi« nistra je bilo dovoljeno organizaciji na« daljnje delovanje. Društvo zaznamuje ži« vahen porast zanimanja za društvene cilje med železniškim uradništvom. Iz tajniške« ga poročila g. Bertonclja je razvidno, da ima društvo spet svoj lokal, kjer nudi čla« nom pojasnila in kjer se zbira članstvo na seje in družabne sestanke. Po volitvah, v katerih je bil izvoljen dosedanji odbor, se je razvila razprava o ustanovitvi dobro« delnega sklada, ki naj bi delil članom pod« pore ob smrti, nezgodah in bolezni. Spre« jet je bil sklep, da se kot prva osnova za ta sklad pobero enkratni članski prispev-ki, ker je osnovanje tega sklada nujno po« trebno. Ljubljanski odbor bo stavil na osrednji občni zbor razne predloge glede nekaterih važnih stanovskih vprašanj, zla« sti glede dopustov, napredovanja, vračuna« nja prometne službe, pavšala za službeno obleko itd.
Občni zbor davčnih uradnikov.
Dne 12. marca 1933 se je vršil v hotelu Metropol v Ljubljani občni zbor Združenja davčnih uradnikov, poverjeništva v Ljub« Ijani. Občnega zbora se je udeležilo nad 50 delegatov iz vse dravske banovine, kar je dokaz, da vlada med davčnim uradni« štvom sloga in disciplina.
Občni zbor so počastili s svojo na« vzočnostjo finančni direktor g. dr. Ljude« vit Valjavec, pomočnik fin. direktorja g. Avgust Sedlar in lustrator davčnih uprav g. Pirkmajer.
Ob 11. uri je otvoril zbor predsednik g. Stanko Ribnikar. Predvsem je pozdravil
gospoda finančnega direktorja, gospoda pomočnika in gosp. Pirkmajerja. Poudarjal je, da je današnji občni zbor prvi, na ka« terem je osebno navzoč naš najvišji ne« posredni predstojnik — finančni direktor. S svojo navzočnostjo dokazuje gospod di« rektor, da ceni naš važni stan in mu pri« znava važno vlogo. Predsednik se je toplo zahvalil gospodu direktorju za izkazano ljubeznivost in ga je prosil, da nam tudi v bodoče ostane v isti meri naklonjen.
Predsednik je nato pozdravil vse tova« riše, ki so došli na zbor iz raznih krajev naše banovine. Nadalje se je spominjal
predsednik v preteklem letu umrlih tova« rišev: Piriha, Strmoleta, Habjaniča, Jako« pina in Ramorja. — Za zapisnikarja je imenoval gg. Marinca in Meška, za overo« vatelja zapisnika gg. Klemenčiča in Sta« reta.
Prvi se je oglasil k besedi finančni di« rektor g. dr. Valjavec, ki je navzoče davč« ne uradnike zelo laskavo pozdravil. V le« pem govoru je povedal marsikaj zanimive« ga ter zaključil govor z zahvalo davčnemu uradništvu za njihovo vestno in požrtvo« valno delo. Govor g. direktorja je napravil na navzoče zelo ugoden utis. Predsednik se mu je v imenu vseh toplo zahvalil za lepe besede.
Sledilo je poročilo tajnika Meška, ki je poročal o delu upravnega odbora v minili poslovni dobi. Poudarjal je zlasti interven« cije in delo glede napredovanj, premesti« tev, uradnih ur. nameščanja naraščaja, viš« jega strokovnega izpita, pogrebnega sklada itd. Poudarjal je zlasti potrebo, da se vsi tovariši včlanijo v pogrebni sklad, ki je važna socialna ustanova društva. Pogrebni sklad šteje danes okoli 700 članov, ki zbe« rejo ob eventuelni smrti tovariša 7000 Din. Žal pa niso vsi tovariši še člani tega skla« da. V zadnjem letu sta umrla dva tovariša, ki nista bila člana pogrebnega sklada. Za« pustila sta družini v veliki revščini. Vdo« vama je občni zbor dovolil nekaj podpore, obenem pa sklenil, da se zanaprej ne bodo več podpirali nevčlanjeni tovariši, odnosno njih družine. Vsak tovariš je že v življenju dolžan skrbeti, da bo njegova družina ob
njegovi smrti preskrbljena vsaj za prvo silo.
