PRIMORSKI DMEVNIK
Leto VI
glasilo
Štev. 232 (1920)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO
TRST, torek 2. oktobro 1951
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
OZEMLJE
Cena 20 lir
iredentisti
IN REVIZIJA
<i*ikakor v tbVerm
beSeZTbmia ^ ^
Z*cuajl’ -marvei po er it tuc
acen^amju zadnjih dlo-
pre-
r> z«-' merilo nam mo-c
* ir..S*ovaniem v ZDA in
tudi Pri
ocenjen,
J*"’ V zvezi
z De Gasperi*
Qci je
na
lm 00
‘■i Vem,.^hlartski tfsfc
JS?*t>otL
,e rezu^ate tega po-v’tie s ® Politiko italijanske °Ct)ril£.	tetl	stolpoih že
«•< _	° po bo, če se
^ ^eue u ■ *e politike ter Movanie ’	ie	imelo to
*“• fi<tpn« *•	ti-
, °dmevi pa nam
^ Se itaUfa™ki iv* ^ fak*	lašizma,	za
H* 77- in Po fašizmu v '» to bi m,. V n ‘č spremenil; ^Paialnn«0-K prav nie9°va Wi* „	težnja po elos-
ie 7 lfc*"
Gotr,	1,1 narodov.
'^nhju n ’® w slojem in-
’^*iJSfCiii AivSA ob r«, d,	ZD^	pouda-
UDftvičem ah7ans}<e težnje » n^i” Pametne ter da trk *»*»; mameč v in 711 obrambi evrop-Nča ^ «*'1 narodov. To so tetini; " adne besede, za
Cn^VWj° Čist0 ™'
530 M»i jouho ^čanste1 uvodnik de-l>»tt„ 7 9a “Giornale di S‘ tov/co in6?" tržaški iredenti-ne Zilje itZ,e izpovedo resnič-%* L ^lansk
Politiki:
ze imfperiali-
•v“ Vod;. VT’ k4‘kor PO ? fc bh^e.,Gasperi- In ta
«
w** ««*# S »sen te hmavščini do-
r nam je povedal, ^ifi	Italija revizijo
'pooodi),	ln nvodas mirov-
!°*i čt j.f ^ zalo, da se ebo-7** £tvn° ^Pomore k obit. ^e Gasn*’’ kakor pra-n' vimp,,,. 1 ((skupni obram-tJ^ssobv*ato’ hi lahko S	^tadn.	dik-
l« '»i si,. j° Jugoslaviji. Cn	Pfammijo bese-
■ ^ uvodniku;
čUfek‘ Trst ne izgubi *vr 5	P°ttticno stvar-
fcic.Je moraJ- že dolgo gjjSa Prepričati, da je
So^VVaU
fe,e 1?latonsk(
^ fc “lav
’ ce nima" srea*: stvarnih in po-
V' da to ^javo
S^0 «»*tala» fin sa-S^t^J^vorn izrtdne ttifc-v*žS>?diaTske in vo_
SSnJ® * začt“10
Je vprašanja
se na spo-e izjave, ka-® od) marca
1948
Vi m. da j,,
Sj>«co -
ozemlja. Slovesno jfe' treta obrav-UpLV ;^pra*®ryJe «upo
težn:ioita-^Sno L?S ’• To P(J!Tie‘
ty. lž)a\-« , K*vnost tristran-
K	I,et	c"
Vt ^tnr% - , J 5®k®1iu sprem-
%»L divizij’ le’
V^i. bo . repitev naših končno iz-C*	ne,
Vk 'kjstvm ^-r se uresniči-a* ^eča r' ° katerih je od-iA ki arodov».
bZn°'Ja 30 bili ita-
S> ®S«t itm vedno u-^t»k,na d	7(mskega impe-
j ,u vedr, “ k zahteva po *^inZ£Wn*nilct ^ korak D r In dn ■ ^ovajamjem na ze fašizem prav S/^i r] ,U,IOdna »a »
* te hf,d.° ° razuviemo, k>de r*de pomenijo. In ^t*Jzk0am?iVeČje nasProt-\ffa oh?y, 0 mirrn,, o
C T°ž&“ m-- "4 P°-
V'’0 s	' z ^žjem in
>Wt o*7’	nas sporni,
vuv ■ P^ne. izjave beser,j0nih bajonetov
.N
v fr,* nic'°°v čas.
1 i(l t°ico°* UVOd 171
- -UlfC	in
<*emak-'?°l‘t!ko Po za~ rt te ^anatoo ^ 0^odboraVi UVOd V ll* 0dp,nJene
z Italijo, ki m napadu ter in
o J “Brapi,-' 'mPaau
Sffiiti nat- ni 15’ 16 w*
^rbh o !!m<dkh ^ de-
ne c^.Psem dno
VKS ah
A ^
eoe na narod-vero, o prepb-
«J^fcOD ^0S*«*W'
je delalj za ter o prepo-
V^-
ot-a
teh 6;
r	ntrpf:
.V^l n„„. . 1 pot
^«1,
mislih”**7-in uvo~
ist,
italijanskih
novi
tf%9f TriJk^nila sa-»iSa^dentiJ0,0 ozemlja.
N Otepat Lf' od,crtto
or.,. aj0 mnogo več.
»eoa-
<* Ui-nW.
Seoajo do
^ VS
ss»
krepitev njihove nove napadalnosti.
Kako daleč, sega nesramnost teh tržaških iredentističnih krogov in kakšne posledice bi imela ukinitev uvoda v mirovno pogodbo, nam kaže prav pisanje «Messaggera Veneta,), ki v svoji nesramnosti prekaša vse iredentistične izlive. Tem ljudem, bivšim zvestim Mussolinijevim privržencem, je ob upanju, da bodo fašistično Italijo kmalu rehabilitirali,tako zrasel greben, da si upajo že odkrito sramotiti vso narodnoosvobodilno borbo in prešnjo borbo proti fašizmu ter primerjati obupni od-P°r našega naroda proti fašistični diktaturi (ko je našemu ljudstvu ostala le še ena možnost: odgovoriti sili s silo) zločinskim atentatom neofašističnih skupin ter smešiti antifašistično borbo. Zato ta list vzporeja atentat na uPopolo di Trieste», ki je bil ogorčen odgovor na njegovo nesramno ščuva nje proti Slovencem, in ki je bil izvršen v času, ko so nas hoteli nacionalno uničiti in iztrebiti, ko so nam vzeli slovensko besedo in vsako svobodi:, z delovanjem zloč;n-cev, ki se poslužujejo terorja zaradi uresničenja svojih imperialističnih pohlepov.
. Vse to nam kaže, kaj se skriva -a zahtevo po reviziji mirovne pogodbe. Ravno v Trstu, kjer so tla najbolj vroča in duhovi najbolj razgreti, lahko najlaže presodimo, kakšni so konim cilji te revizije, čepi-av odeti v lepo zveneče fraze o nekaki evropski solidarnosti. In to dejansko stanje, te resnične cilje italijanskih imperialistov bodo pač morale upoštevati Pri pre-coji italijanske zahteve po reviziji vse podpisnice, zlasti jugoslovanska vlada,' ko bo o tem razpravljala. Za nas v Trstu je namreč jasno: One divizije, c katerih .govori iiGiomale di Trieste» t>j morale predvsem služiti za pritisk in kasneje tudi za napad na Jugoslavijo. To je za tržaške iredentiste in njihove rimske pokrovitelje glavni cilj, vse ostalo pu je le slepilo, ,
K. F.
Sprejeta na dnevni red VS
anglešha pritožba proti Iranu
Jugoslovanski in sovjetski delegat sta glasovala proti-Iranski predstanik povabljen k razpravi in na njegovo zahtevo se je razprava odložila na nedoločen čas -Izpraznitev britanskih strokovnjakov iz Abadanapred potekom roka
FLUSH1NG MEADOWS, 1. — Varnostni svet QZN je sklenil z 9 glasovi proti 2 (Jugoslavija in SZ), da se angleško-iranski spor vpiše na dnevni red, soglasno pa je sklenil, da se povabi Iran, naj se udeleži tozadevne razprave brez pravice glasovanja. Perzijski delegat je takoj zavzel mesto pri mizi sejne dvorane.
Seji je predsedoval brazilski delegat Muniz, ki je takoj vprašal, ali ima kdo kaj proti odobritvi dnevnega reda, Jugoslovanski delegat Aleš Bebler se je uprl vključitvi tega vprašanja na dnevni red in je Poudaril, da gre za vprašanje, ki spada v pravno pristojnost iranske vlade in da v teh primerih listina QZN. prepoveduje posredovanje. Bebler je pripomnil, da se Varnostni svet ne more sklicevati na sklep mednarodnega sodišča, pač se pa mora držati svojfega postopka.
Tudi sovjetski delegat Carap-kin se j.e upri vpisu iranskega vprašanja na dnevni red in ,je dejal, da gre za izključno no-tranjp zadevo, v katero se QZN ne more vmešavati.
Za vpis so se izrekli vsi ostali delegati. Britanski delegat Gladwyn Jebb je izjavil, da se mora Varnostni svet držati mnenja mednarodnega sodišča, ker listina OZN določa. da člani OZN priznavajo oblast tega sodišča. Dejal je, da to zadostuje, zato da se Varnostnemu svetu prizna pristojnost v tem vprašanju. Dejal je tudi, da je treba upoštevati, da položaj, ki je sedaj nastal zaradi spora, ogroža mednarodni mir in varnost.
Ameriški delegat Warren Austin je tudi dejal, da ne gre samo za vprašanje notranjega iranskega prava, pač pa da mora Varnostni svet posredovati, ker da gre za spor, ki je dobro označen v listini OZN, t. j- za spor, cigar podaljšanje bi lahko ogrožalo mir, jn zato da ima Varnostni svet dolžnost posredovati.
Indijski delegat Benegal Rau se je tudi izrekel za britansko stališče, toda edino zaradi tega, da se predstavnikom Irana
svoje stališče pred Varnostnim svetom, kakor to lahko napravi Velika Britanija.
Jugoslovanski delegat je spričo obotavljanja članov Varnostnega sveta, da bi se izrekli o vprašanju pristojnosti, in njihove želje, da se posluša mnenje iranske vlade, predlagal, naj se ta povabi k razpravi glede vpisa tega vprašanja na dnevni red, ker bi se tako na pozitiven način rešilo vprašanje kompetence.
Britanski delegat je ta predlog zavrnil in predsednik je stavil na glasovanje prvo točko dnevnega reda, ki se nanaša na britansko pritožbo proti Iranu, ki je bila sprejeta z 9 glasovi proti 2,
Nato je predsednik povabil iranskega predstavnika, naj se udeleži razprave brez pravice glasovanja, proti čemur ni ugovarjal noben delegat.
Britanski delegat je za tem na dolgo govoril p angleško-iranskem sporu in dejal, da mora Varnostni svet odobriti bri-
tansko resolucijo čimprej. Dalje je dejal, da ukaz o izgonu britanskih strokovnjakov pome. ni postaviti se proti mednarodnemu sodišču, ‘poudaril je še, da predstavlja položaj v Iranu nevarnost za mir.
Takoj nato je iranski delegat izjavrl, da po mnenju njegove vlade nima Varnostni svet nobenega vzroka zanimati se za to zaoevo, vendar pa se bo udeležil razprave. Zahteval je odložitev razprave za 10 dni, da iranska vlada lahko pošlje svojega pooblaščenca. Jebb se je temu uprl in po dplgi razpravi so se odločili za odlog n» nedoločen čas. Prihodnjo razpravo naj določi predsednik, ki pa naj ne bo po 11. oktobru.
Se pred začetkom razprave pred Varnostnim svetom je ravnateljstvo Angleško-iranske petrolejske družbe« javilo, da bodo angleški strokovnjaki zapustili Abadan v sredo, t. j. še pred potekom roka, ki ga je iranska vlada določila n® četrtek.
Britanska admiraliteta javlja, da bodo vse osebje odpeljali v sredo iz Abadana na angleški «Mauritius». Na križarko jih bodo prepeljali z iranskimi čolni. Pripeljali jih bodo nato v Bassoro v Iraku in od tam z letalom v Anglijo.
V krogih OZN so mnenja, da bo ta sklep ugodno vplival na razpravo pred Varnostnim sve. tom. V Londonu Pa je sklep povzročil razočaranje in živahno kritiko. Ti krogi izjavljajo, da je Velika Britanija izgubila svoj prestiž, kar se posredno izraža tudi na zahod, ne sile. Prav tako je utrpela materialno škodo in izgubo s strateškega stališča. Posebno se poudarja, da j.e največja nevarnost, da nastane v Iranu vladna kriza, ki bi spravila na oblast Tudehovo stranko, kar bi razširilo vpliv Sovjetske zveze do Indijskega oceana. Zato pravijo, da je potrebno zopet začeti pogajanja z Iranom in mu nuditi materialno pomoč ter predvsem omogočiti, da bo petrolejska industrija znova delovala.
Kongres angleških labnristov pred parlamentarnimi volitvami
Objavljen volilni proglas - Attlee poudarja željo po miru, pravi pa, tla sporazuma ni mogoče doseči brez primerne moči
SCARBOROUGH. 1. — Ob navzočnosti Attleeja, Bevana in drugih se je pričel danes laburistični kongres. Otvorila ga je Miss Aliče Bacon, predsednica stranke, ki je v svojem nagovoru dejala, da je namen laburi stov razširiti demokracijo v Angliji.
Sedanja največja zapreka je mednarodna napetost v svetu, ki je povzročila potrebo po oborožitvi. Mi bi rajši uporabljali naše jeklo za zidanje hiš, kot Pa za izdelovanje tankov. Vendar so potrebni tanki za zaščito hiš. Voditelji y Kremlju — se je vprašala Miss Bacon — se
ne zavedajo zapravljanja, ki ga nudi možnost, da obrazložijo I povzročajo vojaki pod orožjem,
Se vedno je veljavna
ponudba združenega poveljstva
Poročilo zavezniškega glavnega stana na Koreji poudarja, da je bodočnost pogajanj odvisna od nasprotnikovega odgovora - Ridgway je izjavil, da ne bo pristal, da bi se pogajanja nadaljevala v Kesongu - Bradley na korejski fronti - Močan zavezniški napad
S KOREJSKE FRONTE. 1. — Glavni poveljnik ameriškega vrhovnega stana general Omar Bradley je danes prišel na Korejo skupno z generalom Ridgwayem. Sprejel jih je poveljnik osme armade general Van Fleet. General Bradley je v spremstvu generala Ridgwa-ya in Van Fleeta z letalom nadzoroval korejsko fronto.
V nedeljo je general Ridgway na tiskovni konferenci v Tokiu izjavil, da se zavezniki ne mislijo vrniti v Kesong, ker so mnenja, da je treba pogajanja za ustavitev ognja nadaljevati v takem kraju, kjer bosta obe strani imeli enako pravico.
Izrazil je tudi mnenje, da niso pogajanja v Kesongu prinesla nobene vojaške prednosti ne eni ne drugi strani. Vse je z vojaškega stališča potekalo, kakor da ne bi bilo pogajanj.
Dalje je Bradley izjavil, da rji prinesel iz Washingtona nobenih posebflih navodil za generala Ridgwaya, Na vztrajanje novinarjev je Bradley izjavil. da ve odgovor, _ da pa ga noče dali, na sledeča vprašanja:	1.	Ali bodo Združeni
narodi prekinili sedanji zastoj na Koreji v primeru, da ne bi uspela pogajanja za mir? 2. Ali bodo letalske sile OZN bombardirale nasprotna letališča v Mandžuriji, če bi nasprotno letalstvo v veliki meri poseglo v akcijo? 3. Ali bo nasprotnikova odklonitev določitve drugega kraja za pogajanja pomenila popolno prenehanje pogajanj?
Medtem je general Van Fleet začel na Koreji omejeno ofenzivo zahodno od Corvona,- Zavezniške čete so zavzele nekatere važne strateške točke. Drugim zavezniškim napadom južno od Jangu in severnoza-hodno od istega kraja pa so se nasprotniki uspešno zoperstavljali. S svoje strani so ti izvedli napad južnovzhodno od
Kratke vesti
VVASHINGTON, 1.	- Vlada
ZDA bo vrnila CSR vlak, 3 katerim je okoli sto češkoslovaških državljanov 11. septembra pribežalo v Zahodno Nemčijo, odklonila pa je zahtevo po Izročitvi onih potnikov vlaka, ki so izrazili željo, da se ne vrnejo več domov.
VVASHINGTON, 1. — Senatna komisija za zunanje zadeve je danes potrdila sklep kongresa o prenehanju vojnega stanja ined ZDA in Zahodno Nemčijo,
Kumsonga. niso pa uspeli napredovati.
General Van Fleet, ki je javil začetek omenjene ofenzive, je dejal, da ne more povedati, ali bo ta napad zavzel omejen obseg. Povedal je tudi, da so severni Korejci in Kitajci izgubili v zadnjih štirih mesecih 188.237 mož.
Zavezniški glavni stan je danes izdal ((neuradno informativno poročilo«, v katerem izjavlja, da je vojska Združenih narodov «v stanu udariti, pripravljena udariti in močno udariti, če bi se nasprotniki odločili, da jim je dovolj pogajanj za premirje in bi želeli nadaljevati vojno v velikem obsegu«. Nato pravi poročilo, da je čakanje nasprotnikovega odgovora na Ridgwayev predlog že predolgo, in poudarja, da nasprotniki niso sedaj v tak- dobrem položaju. Zgubili so 188.000 mož od začetka maja in niso bili v stanu ustaviti zavezniške omejene ofenzive. Razen tega se bliža zima in z njo težkoče za oskrbovanje vojske. Nato pravi poročilo, da bi se položaj nasprotnikov v
prihodnjih mesecih lahko naglo poslabšal, in ugotavlja, da nasprotnike skrbi bolj njihov prestiž kakor človeška življenja. Toda spričo zadnjih velikih izgub je pričakovati, da bodo izbrali častr.o premirje na Koreji kot najboljšo rešitev zanje. «Medtem ko sta oba tabora ,r ravnotežju na tanki niti, ki loči vojno od miru na Koreji — nadaljuje poročilo — je ponudba OZN še vedno veljavna: končati vojno na pravičen način in na podlagi vojaške stvarnosti. Tu ponudba pušča nasprotniku izbiro, bodi. si da hoče mir, ali pa da hoče staviti vse na tehtnico v avanturi, ki ga bo lahko paralizirala za bodoča leta«.
Nato opozarja poročilo, da je Bradley izjavil, da bo bodočnost pogajanj za premirje odvisna verjetno od vsebine nasprotnikovega odgovora. ((Nasprotniki se morajo zavedati, da je prešel čas blufiranja — dodaja poročilo, ki zaključuje, da je za nasprotnike postala odločitev najbolj važna, odkar je Kremelj ukazal uporabo kitajskih čet na Koreji.
medtem ko bi mogli ti ljudje delati za povečanje bogastva in za jamstvo varnosti svoje države? Dodala je, da ni doyolj orožje za obrambo domovine, temveč tudi miren razvoj svetovnega gospodarstva. Izjavila je, da je namen laburistične stranke ustvarit! družbo, v kateri ng bo razlije med razredi.
Pozneje so %.- eli razpravljati o volilnem programu, ki ga je sprejel izvršilni odbor stranke. Predsednik Attlee je poudaril, da gre stranka na volitve s popolnim zaupanjem. Odgovoril je na obtožbe opozicije, češ da je Anglija zgubila svoj vpliv v svetu. «Ni naša krivda. Če je svet razdeljen. Mi smo pripravljeni vsak trenutek sestati sp in pogajati se s tistimi, ki so na drugi strani železne zavese«. Ce hočemo, da na svetu ne bo več strahu in če hočemo doseči sporazum s tistimi na drugi strani barikade, je treba, da zahodne države dosežejo primeren položaj svojih sil. «Mir pomeni odstraniti kolikor mogoče posledice vojne. Zato je piavilno, če daje laburistični proglas miru absolutno prednost«.
Napadel je tiste, ki zahtevajo močno zunanjo politiko. «Kadar Pride do nasprotij, jih predložimo OZN. Tako smo napravili v primeru Albanije in sedaj Perzije. To je prava pot«.
Na koncu je govoril še angleški obrambni minister Shin-\vell, ki je izjavil, da je sedanji mednarodni položaj predstavljal grožnjo proti svetovnemu miru in da je potrebna oborožitev za varnost države.
Glavne misli laburističnega volilnega programa, ki ga je sprejel izvršilni odbor stranke pred zasedanjem v Scarboru-ghu, ima naslednje glavne misli:«
«Laburizem je ponosen na to, kar je napravil in gotov svoje politike«. Obrača se na volivce in jih prosi, naj mu obnovijo svoje zaupanje. Angleški narod, katerega glavne naloge so: zagptoviti mir, ohraniti zaposli, lev in zvišati proizvodnjo, znižati življenjsko draginjo in gra. diti pravično družbo, more do-seči te cilje le z laburistično vlado.
Poudarja delo, ki ga ie opra-
vila laburistična vlada za med. narodno enotnost in poudarja, da niti za trenutek ne »mislimo, da bi bila tretja svetovna vojna neizogibna«. Miru ni mo. goče ohraniti samo z orožjem. Mir je odvisen tudi od odstranitve revščine v državah, v ka. terih lakota iti bolezni tlačijo množice.
Proglas polemizira s konservativci, ki «še vedno mislijo na cilje viktorijanskega imperializma in kolonialnega izkoriščanja. Ce nato nastopi sila. reagirajo nanjo s silo, s svojo Idejno ozkostjo ovirajo svetovno sodelovanje, ki edino lahko ustvari varen mir na svetu«.
Volilni proglas navaja uspehe laburistične stranke. Ta je ustvarila več razpoložljivih mest, kot ie bilo delavcev na razpolago. Obljublja povečanje industrijske zmogljivosti in poudarja uspehe laburistične politike na podeželju. Stranka se obvezuje da bo življenjske pogoje v kmečkih predelih še zboljšala.
Omenja povišanje cen na svetovnem trgu. Življenjska draginja v Angliji je manjša kot po večini drugih držav. Zboljšane so bile plače in delovni pogoji rudarjev in pre. mog v podržavljeni industriji je cenejši kot v drugih evropskih državah, ali v ZDA. Labu. ristična vlada se ie zanimala za pravičnejšo mednarodno razdelitev surovin in za znižanje ter ustaljenost cen.
Volilni proglas primerja sta. nje, kakršno je bilo v Angliji pred vojno pod konservativno vlado, ko «je Anglija ječala v brezposelnosti, k0 so milijoni trpeli pomanjkanje in bili brez varnosti«.
Danes je v državi za Vse državljane brez razlike uvedena narodna zdravstvena pomoč, ena zavarovalna, dru^a podporna. Pred vojno je dobi-val delavec komaj 34 odst. skupnega osebnega zaslužka, dočim ga prejema danes 48 odst. in gre le 20 odst. za ren-'7 obresti in dobičke. Stranka obljublja zvišanje taks v breme onih maloštevilnih, ki so lastniki velikih bogatij in imajo težke dohodke, kj ne izhajajo iz dela.
Ob koncu svojega volilnega proglasa se laburisti obvezujejo da bodo zgradili 200.000 novih hiš na leto.
Kaj bodo rekli?
Včeraj so se Tržačani začeli ustavljati ob lepakih, ki so se pojavili po mestnih zidovih. Njihovo zanimanje je pritegnil nase citat iz govora, ki ga je imel 22. aprila 1950 v rimskem parlamentu italijanski komin-formovski prvak Giancarlo Pajetta:
«To, kar smo zahtevali od vas, je ne le zatrdilo, da se mora vse Tržaško ozemlje vrniti v Italijo, temveč praktična akcija, da se to zgodi«.
Pajetta je torej od rimske De Gasperljeve vlade zahteval ((praktično akcijo«, da se «vse Tržaško ozemlje vrne v Italijo«.
Kaj bo rekel Vidali, kaj bosta napisala «Lavoratore» in «Delo». tisto «Delo», ki si doslej ni upalo objaviti Pajettovih izjav? Kaj bo reklo vodstvo tržaške agenture italijanskega kominfpr-movskega imperializma?
Storijo lahko dvoje: 1. da odkrito priznajo, da oni prav tako mislijo kot Pajetta; 2. da ozmerjajo Pa-jetto za kakršnega koli že agenta in provokatorja —-pa ne le Pajetto. temveč tudi Togliattija. Longa, Nen-nija — skratka vse italijansko kominformovsko vod-svo. pa še samega Vidalija povrh.
Storili ne bodo ne enega ne drugega: odkrite besede jih je strah. Vidali pa samega sebe tudj ne more udariti po glavi. Poniglavo bodo molčali, kot pobalin, ki ga zasačijo pri tatvini. Saj tudi gre za tatvino: za ukradeno, z lažjo in prevaro prigoljufano zaupanje dela (vsak dan manjšega) tržaškega delavstva, ki mu govoričijo 0 mirovni pogodbi, v, isti sapi v Rimu zahtevajo od De Gasparijeve vlade ((praktično akcijo« za priključitev STO k Italiji!
Pravilnik
za falzifikal
(Ob članku conskega podpredsednika o ljudskem štetju)
Visok italijanski uradnik
obsojen zaradi korupcije
FIRENZE, 1. — Sodišče je zaradi korupcije in poskusa izsiljevanja z zlorabo uradnega položaja obsodilo na štiri leta in pol zapora bivšega namestnika državnega tožilca pri okrožnem sodišču v Genovi dr. M?-ria Greca. odvetnika Rgnza Pieronija pa na tri leta zapora zaradi sokrivde pri poskusu izsiljevanja.
Poročali smo že o ukazu ZVV št. 141, ki določa, da bo 4. novembra letos splošno ljudsko štetje v vseh občinah cone A. Z zadevo se nismo dalje ukvarjali, ker pač ukaz ne predvideva rtič drugega kot to, da se bodo poleg podatkov glede industrije in trgovine Pri tem. štetju -.brali podatki o stalnem prebivalstvu, številu družin in njihovi sestavi, spol, zakonsko stanje, dan in občina rojstva, občino običajnega stalnega bivanja in stopnja izobrazbe,poleg tega pa še za odsotne kraj, kjer bivajo, za tuje državljane pa njihovo državljanstvo. Končno se bo ugotovilo še gospodarsko stanje posameznika, t- j. ‘njihov poklic oziroma strokovno delo.
Poudariti je potrebno, da je ukaz št. 141 od besede 'do besede prepisan iz zakona italijanske republike št. 291 od 2. aprila 1901.
Kakor vidimo, ta ukaz ZVU št. 141 ne predvideva štetja, ki bi upoštevalo še druge zelo važne podatke, zlasti za takšno narodnostno mešana mesto, kakršen je Trst, kot n. pr.: narodnost posameznega Prebivalca, veroizpoved, nasilno izpremenjeni priimek, moralna škoda povzročena po fašistih, materialna škoda povzročena po fašistih itd. itd. Ta ukaz torej predvideva Zgolj ugotavljanje točnega števila stalno bivajočih, njihovega spola itd. To so sicer važni, toda v nobenem primeru takšni podatki, da bi bilo vredno o njihovem načinu u-gotavljanja še posebej na dolgo in široko v časopisju, razpravljati. Zato se v našem listu tudi nismo spuščali v ko mentiranje ukaza št. 141.
No. zdi se, da nameravajo ljudsko štetje, odrejeno v ukazu, _ italijanski iredentisti in šovinisti, ki imajo v Trstu v rokah vso civilno oblast in ki bodo kot takšni imeli v rokah izvajanje ukaza št. 141, izkoristit- za svoje posebne namene. Prav to je namreč razvidno iz članka, ki ga je napisal in objavil v včerajšnjem iiGiomale del Lunedi» sam podpredsednik cone prof: dr. Carlo Schiffrer, ki je namestnik vrhovnega predstavnika civilne oblasti za. vso cono A. V tem članku beremo med drugim, da se bo marsikdo vprašal:
«In zakaj rte bi poskušal tudi odgovoriti na vprašanje, ki so mm ga novinarji in politiki vseh držav neštetokrat postavili; kohko je Italijanov in koliko je Slovanov v coni?
Se predlem pa pravi conski podpredsednik, ki so mu optanti in ezuli najbolj pri srcu, da bo »nekdo« vprašal:
«Zakaj ne vprašamo tudi, koliko je bilo žrtev poljtično-nacionalne tragedije, ki je zadela našo pokrajino? Koliko je beguneev iz sosednih ozemelj, ki jih je okupirala Ju-
1; ..'ija*?	,
Na ta vprašanja odgovarja conski podpredsednik s tak-šnimAe modrovanjem:
»Tu je potrebno razlikovati
Gospodarska mobilizacija ZDA v poročilu Charlesa Wilsona
Ameriška vojaška proizvodnja bo v kratkem dosegla vrednost skoraj štirih mili-ard dolarjev mesečno tvropa bo letos izdelala orožja za milijardo in pol
WASBiNGTON. 1. — Glavni ravnatelj za obrambno mobilizacijo ZDA, Charles E, Wilson, je včeraj poročal predsedniku Trumanu o delu Urada za ob-rambnp mobilizacijo v tretjem četrtletju letošnjega lita. ^Ravnatelj za ooramtono mobilizacijo pravi, da so Združe-ne državo sedaj na pragu mo-gocne vojne proizvodnje. V zadnjih treh mesecih od julija do septembra, so ameriške dio-tavt’ orožja znašale nad a milijard' dolarjev, kar je za eno uetjino več kot v prejšnjim Lj u trikrat več kot pred enim letom. Tako so pošiljke s področja letalstva dvakrat tolikšne, pošiljke tankov in avtomobil,-k:ga materiala pa sedemkrat tolikšne kot pred letom dni. «Toda vse to — dodaja Wlls»n v Poročilu — je komaj začetek. Ctz eno leto se bodo ti zneski znova podvojili in dosegli vrednost od 10 do 11 milijard dolarjev na četrtletje«, «Danes ima naša obrambna mobilizacija tri velike cilje pred seboj, dodaja Widson v svojem poročilu. «Ti cilji so 1. Doseči najvišjo proizvodnjo in razdeljevanje vojaškega materiala. ki bo sorazmerno za vse vrste proizvodnje. 2. Ohraniti stabilnost gospodarstva ZDA. 3. Doseči dejansko enotnost
(Od našega dopisnika)
LUCCA, 1. oktobra — Sobotno poročilo izpred porotnega sodišča v Lucci o poočinjskih dogodkih februarja 1945 smo zaključili z omembo, da bo razprava povzeta v torek, 2. oktobra. Izkoristili bomo dvodnevni presledek in skušali prikazati pojmovanje, ki ga v zvezi s prav tem procesom namerava širiti italijanski tisk tudi v Srednji Italiji.
V ta namen bo dovolj, če citiramo članek odnosno uvod k pomanjkljivemu poročilu posebnega dopisnika florentinske-ga dnevnika «11 Mattino» Giu-seppe Cartcnija, ki pravi: ((Tovariš «Nuvola», ki se je po vojni posvetil trgovini, je kmalu po osvoboditvi pripovedoval: eStvar je docela preprosta: ujetniku rečeš, da ga moraš pospremiti na poveljstvo. Človek tl sledi, a ti mu rečeš, naj stopi naprej, kat se mu bo zdelo umljivo, ker ve, da ga moraš nadzorovati. Ti stopo« na njegovi desni, tulce st levičar, na njegovi' levi strani. V ugodnem trenutku mu nastaviš cev na tilnik in sprožiš. Človek se zasuka proti tebi in če nisi uren, te vsega onesnaži s krvjon. F rejnici — komentira Cartoni — ni mogoče razumeti, kako neka-
Proces o porčinjshih dogodkih
sc uvršča i/ protijugosloi/ansho gonjo
teri ljudje hladnokrvno ubijajo ljudi — kakor so ubijali mnogi izmed teh za rešetkami — in čutijo potem še potrebo, puliti svojim žrtvam zobe, jim razbijat i čeljusti in jih prebadati ,z noži, medtem ko mi, prizanesljivi in usmiljeni, ubijamo prašiče z najbolj prizanesljivi, mi sredstvi, da bi čim bolj omilili trpljenje teh ubogih živali)).
Spričo gornjega citata bo bržkone ta ali oni slovenski čita-telj grdo pljunil in v sveti jezi preklel vsa informativna sredstva, ki še vedno niso zadostno poučila sveta o početju italijanskih človekoljubov v nekdanjih kolonijah in na Balkanu. Toda vzemimo, da bi bil Giuseppe Cartoni izjema. O sebi in o svojih ima bržčas sam najboljše mnenje, misleč, da bi ljudje njegove usmiljenosti nikdar ne mogli zagrešiti takih odvratnih zločinov, Sodeč po članku izpod njegovega peresa v nedeljskem «11 Mattino« pa menimo, da je Cartoni ali zelo mlad ali
Pa zelo star (med številnimi novinarji na razpravi ga namreč doslej še nismo utegnili o-sebno spoznati). Vsekakor pa ne pozna slabih strani italijanske Zgodovine, kakor jih ne pozna ogromna večina njegovih vojakov. Vendar to niti ni tako tragično. Najbolj žalostno je dejstvo, da on in njegovi rojaki še niso spoznali samih sebe. Zato pobijajo prašiče s čimbolj prizanesljivimi sredstvi, nemara celo s solzami v očeh, a brez usmiljenja ljudi drugačne narodnosti in drugačnega mišljenja, čeprav jim ti niso nikdar skrivili lasu.
Prav tako kot Cartoni, kj v istem človekoljubnem članku kaže svojo pristransko nrav: dolži namreč obtožence umorov ln bi jih, ko bi bilo v njegovi moči. kajpada tudi primerno kaznoval, čeprav se sodišče doslej še ni dokončno izreklo, ali so krivi ali do cela nedolžni.
Mimo tega postaja vedno o-čitneje, da ima proces v Lucci poleg obsodbe bivših borcev za
svobodo še drugačne namene. Jugoslovan, ki se je kdaj koli mudil v Italiji, se je lahko brž prepričal, da živi iredentistična nestrpnost le v obmejnih krajih in pojema, čim globlje potuješ v deželo. Ugotovitev, s katero so se morali nujno sprijazniti tudi italijanski oblastniki.
V oporo težnjam po reviziji mirovne pogodbe, ki bi šla v glavnem na škodo Jugoslavije, pa iredentistično gibanje in tisk samo V obmejnem pasu ni. sta zadosti. Zato je bil verjetno za sedaj zamišljena razširitev vsaj tiskovne kampanje, pojem ko se iredentistična agitacija ni dala zanesti niti v Piemont, kaj šele v Srednjo Italijo. In tako so se nenadnp pojavili napadalni, lažnivi in sramotilni članki proti Jugoslaviji v najvidnejših italijanskih listih, ki se doslej v svojih stolpcih še ni. so spozabili tako daleč. Naivno bi bilo govoriti o spontani kampanji, potem ko so jo prenesli po vsej državi in ko traja že
nekaj mesecev in se še vedno ni unesla.
Časopisna gonja je prav gotovo imela nekaj vpliva tudi na javno mnenje v notranjosti države. Urad, ki jo je sprožil, pa ima bržkone nalogo, ustvarjeno nerazpoloženje proti Jugoslaviji potencirati še z drugimi ukrepi. Inscenirani proces v Lucci na primer bo s primemo režijo odlično služil takim namenom, akoravno dosedanji razvoj obravnave še ni krenil v to smer, razen morda v soboto, ko je eden izmed zastopnikov civilne stranke, in sicer znani tržaški odvetnik Giannini, postavil obtožencu Longu vprašanje, ali se ni v razgovorih s tovariši zavzemal za priključitev Tržiča. Trsta in Gorice k Jugoslaviji.
Zastavljeno vprašanje hi ne moglo imeti nikakšne teže pri odločanju o krivdi ali nedolžnosti obtožencev, pa naj so odgovorni ali ne za očitana dejanja.. Q tem so zagovorniki obtožencev z ostrostjo poučili odvetnika Glanninija in posredno tudi poroto. Toda predsednik sodišča je neprimerno vprašanje kljub temu upošteval in s tem morda še skušal previdno speljati proceduro na pot naročene tendenčnosti.
M. LIPOVEC
med vse mi svopodnimj narodi v skupnih obrambnih naporih«.
Dalje Wiisomovo poročilo na vaja;
»Za. dolgo obdobje je varnost Združenih držav in vsega svobodnega sveta odvisna od moči, toaa ne ie oa moči Združenih držav, ampak od moči Evrope, Srednjega vzhoda. Daljnega vzhoda, m od moči, ki jo bomo imeli drugje po svetu«.
Wilson govori nato o evropskih naporih za oborožitev in pravi, da je ta napor «*e vtcino nezadosten za dosego za-stavljenihciljev«, vendar priznava. na vsako povečanje oboroževalnega napora y evropskih državah «ogroža življenjsko raven prebivalstva«. Glavna težava, pravi Wilson, je v tem, da ima Evropa ((nezadostne vire premoga in drugih virov e-nergije«
Poročilo navaja nato podatke o evropskih izdatkih za oboroževanje: za ifeto 1952 predvideva povečanje izdatkov za 50% v primerjavi z letošnjim letom, in za 80% v primerjavi z letom 1950. Proizvodnja vojnega materiala, v Evropi ibo letos dosegla skupno vrednost ene milijarde in pol dolarjev, prihodnje leto pa 2.5 milijard dolarjev. Glede evropskih oboroženih sil pa zatrjuje Wilson, da so se od začetka kore jske vojne povečale za 300.000 mož in da se bodo še vnaprej povečevale v skladu z razpoložljivim orožjem. Obenem Se nadaljuje formacija rezerv, ki znašajo 100 do 200% vojske v aktivni službi. Končno pravi Wilson, da je Evropa dobila tri četrtine od oven milijonov ton orožja za vojsko, ki so jih ZDA poslale v inozemstvo.
Iz vojaških virov pa potrjujejo, da bo taktično letalstvo, s katerim razpolaga general Eisenhower. v desetih mesecih potrojeno. Obenem pristavljajo, da bodo v najkrajšem času poslali v Evropo nadaljnje štiri ameriške letalske borbene skupine, skupno 275 letal. Eisen-hower razpolaga trenutno s tremi lovskimi skupinami, dvema skupinama za transport in z nekako 100 težkimi bombniki B-29. Z novimi ojačenji sie bo moč njegovega letalstva dvignila na 600 vojnih letal, kasneje pa, na tisoč Letala bodo prihajala v Evropo vzporedno z izgrajevanjem novih 30 oporišč, v glavnem v Franciji,
V. Parizu pa se jp danes po dvomesečnem premoru sesiri glavni odbor konference za evropsko vojsko pod predsedstvom francoskega delegata AL
phanda p0 sej; nj bilo izdano nobeno uradno poročilo. Navzoč je bil tudi angleški delegat.
med, delom zakonodajalca ih medi delom, tehnika ljudskega štetja. Zakonodajalec mora ugotovili nekatere osnovne točke in nabaviti nujno potrebna finančna sredstva ter več kGt toliko ne more h* ne sm,e storiti. Potem je odvisno od spretnosti tehnika, da v okviru teh točk in s temi sredstvi dobi maksimalni in najboljši rezultat. Tehnik je tisti, ki izhajajoč jz zakona ta zakon izvaja z določenim pravilnikom; in pravilnik pomeni v tem primeru osnovni dokument za štetje, t. j. družinski list«.
Nato poroča conski podpredsednik. da. bo po tem pravilniku družinski list tako sestavljen, da bo:
«Vsak prebivalec na enotnem stolpcu odgovoril, ali je begunec ali ni. Begunci — in samo oni — bodo dobili poseben dodatni ljst s posebnimi dodatnimi vprašanji tako, da ne bo splošni družinski list preobremenjen«.
Potem ko je conski podpredsednik na ta način rešil vprašanje beguncev, ki ga — kot vidimo •— smatra za najvažnejšega, se končno spomni še na vprašanje, za katerega pravi, da ga mnogi imenujejo ((neupravičeno z imenom narodnostni sestav prebivalstva« in pravi, da bo »štetje tudi na to odgovorilo«.
«Lahko se celo reče — poudarja conski podpredsednik — da bo odgovorilo z mnogo boljšim kriterijem od tistih, ki so jih uporabljali v preteklosti. Toda gre za tako komplicirano vprašanje, o katerem bo dobro razpravljati v posebnem članku«.
C e torej vso zadevo z no-vemberskim ljudskim štetjem povzamemo. potem vidimo, da imamo opravka:
1. Ukaz ZVU št. 141. je dobesedno prepisan iz italijanskih zakonov. Pri tem italijanskem. zakonu. izpremenjenem v ukaz ZVU ni sodeloval noben predstavnik prebivalstva cone A in je napravljen zgolj za potrebe sosedne republike Italrje. Se manj pa so pri tern zakonu in ukazu sodelovat: predstavniki tržaških Slovencev. No, dokler gre pri tem ukazu za ugotovljenje, koliko moških in ženskih prebivalcev je v coni ter koliko industrijskih, in trgovskih podjetij je v občinah cone A — ne more tudi takšen ukr**, ki je dobesedno prepisan iz italijanskega zakona, mnogo škodovati, čeprav <ne odgovarja našim potreoam.
2. Pravilnik redcntističnih utehnikovs ki so ga ali ga nameravajo — kot poroča drugi najodgovornejši organ civilne oblasti cone A — izdelati v okviru omenjenega italijanskega zakona. In prev za. ta pravilnik pravi conski podpredsednik, da je «osnovni dokument za štetje». Kakor oi-dimp in r.&nto 'ud: pri. sestavi tega osnovnega dokumentu za štetje niso sodelovali in ne sodelujejo pravi predstavniki Tržačanov, temveč le predstavniki iredentistov. Predvsem pa ne sodeluejo predstavniki tržaških Slovencev, katerih se je conski podpredsednik tako milostno spomnil v svojem članku in kakor vidimo tudi pri pripravljanju osnovnega dokumenta za štetje, p katerem bodo uporabili tako dobre vkriterije«, da, nima za potrebno o njih javno govoriti niti mesec dni pred štetjem samim.
3. Po tem pravilniku, ki ga bodo tako lepo prikrojili iredentisti predvsem za potrebe svojih ubogih ezulov kakor tudi za vse druge potrebe svoje italijanske imperialistične politične politike v Trstu in dalje bo prav ta iredentistična oblast s svojimi zgolj italijanskimi in prav tako iredentističnimi uradniki izvajala ljudsko štetje.
Spričo vsega tega si lahko že danes zamislimo kakšen bo rezultat tega iredentističnega ugotavljanja ezulov in njihovih potreb, pred vsem pa, kakšen bo rezultat ugotavljanja narodnostnega razmerja cone A. zlasti pa tržaškega mesta samega, razmerja, ki ga bodo na temelju rimškega de-mekrščanskega De Gasparijevega zakona im italijanskega pravilnika na navemberskem ljudskem štetju za svoje iredentistične potrebe izfdbrici-rali tržaški iredentisti — tehniki, ki jim je Zavezniška vojaška uprava dala monopol tudi na ljudsko štetje.