Podrobno poročilo je podal blagajnik g. Marinc. V pretečenem letu je imelo dru« štvo prejemkov 86.612 Din 42 p, izdatkov pa 69.468 Din 45 p. Stanje blagajne kon« cem leta 1932. je znašalo 17.143 Din 97 p. Po stanju koncem leta 1932 šteje poverje« ništvo 148 članov. Pogrebni sklad pa je štel dne 1. januarja 1933 sledeče število članov: aktivnih 121, njih soprog 85, upo« kojencev 69, njih soprog 54, vdov 17 in 2 bivša davčna uradnika, skupaj 348. Dalje je včlanjenih v pogrebnem skladu 51 fin. konceptnih uradnikov s soprogami. Pogreb« ni sklad nižjih državnih uslužbencev in upokojencev dravske banovine pa šteje 301 člana. Skupno torej 700 članov. Smrtnih primerov v letu 1932. je bilo 11.
Kratko, toda jasno in lepo je podal nekaj strokovnih navodil gosp. lustrator Pirkmajer.
Poročili tajnika in blagajnika sta bili sprejeti soglasno brez posebne debate. Tu« di razrešnica, ki jo je predlagal za nadzor« ni odbor davčni inšpektor g. Starin, je bi« la soglasno sprejeta.
Volitve so se izvršile z vzklikom in so bili izvoljeni v upravni odbor gg.: Ribnikar, Fajt, Mešek, Marinc, Klemenčič, Koritnik in Germovšek. V nadzorni odbor pa gg.: Starin, Čuš, Vošnik, Vajdetič in Žmuc.
Razvila se je nato debata o raznih vprašanjih zlasti glede strokovnega lista »Poreska služba«, pristojbinskega tečaja, uradnih ur, članarine, tiskovin itd. M.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev.
Tretji redni občni zbor »Podpornega društva drž. in banovinskih uslužbencev«, ki se je vršil v nabito polni dvorani pri Mraku dne 4. marca t. L, je otvoril pred« sednik g. Dolžan, ki je po kratkem pred« sedniškem nagovoru podal besedo tajniku društva g. Markiču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se društvo živahno razvi« ja in da število rednega članstva redno ra« ste. Tako ima društvo v pogrebnem skladu 1160 rednih in 117 izrednih članov in čla« nic. Stanje članstva bolniškega sklada pa izkazuje 939 oseb. Odbor je imel v poslov« nem letu 19 sej.
Člani bolniškega sklada imajo po do« Jočilih pravilnika poleg brezplačne dobave zdravil in brezplačnega zdravljenja pri skladovih zdravnikih tudi razne druge ugodnosti, ker vzdržuje društvo z raznimi zdravstvenimi zavodi poslovne zveze. Pri banski upravi je predsednik društva v po« sameznih primerih dosegel za člane dru« štva znatno znižanje oskrbnin v zdravili«
šču na Golniku. Tudi Higienski zavod nu» di društvu popust kakor drugim bolniškim blagajnam.
Iz poročila blagajnika g. Bischofa po« snemamo, da znaša društvena imovina 224 tisoč dinarjev. V preteklem letu je društvo izplačalo za zdravila in zdravnike 123.000 dinarjev, za posmrtnine 16.500 Din, za raz« ne podpore 10.500 Din. Imovina je narasla za 72.000 Din. V imenu nadzorstvenega od« bora je g. Česnik predlagal razrešnico z zahvalo, ki jo je občni zbor sprejel.
Pri volitvah je šlo za novo zasedbo dveh mest v upravnem in dveh mest v nadzorstvenem odboru. Na vsa štiri mesta so bili izvoljeni dosedanji funkcionarji.