Torej — kot vidimo iz članka conskega podpredsednika —bodo 4. noveinbra t. 1- ugotavljali kdo je v Trstu Italijan in kdo Slovenec prav ti-stj iredentisti, ki so to ugotavljali leta 1910, ko so na podlagi tako imenovanega eobče-valnega jezikaš po priznanju samega Italijana Vivanteja našteli skoro 30.000 Slovencev v tržaški občini manj kot nas je bito; preštevali nas bodo prav tisti iredentisti, ki so nas lita 1921 našteli man) kot eno četrtino tistega števila kolikor nas je bilo deset let prej; preštevali nas bodo tisti iredenti, st i , za kater e leta 1931 in pozneje ni bilo v Trstu nobenega Slovenca več!
Se več! Letos nas bodo preštevali listi iredentisti, ki so c d vseh iredentističnih generacij iz preteklih desetletij toliko slabši in hujši ker jih je v zadnjih treh desetletjih fašistični režim takore koč neozdravljivo cepil z neizmernim sovraštvom do vsega, kar ie slovansko, sovraštvom, ki je šlo tako daleč, da smo zaradi njega v Julijski krajini imeli 46.000 mrtvih, sovraštvom, ki ie v zadnjih petih letih doseglo najvišjo stopnjo zaradi krvoločne želje po maščevanju 2U poraz ki smo ga iredentističnemu pohlepi: zadali prav mi Slovenci in Jugoslovani.
Zato že danes ob opisanem razlaganju canskega podpredsednika izjavljamo, da takšnih iredentističnih ugotovitev narodnostnega razmerja, ki bodo \zsle iz rimskih zakonov im itčd&ntističnih pravilnikov ne bomo nikdar priznali! Se manj pa bomo dopustili, da bi jih kdor koli uporabljal za kakršne koli špekulacije za dosego svojih cunjasto imperialističnih ciljev!
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, torek 2. oktobra
Kandit, Miran Sonce vzide ob 6.03, zatone o 17.46. Dolžina dneva 11.49 » vzide ob 7.37, zatone ob 1»-«* Jutri, sreda 3. oktobra Terezija, Vitomir
OB OSMI OBLETNICI
nellkii Bitelm oblite * M
lepa prireditev barkovljanskih pionirjev
ti
Danes 2. oktobra praznujejo po vaseh Koprskega osmo obletnico velike nacifašistične ofenzive. Po vaseh, ki so takrat največ pretrpele in dale največ žrtev, bodo ta dan proslavljali s tem, da bodo opu-' stili vsa dela gostilne, šole in trgovine pa bodo zaprte. Ljudstvo se bo zbralo na vaških trgih in od tam odšlo na pokopališča ali k spomenikom, ki so postavljeni v spomin padlim in tam polagalo vence. Govorniki bodo imeli priložnostne govore.
Največ so takrat trpele vasi Dekani, Bertoki, Pobegi, Cezarji, Sv. Anton, Lopar in Marezige. kjer je padlo v maki vasi od 20 do 25 ljudi. Bili so tedaj grozni dnevi. Dim in ogenj vsepovsod, iz gorečih domov, iz sovražnikovih tankov, iz pušk in minometov. Od povsod se je usipala smrt
Z vsem tem uničevalnim te-. rorjem pa sovražniki naše svobode. našega jezika in naše narodne zavesti niso uspeli zlomiti upornega duha v ljudstvu. Bile so družine, ki so v ofenziv, zgubile tudi tri družinske člane. Na enem samem kraju so aktivisti po končani ofenzivi pokopali 300 padlih. Le nekaj dni je vplivalo razdejanje, nato pa so bile znova postavljene zveze med ljudstvom in partizanskimi edini-cami. Ojeklenila je ofenziva v ljudeh zavest, da se je treba še nadalje boriti, ker so videli, kakšno prihodnost pripravljajo okupatorji našemu narodu in Jugoslovanom na splošno. Stopili so v osvobodilno gibanje celo najmlajši — pionirji in postali dragoceni pomagači partizanov. Vršili so eno izmed najvažnejših služb, ker so partizane obveščali o kretanju sovražnika, njegovi oborožitvi in številu.
Novi borci, so odhajali v gozdove, aktivisti so podvojili svoje delovanje in vzgajali
ljudstvo. Bile so vasi kot Ga-brovica Kubed, Pcpetre, Cezarji, Pobegi, Sv. Anton, Lopar, Marezige. Šmarje, Tru-ške, Boršt in druge, kjer je od 80 do 90 odstotkov ljudstva sodelovalo v borbi. To ie< danes močno spričevalo narodne zavesti in pripravljenosti na žrtve. ki so jih te vasi tudi doprinesle. Ta zavest je danes prav tako močna kot je bila takrat. V vseh teh vaseh je ljudstvo ogromno prispevalo pri graditvi zadružnih domov. Gabrovica je danes prava socialistična vas, saj je zrasla v dolini lepa in urejena popolnoma nova in ima tudi svoj zadružni hlev. svinjake, zadružni dom. Pri Cezarjih - Pobegih so prav tako postavili zadružni dem in največji spomenik padlim borcem v okrožju. Istotako je s skupnimi napori vsega ljudstva zrasel novi zadružni dom v Dekanih, pri sv. Antonu, v Marezigah, v Šmarjah, v Borštu Pa ga gradijo. V Kubedu so zgradili poleg ved novih stanovavjskih hiš tudi velik moderen zadružni hlev, isto v Šmarjah, Po vseh teh vaseh so tudi kmečko delovne zadruge.
Z »MOGOČNIM PRSTANOM gosrovali v Nabrežini
Odrasli, zanimajmo se za otroške predstave ter s tem podprimo prosvetno delo pionirskih družin
Na zemlji tu ob morju, kjer se raztezajo rodovitni vinogradi in oljčni nasadi, si danes ljudstvo samo piše zakone in postave. Nekdanji «Hlapec Jerneja se je vzravnal in si sam vzel pravico, tisto pravico, ki mu je niso hoteli priznati. Fašistična igra je za vedno odigrana. Ze do sedaj doseženi uspehi dokazujejo nezlomljivo moč ljudstva, ki ni hotelo umreti, temveč se je z golimi rokam;, uprlo vsemu oboroženemu nasilstvu in v neenaki borbi — zmagalo. To ljudstvo ima žilave, žuljave in trde roke. in kar te roke drže, drže tako krepko, da bi strle vse, kar bi se zoperstavilo in hotelo zavirati razvoj.
V nedeljo popoldne so gostovali v Nabrežini pionirji in pionirke iz Barkovelj s pravljično igro Frana Milčinskega »Mogočni prstana. Dvorana je bila že pred četrto uro zasedena. Bili so večinoma naši najmlajši, kar je naravno, saj je veljala prireditev predvsem njim. Nestrpno so čakali začetka, ds, bi se lahko potopili v pravljični svet, ki je otrokom, kljub temu. da so danes zrelejši, kakor je bila mladina pred desetletji, še vedno cmamljiv in privlačen.
Dobrosrčni pastirček, nežne vile, mila kraljična, hudobni kralj in predvsem živali, ki plešejo in govore, vse to vodi otroks v pravljični svet, v katerem uživa in se vživi vanj. Zato so otroci pri igri, ki so jim jo podajali foarkovljanski pionirji tudi s sodoživljanjem spremljali vse dogajanje na cd.ru in stali ob strani dobrih proti hudobnim in se bali vse dotlej, dokler ni zmagalo plemenito srce še celo nad okrutnim kraljem.
Prav gotovo bi se mladi gledalci v pravljični svet še bolj vživeli, če bi si prizori na odru sledili z manjšimi odmeri. Prav te dolge pavze so igro zavlačevale in trgale samo dogajanje. Ugotoviti pa moramo, da igre, ki zahteva toliko sprememb v razmerah, v katerih delajo pionirske družine, ni bilo mogoče postaviti drugače na. oder. Tovariš Bambič, ki je inscenacijo zamislil in jo tudi naslikal, je v danih možnostih te težave kar najbolje rešil. Prav ta pomanjkljivost, ki smo jo zgoraj omenili, je pa bila tudi vzrok, da pionirji, ki so nastopali, niso bili v vseh prizorih enako dobri.
V glavnem pa moramo potrditi, da je tovarišica Zlata Ro-doškova, ki je igro režirala, izkoristila vse možnosti, da je igra imela pri mladini velik uspeh. Delo z našimi otroki ki so živahni, včasih kar preveč živahni, je silno težko in je treba vložiti vanj mnogo truda in požrtvovalnosti pa tudi lju-
bezni. Vsega tega se je tov. Ro. doškova zavedala in prav zato je imela z barkovljansko družino uspeh.
Ža igralce same pa kar ne moremo reči, kdo je bil boljši. Vse moramo pohvaliti in jim priporočiti, da drže lepo skupaj in da delajo tako naprej, da nam bodo v. letošnjem letu zopet pripravili podobno prireditev. Pohvaliti moramo tudi ma-' mice, ki so šivale pravljične obleke ter še tu posebej tov. režiserko, ki je kostume tudi zamislila.
Skopi rezultati delovanja odbora za zaščito pristanišča
Občni zbor SHPZ v Trstu
Mladina, ki je igro gledala, si želi še 'takih prireditev. Lepo bi bilo, če bi tudi odrasli pokazali za delo najmlajših več zanimanja, ker bi jim bilo to v spodbudo. In prav gotovo ni med nami nikogar, ki ga ne bi veselili uspehi naših najmlajših.
Drugim pionirskim družinam pa svetujemo, da slede barkev-lj.anski. skupini in se spravijo na podobno delo, ki jim bo v veliko zadoščenje,' odraslim pa v veselje.
Na včerajšnjem sestanku »Odbora za obrambo dela v tržaškem pristanišču« je pedal izvršni odbor zelo obširno poročilo o syoji poti v Rim in o hoji po raznih ministrstvih. Njegovo poročilo se bistveno ne razlikuje cd poročila na tiskovni konferenci pred nekaj dnevi.
Odbor ni prinesel iz Rima ni. kakih konkretnih rezultatov in so mu rimski predstavniki vladnih krogov samo obširno zagotavljali svojo pomoč. Edini stvaren uspeh je bila zagotovitev, da bo Finmare na svojem zasedanju v prvi polovici tega meseca	preučila predloženi
načrt o krepitvi prog in se izjasnila o njem. Odločitev pa je odvisna od političnih oblasti, to je z drugimi besedami povedano, od ministra Cappe.
Skratka, končno bo le odločil minister Cappa, ki je malo naklonjen državnim družbam in ščiti predvsem interese privatnih lastnikov. To bi nekako bila verzija odbora.
Mi pa pripominjamo, da je minister za pomorstvo Cappa poleg tega minister v italijanski vladi in tudi kot tak nima niti najmanjšega interesa, krepiti naše, pristanišče, saj bi s tem krepil najhujšega konkurenta.
Ra še bi pripomnili,, da je
LJUDSKI TABOR V ŠTANDREŽU
Slovenska industrijska šola
v Dolini odobrena
V prvi razred se je do sedaj vpisalo že 49, v drugi pa 36 učencev in učenk
Vsa povojna leta je bila v dolinski občini velika potreba po strokovni industrijski šoli, kajti obstajala je samo sedemletna šola v Dolini, po kateri so učenci dobili le končna osnovnošolska izpričevala, kar jim nikakor ni zadostovalo za bodoče delo v industrijskih pod. jetjih, kjer je pač bodočnost našega ozemlja. Prebivalci dolinske občine so dolgo prosili za omenjeno šolo in končno jim je bila tudi odobrena. Tako bo letos odprta dveletna dvorazredna trgovsko-industrij. ska šola v Dolini.
T0 važno vprašanje je zdaj rešeno, saj bodo imeli otroci možnost nadaljevanja šolanja. Poleg tega pa bodo tisti, ki so hodili na strokovno šolo v Rojanu, lahko nadaljevali šolanje v domači občini, kar bo brez dvoma mnogo ugodneje , saj jim ne bo treba tratiti časa za dolgo pot in njihovi uspehi bodo zaradi tega prav gotovo boljši.
Te dni je bilo že vpisovanje. V prvi razred se je vpisalo do sedaj 49 otrok, v drugi pa 39.
Mnogi so se vpisali, čeprav so že končali svojo sedemletno šol. sko obveznost. Ti so bili sprejeti v drugi razred industrijske
šole.
Veliko število dijakov, ki so se vpisali že takoj prve dni, dokazuje, kako upravičeni so bili starši v svoji zahtevi za industrijsko šolo. Prav je, da je Višja šolska uprava upoštevala potrebe dolinske občine in dala tako možnost mladici z Bresa, da se šola, saj mnogim ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ali zaradi drugih ovir posečati šole v mestu. Strokovna šola v Dolini je kombinirana, t. j. trgovsko - industrijska. Skupni predmeti bodo enotni za vse učence, medtem ko se bodo ločeno po oddelkih v strokovnih predmetih usposabljali učenci, ki se nameravajo posvetiti delu v trgovini ter oni, ki mislijo vstopiti v industrijo.
Sola v Dolini predstavlja uspeh slovenskih staršev, ki so si znali z dosledno vztrajnostjo priboriti za svoje otroke tako važno ustanovo.
Praznik slovenske pesmi
Velika udeležba, nastop šestih pevskih zborov in folklorne skupine
GORICA — Kot vsakp leto | tako je Demokratična fronta j Slovencev v Italiji tudi letos j organizirala ljudski tabor. Za razliko od prejšnjih taborov, ki sp bili v Sovodnjah, je bil letošnji bliže Gorici, in sicer v. Standrežu, močni trdnjavi slovenstva, saj je pri zadnjih volitvah s svojim odločnim nastopom pripomogla, da sm0 dobili svojega kandidata v pokrajinskem svetu.
Vse je kazalo, da vreme prirediteljem ne bo najbolj naklonjeno. Ves dan so se namreč temni oblaki podili po nebu in napovedovali slabo vreme. Kljub negotovosti, ki se je pola.ščala ljudi spričo takega vremena, pa so se ob napovedani uri pričeli v Standrežu zbirati ljudje iz vseh predelov Goriške.
Na vrtu zadružne gostilne je bil pripravljen oder. na plesišču Pa postavljeni stoli, da sprejmejo številne prihajalce.
Kmalu Po napovedani uri so pričeli s koncertnim delom sporeda. Kot prvi je nastopil moški zbor. v katerem sodelujejo pevci iz Peči, Dola in Poljan. Odpeli so J. Laharnarja «Mi vstajamo« in V. Vodopivca «Vojaki na poti«. Moški zbor »z Steverjana je zapel G. Ipavca «Slovenec sem« in A. Svgba «Vinska». Mešani, moški in ženski zbor iz Pod gore so poslušalci z navdušenjem pozdravili, saj ga vsi prav dobro poznajo po njegovih ubrano zapetih pesmih, ki so vžigala srca na vseh prireditvah v Sovodnjah, Trstu in drugje. Odpeli so kar pet pesmi, in sicer Z. Prelovca «Pozdrav», A. Lajovica «Pojte ptice«, O. Deva »Travniki so zeleni«. F. Venturini jevo «Znamenje» in E. Ada-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Ugoden
odmev
novih gospodarskih ukrepov
Kmetje iz vasi Padna, Krkavče in Nova vas že več let niso mogli izvršiti nobenega popravila pri hišah, hlevih, kleteh in drugih gospodarskih poslopjih, ker ni bilo na razpolago dovolj gradbenega materiala. Z uvedi-bo novih gospodarskih ukrepov, ko lahko nabavijo vse v prošti prodaji, pa je zelo zaživelo zanimanje za izboljšanje in popravilo poslopij. Ze v kratkem času po sprostitvi trgovine so v Novi vasi popravili svoje hiše štirje posestniki, v Krkavčah trije in v Padni dva.
Tudi v ostalem gospodarstvu se čuti sproščenje in imajo kmetje veliko več volje za delo, izboljšanja in pripravo zemlje za prihodnje setve.
Začetek pouka na ribiški šoli v Piranu
Istočasno z drugimi šolami v okrožju je bila odprta v Piranu tudi ribiška šola. Odprtju so prisdstovali poleg učnega osebja tudi predstavniki ljudske oblasti in komunistične partije.
Moramo podčrtati, da ima ta šola velik pomen za nadaljnji razvoj ribištva v našem okrožju. Vprašanje odprtja te šole je bilo predmet živih razgovorov med onimi, ki so odgovorni za ribolov v okrožju. Občutena je bila potreba, da se številno obnovijo kadri, katere s° sestavljali 50 odstotkov stari morski delavci, novega prirastka pa ni bilo in se je število ribičev zrpanjševalo iz leta v leto. Razumljivo je. da so se stari ribiči posluževali še vedno starih in primitivnih načinov lova, ki jim niso prinašali tistih uspehov, kot je bilo pričakovati. Mladi ribiči, ki bodo izšli iz te šole. kjer se bodo naučili lova z modernimi sredstvi, bodo brez dvoma imeli več uspehov pri lovu in bodo tako prispevali pri razvoju ribolova V okrožju.
Sola je enoletna-, pouk je večinoma praktičen in sta Ig po dve uri dnevno določeni za teo-oretičen pouk. Solo, ki je v prostorih pomorskega tehnikuma, obiskuje 20 učencev. Pri praktičnem pouku se poslužujejo za sedaj ribiških bark, ki so last ribiške zadrue v Piranu. V teh dneh pa bodo dobili na razpolago večjo motorno barko, prišli bodo tudi nekateri specializirani ribiči, ki bodo učili mlade gojence.
Triban
Zadnje deževje, je tu pa tam napravilo tudi precej škode. Tako je posestniku Francu Sabadinu iz Klafutov pri Marezigah zasulo precejšnji del travnika. ki ga ima pod Tribanom v Vanganelski dolini. Ponekod je nanesla voda po več kubičnih metrov grušča in kamenja. Temu bi se v prihodnje lahko izognili, če bi popravili odtočne jarke ob straneh ceste, ki prav na tistem kraju napravi oster ovinek. Vsa voda, ki se je nabirala med vinogradi po jarkih se ,je tam stekala skupaj in je zaradi viseče lege začela trgati zemljo in kamenje ter vse skupaj odnašala v dolino.
Tudi drugače je cesta, ki pelje od koprskega pokopališča na bližnjico proti Vanganelu, v zelo slabem stanju. Uporabljajo jo vsi, ki imajo tam v bližini zemljišča in vinograde, popravlja pa nikoli nobeden. Včasih je bil na tej cesti stalni cestar.
Nova knjiga založbe „Lipa"
Mlada založb-^ »LIPA« v Ko. pru. ki je pred dobrim mesecem izdala svojo prvo knjigo Levstikovega «Martina Krpana«, je te dini dala y javnost novo knjigo Jurčičevega «Juri.
ja Kozjaika«.
Knjigo je uredil, napisal uvod in opombe profesor Stane Suhadolnik opremil in ilustriral pa jo je profesor Rudolf Saksida
Ne feorr.o na tem mestu po-
udarjali, kako velikega porotna je ta dogodek: za Slovence Koprskega. Kar primerno pa se nam zdi, če- navedemo kratek odlomek iz uvoda profesorja Suhadolnika;
S tem. da pričen ja koprska založba «LIPA» poljudno izdajo slovenskih klasikov z Jurčičem, se noče samo spomniti 70. obletnice njegove smrti, temveč želi poudariti, da moramo čfešče segati po naših knjigah in opustiti preveliko oboževanje tujega blaga, kajti samo dbbra domača dela nam morejo dati tisto zavest, tisto hrabrost, ki je v najhujših časih rešila naše prednike in »kakršne bi« — tako pravi Jurčič — «morda današnji dan zaman iskali med nami. njihovimi vmtki«.
Sv. Anton
V noči od nedelje na ponedeljek, je nenadoma umrla Marija Turk, predsednica krajevnega odbora AF2. Ta nenadna smrt je zelo prizadela vse vaščane. ker je bila pokojna še pred dnevi zdrava in čila.
Pokojna Turkova je bila zelo nacionalno zavedna žena. V času, ko je Italija zasedla naše kraje, se je začela odločno boriti, da- se nacionalni duh v vasi ofiuva. Ves čas italijanske okupacije je bila odločna proti-fašistka. Rada je čitala knjige in časopise in se tako sama izobraževala ter pridobivala znanja in razgledanosti. Njen brat se je moral umakniti v Ameriko, ker so ga fašisti preganjali.
Za časa narodnoosvobodilne borbe je kot stara žena po svojih močeh pomagala pri OF. Po osvoboditvi je z veseljem sprejela nalogo in si prizadevala, da je krajevna organizacija AFZ dobro delovala. Večkrat je z govori nastopala na množičnih sestankih. Qb priliki večje kulturne prireditve je podarila veliko svileno zastavo vojakom JA.	»
Izrekamo težko prizadeti družini iskreno in občuteno sožalje.
Od vsepovsod so ljudje prihiteli na ljudski tabor, da se naužijejo lepote slovenske pesmi.
mičevo «Jurjevanje», Tudi domač pevski zbor je s pridom nastopil. Standrežci so odpeli Ipavčevo «Planinska roža« in Vodopivčevo «Bolečina». Za njimi so prišli na vrsto pevci iz Peči in Vrha. Zapeli so Medvedovi «Zvezda mila« «Nazaj v planinski raj« Moški zbor iz Pevme je nastopil s Pregljevo «Dekle moje, prinesi mi vode« in Gerbičevo ((Pastirček«. Pri zadnji točki je ponovno nastopil moški pevski zbor Peč. Dol, Poljane, ki je s Desmijp «Na dan« od Aljaža zaključil vokalni koncertni del sporeda.