V ostalem je bil sprejet sklep, da se vsem novim članom, ki pristopijo k dru« štvu (članstvo se sprejema le do 45. leta starosti!) do 31. maja letos, zniža pristop« nina na 40 Din (sicer znaša ta pristopnina od 50 do 300 Din).
Občni zbor je potekel v najlepši slogi.
Po svetu.
Znižanje železničarskih plač v Argen« tini. Tudi južno«ameriške republike vse bolj in bolj občutijo posledice splošne gospodarske krize. Bremena te obče sti« ske se nalagajo, kakor tudi povsod v Evropi, v prvi vrsti javnim in zasebnim uslužbencem in delavcem. Tako so tudi v Argentini znižali pravkar plače železniških uslužbencev za približno 8 odstotkov. Ker organizacije niso na znižanje pristale, je bil spor predložen predsedniku republike, da odloči.
Mednarodna učiteljska zveza. L. 1926. je bila ustanovljena v Gdanskem Inter« nacionalna federacija učiteljskih udruženj. Precej ob ustanovitvi je pristopilo k med« narodni organizaciji francosko Narod! uči« teljsko združenje s 70.000 člani ter Nem« ška učiteljska zveza s 150.000 člani. Kmalu
je pristopilo tudi angleško Učiteljsko združenje s 121.000 člani ter še dolga vr« sta učiteljskih organizacij raznih drugih narodov in držav. Na lanskem zadnjem občnem zboru je bilo včlanjenih že 25 dr« žavnih zvez s približno 650.000 člani. Zbo« rovanje se je vršilo v Luksemburgu in ima vsaka državna zveza na zborovanju po en glas. Namen te velike mednarodne zveze je vzgojno sodelovanje vseh članov in propaganda za svetovni mir med naro« di. Zato je ta mednarodna federacija vno« vič priporočila svojim članom, naj deluje« jo na to, da se izdelujejo učni načrti v vseh državah v duhu mednarodne skupno« sti ir. miroljubnosti. Opušča naj se vse, kar vzbuja med narodi sovraštvo, propa« gira na; se pa vse, kar more pospeševati ed nstvo in skupnost narodov.
delo, pa še nista dorasla za možitev. Reči hočem, da ji je predlagal skupno življenje, skupno gospodinjstvo in prisego večne lju« bežni. Več večerov po vrsti jo je prišel nato iskat pred delavnico, da sta se raz« govarjala vso pot domov, vendar tako, da ni preveč kasno prišla domov. In vse je bilo že odločeno med njima, razen sobe, ki jo najameta, razen proračuna za njuno bodočnost. On je zaslužil štiri franke na dan, ona petindvajset centimov. Bilo je dovolj za skromno življenje in celo otroka bi lahko imela. Enkrat ali dvakrat sta ob« stala na zapuščenih ulicah zadaj za hišami, okusila pa nista drugih naslad, kakor da sta se objela okoli pasu in se poljubila na usta. Toda že samo to je bilo dovolj, da tisto noč nobeden ni mogel spati.
Tako daleč sta bila, ko je Berto zaradi njene neprevidnosti blizu doma videla so« Seda. Kmalu je bila obveščena mati. Pri« Zor, ki je sledil, si lahko vsak sam pred« stavlja. Ubogo dekletce je bilo dobrih vajset minut tepeno in pri vsakem udar« cu jo je mati obkladala z neštetimi beseda« j*)1, ki so značile vlačuge, ali pa s stavki, 1 so izražali na najbolj surov način njihov ° Hc. Od tedaj je hodila sama vsak večer ov* delavnico po hčer in ji vso dolgo pot ei ala, -(la jo to pogubi. Taka je bila na« ‘na ločitev med Berto in Jeanom.
*
Julien je poslušal malo obupanko, ki je zaihtela ob vsaki besedi, ob vsakem spominu in ki so ji drhtela usta kakor umirajoči. Vse je bilo mokro od solz, ode« ja, srajca, rob rjuhe; solze so ji tekle po lakteh in rokah.
Prva misel, ki se mu je pojavila, je bila, da bi oštel punčko, ki govori o samo« moru, ravnal z njo kot z neumnico in jo oplašil s pretnjami ali z nasiljem. Toda Ju« lien je dobro poznal sestrin značaj. Vedel je, da bo storila, kar je rekla in da je pre« ostalo eno samo sredstvo, da ji vrne vese« lje do življenja.
»Spet ga boš videla,« je rekel, »to že jaz poskrbim. Jutri ga boš videla, pa ne samo za trenotek. Pobegni z njim, Berta, ne najdejo vaju, če izgineta v Bellevillski okraj.«
Novo ihtenje ga je prekinilo.
»Nikdar več se ne vidiva ... Jutri zju« traj odpotuje. .. Pisal mi je v delavnico. Vtepel si je v glavo, da imam drugega ljubčka, ker nisem mogla najti prilike, da bi se bila videla ta dva tedna... Pravi, da me bo čakal nocoj na Labodjem otoku prav do polnoči, pod železniškim mostom, če bi deževalo, in če ne pridem, se odpelje v Saint Etienne, kjer bo delal pri svojem
stricu... Ponoči ne morem odtod, šla bom pa jutri zjutraj tja in zadovoljna bom, da umrem ravno na tistem mestu, kjer me je pričakoval.«
Julien je skočil iz postelje:
»Kar precej se obleci! Prava reč, če ostaneš noč dlje ali manj pri nas! Enajsta še ni bila. V petih minutah se oblečeš in ker te ne pustim,, da bi šla sama, ob tej uri po rue de Javel, grem s teboj, deklič, in nihče te ne bo nadlegoval.«
Berta, vsa zmedena od presenečenja ih vsa od sebe od veselja, je skočila na tla, stekla k stolu, vzela nogavice, podveznice, srajco... Ni zmaknila pogleda z brata in drugo za drugim si je pomela oči, malo da si obriše solze, zlasti pa, da se prepriča, da je prav videla, da je prav razumela, da se Julien ne norčuje iz nje, da bo šla od tod, da se ne ubije, da ne bo več trpela in da se z vsemi silami vrže sreči v naročje.
Naglo in sproščeno je dihala. Stalen nasmešek ji je narahlo odpiral usta, kakor razcvela od veselja. Ni več dobro vedela, kaj počne. Oblekla je nogavice, jih spet slekla, vzela druge, poiskala v omari lepo srajco in nove hlačke, ki si jih je sama ozaljšala s čipkami. Preden se je oblekla, si je z mokro gobo odrgnila telo od nog do glave in se obrisala s svežo brisačo.
Čisto na dnu predala je imela skritega za petico pudra. Z njim si je pokrila konec nosu, čelo in lica. Počesati se, na to je bila čisto pozabila! Ena, dve, brž je razdr« la kito, si počesala s koncem glavnika lase tako nanagloma, da si je populila vsaj šti« rideset las. Železne in rožene vlasnice iso ležale tu na robu kamina: le hitro, vse je uredila, pritrdila, razčesala, zgladila in po« tegnila lase na čelo. Naglo je zgrabila ne« deljsko krilo, naprsnik z rdečimi pikicami, ki je bil sveže naškrobljen, usnjeni pas in rožast(i ovratnico, pa edini par šolnčkov, širokokifajni slamnik in dežnik, skratka, vse, kar je bilo njenega.
»Kaj še nisi končal?« je rekla Julienu.
S^tifo trenotek mu je bilo še treba.
Ko sta hotela prestopiti prag, je opa« žila sestrico Silvanijo, ki je spala na robu slamnjače ‘n ki je nič ni moglo prebuditi.