K izvajanju pevskih zborov moramo povedati, da se jim pozna vaja in pridnost. Glasovi so bili vpeti in s0 v glavnem pravilno harmonizirali. Tudi dinamika je bila precej popolna. Pri nekaterih pesmih so ljudje v zadnjih vrstah precej nategovali ušesa, kot se po domače reče. da so kaj slišali. Seveda zbor za to ne nosi tolikšne krivde. Pesmi so bile namreč pete piano in pianissi-mo jn je zato razumljivo, da jih ni bilo dovolj slišati. Vendar Pa so bile zapete lepo in z občutkom in bi v dvorani dosegle velik uspeh.
Največje odobravanje je žel podgorski zbor, v katerem sodelujejo tudi pevci in pevke iz Gorice. Njegov nastop je bil res nekaj lepega. Gb zaključku njihovega petja ni nihče. spod. bujen od čustev, štedil z obilnim priznanjem
Pripravljen je bij tudi nastop folklornih skupin. Nastopili Pa so samo mladi plesalci in plesalke ob spremljavi harmonike in violine, ker vremenska negotovost ni dopuščala dokončne ureditve, nekaterih stvari, kj so bile za ostalo izvajanje potrebne.
Mladi plesalci in plesalke so pokazali kot vedno doslej ne samo nekaj priučene mimike, ampak veliko prirojene gracioznosti, ki je nujna pri nastopanju v narodnih plesih.
Moram0 reči. da je občinstvo z istim užitkom gledalo ponovitev kot prvi nastop.
Med izvajanjem sporeda je število udeležencev močno naraslo, kajti vreme se ni poslabšalo. Veliko ljudi je prišlo iz Gorice in najbližje okolice. Ob koncu je bilo plesišče do kraja napolnjeno.
Tako se je zaključil eden izmed pomembnih kulturnih dogodkov na Goriškem. Številni obisk dokazuje, da naši ljudje globoko čutijo potrebo po kulturnem udejstvovanju. Nastop šestih pevskih zborov je pomembno dejstvo v goriškem kulturnem življenju.
Ljudski tabor v Standrežu pa ima še drugi veliko vfčji P°-men. Naše ljudstvo se je ohranilo in uspešn0 kljubovalo raz. norodovanju zaradi enotnosti in strnjenosti, zaradi velike ljubezni do slovenskega jezika, slovenske pesmi in slovenske kulture sploh. Spoznalo je. da samo telesno delo in vsakodnevno pehanje za kos kruha nekako zabrisuje narodne posebnosti. Ce hi se borili samo za vsakdanji kruh bi kaj kmalu utonili v tujem morju. Naš narodnj obstoj in razvoj nam jamči le kulturno delo, ki dovaja v srce naše slovenske manjšine zdrave in krepilne sokove. Le kulturno delo nas resnično druži, saj pri njem najlaže pozabljamo na medsebojne razprtije in škodljivo na. rodno razcepljenost.
Vsak narod živi in se duhovno razvija ob kulturnih vrednotah svojih slavnih mož in ve. likanov. Zato Je tudi vsaka kulturna slovenska prireditev na naših tleh življenje slovenske manjšine.
Nadalje gojirpo našo slovensko pesem in s tem krepimo slovensko misel. Prirejajmo ljudske tabore in kulturne nastope, saj s tem oživljamo narodno zavest v zamejstvu. To naj bodp naše smernice — del našega življenja za bodočnost. Na tak način bomo najlaž
Sredi ciklamov je prežala smrt
Čeprav je veter precej močno pihal, se je 65-letni uradnik Carlo Libi - Liebi iz Ul. Ginnastica, odpravil v nedeljo popoldne z doma in se namenil proti Konkonelu. Svoj popoldanski izlet v naravo je hotel končati z nabiranjem ciklamov, raztresenih tu pa tam po travnikih. Ze si jih je nabral lep šopek	in	se	veselil	povratka domov,	ko	je	zašel z	nogami
na žico visoke napetosti, ki jo je najbrž veter strgal z droga. Zaradi mraka je Liebi verjetno nj niti opazil, ali pa je morda mislil,	da	ni	nič nevarnega
v žici, ki	se	je	gugala	sem in
tja v vetru. Cim je stopil tja in ga je oplazila, se je ob dotiku z nogo zasvetilo in mož je padel mrtev na tla. Mogoče bi truplo ležalo še dolgo na me-
stu, da ga ni odkril neki ameriški vojak, ki je v družbi treh deklet šel nekoliko kasneje mimo. Vojak, čeprav je opazil nevarnost, se je vrgel na tla in skušal potegniti truplo izpod žice, ki je ob dotiku s telesom spuščala celo kopo isker, vendar stvar ni bila lahka. Poklicali so na pomoč policijo in rešilni avto, vendar niti policija ni mogla ničesar, dokler niso uslužbenci SVEM odklopili tok v kabin; pri Banah. Zal je bilo že prepozno, ker je visoka napetost - kakih 10.500 voltov .
Uiebla že na mestu ubila. Po pregledu komisije so truplo moža, ki je stiskal na prsih še JWIVt,_t šopek nabranih ci^amov, od-1 Klavdij, peljali v mrtvašnico splošne I SMRTI: bolnice.	*	64-letni
branili narodno zavest pred pohlepnimi nakanami tujcev, ki se hočejo tudi narodno polastit; slovenske Goriške. g.
ROPARSKI NAPAD?
Starinar z razbito glavo v skladišču
Okoli poldne je neki človek
v delovni obleki stopil v bar v Ul. Udiine 11 in, povedal, da leži v skladišča v isti ulici št. 8 neki starejši mož ves . v krvi. Takoj nato je izginil, medtem ko so z bara poklicali policijo in kasneje rešilni avto. Policija. ki je prišla na miesto, je našla na tleh V nezavesti 62-let-nega starinarja Avgusta Miche-lija iz Ul. Madonnina 2. Moža, ki je imel prebito lobanjo, razne rane na obrazu, nad očesi ir; drugod, so hitro odpeljali na I. kirurški oddelek, kjer leži v brezupnem stanju.
Izzvedelo se je, da je Miche-li stopil zjutraj k lastnici trgovine z železnino Antoniji Gri-son vd. Giorgjni ter jo prosil 20.000 lir posojila. Kasneje se ni več vrnil in nihče v okolici ni opazil nič nwwvr' -ega, policija sumi, da so neznani lopovi napadli starinarja, da bi ga oropali.
Italiji neugodno spremeniti politiko, ki jo je vodila do sedaj, saj je na ta način prav zlahka prišla v njeno posest vsa pomoč iz fonda lir ERp za Trst.
Ni slučajno, da je do 31. julija letos odšlo 94,4 odst. vseh uporabljenih posojil za gradnjo ladij, in da so vse te ladje odplule v Italijo. To niso majhna vsota saj znaša 15.240 milijonov lir.
Na sestanku so poleg tega sklenili napraviti več javnih sestankov in konferenc s ciljem, seznaniti prebivalstvo z delom in nameni odbora.
Precej pikrih besed je bilo izrečenih na račun tiska, ki menda namerno zavaja svoje čitatelje. Prav ostro so člani odbora napadli »Messaggero Veneto«. ki je pisal, da vprašanje sploh ne obstoji, oziroma je že rešeno. Na njegov račun so se slišale zelo pikre pripombe kot o ekspertih za laži in ne za pomorstvo. Končno so sklenili, da bo izvršni odbor javno odgovoril preko tiska s posebno izjavo.
Precej ostrih besed je padlo tudi s strani predstavnika Arzenala na račun Delavske zbornice, ki se menda malo zanima in nekako sabotira vso akcijo.
Odbor je, prav v zvezi z ravnanjem ministra Cappa poudaril, da je bil zelo presenečen, ko se je vrnil iz Rima in izvedel o premestitvi devetih usliiž. bencev družbe «Italia» v Genovo. Brez dvoma je ta premestitev rezultat nekega rimskega načrta, ki predvideva znižanje osebja in ki so ga začeli izvajati prav v Trstu. Odbor je zelo ostro interveniral in premestitev je odgodena, dokler ne bodo prišli do prvih, načelnih zaključkov p brodovju na sploh.
Cudinio se, kako more biti odbor, ki si je dal tako pomembno ime in, ki naj brani tržaške pomorske in delovne interese, zadovoljen s takimi nevažnimi izjavami različnih rimskih osebnosti. V bistvu ni do sedaj dosegel ničesar drugega, kot odgo-ditev devetih premestitev in zelo relativne obljube. Obljube pa znajo italijanski ministri dajati vedno. Vsaj v tem so mojstri. Do izpolnitev obljub ne bo prišlo. Zato ponavljamo še enkrat. da bo italijanski minister dal Trstu mogoče kako staro ladjo.
I Slovensko hrvatska prosvetna ] zveza v Trstu javlja vsem včla_ njenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da br> V. redni letni občni zbor dr.e 21. oktobra 1951 ob 8. uri dopoldan na stadionu «Prvi maj«.
P. D. »Ivan Cankar"
Zaradi tehničnih razlogov najavljeni društveni izlet skozi Razdrto v Vipavo ter v Ajdovščino s povratkom skozi Rihemberk ne bo dne 7. temveč 14. oktobra.
Zaradi tega se tudi rok za vpisovanje podaljša do četrtka 4. oktobra, vsak dan od 19. do 21. ure v prostorih gostilne «AUa speran-za» pri Cirilu v Ul. sv. Marka 21.
Tečaji v ZDA za tržaške delavce
Uprava za gospodarsko sodelovanje bo poslala v prihodnjem letu v Združene države 2000 evropskih delavcev v starosti od 2Q. do 33. leta, ki pripadajo sedemnajstim narodom, Članom Marshallovega načrta. Gostje bodD delali v ameriških tovarnah in industrijah ter bodo imeli na ta način možnost povečati svoje tehnično znanje in spoznati modernejše ameriške izdelovalne načine in odnose med rezli&nimi kategorijami delavcev in, vodilnih osebnosti v podjetjih. Poleg tega bedo imeli možnost pouka v višjih tehničnih šolah in bodo lahko neposredno spoznali živ lj.enje in socialno organizacijo v Ameriki.
Za sedaj so določili za Trst 20 mest. Po načrtu bi naj odpotovala prva skupina, v kateri bo 400 evropskih delavcev, v Združene države v začetku januarja. Pogoji za izbpr kandidatov bodo v kratkem objavljeni
Po svojem prihodu v Združene države bodo namestili goste s čim manjšimi stroški v višjih vzgojnih in tehničnih zavodih, kjer bodo lahko obiskovali večeme tečaje za poklicno izobrazbo. Ob koncu leta bodo prejeli diplomo, k; jim bo lahko služila po pokratku v domovino kot dragocen dokument za nadaljnjo kariero.
STRELSKE VAJE NA OPČINAH
Od 1. do 6. oktobra in sicer vsak dan od 7. do 18. ure bodo na malokalibrskem strelišču na Opčinah strelne vaje.
Seja odbora motokluba Jadran
Seja odbora motokluba Jadran bo danes ob 20 uri na sedežu. Priporoča Se točnost.
Tatovi vdrli v kuhinjo in odnesli družim mesečno plačo
Zgodaj zjutraj se je živčen in užaloščen oglasil pri policiji 53-letni Stefano Bianco iz Ul. Angelico 79 in javil, da so včeraj popoldne med odsotnostjo njegove žene in petih otrok lopovi vdrli v kuhinjo in odnesli iz omare 35.0Q0 lir. To je opazila včeraj okoli 19.30 njegova 12-letna hčerka Marija, ki je ob povratku domov našla odprto okno in plačilno kuverto prazno na tleh. Tatovi so z lahkoto prišli na vrt, kjer je kuhinjsko okno, ker je na raznih mestih porušen zid.
Otrok pod avlo
Komaj 6-letm Sergio Bianco iz Ul. Fonderia 3 je nepričakovano stopil s pločnika in hotel steči preko Ul. S Maurizia, ko je privozil mimo z «jeepom» Vojaške uprave 52-letni Nicola Roppa iz Ul. D. Bosco. Ta je takoj hotel zavreti, vendar se mu poskus ni posrečil. Fanta je s prednjim delom podrl na tla, ga hitro pobral in odbrzel proti bolnici, kjer je mladega ponesrečenca izročil zdravnikom, ki so g& sprejeli za kakih 7 dni na opazovalnem oddelku.
Nezgode na delu
Medtem ko je 21-letni mehanik Ezio Buffaio iz Ul. Marconi 38 hodil po delavnici Acegata v Ul. Broletto, mu je priletel na glavo precejšen kos železa, ki je visel kak meter nad njim na nekem kavlju. Mladenič se je od bolečin sesedel in se je moral z rešilnim avtom Rdečega križa zateči v bolnico, kjer so mu samo izprali in obvezali rano, nakar so ga odslovili ter mu priporočili sedemdnevni počitek.
* * *
V Tržaškem arzenalu je v popravilu italijanska petrolejska ladja, »Rapallo« katero so morali obdati, posebno cisterne, s posebnimi odri, da gre delo laže o<j rok. 25-letni Mario Sturman iz Lonjerske ceste 73 je včeraj popoldne med hejo po odru zgubil ravnotežje in padel v cisterno, napolnjeno z vodo. Ko je hotel splezati iz neprijetne pasti, pa se je udaril ob železni konstrukciji odra in se potolkel po glavi in ramenu. Sprejeti so ga morali na ortopedskem oddelku še posebno, ker predvidevajo, da ima zlomljeno ključnico. Ce bo šlo vse po sreči, bo ostal v bolnici samo kakih 10 dni, drugače pa se bo moral pomuditi tam cel mesec.
GORIŠKEGA
Natečaj za davčne izterjevalce
Goriška prefetccura je napovedala usposabljemostne izpite za agente in izterjevalce potrošniškega davka, ki bedo na prefekturi prihodnjega novembra.
Prošnje za sprejem k omenjenim izpitom je nasloviti izpitni komisiji pri prefekturi do 15. oktobra 1951. Prošnji je priložiti sledeče dokument:;
1. potrdilo, dia je prositelj dopolnil 18 let; 2. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 3. zdravniško spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravnik; 4. nravstveno spričevalo; 5. kazenski list; 6. spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli.
Nadalje mora kandidat prošnji priložiti še poštno položnico za 500 lir. naslovljeno na predsednika izpitne komisije prefekturi.
Dokumenti pod štev. 3. 4 in 5 ne smejo ihiti izdani več kot tri mesec pred vložitvijo prošnje.
Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na prefekturo soba štev 16.
ROJSTV^,, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 23. do 30. septemba 19 rojstev 10 primerov smrti, 13 vknjiženth porok in 8 porok.
ROJSTVA: Parret Elizabeth, de Fornasari Lucija Pettartn Livija. na, Leban Pavel,' Bitežnik Jožica, Carmignotto Mirella,	Bregant
Pavla, Cossi Iride, Pellos Mariza, Semprini Mavrlclj, Bearzi Marija, Battiston Dilva, Lanhard Fulvnj, Gianetti Lisa dl Lenardo Guido, Blokar Marija, Klanjšček Loreta, La Rosa Marij, Freo
74-letni Veneri Jožef, Glessi Alojz, 74-letna
Kraševec vd. Brešan Virginija, 64-1 etn a Toazič Urša, 25-letna Mi cheli Duilia, 11-lefni Sgorbissi Pavel, 55-letna Miani por. Span-gher 'Terezija, 7 mesecev stara Matezlč Marija, 42-letna Pavlin vd. Radetič Gizela.
VKNJIZENE POROKE:	Rys
Venceslav in Miceu Regina, Civi-telli Galiano in elemente Elda, Boni Fulvij in Ciccarelli Lavra, Zanellato Alojz in Milocco Anna, Andriolo Rino in Cltossi Carina, Tronchin Jožef in Ceregnato Francka, Misson Humbert in Furlan Marcela, Da Piave Elija Hil-debrand in Mocchiutti Vanda, Greco dr. Alojz in Grusovin Silvija, Salvador Alojz in Romanza-na Rozalija, d’Aquino Jacob in Marchesan Dominika, Collauto Romano in Vrabec Ljubislava, Cellini Ferruccio in Gasparini Ester.
.POROKE: Collini Jožer in Lozar Argentina, Culot Riinaldo in Tacco Noemi, Borlni Romeo in Dal Pio Luogo Enrica, Tansi Al-do in Gorjup Jolanda, Pahor Romano in Cingerli Klara, Manlac-co Marija, Černigoj Marjan In Sirtoni Nella, Vončina Danilo in Zorzat Vilma.
Nesreča pri železniškem podvozu
Nesrečno je v nedeljo zaključit svoj izlet na Lambretti 25-letni Jožef Vidaz iz Ločnika. Takoj popoldne st je Vidbz napotil s svojim vozilom iz Ločnika paoti mestu. Pred železniškim podvozom jfe napravil širok o-vinek in se na utegnil pravočasno izogniti zidu v podvozu in se zaletel vanj. Pri nesreči se je Vidbz ranil v glavo. Rešilni voz Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia.
Vesti za učitelje
Šolsko skronmvo sporoča vsem učiteljem, ki so vložili prošnjo za poučevanje na večernih tečajih, da je pri šolskem skrbništvu in didaktičnih ravnateljstvih na vpogled lestvica prositeljev.
Proti morebitni netočnosti lestvice lahko vložijo interesenti priziv na kolkovanem papir. Ju najkasneje do 10. oktobra.
Davčna posvetovalnica v Ljudski čitalnici
Sporočamo vsem davkoplačevalcem'. da zapadli zadnji rok za prijavo dohodkov dne 10. oktobra.
V Ljudiski čitalnici v Ul. Ascoli 1 bosta od danes dalje v®ak popoldne davkoplačevalcem na razpolago davčna izvedenca, jfi bosta vsakomur daja. la pojasnila v zvezi s prijavo dohodkov za odmero davkov.
Zrelostni izpiti
Včeraj se ie na slovenskem liceju sestala izpitna komisija. Dane« ob 8.30 se bodo pričeli zrelostni izpiti z italijansko pismeno nalogo.
Draginjska doklada za oktober-november
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je lestvica za izplačilo draginjske doklade ostala dbslej nespremenjena. Delodajalci bodo zatorej dravinjsko doklado za dvotnesečje oktober-novermber izplačali po lestvici Za dvormesečje avgust-sapfcember.
v novi sezon'
Prvi koncert nove
sezofl*
Glasbene Matice v bo v soboto 6. oktobra Avditoriju. Komorn pod vodstvom tov. Vrabca bo izvajal jt| ske umetne pesmi ,siv in novejših skladatelj Pel bo skladbe iz Preporoda (fc«r5^of if ved, Ipavec itd.), k*» 4, di modernejše ^LajoT* ,
Trstu
damic, Mirk, Ravni* 1 . Večer nam bo n«®* -
t\g$
liko spoznati te®®.. p
naših pomembnejš® rovskih skladateljev
Izšla je 9. številka
v sledečo vsebino-
Trubarjeva slovenski ved■ Ivan Regent-
nnris r L;t
ljudski oder.
Prevratna jesen. t
Kralj: Ljubljanska ar p
letu 1950-51. Liidof^p lan: Pesem burje. Lnant tac,-el j: Le eno še, - j vasi gori. Andrej Grobnica v IdriJ1 .Z. pit
Rus: Veter nad	Ifif
šan Mevlja: Trg. D • tin Škrinjar: Za o' .-iluminacija. Rade ?re^, tfiid'
skovski Hudoiestve™^0
Dobe se v vseh & knjigarnah.
Vpis°ir.'»
v osnovne sole »
Vpisovanje, ki se J	5 ..
septembra, bo trajalo	okt0®rJ
bra. Šolska maša bo ■
Pouk se bo začel^8s( vP^
Lanski in novi ySe? na jejo na tgh - le šolat1,^ jtd- , šoli v Ulici sv. FraP.»,j V°r i> na osnovni šoli v un ^voL,. štev. 28 v pritličju. u0ja fT osnovni šoli v Ulici^LpjU. va štev. 12 v I. na«*"'
OF
Okrajni odbor žino priredi dne 20- i^. •>"'
zmo priredi a ne	j(
bra enodnevni	jn .	j
izlet v Komen.	Vpi	dfe
na sedežu OF	}H	bo<|0	,(!
oktobra. Izletniki s® v ji: ko posluževali avt°_b
lastnih prevoznih s	,
tov in motorjev.	>
Izleti Pp/prh'
e«
Planinsko društvo nn>lj"ur 14. oktobra izlet 'iu.0 VP, if Učko in v crikven	<
nje v Ul. Machiaveih^reH11 17. ure. Odhod b°tot,ra. soboto zvečer 13. oK
izl®^
Mladinski .PL v Sežano Mk°^
Zveza antifašistjč'1®,,, 1 ^j, priredi v nedeijo 1 _w,i:5Ke F, Sežano in druge gol*5'1 jt
Izlet bo peš ln |rijavlje^
dostnem številu F-lf-ij, r,j.«; z motorji ali SC0V,o. (F jjijiF se lahko dnevno od in od 17. do 19. «'*, no sobote opoldne	jjp,
odboru ZAM v ur „3»» 13.11, kjer dobite informacije.