»Uboga Nini,« je rekla Berta in pove« sila glavo. »Samo po nji mi je hudo, ko odhajam cd tod. Ti, ti me boš prišel obi« skat, kaj ne, JiiTien? Pisala si bova, poštno ležeče... Ampak, kaj ti bo rekla mama, ko bo videla, da sem ušla? Neprestano boš moral to poslušati!«
»Saj se tudi jaz ne vrnem več,« je re« kel Julien še bolj mračno. »Prav imaš, če misliš ti Nanj, mislim jaz Nanjo.«
Zdravstveni drobiž.
Higijena nohta.
Pri presoji lepote roke ima lepota rio* hta odločilriti vlogb: Najsi bo roka še tako lepa, bela, gladka in mehka, rii Vse skupaj nič, če je rioht hrdpav in grbast. Noht mo« ramo zmeraj gojiti. Obnovi Se po šestih mesecih; na dan zraste petinko milimetra, po doseženi gotovi dolžini pa tnarij. Če noht oboli, se more rast popolnoffia uSta* Viti.
BarVii nohta je običajno določena po Obilici krvi, ki še nahaja pod njitn. Spod« nji del zdravega nohta krasi lep bel pol« mesec. Še pred vojno je bilo v navadi lakiranje ridhtOv. TO je prišiti daries čisto iz mode, kar je popolnoma prav; kajti la« kirarije ni samo škodljivo; temveč tudi rteVarno. Že Stari Egipcafii šo Sl nohte Iti« kirali. Vsled -barvanja ozir. lakiranja je nastalo toliko nohtnih obolelosti, da So n. pr. v Ftanciji tako barvanje uradno prti« povedali. Večkrat So bili lastniki ftianikir« nih SalOriov kazenskopravno poklicani na odgovor.
Dolžino nohtov določa danes rOoda. Seveda se je treba pii tem Ozirati tudi na
poklic oziroma zaposlenost dotičnika. Zdravniki na primer, prav posebno še ki« rurgi, rie bodo imeli dolgih nohtov. Gri« zenje nohtov, želo pogosta grda navada se opazuje veliko češče pri otrocih in mo« ških kot pri ženskah. Grizenje nohtov je zelo nevarno, koža stalno trpi, se pogosto tudi vname in je potem izpostavljena na« padom raznih infekcij.
Mnogim se zdi grdo; če se pod no« htom pokažejo bele pege; Peg he moremo odstraniti. Povzročajo jth zračni mehurčki, ki so se vkfadli pod noht. Če je noht Zdrav, se pege s časom itak izgubijo, ker raste noht naprej. Noht je večkrat ogro« žen po infekcijskih boleznih. Pogosto gre« do kožne bolezni do nohta in ga uničijo. Najbolje se proti temu zavarujefno, če noht Vedno gojimo in čistimo.
Tenki in mehki nohti, ki se radi lomi« jo, se frfotajo primerno omastiti in tudi ojačiti. To' se napravi s pomočjo polmoč« ne rtohttte ščetke,- močriti Z milom vdrgrije« ne. Ob pričetku drgnemo rioht sarrfo par tremitkov, nato' gremo naprej do ene mi« nute rili do dveh. Če se pri nohtih tam, kjfet pridejo iž kože; koža natrga ali če poči, moramo nohte zvečer preden gremo Spat, vdrgniti z mastnim mazilom. Pripo«
. J- *./ l is C-

ročljivo je tudi; če imamo ponoči Ustijeno rokavico na roki. Ta. način privede v naj« krajšem času do ozdravljenja. Oni, kojih koža je zelo občutljiva ši pri manikiranju ne šihejb Odrezati kožnih delcev, temveč Si mbtrijo to ktižO dobro orriehčati in jo potisniti dol s palčico, z maštjti prepojenti.
Zgodi se tudi, da se prviria nohta (te« meljna snov) zgošti in Še upogne kot rog. V takih primerih pogosto slišimo, da je na« stala boležeri vsled ntiriikiranja. A to ni fes; med to tibbleloštjo ih mUnikrrdrijem ni nikakšne vzročne zveze, temveč ima obolelost vzrok večinoma v nervoznih mo« tenjih, nastalih po posrednem ali nepo« srednem draženju nohta.