Poziv nabrežinsk^jV
   ve,v
Iniciativni odbor \	-
jakov v Nabrežini . piašc ,jiF
b-i ia dUmonial d.CZ a2 ‘if (K
ki je zamenjal dež deljskem plesu, n	^
na sedež OF v N odv'
Md OCUC/, V»*	I
sprotnem prim6^ e. vzel potrebne
HOJSTVA, SMRT' lNjn
Dne 30. septen*j£gi rjjjip bra 1951 se je_v7 oSeb, "
otrok, umrlo je je bilo 10
CERKVENE p%,er K ameriške vojske pbl^tfOT in uradnica Anna pr a
n« LonZVmeri.5V/
.CRSWin
ia Mili?. u»radnlJ*(tj*
olotti m o -tor«. A
in urauiiic«* 4» nar Bruno L°n?aaI Bruna Cassa.
Theodore
nja Maria	nrau‘*	•	v,
pe Bortolotti mcjivatolfj Teker, uradnik S in uradnica Bruna » top>r nik Duilio Re »ra<it’,e,t)i,,.it?: Milena Clenovar. * a fis k,t -r. Vicln in uraf‘cnV 1 setU šofer L1V 2aPpeHf (t F 'la
govezka Ida
Carlo Pipan ‘2-rgio Ji Reich, trgovec se * j vilja Silvia Za^;,etni,
UMRLT so: . vittoft .W Gregori, 46-letm cbi 69-letni Rodolfo V r, ^.j. na Orsola Pra0° Sat^r, 64-1 etni	Lu'gl.,erla O1*'
Tranquiilla Ber“’gesC<> ton, 68-1 etni Fran«5 v
MALI O
SOBO OPREMMR{u i>,V
kopalnice V sr	,
sor. Telefonirati
urah.
ENODNEV^ ,.;, V 21. o1^
dne
Komen
Podgrad
Obrov
Solhan
dvodnevN'
dne 20.
Opatijo
Poreč
me
Vpisovanje jt,
oktobra. "
ODMEVI Z RAZSTAVE „NASA BORBA ZA SVOBODO“
•lise to smo delali io ostvarjali, da bi tujec oe zagospodaril več na naši zendii.
^a2stava «Naša bor-
Šk«l£°d0,> ie. bila 2a trzati tih svojevrsten praz-'"ttboli ^i-'ne!um,eč’ zato Pa
® 0fc6util	-a eT1- Tako sem
ze prvi dan ob
se	ivS	s-.i	tffm	občutkom
^	ob	zaključku
rsJ*	starih društvenih
&»_• •?as‘av naših primor-bataljonov ter ^ drobnih predmeti W. 5ni!lJ>rič našega trde-Qb	1.*® “h®1,0-’ na naši grudi.
*	f"10	Pozdravili
J;>*ljaneErid?-. dra,ge Joste 12
Sev;
med njimi, Franceta
Martina Greifa. Ne ia h? zamisliti, kako bi bi-1 nami lvla ‘a Praznik ne bila «1 namZran<re Bevk ie tolma-
lo,
Ji
čil
iS
slano
^^doTO bolečmo in z živo
T10ii-Sv'oie besede nepre-iffz‘fal V.srcih vero v »e<teiiB •* , Partizanih je brez dal ort ‘ brez Praznika prese-85 Ve<wnega jutra do pozne-Javori™,a v kctu ^ kmečko ofenziv;.? ®E°' še v sovražnih ^Jeea „ 'n bajkah ni odložil ^ncfei?freia- Martin Greif, ““nt odporniških tržaških
na Koroškem šovinizem na pohodu
Sk^nciVlienje kl
obstoj prav tako kot primorski živimo izven Ju-,°leg zapostavljanja
0^a Po oblasti - kot <»orajo t.a^a na Goriškem — čutiti . koroški Slovenci 1115 Olržni«^^tnosti« nacionat-^ V ,.o,ln ogabnega šoviniz-
• V «910 “b««ucg<l 0V>VUU£-Siasiiu „ 10vensktm vestniku«
itjjVj *l0venske If™;!,,.
^ku
Koroške, smo vttaia poročilo o do.
nam, primorskim
ze?«1’ sv°ji vsebini ni
,-j™ .... Da bodo naši “ratje nII(% da tudi naši Jolj (.j;?.. Koroši.ceni nimajo ^'asnih ”"a življenja ob Or0enjeni -,itzerih, c.bjavljamo *a Ustnika*2 “Slovenske-
P^^Pri^lrich je skavt —
& ^Cs£Qgosto te,a 3 svo'
h Sfculi ^ Po rT^es,^u in se ?? t&ko imenovane Stilih’ k- ^ri cerkvenih S^i■ SfUi a^or vemo. imajo j^Pj^vii^r0’ .ki Se ©lasi vedno Za ^ uln sicer priprav-kesati Kv1-3 d'eianja. to je ilznJeniu, kjer koli
H	(T‘-da P/1’
KlJli • nekatera mla-dejem na čelu ima-P>’ipravljencsti očit-ni-zel-
%
*>o
fc-- — -
iii?*aali £°Jme. ki verjetno
& temt01? na njihovih
t temveč . izvirajo iz huj-ff^oučli^u1 “»PoboUšljjvin ?SSaIV,h Starih zakrknje-OeVPejevske-h Avs&^e Volpkspar-fe^naoiSC-a 1-’udska stranka) fa/i?a sticn’eca tabora ki
Z kar “®>iišan0 I----------
- • ki	na	sloven-
taibora, ki zlobo
SkXraŽi^° z janičarsko Sq	rot^’ lz kate-
Sq
i2j]|sj bre-z I\a^CKini odpadniki
,. v«nce t]
Hi; 1 bfp.7
ni LZJeme tudi sami ®0 kolow^!.ih in nahujska-Jje i2 odj* protislovenske jv^UtnliJJ^^^rih pivnic " klitij 2 alkoholom
(El^avljeni tudi
^atlte. a®asti mirne slovenske ^ko"
ta 0,3soja?,?rj Uudje dejanje, ki čanf® sa tud^S1 1)0511601 1iudie
HM' SranH,; -1 pametni Pliber-
«>^r -
izvršila
v ne-
 w*-« Klade
Ludoiik Kjegov ?ajdaš viK) begunec in ne-
Jugoslavije. Tole ritaH nesa Pnraaritii v oeželi »o, ,,0benu, ®*brega sožitja«
“ “a narodoma:
Profe-
Mkna poti vn Ll,nhart Prancej QoKPevski va.'i govo-^ seboj _slovenski Na-
»to f** rftl^rt,il>0^avri,1a imenova-We*e££l4a- ki Sl,a verjet-itcii Kladi na ugodno priiož-'Ali nt ih,,. JU- , ie nahrulil: ib ne zn»* mcllt de-ulsch?« Je t* ^ nart ,-nemžki?>>) in ko
nadlegoval, ga ^,rasal. kaj pravza-
Q J k'lofu£. t mu j’e takoj
^ takoj je začel feK^ja	*	obdelovati
^Otek^liča.in oba sta
QV ^rudi?^-, se je ves ^apt U na tla. Mihelič in ..''^pela telesne po ■fn Je zdravnik ugo-
•l sta T«iw Vla- Mihelič in
, £*utn*la telesne
ijlUv ?^a ^ca^J^ov))
CC«a foka^je d^ Kladejeva sestra ■ —« ®nskim pevkam, ki ‘la:	„a.ei1,a'niem zgražale,
- an j- Tschuschen m °le Reihe, heute v«tlr,1 Čug:	rgen	der ančteres,
M?' °B i» psovka za Slo ‘1 y <tari'es li ~~ 1^‘dtjo na ie Kla^®11, Julri drugi«), menjal i„	v arestu silno
** w.-1W»bei^6 je okoli nabralo 5* da mladine, so ba-bo^	storil prav in
>r, leBe cvelr®10 Pomagali.
Vč H^skaš-nar€dn° ne'
bataljonov, ki so rastli iz podzemlja v času krematorija v rižarni in transportov v nemška taborišča. Oba dtel tega, kar je ustvaril naš narod na Primorskem v svoji veliki domovinski ljubezni in v svojem velikem razumevanju za človeško poštenje in pravico. In ko sem gledala Martina Greifa v njegovem sinovskem odnosu do Man-frecwe mamice iz Ulice Costa-lunga, ki je v svoji hiši skrivala Komando mesta Trsta, se mi je znova razodelo, da smo ena družina, oni tam čez mejo od Maribora do Ljubljane in mi tu v Trstu. So čustva, ki se ne dajo zatreti, ter jih poganja klic rodne krvi. In bilo mi je zadnji dan a_b zaključku razstave. kot da jih čitam na obrazih vseh. znanih in neznanih, na tistiih, ki jih srečujem' pogo-stama in na tistih, ki jih bolj redko vidim.
Zair tega svojevrstnega praznika tržaških Slovencev, ki je odseval na mojem licu, je pre-šinjal tudi lice davne znanke. Trepetal je v njenem vprašanju; «Kdo bo hranil ztUij to gradivo?«, v njeni bojazni za te dokaze naše narodne bitno sti na tržaških tleh. Pomirjena z mojim odgovorom s>e je po slovila vsa polna ponosa, kj ga ni mogla in morda niti hotela zatajiti, vsa polna čustev, ki jih. ji je budil ta naš svojevrstni in čudoviti praznik. Morda to ime ni primerno in morda bi bilo katero drugo bolj umestno, toda jaz ga ne najdem Zdi se mi. cia mi ga ni niti treba iskati, saj so mi vsi obrazi na razstavi govorili o prazniku in o tem, kako ga čutijo v svoji duši. Lahko bi mu tudi rekli obračun, podi katerim smo potegnili debelo črto. Mofalna vsota, ki smo jo dobili pod njo, nam dela čast in nam daje ugled, da se lahko predstavimo kjer koli v svetu z legitimacijo borcev za napredek človeštva, za mir in razumevanje med na. rodi. Ta 1'egitimacija meče po ša: ir,o senco na one, ki so izsilili Rapallo, požgali naš Na-rodni oom, zažigali sedeže naših prosvetnih društev, zaprli naše šole. uničili naš tisk, prepovedali naše knjige, uničili naše gospodarske ustanove, insce-nirali dva velika, tržaška pro cesa in nešteto enakih, izrekali smrtne obsodbe, pošiljali naše ljudi v 62 ječ in taborišč — sama nekulturna, genocidna dejanja, nevredna naroda, ki se lahko ponaša s svojo 'kulturo. Ob teh dejanjih -pa. neodjenlji-ye borce za prostost napredne človeške misli, borce za pravi-' co vsaktga naroda,, ustvarjalca sožitja meči narodi, ki naj prepreči napadalne in krivične vojne.
Obrazi tistih, ki so v tem boju izkrvaveli. >so te spremljali skozi vso razstavo. Zrli so ■ fotografij, kot bi bili tudi oni pričujoči in se mladi, močni in zdravi veselili z nami tega praznika. Vrnil se je med svo je tovariše Zmago Krasna, idrijski knap. tolminski študent in preganjani učitelj, Z njim se je vrnila, njegova neizpovedana misel, neizčrpana piripovedni-ška sila. ki jie ni utegnil razviti in jo j'e odnesel s seboj v dahavski grob. Prišel je Janko Manfreda iz Kobarida in nam pripovecoval o štirinajstih letih svojega nepretrganega zapo ra. Zadnja je preživel na Pia-nczi, kjer je bil zapor za bolne na pljučih. Brat Andrej mu je tam odstopil mesto, ko je spo znal, da ga bo jetika spravila, preden bo prišlo odrešenje. Naj ga dočaka vsaj Janko, ki ni tako bolan. Dočakal ga je, toda prišlo je prepozno za njegova naglodana pljuča.
Iz «Pesmi primorskih erni-grantov« je strmel obraz Draga Bajca, zasanjanega vipavskega študenta in poeta. Policijski birič mu je izpodmaknil sedlo na konju Pegazu. Padel je raz njega in se ubil. Njegovo telo je teden dni ležalo na mrtvaškem očmi. Dvakrat je oblast prepovedala pogreb, ker se je zibralo v Vipavi preveč' ljudi iz vse Primorske in se j'e bala demonstracij. Tretjič je njegov oče prosil ljudi s solznimi očmi. nai se razidejo. da bo oblast dovolila pogreb in bo njegov sin našel v zemlji mir,
((Iščemo diela mi delavci črni, iščemo sreče mi krepki Tolminci, mehki Vipavci. Kraševci, Biriči, težko po sončni nam je Gor.cio odmeva po razstavni sobi njegov glas in si odgovarja: «Se se povrnemo k tebi mi zvesti.«
Lojze Bratuž je strmel vate, kot da bi se z njim ne zgodilo nič, toda pod njegovo sliko - i bral: ((Zaradi naše slovenske pesmi so me zastrupili in umorili«.
S svoje slikie stopi Danilo Zelen, tigrski voditelj, in nosi V samotni noči čez mejo važ-
je be-
Xjin. koli v2. , Je' k'i lz ka*
&^Vbi°I\OV.n.i “kl V
s°vra?n';u °°zlvljaj in
£ W dezeli v;' 11 ■ J1h Je de-sNe uUzivail'	računal,
h1	mn. j P*e gosto-
W tudi 23 nje-
»f- to t W išče s^je
^	da	ga	je
i<sC6v (DP^V^ tako vNli : ^ ra7«Ai4 ^.lsPiacead
K- ^>lasrV) bespi ,ci) 8°v°ri St>ov Zdo' ki mu lah-
.ia razmišljanje
aške politične
h^lk>^c‘onaTni1*^e?cirWl Mi-^ a^radi teL SOVmisti so-S°U «®,l ker z uspe-
oa
o cerkveno
b' da bo ob.
.^mpiarično iztrebila sko Oejanjih, toda ok. )e hm « Postopek ^ajno^ nas y takih
na sporočila. Njegov korak je trd, volja nepopustljiva, cilj jasen. Z njim ga izpoveduje tri tisoč tigrcev, s tri tisoč tigrci pa vsa Primorska, ki je pred oblastjo zakrivala njihova tajna pota in jih v svojem hrepenenju spremljala vsepovsoc’1. Učitelja Majnika, ki te je tako dobrodušno gledal s slike, so pripeljala med prve, ki so klicali skupaj Matjaževo vojsko. Za njim so prišli Vojko, Blaž, Stjenka, Mirko, poleg Pirika še štirje narodni heroji, ki jih je uspavala popevka primorske matere.
Za. njimi so šle čete. bataljoni, odredi, brigade, devetinštirideset tisoč jim je sledilo v žrtvovanju življenja. Na slikah partizanskih pohodov, na slikah partizanskih tehnik in tiskarn, v partizanskem tisku in brošurah si čutil neprespano njihovo prisotnost. Nevidni so bili. a stali so poleg tebe. dihali vate in ti govorili:
«Vse to smo delali in ustvarjali, zato č<a bi nikdar več no ben tujec ne pregazil naše zem-
lje in zagospodaril na njej. Ljudem tujega rodil in jezika, kjer koli živijo z nami in med nami. smo tolmačili, da morata biti temelj našemu sožitju narodna enakopravnost in pravičnost za vse ljudi. Pomagali smo jim razumevati osvobodilni in globoko napredni značaj našega bo ja, navduševali smo jih zanj in se veselili vseh njihovih uspehov. Bili so utrinek bodočnosti, droben, majhen utrinek.«
Potem je njihov glas nenado* ma zamrl. Prevpil ga je vrisk borcev, ki sp osvobajali Trst. V tem vrisku pa je bila moč našie zemlje, njenih sončnih brežin in njenega morja. Koliko čudežne lepote, za katero se splača živeti. Ali ni bila preteklost. ki je v zadnjih dvaintridesetih letih zgodovine šla pravkar v slikah in dokazih mimo nas, tudi šola novemu mlademu rodu, kako je treba čuvati dediščino očetov?
Da bi jo umel čuvati taiko, kot so jo umeli oni!
M. S.
Kljub slabemu vremenu je v hip posijalo
nedeljo pred zahodom sonce za izza oblakov.
Sovražniki slovenske Šole na Goriškem
Skoraj ne mine semester, ne da K se v tem ali; onemi časo pi.su pojavil članek, ki posveča svojo smiov slovenskim osnovnim, strokovnim in srednjim šolam. Tako brigo za razvoj naših šol narekuje elementarna skirb slovenskih ljudi na Gori-šk'em, ki Se zavzemajo za razvoj slovenske šole, ker vidijo v njej pogoj za utrjevanje slo venske misli in s tem obrambe slovenskega duha na narodnostno ogroženem kraju.
V goriškem časopisju so se pojavile ob zaključku lanskega šolskega leta ttudi ostre kritike na račun celotnega gcriškega šolskega zbora in dodajamo, da so bile te kritike utemeljene in konstruktivne. Njihiov namen ni bil osebnostno napadati ali obračunavati, ampak je bil do kraja plemenit in napišan lahko samo od človeka, ki mu je pri srcu skrb za obstoj in razvoj slovenskega šolstva na Goriškem.
Razumljivo, da tako odločno stališče ni bilo pogodu nekaterim profesorjem. Njihova užaljena in krvaveča duša pa je vzbudila usmiljenje pri piscu, ki jim je v obrambo napisal res pravo Sokratovo apologijo.
Ko je namreč povedal, da
1500 TRZACAKOT ? HEDELJO V LIPICI
Prijetna oaza, kjer pozabiš, da si na Krasu, bi mogla postati najvabljivejša izletna točka iz Irsta
Ob 10. uri je bil že precejšen naval na obmejnem bloku
v Bazovici.
Slava imena Lipice sega še daleč v cesarske čase. Ne toliko zaradi kraja, kolikor zaradi konj, ki so jih tamkaj gojili in jih še gojijo. Lepi beli lipicanci so ponesli slavo svoje pasme po vsem nekdanjem cesarstvu in še preko njegovih mej. Pasma se je potem deloma križala, vendar tako da so se ohranile njene, odlike.
Tržačani pa poznajo Lipico tudi zaradi tega, ker tam lahko pozabijo, da so na Krasu. Na prostranih travnikih, v senci hrastov, ki so ponekod bolj redki, drugod pa bolj gosti, da te spominjajo na gozc\ se ti zdi, da ni v velikem parku. Za mnoge Tržačane pa je Lipica vendar samo ime, ob katerem si skoraj nimajo kaj predstavljati. Zato ni čudno, da je zbudila veliko zanimanje objava da bo v Lipici veselica in da bo mogoče iti tjakaj na razmeroma lahek način. Pravočasno se je zvedelo, da bo za to priložnost odprt blok na cesti med Bazovico in Lokvijo.
V nedeljo se j'e napotilo pro ti omenjenemu bloku na stotine ljudi, bilo jih je celo preko tisoč, kot sm0 pozneje izvedeli. Pa to še niti niso bili' vsi, kajti okrog pet sto jih je šlo čez blok pri Fernetičih s kolesi in drugimi prometnimi sredstvi. Blok pri Bazovici je bil namreč namenjen samo pešcem.
Pihal je dokaj močan veter, ko so ljudje koračili po cesti proti Bazovici in naprej, toda to ni nikogar motilo. Da le ne pada:, si je vsak mislil in se zraven ’ tolažil, češ ne bo dežja prav zaradi vetra. Kar pusta in prazna je ostala Bazovica in bližnje vasi — skoraj vse se je dvignilo in odšlo v Lipico.
Na bloku so bile formalnosti razmeroma hitro opravljene in ljudje so odhiteli dalje. Mnogi so že oč« bloka dalje imeli spremstvo znancev in sorodnikov. ki so jih prišli čakat.
S ceste proti Lokvi zavije pot v Lipico na levo. Cez gmajno in mimo nekaterih ograd prideš na
posestvo lipicanske konjušnice. Takoj se opazi; da so tukaj že davno nekaj Krasa spremenili, tako da ne gledajo iz zemlje same skale in brinje. In nehote se ti vsili misel: če so lahko tako naredili tukaj, ali bi drugod po Krasu res bilo to tako nemogoče.
Prideš do konjušnic, V. sredi je velik prostor za jahalne vaje, okrog pa je speljana pot za tek in vožnjo. V ograjenem prostoru je milno konj; nekateri so beli, drugi temno sivi ali pa rjavi. Med njimi so tuči žrebeta s svojimi ozkimi, elegantnimi glavicami. Kar radi prihajajo k ogiaji k ljudem, ki jih vabijo. In ko jim ponudijo trave, sie približujejo še tisti, ki so stali doslej v ozadju.
Odpravimo se še v hlev na zgornjem dvorišču, kjer imajo svoje prostore žrebci. Vsak ima poleg svojega imena še imena kobil in žrebcev prednikov tja za sedemdeset let nazaj — kolikor smo opazili, ne da b; natančno gledali prav vsak rodovnik.
V tem se je zbral0 že mnogo ljudi in na pobočju pod hrasti, kjer so bile mize, že ni bilo več čiovolj prostorov. Posesti je bilo treba tudi po travi. Ni treba mnogo poudarjati, da je bil zia-sti teran privlačna stvar med vsem, kar se je prodajalo, če prav je treba priznati, da tudi ostalemu vinu ni bilo kaj oči-
tati, nasprotno, hvalo.
zaslužilo jie po-
Po eni uri popoldne pa se pripelje od nekod lepa četverovprega: štirje krasni belci lepo tečejo pred vozom, s katerim še pelje precej oseb. Nam, ki nas. na ceSti preseneti kvečjemu kak nov tip avtomobila, se je zdel ta prizor nekaj filmskega. Poleg četverovpreg« go nastopile tudi dvovprege, na prostoru, ki je določen za jahanje, pa je voč«ja jahalne šole predvajal nekaj jahalnih Spretnosti; pokazal je pravzaprav, kako se da konj voditi ih kako se zna pokoravati-. Prišli šo nato dečki, ki sc jahali ria povelje vodje šole. Kar dobro so jih konji ubogali. Nekoliko manj pokorščine soj pokazali, ko so jih zajahale j deklice, vendar bodo tudi one še lahko postale dobre jahačice. Kdor je pa hotel videti šte kaj več, je šel - gfedfct -še -flokumen-
ki so ga nekaj krat zavrteli.