Tako na roki kot na nogi sfc pogosto' zgodi, da noht »vraste« v kožo. Navadno je to povzročeno po napačnem odfezanju ribHtdvih kotov. Če te kote izreže strti« kovnjak ih če s£ pacietit seznani s tehniko rezahja, se more to žlo kmalri odpraviti.
Obolelost nohta je pogosto v zvezi z notranjo obolelostjo organizma, brav zato he smemo obolelosti nohtov kar tako za« nemarjati, temveč je dobro, da v takem primeru pokličemo zdravnika.
(Iz »Zdravja«.)
Pomlad
prihaja!
A. <5 E. Skabernš
Ljubljana
Tovariši! kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašujejo V „Našem <3lašu“! — Kdor podpira nas, ga podpiramo Mi!
r ■ .................................................
:	Veletrgovina kotoriijalnega in Špecerijskega blaga. *
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Š Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše n»-:	mizno olje, čaj, žgarijP ter vse afugti špeččfijškti bMgo
Postrežba točna in solidna.
KONFEKCIJA
DRAGO GORUP & Co. Liubliana
MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1
hudi za ptimlad
hajndvejŠe in ndjelegantnejše plašče, kostime, tibleke za darfte, gospode iri deco —- Tudi na Obroke!
L. Mikuš
iLjobljana, Mesto! trs 15
.priporoča svojo zalogo
i.w •«	■ • • j‘- g- • - jr. - »i-	"f*1-
Krojaški atelje
FRAN IGLIC LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospođe po najtiovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.

| Dežnike Nogavice |
i!	s|j
1 ^ i
I
tl!
||!
šli
i!
VSE IZ LASTNE TOVARNE
m
Popravila se Izvršnjejo točno in solidno
Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje in kolesa
Adler, Gritzner
ŠS*$iple- Dubied
•I	s:
I -----------
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
v uubljani ♦ Miklošičeva cesta št. z
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska Številka 2412 Štev. poštne hraii. 11.165

Ufj v priznano solidni in elegantni izdelavi h|j
||J	ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH
It|i	v naši prodajalni v Ljubljani,
PRED ŠKOFIJO 10
i#i PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
i!	JOSIP VIDMAR	I
d
0 p«
1
JS
'En
I
& " 1
edino le pri tvrdki
jos. Peteline, Ljiiblj* ana
Tel. št. 2913.
vodo.
MANUFAKTURNA TRGOVINA 1
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko Izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov iri preprog. (Pliš, tripesffi itd.) — Prih, petjri', kaptik, volna, žfiria vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških Ih' čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
200'- Din meter
stane pri nas najboljše sukno za elegantno obleko
Velika izbira
600 najlepših vzorcev, ki enačijo po kvailiteti in lepoti najboljšim inozemskim.
DomaCa industrija volnenih izdelkov
Vlada TeokarOvi<&Ko. Paralln
Prodajalna iLfiibljdrta — Gradišče štev; 4

Knjigama A Učiteljske tiskarne
v U ubijani	Var	V	TELEFON ŠT. 3397
Frančiškanska	RAČUN POŠT N K \f v'	HRANIL. ŠT 10.761
Utica 6 —	priporoča čeri}, ribemstvu svojo zalogo vseh pisarniških in Šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira Razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik 1
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana j
Vodnikov trg št. 5.	r. z. ž o. z.	T«i«fon At.	6
Telefon št. 2421.
. .. J -klij Z« .	.' t--« -• .V ^ vj \j I I
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovatnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom biez-plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup martufakiurnega blaija tiri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvidki Teokaiovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaj* z* konzorci] .N*š Gl**“ odgovorni urednik dr. Karl Dobiti*. — Tiska Učiteljsku tiskern« (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.