Pri plesišču pa je že začela igrati godba, mladi ljudje so.se zavrteli, nekateri pa so začeli polagoma odhajati.
Kakor pri'prihodu tako je tudi pri odhodu šlo na blokih vse v redu, dokler so se vračali še redki posamezniki. Cim pa je prišlo več ljudi, pa se je izkazalo, da na bloku civilne policije niso nalogi kos, tako da bi bila formalnost na bloku hitro opravljena. In medtem ko bi se lahko za dopoldanski način opravljanja formalnosti po hvalno izrazili, pa moram0 za večerni, skoraj neusmiljeni način zadrževanja ljudi cele ure na dežju izreči najmanj svoje začudenje. Upamo, da bo stvar
pri drugih podobnih priložnostih tekla hitreje v obojestransko zadovoljstvo. Sedaj gremo ;sicer Zimskemu času naproti, vendar je gotovo, da se bodo na spomlad ponovili taki večji skupinski izleti.
' *, *- *
Ko smo bili včeraj v Lipici, nam je marsikdo oejal: «Skoda, da ni ta- izlet konec aprila ali v začetku maja«. Tudi kdor še ni bil v tem času v Lipici, je lahko potrdil, da mora biti v .tem času tukaj res zelo lepo. Treba je vsekakor pripraviti za tisti čas kak izlet v, Lipico — to je bila splošna želja vseh.
na velo Mo
n t
: V. petek, 28.; septembra je bilo v Kranju spoftiinsko^imnife-
......... -etacljsko 'Zborovanje ob 151elni-
tarrti film o vzgoji lipicancev, -■# stavke tekstilnih -delavcev.
Zborovanja se je udeležilo nad 2000 ljudi iz Kranja in okolice. Med udeleženci zborovanja so bili tudi člah CK KPS Tomo Brejc, zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije ter številni predstavniki glavne direkcije tekstilne industrije in drugi.
Brvi je govoril na velikem zborovanju tov. Resman, ki. je bil pred 15 leti v stavkovnem odboru in je tako lahko podal dobro sliko nekdanjega velikega boja. Za njim je govoril član CK KPS tov. Tomo Brejc, ki je zborovalce pozdravil v imenu centralnega komiteja, potem pa izrazil zahvalo organizatorjem pomembne svečanosti, ki je ve-
likega vzgojnega pomena, ker oživlja spomine na težko trpljenja polno, a tudi slavno zgo. čovino slovenskega delavskega razreda in tako poglablja spo znavanje vrednosti najvažnejših pridobitev ljudske revolucije: svobode in oblasti delovnega ljudstva.
Tov Brejc je v svojem govo ru tudi omenil, da je sam sodeloval kot aktivist partije in sindikalni funkcionar pod vodstvom tov. Franca Leskoška pri pripravah velike stavko. Stavka je bila organizirana po izkušnjah velike, meseca julija 1836 uspešno končane stavke gradbenega delavstva in ves njen potek je dokazal, da se od izkoriščevalcev delovnega ljudstva ne da ničesar doseči brei: organiziranega boja.
((Slovencem sovražni agenti« pn egovarjajo slovenske starše, naj svojih otrok ne vpisujejo v slovenske šole, nadaljuje takole:
«...Končno Pa pridejo na vrsto še številni šovinistični časopisi, ki ogabno napadajo slo vensko šolo in na tako imenovan «kriitičen» način analizirajo uspehe na slovenskih šolali. Seveda se tisti, ki pišejo take nesramnosti o slovenskih šolah, še daleč ne vprašajo, kdo je pravzaprav kriv neuspehov...«
Ne more biti nobenega dvoma, komu so namenjene te besede. Italijansko šovinistično časopisje jim ni še nikoli, odkar obstajajo slovenske šole na Goriškem, posvetilo niti enega ((kritičnega« članka, s katerim bi Kanaliziralo neuspehe na slovenskih šodah«, ker je zadovoljno s sedanjim stanjem1. Saj nekvaliteten pouk koristi šovinističnim raznarodovalnim težnjam.
V «Delu» navedeni »šovinistični časopisi« so torej lahko samo slovenski časopisi na Goriškem z našim časopisom vred. Le ti so dejansko ((analizirali neuspehe na slovenskih šolah« in mislimo, da se tega nihče ne sramuje niti ni nihče vo ljan, da bi jih prekliceval.
«Delo» se torej ne strinja s pisanjem teh ((šovinističnih« časopisov. Zan j, kakor tudi za vse italijanske šovinistične liste z vsemi italijanskimi šovinističnimi strankami in protislovenskimi občinskimi in pokrajinskimi oblastmi s prefekturo vred, je na slovenskih šolah vse v najlepšem redu. Pouk j’e kvalitativen, profesorski zbor strokovno neoporečen. Slovenska šola na Go riškem hodi pravilno pot.
Vsiljuje sie nam vprašanje: ali he predstavlja zagovarjanje sedanjih razmer na> slovenskih šcVIah v Gorici zagovarjanje za-nik-rnosti, nedelavnosti, strokovne neusposobljenosti, pedagoške nezmožnosti nekaterih šolnikov. Ali sj ne ravno tega želijo šo vinistične oblasti in stranke, ker vidijo ta pogoj za postopno uničevanje slovenske šole (slovenskega duha sploh ne bo treba uničevati, ker ga v teh šo lati že lep čas ni in tudi ne more biti, dokler bo poučeval tak strokovni kader).
«Delo» je torej prevzelo vlo go zagovornika res lepih človeških čednosti. Postavilo pa se je na skupno platformo z ostalimi italijanskimi šovinističnimi strankami, da bi čimprej izbrisale tudi zadnjo sled slo venskih šol v Gorici-
S tem je čoka zalo. da je vzelo pod zaščito oportunistične elemente, ki se, bojijo, da bi padli pri oblasteh v nemilost, če bi pokazali večjo mero pridnosti in sposobnosti.
Dokazalo pa je tudi, da s,e ne sramuje ijjbire sredstev, če upa na boljšo afirmacijo kominfor-mistov na prihodnjih volitvah.
In za konec: dovolj sraraotno za tistega učitelja odnosno skupino šolnikov, ki iščejo potuho v «Delu», kateremu so slovenski interesi zadnja skirb.
ARTHUR MILLER
mladi ameriški pisatelj in dramatik, čigar dramo «Vsl so moji sinovin so uprizorili že v ljubljanskem gledališču. (V Trstu smo jo videli kot film.) Nedavno je imela njegova drama »Smrt trgovskega potnika« krstno predstavo v New Yorku, igrali pa so jo nato že tudi v Rimu. Arthur Miller se je rodili 1. 1915 v New Yorku kot siin revnih staršev. Leta 1938 je diplomiral na univerzi v Michiganu.
PREJELI SMO;
Delo. Glasjlo CK KPS. Letni* XX, št. 4. Ljubljana 1951.
NOVO ZDRAVILO FROT1
SLADKORNI BOLEZNI IN PROTINU
Nov izvleček, ki ga pridobivajo iz jeter brejih krav, olajšuje živčne motnje in bolečine, ki jih povzročata sladkorna bolezen in protin. Klinične lastnosti nove sestavine je opisal na mednarodnem gerontolo škem kongresu v St. Louisu dr Collens, zdravnik bolnišnice v Brooklyrtu. Dr. Collens je poročal, da se je novo zdravilo iz-kaiz&lo za uspešno z 94% primerov sladkorne bolezni, pri katerih so ga uporabili. Z no vim zdravilom so zdravili tudi 112 primerov protina in so ugotovili ozdravljenje ali izboljša-
Nekaj tisoč ljudi je gledalo popoldansko prireditev v Lipici.
MEHANIZACIJA POLJEDELSTVA NA MALAJSKEM POLOTOKU. — Tudi sadilci riža na M a taji spoznavajo vedno bolj koristi mehaniziranega poljedelstva in uporabljajo z vladino podporo v vedno večji meri traktorje, ki so izdelani primerno za tamošnje prilike.
Od mnogih pisem, ki jih prejemam od naših ljudi s Primor-kega in iz Slovenije, sem zacV nje čase prejel dve prav po membni. Poiskal sem v predalu, kjer hranim važnejša pisma, še tri in jih prebral eno za dtnjgim. Med čitanjem je iz listov vstajala slika za sliko naše primorske zemlje in njenih ljudi.
Vseh pet pisarn imam pred seboj na mizi, V teh nagosto popisanih listih se skriva v vsakem delček našie ga življenja, delček duše našega človeka delček naše obmorske zemlje, delček skupnih naporov pri ustvarjanju novega življenja in novega človeka. Na teh petih listih je pisana zgodovina' naših ljudi, tistih, ki so v ostri življenjski borbi neuklonljivi in jih niso podrli viharji, ki so grozili, da pregazijo njihovo življenje,
Samo malo poglejmo v to borbo.
Prvo pismo, ki je tudi časovno prvo, je tam nekje iz Tolminskih grap. iz samotnega bajtarskega doma. Pisala ga je da. nes zrela žena.
Temna in nelepa jie bila njena mladost, kot je bilo temno suženjstvo naših ljudi pod Italijo. Komaj dvanajstletna šo larka je padla v roke staremu nasilnežu, ki jo je začel izkoriščati. Več let jo je imel pod svojim vplivom. Ko ji je končno uspelo, da se ga je rešila in se čez nekaj let poročila, je njeno življenje dobilo neki smisel. Bila pa je vedno nekako potrta in se čutila kot uničena. Sele začetek osvobodilne borbe ji j‘e prinesel prebujenje. Mož
Naši
naša
ljudje -zemlja...
i« pili mi h
je odšel v partizane, ona pa se je vrgla na terensko-delo. Bila je članica mladinske organizacije in je sodelovala pri več mitingih. Tedaj j*e občutila, da se v njej prebuja človek, da se v njej prebuja življenje. Dobila je v roke partizanski tisk in čitala reportaže o borbah, ki so jih pisali partizani. Tako piše o tem v pismu:
«Citala sem s solzami v očeh in se čudila, kako je prišlo in odi kje, da znajo naši preprosti ljudje tako pisati.*
Tako je začutila v sebi novo nastajajoči svet. Tista mora, ki jo je prej tlačila, je izginila. Življenje ja zanjo postalo res življenje, pri katerem je vredno sodelovati. Danes je mati dveh otrok, skrbno pomaga pri delu in nastajanju novega sveta ter novih ljudi.
Drugo pismo je iz Soške do Une. Pisala ga je bivša aktivistka iz Časov borbe v Slovenski Benečiji. Tovarišici, ki je zelo mehkega značaja, je umrla mati in jo ja ta bolezen tako prizadela, da je kmalu nato hudo zbolela. Ni je potrl tako močan udarec. Ozdravela je in v pismu potožila nad izgubo matere:
v Cerknem ob napadu na partijsko šolo. Tu govori mati in med drugim pravi:
«Kar vidim vas, kako nam stojite ob strani, kako nas bo drite, naj bomo pogumni. Želela bi. da bi bilo veliko takih tovarišev, da bi tudi druge matere imele delček zadoščenja za njih velike žrtve.«
Četrto pismo je iz bližnje okolice Tolmina. Piše ga mati — vdova, kl danes vodi v vasi «Z delom sem se umirila. Mo | žensko organizacijo, piše spo je življenje poteka pri ognji-1 mlne na borbo in si prizadeva tvo A~ Vii SDraviti v ŽivIlPnick Tvrr»«a\7fktr»r\
šču in na potu. Želijo pa, da bi šla pomagat k dopisništvu. Kaj
0 tem misliš ti? Ko te nadlegujem za nasvet, verjamem še vedno v tisto v borbi skovano tovarištvo, da si pomagamo med seboj. Pri nas imamo češnje, pridi!«
Nobenega pisma, kar sem jih prejel, nisem tako vesel kot tega Tako sem občutil moč življenja te mladinke, ko je po tako trdi življenjski nevihti lahko zapisala tisti lepi: «Pri nas imamo češnje, pridi!« Predstavljal sem si jo, kako stoji tam v majhni vasici nad Sočo pod češnjo, preobloženo z o krogiimi, rdečimi in sočnimi sadovi. Bil je to iz našega primorskega življenja izklesan tip tovarišice, ki išče nasveta in pomoči za nadaljnjo življenjsko pot, ki jo ima pred seboj.
Tretje pismo je od tam, kjer pravi Gregorčič o Soči:
#A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa radost mine?
Ogromna solza se mi zdiš. a še kot solza — krasna!
| Piše ga mati tiste Milojke, ki
1 je 27. januarja 1944. leta padla
spraviti v življenje prosvetno društvo. Poleg vabila na Gregorčičevo proslavo dodaja:
«Ne odlašaj predolgo in pridi, da se spočiješ in naužiješ miru, ki vlada v naših gorah.«
Res je, če kje. je v Tolminu lepo. Tam- je čez poletje vsaka hiša vrt. toliko je rož po oknih in vrtovih. Potem pa tisti venec gora, ki obkroža dolino z mogočnim Krnom, ki se dviga v višino. Tu so ljudje še taki, kot jih je Gregorčič opeval: «Tu triva narod še krepak,
1>u biva narod — poštenjak.* Ljudje, ki živijo tod. so pristni potomci nekdanjih puntarjev in so pod,edovali vse lastnosti upornikov. Zato pa Pol juoinci, Doljani. Žatolminci, Tolminci, Modrejani. Volčani in Kozar-ščani danes obdelujejo polja sebi 'in ne več tolminskim grofom in tudi ne več nekaterim vaškim iz tujine pritepenim mogotcem.
Zdi se mi, da sem iz teh pisem še bolj v globino občutil našo zemljo in naše ljudi na njej.
P. A. — OGAREV
nje v 84% pr Lmie.rov.
Ta jetrni izvleček se je pokazal zlasti za uspešnega pri zdravljenju kostnega protina, ki ga povzroča neredna rast kostnega staničja in pri katerem je zdravljenje s kortiso nom odpovedalo.
ELEKTRIČNI MOŽGANI
Na massachuttskem tehnolo škem zavodu so izumili elek tronsko napravo, ki se verjetno med vsemi dosedanjimi podobnimi izumi najbolj približuje uraetnim možganom. Ti ((elektronski možgani«, shranjeni v zabojčku v velikosti dveh kubičnih čevljev .izpopolnjujejo «spominski» sistem zelo naglih elektronskih računskih strojev. Naprava obstaja iz zabojčka, v katerem je 32.768 magn€tičnih celic, ki jih lahko primerjamo z možganskimi celicami, z več kot 200 žičnimi zvezami.
NOVO BLAŽILNO SREDSTVO PROTI PORODNIM BOLEČINAM
«New York State Journal of Medicine« poroča, da je med vse. mi do sedaj odkritimi blažilnimi sredstvi proti bolečinam novo zdravilo nisentilhidroklorat najuspešnejše.
Dr. Ha-rry Laforge, ki je napravil poskuse s tisot ženami v starosti od 17 do 42 let, poroča, da je -novo anestetično sredstvo ((dokončno odstranilo bolečine in strah pred porodom« in da je popolnoma neškodljivo tako za porodnico kot za novorojenčka. «Na5 vtis je bij tudi — nadaljuje dr. Laforge — da je nisentil skrajšal trajanje porodnih bolečin.«
Dr. Laforge pripominja, da povzroča zdravilo sicer pri porodnici zaspanost in mlahavost, da pa v splošnem ne vpliva na njeno bistrost duha. Porodnice večinoma lahko zaspijo, a se lahko zbudijo, n« tožijo pa o nikakih bolečinah. Nekatere se spominjajo samo na nekaj minut bolečin tik pred porodom. Skupno z nisenti-lom uporabljajo isocin, drugo učinkovito anestetično sredstvo.
NOV TANKOVSKI MOTOR
Znana britanska avtomobilska tovarna «Rover Car Co.» bo vzela v najem tovarno britan-
ske vlade za izdelovanje tankovskih motorjev. Tovarna je z vlado že dosegla načelni.sporazum. Cim bodo pogajanja, zaključena bodo v tej tovarni pričeli izdelovati tankovske mo. torje ((Meteor« za britansko ministrstvo za oskrbo.
NOVO ZDRAVILO PROTI TUBERKULOZI
Kemična družba CIBA je izdelala novo antibiotično sredstvo. ki so ga preizkusili proti tuberkulozi in glede katerega so ugotovili, da ostane učinkovito tudi po ponovni uporabi. Novo zdravilo bo izboljšalo uporabo streptomicina,. ki ga zdaj obširno uporabljajo. Tuberkulozni bolniki pokažejo proti streptomicinu večkrat odpor, kar preprečuje učinek tega antibiotika.
Novo zdravilo so opisali na svetovnem zborovanju kemikov, ki je bilo v New Yorku.
POMANJKANJE ŽVEPLA
Ameriški produkcijski urad poroča, da obstaja nevarnost, da bodo dobave žvepla v četrtem tromesečju t. 1. za 100.000 ton manjše- kot potrebe ameriškega gospodarstva za domačo uporabo in izvoz. Da odporno rejo temu, bo urad odredil, da se zaloge žvepla znižajo od sedanjih 90 dni na 25 dni, s čemer bo v prihodnjih mesecih na razpolago okoli 100.000 ton žvepla.
REKORDEN LETALSKI PROMET V ZDRUZ. DRŽAVAH
Število potnikov ameriških letalskih prog v prvi polovici leta 1951 je preseglo vse dosedanje rekorde. V navedenem času je potovalo li,793.000 potnikov z letali. To je Za 56.3% več kot v istem času lanskega leta. 40% današnjih potnikov odpade na žene in otroke, medtem ko je še pred nekaj leti ta odstotek bil samo 10%.
Število vojaških oseb, ki so potovale s civilnimi letali, je v tem času poraslo za okoli 25%, kar je očitno v zvezi s pospe-šenjetn oborožitvenega programa. Naraščajočo težnjo v potovanju z letali pripisujejo znatni pocenitvi potovanja z letalu
Na nedeljskem izletu v Lipico vročekrvna mladina ni iskala zatišja Pred burjo.
,	.	.	Nad Severnim	Jadranom je
If H L	k	A	L	področje nizkega	zračnega pri-
Y	Q/Vi	L	tiska- To razbija	val hladnega
zraka, ki prodira preko Alp. Za danes je predvidevati vetrovno in nestanovitno vreme. Pooblačitev večja v popoldanskih urah, padavine niso izključene. Včeraj je bila v Trstu najnižja toplota 17, stopinj, n.ajvišja pa 20.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
B| MM ■
tl OKTOBRA 19M
( '1 v i? rv^
, '
i!i	.
i y i
s, ii
m «
! i?
lit &.	!
«!»:!!!! H!
»,* JS
I I jj «1! )
iiiimiiiiiiiiiniiiii:
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Poje Helena Plevel; 20.00: P. I.
Čajkovski: «Pikova dama«, ope.	.	h
ra v 3 dejarjjih. — Slovenija: 13.10: Ple,sl’“ ert leti iz slovanskih oper; 20.00: Simfonični Radia Ljubljana. — Trst II.: 12.33: Bazm »	^
22.45: Romance in serenade. — Trst 1» kester melodij; 23.30: Plesna glasba.
V ORODNI TELOVADBI ITALIJANSKI JUNIORJI PREMAGALI JUGOSLOVANSKE
Hlaiieln hnrha nillinnih iiasmutnilimi
Med posameznik! prvi Copf - Rezultati: moški; 275.90 - 367.25; ženske: 187.45 -174.15, obakrat za Italijo-Nad vse prijateljski sprejem in vzdušje
Sneg se je komaj odtajal na ljubljanskih ulicah, Kamnu ške Alpe so bile v ozadju še vse bele, pisal se je 18. marec. Dian popre) je prišla v, belo mesto gruča fantov m deklet. Od pasu, navzgor je njih obleka bUa sinje barve, na prsih italijanski grb. Mladinska juniorska reprezentanca je položila prvi most med telovadci obeh sosednih dSežel. Prišli so brez posebnih predsodkov, vendar z veliko radovednostjo, saj so prestopili pnrag države, o katere kulturi, civilizaciji, načinu življenja in še mnogih drugih osnovnih življenjskih vprašanjih sg govore talko pogosto stoodstotno nasprotujoče si stvairi.
Mnogokrat se prenalahko žonglira S pojmi kot so navdušenje, srčnost. ki profaninmi na tak način postanejo nekaj papirnatega, brez vsakega pomena, sam ob sebi razumljiv obesek ob vsakem obisku. Takrat smo bili daleč od' terja. Prof. Marchiso, predsednik italijanske telovadne zveze bi lahko samo pozdravil, kot pač °d njega zahteva olika; nihče pa mu ne bi mogel ničesar očitati tudi. če v Benetke ne tii prišel Potoval je namreč ?,xso noč po celodnevnem napornem 'delu okoli italijanske telovadne reprezentance, ki ga j'e nato čez nepolnih oseminštirideset ur ponovno čakala nekjf na ::ugu. da jo povede na mediteranske igre v Egipt. A v. njegovih pozdravih je bilo čutiti nekaj več, nekaj, kar ni gola formalnost; je toplina, ki prihaja iz srca telovadca — športnika, ki stoji pred nekom, s katerim ga veže poleg skupnih 'idealov m težnje za dobrim sosedstvom še spomin na lepe dni, ki jih je preživel v njegovi sredi. «Da bi bik povsod, na vladi športnikih se mu je utrgalo pri govoru na večerni akademiji, utedlaj vojn že dolgo časa ne bi poznali». Isto misel je izrazil drugi dan pri banketni, tudi beneški podžupan.
Predi nedeljskim dvobojem je kilo takole; v Ljubljani so zmagali Italijani piri moških za
pet točflc, ipiri dekletih pa je bila razlite še za kakšno točko višja.
V Benetkah nista imeli nastopiti ljubljanska zmagovalka Pitteri in Luciana Sambo; obe sta namreč prestopili v višji -seniorski razred. Da bi tehtnica bila v ravnotežju, ni dopo-
tovala z gosti dvojica najboljših, ki bi po izjavah strokovnjakov, precej spremenila sile na bojišču. Konec je bil torej precej negotov, čeprav bi jugoslovanska zmaga vendarle
bila presenečenje.
«Serenissima» v nedeljo ni bila naklonjena: iz nizkih oblakov dotikajočih se stotine kupol in zvonikov, je vsak čas zaprjelo in iz kanalov ni dišal ravno dragi parfum «Beneške noči», ki ga za drag denar imate kot surogat in poosebljenje mesta v vsaki boljši drogeriji.
Telovadilo se je v dvorani športnega kluba Reyer, bivši cerkvi, katere stene še jasno govore o izvoru. Le strop so hvala bogu prebelili, da ni tak kot v Kopru, kjer se telovadcu pr; veletočih in podobnemu. k0 gledq z obrazom proti stropu, prikažejo najprej nebesa, nato pa =e ženske strašno baročnih oblik.
Začetek ie bil napovedan za 8,30. a žaj udomačene primorske pol ure zamude nimajo ničesar očitati beneškim. Občinstvo je pokazalo precej zanimanja za večerno slovesno akade. mijo, dočim so pri dnevnem te-lovadenju tribune bivše cerkve kazale rebra. Pa čeprav je na velikih lepakih v mestu bilo
P VE ZMAGI NAŠ IH KOLESARJEV
Na Pokljuki prvi Javornik
Koper si je osvojil blejski pokal - Tržačani drugi rta dirki okrog Blejskegra jezera
Bolj uspešno, kot tako, naši kolesarji niso mogli zaključiti letošnje sezone. Tako kot lani, so tudi letos zmagali na obeh mednarodnih kolesarskih dirkah Bled - Pokljuka in okrog Blejskega jezera in s lem pokazali znova svojo moč v gorskih in na ravninskh dirkah. Letošnji uspeh je bil še večji od lanskega: to pot je bila konkurenca večja. Na drugi strani pa so naši dirkači zasedli prvi dve mesti v nedeljo v krožni 100 km dirki okrog Blejskega jezera.
Javornik se je soboto izkazal kot najboljši gorski vozač in je zasluženo zmagal po 10 km težke in naporne vožnje iz Bleda na Pokljuko. Edini, ki mu je bil kos, je bil Beograjčan Petrovič. Ta je sicer kot prvi privozil skozi cilj, vendar je bil diskvalificiran in ie zasedel šele drugo mesto. V zaključnem sprintu, ko ga je Javornik že dohitel, ga je potisnil v cestni jarek, kamor je Javornik padel brez posledic.
Poleg Javornika se je v gorski dirki odlikoval tudi mladi Apollonio. S svojim šestim mestom se je uvrstil med najboljše jugoslovanske gorske dirkače, pred Ješiča, Bata, Binaldi-ja in druge. Dobro sta se izkazala tudi mladinca Tamaro in Cimoroni, ki sta bila kos najboljšim in sta uspešno končala dirko. Prišla sta med prvo dvajsetorico.
Na dirki se je že takoj ob začetku pokazalo; da bodo v borbi za prvo mesto odločevali med seboj le gorski dirkači. Po nekaj kilometrih se je iz skupine ločil Petrovič, kateremu je pa kot senca sledil Javornik. Za njima se je formirala skupina desetih; med njimi so bili tudi Apollonio, Binaldi, Kuret, Samec in Tamaro.
Pri najtežjih vzponih sta hotela Petrovič in Javornik, ki sta bila v vodstvu, uiti drug drugemu. To pa ni uspelo niti enemu roti drugemu. Pet kilometrov pred ciljem sta imela vodeča eno minuto prednosti pred trojico, v kateri so bili Rozman, Ročič in Stanko, iki so se ie prej ločili od skupine. Tik za njimi sta vozila Apollonio in Rinaldi z Ješičem [
in Batpm. Ta vrstni red je ostal neizpremenjeri do cilja, kamor sta prva dva prišla le z 10 sekundami prednosti.
V nedeljo so kolesarji znova odšli na start, da se pomerijo med seboj y ekipni dirki med mesti. To je bila dokončna borba za lastništvo pokala «SSD Bled«, ki ga je lansko leto prvič osvojila leprezer.1-tanca Kopra.
Generalni plasman sorske dirke Bled - Pokljuka
1. Javornik Jurij (Trst), ki je prevoz! 19 km gorske proge v 48’24”; 2. Petrovič Veselin (Partizan, Beograd) z istim časom; 3. Rožman Oskar (Branik, Maribor) po 11”; 4. Ročič (Partizan) po 32”; 5. Stanko (Partizan) po 32”: 6. Apollonio (Proleter, Koper) po 56”; 7. Rinaldi (Proleter, Koper); 8. Polak (Triglav, Ljubljana); 9. Ješič (Partizan) z istim časom; 10. Bat (Dinamo, Zagreb) po 1’03”; 11. Kuret (Proleter) po 3’39”; 12. Samec (Trst) po 3’50”;	14.
Tamaro (Proleter) po 3’54”; 19. Cimoroni (Trst) po 5’19”; 28. Luglio (Proleter) Po 8’14”.
Končni plasman ekipe dirke
okrog Blejskega jezera;
1. Koper (Proleter) (Luglio. Gardos, Rinaldi, Cimo-roni), ki je prevozila 16 krogov za skupnih 100 km, v 2 urah 46’46” z povprečno brzirjo 35,900 na uro; 2, Trst (Javornik, Samec, Kuret, Apollonio) v 2 urah 48’55”; 3. Beograd I. (Partizan) (Petrovič, Ročič, Ko-stič, Stanko) v 2 urah 50’43”; 4. Beograd II. (Ješič I., Ješič II., Bulatovič. Kovačina) v 2 urah 52’04”; 5. Reka (Stroligo, Calcina, Kasumovič, Zambelli) v 2 urah 59’48”; 6. Ljubljana I. v 3 urah 02’06”; 7. Osijek v 3 urah 16’44”.
• Ekipe Novega Sada, Beograda III., Ljubljane II.: Maribora in Zagreba 80 odstopile med vožnjo.
Na tej dirki okrog Blejskega jezera, so morali kolesarji prevoziti 16 krogov na progi dolgi 100 km. Startalo je 12 ekip s presledkom dveh minut.
Vse ekipe so predvsem gledale na ekipo Kopra (Proleter), ki je morala pokal braniti. Proletarci so startali tretji in so že v prvem krogu dohiteli ekipo Novega Sada, ki je startala dve minuti pred njimi. Znatno so se tudi približali ekipi Osijeka, ki je startala prva. Za koprsko ekipo so drveli Beograjčani in Tržačani. Zadnjim je uspelo pridobiti tudi nekaj prednosti. P0 25 km je imel Beograd I. (Partizan) prednost 49 sekund nad Trstom, nad Koprom 1.29, nad Mariborom 1.30, in 2.14 nad Beogradom II. Ostale ekipe so sledile z večjo zamudo. Koprčani so se zavedli, da je njih pokal v nevarnosti in so svojo hitrost povečali.
Zaradi okvar na kolesih so vse prve tri ekipe izgubile po enega kolesarja: Koper Cimo-ronija, Trst Kureta, Partizan pa Ročiča.
Tržačani so tudi v naslednjih krogih obdržali hitrejši tempo in je že vse kazalo, da bodo zmagovalci. Ekipa Partizana je namreč zaradi krize Stanka znatno poslabšala svoj položaj. V predzadnjem krogu So imeli Tržačani že eno minuto prednosti nad Koprom in so jih vsi na cilju že pričakovali kot zmagovalce, vendar njih od nikoder ni bilo. Samec je imel namreč gumidefekt in ker ni imel tubolarja, je moral Prevoziti zadnji krog brez gume. Zaradi tega je tržaška ekipa, ojačena s Koprčanom Apollo-nijem zgubila v zadnjem krogu 3 minute, vendar je vseeno končala dirko in zasedla drugo mesto.
Zaradi požrtvovalnosti Luglia in Gardosa je bila zmaga Koprčanov povsem zaslužena. Rinaldi je bil odličen v prvih 10 krogih, v zadnjih pa je zaradi izčrpanosti nekoliko popustil.
S to svojo zmago so se za letos naši kolesarji poslovili od večjih dirk s prepričanjem, da bodo prihodnje leto še izboljšali svoje letošnje, že itak uspešne rezultate. PREGARC
napisano, rdeče na belem, da nastopijo moštva. Jugoslavije in Italije, a nikjer, da so to junior-ske ekipe. Prav tako so šele na posebno zahtevo vodstva gostov, spremenili jugoslovansko reprezentanco v slovensko, ka. kršna pač je.
Copf Ivan iZ Maribora je bil junak dneva. Po našem je že prestopil mejo. ki loči poklicane od izvoljenih. Star je devet, najst let pripravlja se za študij. na ljubljanski univerzi. Bil je od vseh, kar smo jih gledali med dnevom, zdaleč najele-gantnejši. V prosti vaji, krogih konju je sledil v stopu re-nomirana nasprotnika Carnoli-ja in Brivia in se nato z brezhibno vajo na drogu in preskokom zrinil za samih petnajst stotink pred Brivia. Ob takem rezultatu šele vidiš važnost dobrega sodnika. Ko se bo Copf telesno ojačil, bo dobila jugoslovanska vrsta v njem dobro inekcijo. Glavni problem jugoslovanskih telovadk in tele-vadcev je predvsem telesno ojacenje. Zdela se nam je včasih borba med Davidom in Go. liatom, primerjajoč Carnoiija in tovariše s Copf-kom. Zato na orodjih, kjer odloča sila Slovenci niso mogli bitj uspešni, predvsem seveda na krogih in konju. Na svoji strani pa imajo mladost, velik talent in dobro ljubljansko šolo.
Italijani so bili boljši na o rodjih moči ter pri prosti vaji kjer so vsi po vrsti bili neverjetno ^dinamični, precizni in zreli, čeprav včasih z malo trdo vezavo.
Ob prost.; vaji bi se dalo piri natančnosti še nekaj povedati-prvič: telovadba je muzika s svojim ritmom; drugič: prehaja iz pianissima postopoma na močnejše; sinkcpirana glasba ao seda.j pri resnih glasbenikih še ni našla- prevelikega, odziva. Tako bi moralo biti tud: pri prostih sestavah: težje -?leme&-te gre pripravljati z lažjimi. Salto, pa četudi nazaj m še ne vem- kako lep, se bo zdel skoraj cirkuški a-ko ne 00 imel Zadostne priprave.
Carnoli je pravo skladišče mišic, kar mu daje nad sovrstniki veliko prednost, ni bo z leti nujno izginila. Občudovali smo Ba.ttistinija v' prosti vaji. Nekateri odlomki spadajo v .repertoar velikega telovaoea (strig >1 zraku, ta/koi nato v špagc, vse zabelit z obilno porcijo din-amičncsti).
Bradla, krogi in konj so našli svojega mojstra v Briviu. Njegovi elementi so bili zelo težki vendar izvedeni lahkotno, brez naprezanja. Zdelo se ti je. kot bi Arhimiedtov zakon napravil za nekaj trenutkov telo lažje tudi v zraku. Zal si je zapravil talentirani Italijan v prosti vaji zairadi trem>. vsaj točko,
Tomšič je bil odličen n« <Jro-gu. zlasti pa zvečer na akademiji, ko se aplavzi kar niso ho. teli poleči. Skromno in tiho je nabiral točke Herman, tudi on odličen na drogu.
Popoldne dekleta. Tekmovale so na gredi, dvoviSinaki bradi i. prosti vaji in preskoku če* kol nja. Italijanke so bile sigumejk-še in preciznejiše od gostov. Imajo pa včasih popolnoma moške elemente, ki jim je gracioznost zelo daleč. Vidi se jim, da ima nad! dekleti svoje roke prof. Grevi, ki že od amsterdamske olimpiade' dalje vodi žensko vrsto. Mnogo mu dolgujejo, vendar vsaj gracioznosti od njega ni moči zahtevati. Njih vaje so navadno zelo dolge in zelo polne vseh mogočih sestavin Jugoslovanke imajo drugačen način vadbe: obvladajo toliko, kolikor zadostuje njihovim letom in sposobnostim. So pa ze. lo mlade in poleg tega kot skoraj vse severnjakinje tudi pozneje zrele od Italijank. Najboljša je bila brez dvoma Sonja Rozman, ki je poskrbela s »vojo prosto vajo (ocenjena z 9.80 točkami) za lep zaključek nastopa. Tudi ostale dekleta,
imajo oslovski most elementov že za seboj. Večje sigurnosti, posebno na gredi, pa bi le bilo treba.
Z elegantnostjo je vidno izstopala Fani Cerar, drugopla-sirana Slovenka. Prijetno presenečenje je tudi Ada Smolnikar.
Durellijeva je zmago zaslužila. Najnižja ocena ji je bila 9.60 točk na dvovišinski bradli, drugod povsod več. Dinamična pri prosti vaji, sigurna na gredi.
Graziana Bozzo je pokazala zvečer zelo riskantno vajo na gredi, v tekmi je z isto bila dvakrat na tleh.
Z veliko osebno avtoriteto sta sodnika Vidmar in Grilc držala kolegi Costagliolo in Mandrinija na športnem tiru. Pri ženskah pa je s strani Italije bilo nekaj navijanja za svoje. Brez dvoma tudi zaradi drugačnega gledanja na nekatere stvari, ki bi se dale razbistriti le po dolgem razgovoru.
Zvečer je bila slavnostna akademija z izmenjavo daril. Domačini so darovali stekleno vaz0 Iz Murana, gostje slovensko skrinjo. Deli umetniških rokodelcev obeh krajev bosta ostali v trajen spomin na lepi dvoboj tako enim kot drugim. Naj končamo tudi mi z besedami predsednika beneškega CONI, ki je dejal v slovenščini: «Na svidenje!«
MITJA VOLCIC
LESTVICA MOŠKIH POSAMEZNIKOV: 1. Ccpf Ivan (Slo. venija) 56.20 točk; 2. Brivio Silvio (Italija) 56.05; 3. Carioll Arrigo (Italija) 54.95; 4. Batti-sttai Frs-acesco (Italija) 54.35; 5. Herman Franc (Slovenija) 53.40; 6. Tomšič Tone (Slovenija) 53.35;	7. Brigatti Aldo
(Italija) 52; 8. Del Pino Lucidno (Italija) 51.75; 9. Monta-nari Guglielmo (Italija) 51.70;
10. Pcešl Saša (Slovenija) 50.80;
11. Šlibar Janez (Slovenija) 50.65; 12. Arosio Giulio (Itailii-jai) 49.85; 13. Modic Peter (Slovenija) 48.10; 14. Mesarič Leon (Slovenija) 47.95.
LESTVICA ŽENSK POSAMEZNIC: 1. Dureili (Italija) 38.95 točk; 2. Reali (Italija) 36.85; 3. A m ato (It.) 36.45; 4. Rožman (Slov.) 36.40; 5. Cai-roli (it.) 36.15; 6. Bozzo (It.) 36.10; 7. Leoni (It.) 36.10; 8. Bclletti (It.) 36.65;	9. Cerar
F sni (Slov.) 35.20; 10. Smolnikar Ada (Slov.) 34.20: 11. Lapajne Zinka (Slov.) 33.95: 12. Galjot Marjanca (Slov.) 33.75; 13. Kuljiš Jadranka (Slov.) 33.25; 14. Novak Marjanca (Slovenija) 28.30.
TBIESTI^A-ITDINESE 0:0
Tradicijo so spoštovali
Nezmožnost napada domačinot/ - Udinese, kol moštvo v celoti« boljše
Kakor se ustavljajo besneči valovi ob vaiobraniu. tako so se ustavljali vsi naipadi igralcev Udinese in kljub temu, da so gostje ves prvi ,polčas besno napadali, glej ironija nogometa. bi Triestina lahko zmagala. Belloni, ki je bil najtrdnejiši steber ožje obrarrabe, je bil obenem najboljši mož n« igrišču, medtemi ko se je drugi steber — Zorzin — včasih strahovito zamajal, vendar končno-le z-le. Pa ali zgrda čistil položaj.
Nedeljska tekma je ponovno dokazala, da Triestina ni skoraj ni£ boljša od lanskega leta. Curti in Kaiiml sta prepočasna in ljubita dolgo študiranje igre, namesto, da bi po najkrajši poti stremela k golu. Pozna se jima, da dbbro obvladata žogo, vendair se pred golom zgubljata v kaopu. ki ga ustvarja celotna napadalna peterica Trie-stinfe, s tem, d!a nepremišljeno zamenjuje mesta, S tem nočemo trditi, da je zamenjavanje mesta škodljivo, ne, celo koristno j-', vendar na način, ki ga uporablja Triestina, ko se vsi znajdejo pred golom, obdani od nasprotnikovih branilcev (si lahko predstavljamo kakšna gruča cepetajočih nog v borbi za žego) je preti vsaki normi modernega nogometa. Delno pade krivd« tudi na Boscola, ki, čfelprav igra s srcem in dušo, je večkrat zašel v sredo in je njegovo mesto ostalo prazno. Skoraj vse žoge, poslane k njemu. so šle izgubljene ali pa so postal^., lakeh plen obrambe Udinese. Mariuzza, ki je imel odgovorno nalogo zadržati Bae-cija, hitrega in inteligentnega igralca, jo je reiil zadovolji, vo, posebno v drugem polčasu. Drugo vprašanje pa so krilci, Petagna ki Ciccarelli, ki sta ustvarjenja za razbijanje akcije in ne za manevriranje v pomoč napadu. Petagna se je sicer rešil in bil poleg Bellonija stalno na, svojem m'estu in zalagal napadi z lepimi, včasih netočnimi žogami. S tako. half-linijo Trie. stina' ne bo prišla daleč, kajti videlo s>e je, tako na treningih kakor tudii na tekmah, da si zvezi, Curti im Kaiml. želita na noge podan- žoge in ne kažeta
volje, da bi si jih sama priborila-. Poglavje zase je Petrozzi, ki je v nedeljo prvič nastopil kict Vodja napada v Triestina.
O tem igralcu smo že lani povedali svoje mnenje in letos moramo to le potrditi. Petrozzi j:ei dober jgrailee pri treningih, ima včasih posrečene ideje, vendar sfei v prvenstvenih tekmah izgubi, boji se kontakta z nasprotnikom, nima pregleda, verjetno zaradi nervoznosti,’ nad igro in premalo sodeluje z zvezama. Imia včasih svetle trenutke, vendar so ti tako redki, da se ga nikakor ne izplača postaviti na tako odgovorno mesto, kot je vadija napada. V drugem polčasu ko ga je trener postavil na zvezo. Curtija pa na njegovo mesto, se je igra nekoliko izboljšala. Zasluga gr.;i tudi Curtiiju. ki je osebno hotel prelisičiti z ozkimi drib- varja-, lingi nasprotno obrambo, ven-1 dar mu je na koncu — zaradi preobilnosti telesa— zmanjkalo moči. O formi Petrozaija je torej zastonj govoriti. Na njegovem mestu bi se Maluta ali pa tudi jjspiro, čeprav morda nekoliko truden, boljše obnašal1 O celi igri bi se1 dalo pisati le nekaji besed. Zadetek je bil hiter in Udinese je ves prvi polčas neomajeno prevladovala na igrišču. Njihovi napadi so bili hitri in dobro premišljeni, vfendar je bila obramba Triesti. ne na svojem mestu in vedno pripravljena. Kazalo jle, da bo Triestina podlegla. Sredi prvega polčasa je Mariani s krasnim strelom presenetil Nit. ciarija, ki kljub plovnemu letu ni mogel ustaviti žoge. tona sodnik gola ni priznal zaradi «off-sida». Užaljeni, so se igralci Vidma vrgli z večjim pofe^ tam v napad, vendar jih je konec prvega polčasa našel tam, kjer so bili v začetku: 0:0.
V drugem polčasu je Trie-stinai prišla: na igrišče precej demoralizirana ker so Cicca. r'ellija, ki je imel precej obvezano desno nogo, premestili na desno krilo, medtem ko je nje. govo mesto zasedel Valenti. Vse je kazalo, d» je1 tekma izgubljena, ko jfe naenkrat'kakor na dan znak, Triestina prešla v
napad in nemoteno gospodovap la m igrišču. Vsi -igralci, z branilci vred so bili na nasprotnikovi polovici igrišča-. Kljub temu. nifi golov.
Teikma je *e bolj ipotrdila hibe celotne enajsterice, z izjemo morda ožje obrambe, Nu-ciarija. Bellonija in. delno tudi Zorzina. Ostali ne odgovarjajo. Morda bi Triestina poskusila s Carniierjem,, ko bo seveda ozdravil in Begnijem. Taka bi half-linijo pre-c j okrepili. V
napadu pa je treba vsaj začasno izvzeti Curtija, postaviti na njegovo mesto Kaimla, na drugi strani pa Ispira, medtem ko bi morali poskusiti v napadu Maluto, nikakor pa ne Petroz-zij!a. Ce ne bo Triestina kmalu pokazala kaj zna. si ibodo lahko ljubitelji nogometa predstavljali, da Guttman ne od!go-
M. D.
Govorice o predlogu ZSSR za sestanek štirih velikih
Uredili naj bi nemško vprašanje in Rusi bi bili pripravljeni nuditi tudi druge „usluge” pod pogojem, da Zapad zaustavi oborožitev
LONDON, 1. — V angleških diplomatskih krogih so se znova razširili glasovi o bližnji diplomatski akciji ZSSR glede rešitve nemškega vpiaianja. Na VVhitehallu pravijo, <Sa je dovolj znakov, po katerih je mogoče sklepati, da Bu-slja ni samo pripravljena, temveč bi tudi želela v najkrajšem času sestanek štirih velikih, na katerem bi razpravljali o nemški enotnosti, razorožitvi, mirovni pogodbi in umiku zasedbenih
Prve vesti o tein so danes zjutraj razširili trije pariški listi, ki so Pisali, da je Stalin pripravljen sporazumeti se 7, Zapadom, na konferenci štirih velikih. Uradni krogi pa so k temu dodali, da bi tak manever Kremlja ne presenetil Zapada.
Uradno so tudi izjavili, da vesti o teh novih manevrih slone na domnevah in glasovih, ki bi se pa mogli pokazati tudi za resnične Kljub temu pa poudarjajo, da sovjetski uradni predstavniki ie niso sondirali mnenja pri nobena vladi. V tem, sedanjem mednarodnem položaju, ki je zelo nejaseni, najdejo seveda te vesti o bliž-
njem pomjrjenju vednopodlago pri upanj-ili posameznikov. Bes-r»t krogi dbdajajo k temu, da sq to glasovi brez podlage, ali pa sovjetski preizkusni balon-.
V čem naj bi bili ti novi sovjetski predlogi? Nekateri diplomati so prepričani, da bi bila ZSSR pripravljena plačati za ceno nemške enotnosti s pogoji. ki bi jih Zapad mogel sprejeti. Govore, da bi Se pogodili o premirju na Koreji in bi ZSSR potem poskušala zaustavit; zahodno oborožitev. Nobenih dvomov ni glede tega — pravijo nekateri diplomati — namigavanj je bilo namreč že precej. Ta namigavanja bi se mogla uresničiti tudi v Varnostnem svetu, a tem da bi se ZSSR vzdržala glasovanja pri vprašanju «Anglo-Iranian».
Pri tem omenjajo, da so pogoji za združitev Nemčije postajali znosnejši, kakor je na drugi strani raslla zahodna o-borožitev. Ko 50 se spomladi štirje namestniki 74 krat sestali y Parizu in razpravljali o točkah dnevnega reda, o katerih bi odločevali zunanji ministri, je ZSSR vztrajala zaradi vključitve Nemčije y atlantski Pakt. Angleški diplomati so sedaj prepričani, da bi se temu
Rusi odrekli, če bi zahodne držav,. hotele priti na pogajanja.
Diplomati tudi poudarjajo, da je Grom-iko v San Franciscu dosti zmernejše govoril, kot je bil sicer prej običaj. Kljub temu, da je Grom-iko označil japonsko pogodbo kot načrt za novo vojno, je zelo pazil, da ni z nobeno potezo pokazal, da bi se ZSSR uprla tej pogodbi. «Pravda» pa je takoj natq izjavila. da je ZSSR hotela «ne-krvavo borbo za mir» na Daljnem vzhodu. V Whitehall je sedaj prišla vest, da je severnokorejska in kitajska delegacija končno naenkrat celo pripravljena sprejeti sedanjo bojno črto na Koreji, kot črto za premirje ini ne 38 vzporednik, kot je to prej zahtevala.
Diplomati pravijo, da bo sedanja sovjetska poteza odvisna od rezultatov angleških volitev. Pariški desničarski «Aurore» Je zapisal, da bi Stalin predlagal. naj bi se štirje veliki sestali v Berlinu in sicer že ob koncu oktobra. Sestanka bi se sam udeležil.
K vsem tem hipotezam pa naj dodamo ie eno; namreč da Rusi ne bi želeli, dla bi prišlo v Perzij-j do nove Koreje. Ta je ZSSR preveč blizu.
Juniorji po Krasu
zmagal Rauber
Kljub vetru je uspela nedeljska tekma juniorjey in neučla-njenih kolesarjev na 70 km dolgi progi po Krasu. Start je bil v Nabrežini in v Zgoniku je imel Munič 3 minute prednosti pred zasledovalci. Ta pa je zgrešil pot in njegov podvig se je neslavno končal. V skupini si je uspel Rauber vedno zr.ova zboljšati položaj in se oddaljiti. V pravem času je napadel in prišel prvi na cilj.
Vrstni red: 1. Rauber, ki je prevozil progo 70 km s časom 2.9’35” s povprečnem časom 32.411 km na uro; 2. Sindacati po 55”; 3. Monteduro; 4. Petro-nio; 5. Nicpletti; 6. Vizentin; 7. Kocjančič.
Lahkoatletski četveroboj
v Ljubljani
Lahkoatletski četveroboj na stadionu «2elezničar» Ljubljana, med Trstom, Železničarjem iz Ljubljane, Domžalami in Litijo.
100 m-: 1. Furlan (Zel.) 11.6;
2. Černe (Lit.) 11.7; 3. Ravalico (Trst) 11.9. — 110 m z zaprekami: 1. Černe (Lit.) 16.2; 2. Olivieri (Trst) 16.5; 3. Ivkovič (Zel.) 17.00. — 400 m: 1. Bar-dudski (Zel.) 53.0;	2. Leder
(Zel.) 53.8; 3. Olivieri (Trst) 54.6. — 800 m: 1. Bardudski (Zel.) 20.16; 2. Otroškar (Zel.) 20.36; 3. Zamaro (Trst) 20.96. •— 3000 m; 1. Zutto-Radič (Trst) 9:25,8;	2. Mičič (Zel.) 9:35.8;
3. Lisica (Zel.) 9:39.4. — Met kopja: 1. Makor (Trst) 45.25;
2. Jerkov (Zel.) 38.55; 3. Gian-da (Trst) 37.34. — Met diska: 1, Vehar (Zel.) 33.36; 2. Grži-nič (Zel.) 31.60;	3. Batičič
(Domž.) 38.38. — Met krogle: 1. Marsot (Zel.) 12.01; 2. Koritnik (Zel.) 10.62;	3. Kolbe
(Lit.) 10.42. — Skok v višino: 1. Kolbe (Lit.) 1.65; 2. Borštnar (Zel.) 1.60; 3. Molbe (Zel.) 1.60. — Skok v daljino: 1. Borštnar (Zel.) 6.30; 2. Zetto (Trst) 6.23;
3. Soba (Zel.) 6.07. — Štafeta 4 x 100: 1. Železničar 46.02; 2. Trst 46.04 ; 3. Litija 48.08; 4. Domžale 49.00.
Zaključni rezultati: 1. Železničar 149 točk; 2. Trst 104 točk; 3. Litija 97 točk; 4. Domžale 30 točk.
MIRO BABIC
Nogometne tekme
za kraški pokal
Nedeljske tekme za kraški pokal so dale naslednje rezultate:	Opčine	-	Kontovel 2:1;
Zarja - Sv. Križ 2:0 (fortait) in Ilirija - Sesljan 3:0.
Na vsak način je bila najbolj zanimiva tekma med Opčinami in Kontovelom. Zadnji je igral na svojem terenu, vendar se
KINO
V TRSI*
Rossetti. 15,00: »Vandejski «''
niki» J, Marais, M. Let>e^ ?
Excelsior. 16.00: «j^a^hern.
Rio» G. pcvvell, A. SC
Fenice. 16.30:	«An?. cll
Greta Garbo, Fr. Marci.
Fiiodrammatico. l6-30j “ p
ski nabija« E. Flynn> • more.	„r(.
Arcobaleno. teklostb, J. M. Donal .
Astra Rojan. 17.00: kan», J. Halle, J. vmce*Lr;i Alabarda. 16.00: »Morsk’ ' i v krilih» V. Lake, J. ^ Armonia. 15,30; <(Noč v ci» Bratje Marx.	^
Azzurro. 16.00: «Mali P‘JL U. Ferrari, E. Sannan*** Belvedere. 16.00: «Divji v W?yne, P. Goddard. ^
Garibaldi. 15.00: <'Zar^aA. W
Franciscu)) G, Lougafli
gans.	mV
Ideale. 16.00: MednaromU
dal», J. Arthur, J. Lun ' Impero. 15.00: «Jaz sero Italia. 15.30: «Nočem te K*
B. Stanwyck, J. Lunfl' ^
Kino ob morju. iS-?0; f,, film)-
na zemlja» (Madza:rsKi1 i;
Marconi. 16.00: «Slavnl
Blyth, S. Tufts.	pj.
Massimo. 16.00: «pepelfca» sney.	psynfc
Moderno. 16.00: «EI Pas0*
G. Russell.	.	jjjvO
Nevo Cine. 16.00: <(Tri dni E. Flynn, J. Sullivan.
Odeon. 16.00: «Tulsa.
zemlja« S. HaywarO, n.
Radio. 16.00: «Usoda na W tanu».	utjij!-
Viale. 14.00: «Pravica au nja», H. Bogart	jj^i-
Savona. 14,00: «lndijansK® ca» J. Stevvart, D. ras. ' ^jc Vittoria. 16.00: «Zgodb»j puv*1 ne žene«, D. Del Rio.
Vittorio Veneto. 15.30* vrtnica« Tyron Power.
RADIO
.i ceosi-ovA*^
COJ1E TK S*TA
TOREK 2. oktobra 185 jjiii
Poročila ob 7.00, l3-3®' jji (*' 23.05. 6.45 Jutranja Kiai,, 45 IW* dijski koledar do Helena Plevel. 14-00 ®
Tr -
bussy: Kvartet št. 1 v. Stanko. 18.15 Kulturni
ski orkester iz^HII |včera^^danesM^3^' »P’
Stanko. 18.15 KUHU‘"‘ * j(J w-18.30 Johan Stanitz:	*
4 št. 6 v Es-duru. 19-«0
jugoslovanskih JS «P'
plesi
-l/l* *•
20.00 Peter Iljič Cajkov^-#. kova dama, opera v * pieSJJ
22.00 Lahka glasba. 22£') # ritmi. 23.10 Glasba za w
do 23.30.
5.00 Jutranji Pozdra.v;nio bava glasba. 5.50 JnMPlfOt* vadba. 6.17 Pisan Jutr*1
11.00 Šolska ura. 12-00 P ^
ne slovenske zborovs»c $ s*
12.40 Zabavna SlasPplesi' i^1 hovski pregled. 13.10 Pl ,4,00 leti iz slovanskih °P in \ mikroronom sredi življenj m? godkov. 15.10, 15.30 Zab nslUŠfjtjO ba. 18.00 Želeli ste -7
19.30 Med novimi ^ Samospeve poje altis’s> 8csa.
Stritar, pri klavirju £ ctn * f nec. 20,00 Simfonični dia Ljubljana. 22.30	JO*
s svojim ansamblom- * c.dUi Suk: Godaini kvartet
TBS* **’ d0 8^
7.30 Jutranja 8,aSJ®! 1.3® <jv
11.30 Za vsakogar neKSrnečK?0rUe vi svet: Amerika za r yarl? somove. 12.10 uohnany'- pazM-jo na otroško temo. ^• ;.i iah. i,’ri' listi. 13.00 Glasba po^ Plesna glasba. 18.00 C 3. sta „ ke. 18.15 Brahms: i, "‘rKeS 'U koncerta za klavir >n	15 d-molu. 18.40 Komor»uje. 1%
19.00 Mamica PriP°,q 30 De 0p'
20.45 Operetni odmevi-morna glasba. 21-30 5 j
nato Lahka ?Ias^ho MO^S#1 ce in serenade. 23-00 w ^ nata v A duru. 2J-glasba do 24.00.
‘i*
11.30 Godalni	o-Jfo
Volčini ig-ra naJ^nJjj} %\.t\
Pokazal je lepo iijro, vendar je bi] premalo odločen pred go-I lom.
nijev orkester. “^.„3 £ glasba. 22.45 Komo	,
23.30 Plesna glasba.	V
 .........................................................................................................................      "T.................................................................................................      *.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................                                    ..m,..«-"
	
11.
•Tolm
Hersey
urnim
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK
Vročina ga je strašno žgala v obraz. Potem so se začeli plameni plaziti na to stran ulice, proti njemu. Zajedli so se v razvaline njegove hiSe. Smrten strah mu je dal moC, da se je rešil. Bežal je po Nobori-hoSkem drevoredu. Stalno t>a so ga zadrževali požari, o katerih je trdil, da jih v Nobori-ho nikdar ne bo. Od tega dne dalje je postal starec. Dva meseca kasneje je imel bele Jase.
Doktor Fujll Je stal zaradi neznosne vročine do vratu v vodi. Veter je pihal vedno močneje in močneje. Voda sama ni bila velika, veter pa Je vzdigoval tako visoke valove, da ljudje niso več mogli ostati pod mostom. Doktor Fujil Je Sel bUže k bregu. Počenil je in se z zdravo roko oklenil velikega kamna. Pozneje so mogli bresti na samem robu reke; doktor Fujil se je s svojimi preživelimi strežnicami preselil kakih dve sto metrov po reki navzgor, na sipino v bližini Asanovega parka. Na pesku je ležalo mnogo ranjencev. Tu Je bil tudi doktor Maiiii s svojo rodbino. Njegova hčerka je bila takrat, ko Je bomba eksplo-dlrala izven hise. Po rokah ln nogah je bila hudo opečena; na srečo pa ne po obraza. Doktor Fujii je vestno preiskal dekličine opekline, dasi ga je rama strašno bolela. Potem se Je ulegel. Kljub splošni bedi se Je sramoval svoje zunanjosti; doktorju Mahlju je rekel, da je zaradi svojega raztrganega ln krvavega
oblačila podoben beraču. Pozno popoldne, ko so požari začeli ugašati, je sklenil, da bo odšel v predmestje Nagatsuka, v hi'o svojih staršev. Povabil je s seboj doktorja Mahii.ia. Ta pa je odvrnil, da bo zaradi hčerkinih opeklin ostal čez noč s svojo rodbino na sipini. Doktor Fujii je odšel najprej k svojima strežnicama v Ušido. V nekoliko poškodovani hiši svojih sorodnikov je našel material za prvo pomoč, ki ga je 2e prej tam shranil. Strežnice so obvezale njega, on pa nje. Sli so dalje. Po ulicah je hodilo le malo ljudi, veliko pa jih Je sedelo ali pa ležalo na pločnikih. Bljuvali in čakali so, da jih reši smrt. Med njimi so ležala tudi trupla. Osupnili so zaradi množine trupe i, ki so jih videli na poti v Nagatsuko. Doktor se je čedalje boli čudi!. Zdelo se mu je nemožno, da bi Molotovova cvetlična košara povzročila tako pogubo.
Proti večeru je dospel v hišo svojih staršev. Stavba je bila oddaljena od središča mesta pet milj. Kljub temu je zračni pritisk podrl streho in razbil šipe na oknih.
Ves dan se je ljudstvo sipalo v Asanov park. To zasebno posestvo leži tako daleč od žarišča eksplozije, da pritisk ni mogel poškodovati tam rastočih bambusov, pinij, lovorik in javorov. Zeleno prostranstvo je vabilo begunce, ki so verjeli, da bodo Američani — če bi se vrnili — bombardirali le hiše. Vabilo jih je listje, ki je obetalo hlad, kritje, življenje. Vabili so značilno Japonski, skrbno negovani skalnati vrtovi, mirni ribnlčki in obokani mostički, ki so vzbujali občutek miru in varnosti. Deloma pa jih je tja gnal (kot so rekli nekateri, ki so bili tam) neudržljlvi dednostnt nagon, ki jim je veleval, da naj se skrijejo pod listjem. Gospa Nakamura je z otroki prišla med prvimi v park. Utaborila se je v bambusovem gaju v bi) žini reke. Bill so trašno žejni. Napili so se rečne vode. Naenkrat pa Jim je postalo slabo in začeli so bljuvati. Ves dan se jim
je kolcalo. Tudi drugim ljudem je bilo slabo. Vsi so mislili, (morebiti so zboleli, ker je ionizacija, ki je nastala pri eksploziji bombe, povzročala močan duh — električni duh) da so zboleli zaradi nekega plina, ki so ga odvrgli Američani.
Ko jo prišel oče Kleinsorge z drugimi duhovniki v park, je gredoč pozdravljal svoje prijatelje. Medtem je cela Naka-murina rodbina ležala bolna na zemlji. Poleg Nakamurovih je sedela neka ženska Ivasaki, ki je stanovala v bližini misijonske hi»e. Vstala je in vprašala duhovnike, kaj naj stori; ali naj ostane ali naj odide. Oče Kleinsorge je odgovoril: «Ne vem, kje je najbolj vamo.» Ostala je. Pozneje pa je umrla, dasi ni imela vidne rane ali opekline. Duhovniki so §11 ob reki dalje in se utaborili pod grmovjem. Oče Lasalle se je vlegel in takoj zaspal. Teolog, ki je imel na nogah copate, je nosil v roki culo z obleko in dvema paroma usnjenih čevljev. Ko je pri-sedel k drugim, je opazil, da se je cula med potjo razvezala in da je izgubil dva čevlja Ostala sta mu dva, oba za levo nogo. Vrnil se je; našel je en desni čevelj. Ko se je vrnil, je rekel: ^Smešno — stvari nimajo nobenega pomena več! Včeraj so bili čevlji moje največje bogastvo. Danes se ne menim zanje, E11 par mi popolnoma zadostuje.*
Oče Ciesllk je odgovoril: «Res je! Tudi jaz sem hotel prinesti svoje knjige s seboj; potem pa sem si rekel, da sedaj ni čas za knjige — ostale so tam.»
Pastor Tanimoto je prišel s svojo posodo v roki v nabito polni park. Mrtve od živih je bilo težko razločevati. Večina ljudi je namreč ležala tiho s široko odprtimi očmi. Ta molk ln ta tišina v gaju ob reki, kjer je skupno trpelo na stotine strašno ranjenih ljudi, sta za Evropejca Kleinsorgeja pomenila naj. strašnejše. najgroznejse doživetje v vsem njegovem dosedanjem življenju. Ranjenci so bili mirni. Malokdo je od bolečine za
-i i m
stokal. Nihče se ni pritoževal. Tiho, brez glasu so stevUn umirali. Celo otroci niso kričali; le zelo malo ljudi ,ie s In ko je oče Kleinsorge podajal	vodo ljudem,	ki J*ffl	:■	/
opekel ves obraz do kosti, so se,	ko so svoj delež izP ’	,
vzdignili ln se hvaležno priklonili.	je' 0
Reverend Tanimoto je pozdravil duhovnike; nato l k iskat še druge prijatelje. Zagledal je gospo Matsum ravnatelja metodistične šole, in jo vprašal, če je že,n jo je. Sel je k enemu izmed ribničkov v skalnatih v je prinesel vode. Nato se je odločil, da bo na vsak na” pV priti k svoji cerkvi. V Nabori-ho je šel po isti poti. v so pribežali duhovniki. Ni pa prišel daleč. Moral	se
ker so vse ulice gorele. Odšel je k	reki. Iskal Je	čoln. *	j
bi iz parka — stran od ognja, ki	se Je šini -	Prep p
najhuje ranjenih. Kmalu je našel močan čoln, ki ^ ^ le} suhem. V njem in okoli njega — strahotna slika ■ paJ . pet, skoraj nagih, silno opečenih trupel. Ti	s1^
izdihnili hkrati. Podoba je namreč bila, da jih J® j neK° jji ko so poskušali poriniti čoln v reko. Trupla je v stran. Pri tem ga Je silno plašila misel, da	tviifl "po
moti simo smrt. Zdelo se mu je, da jemlje tem	je	gl	^
s katenm so se odpravljali na pošastno pot. Za_	jrfo	^
rekel: «Proslm, odpustite ml, ker vam jemljem c Jgi J1 m ga imeti za druge, žive.» Coln je spravil v vodo, g ^ t težak. Vesel v njem ni bilo. Našel je bambusov dlC’rj' ga je poganjal. Rinil je navzgor po reki ln je P11® kjer Je bilo največ ljudi. Začel je prevažati ranje1* ^ ni ^ $ deset do dvanajst. Zaradi globoke vode sredi r pri čolna riniti z drogom. Moral je veslati: zato je izfcur, jj.) vožnji mnogo časa. Tako je veslal sem in	^
*!»•
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18. .Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm visine v Strini 1 stolpca: trgovski 60, finanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca 7,a vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podrut: Gorica, Ul. S. Pellico 1-II-, Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I Tel. 70
seino ^ jijK1
NAROČNINA: Cona A*, mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mes	J*.
Poštni tekoči račun za STO - ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inoz ^q%, '
Ljubljana Tyr5eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkesa tiska