JPoštnsraa pla&ma v gotovini
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani,
Gradišče 17/1. — Št. telef. 552. - Stev. računa pri čele. uradu 11.953. — Dopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani.
Izhaja vsako sredo Sn soboto.
r Naročnina za ozemlje SHS;
letno........................................K	150 —
za pol leta.................................»	80—
za četrt leta...............................»	45-—
mesečno.........................................  15-—
1
Leto sIV.
'LJiiblJana«^^. januarja 1921.
Štev. 3.
mtmm
VSE&SM&: Poset trgovskega ministra v trgovski zbornici v Ljubljani. — O vodnih silah, elektrarnah in sličnem. —. Železniška zveza Kočevje- Brod - Moravica-l?eka. — Računanje tare pri carinjenju. — Naši čekovni uradi. —■ Izvoz in uvoz. — Narodno-gospodarske zadeve. — Razno. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Borza. — Tržna poročila.
in-jamoBr.a —— i—— m——a— rnmtmi — nunam ■
Poset trgovskega ministra v trgovski zbornici v Ljubljani.
Dne 8. januarja 1921 je počastil naš trgovski minister Dr. Vekoslav Kukovec trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani s svojim posetom, da stopi v stik z gospodarskimi korporacijami in zasliši ob nastopu svojih poslov kot trgovski minister želje interesentov. Ministrov prihod so pričakovali zbornični svetniki s predsed-nistvom na čelu, mnogobrojni zastopniki zveze gremijev in zadrug, ljubljanskega gremija in trgovskega društva »Merkur« ter pokrajinske zveze obrtnih zadrug in obrtnega društva v Celju.
Zborovanje je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez, ki je v svojem pozdravnem govoru povdaril težavno stališče trgovstva pri sedanjih negotovih razmerah, pri vedno rastoči in od vlade umetno ostvarjani konkurenci zadružništva.
Minister Dr. Kukovec seje zahvalil za sprejem in razvil na to program svojega delovanja. Ko se je določilo da ima prevzeti resort trgovskega ministrstva je takoj porabil pravoslavne božične praznike v to, da zasliši iz ust glavnih predstavnikov gospodarstva in trgovine mnjenje o potrebnih ukrepih, da se progresivno zboljšava naše gospodarsko stanje. Nahajamo se na sredi pota iz vojnega gospodarstva k svobodnemu trgovskemu prometu in
delu. Drug za drugim prihajajo naši sosedje k nam s prošnjo, da sklenemo ž njimi trgovske pogodbe. Oglasila se je že Francija, pripravljala se je že pogodba z Nemčijo, posebno važna pa je pogodba z Italijani, kjer smo mi kot mejači najbolj interesirani. Pojavil se je iz krogov industrije klic in zahteva po zaščiti. Težko se je odločiti za tako dalekotsežen ukrep, ki ima svoje dobre in slabe posledice, ker je treba predvsem vpoštevati splošne in državne interese, '''a težka vprašanja dajo se rešiti le v vzajemni kooperaciji in v stalnem stiku med ministrstvom in interesenti. Na strani ministra je najboljša volja storiti to, kar se pod danimi razmerami da doseči, vendar pričakuje odkritosrčnosti od strani interesentov, da bodo oni v svojih zahtevah uvidevni in zmerni.
V imenu zveze industrijcev je pozdravil g. ministra predsednik Zveze g. D. Hribar omenjajoč, da bo svoje-časno poročal ministru o treh glavnih vprašanjih in sicer o valuti, o fiskalni carini in drugem domu, kjer naj bi bili zastopani gospodarski krogi, ki v sedanjem parlamentu nimajo izdatne zaslombe.
V imenu Zveze gremijev je podal njen načelnik g. I. Jelačin ml. sledeči referat:
Gospod minister nam je izkazal izredno čest, da se je po prevzetju dolžnosti resorta trgovskega in industrijskega ministra odtrgal, dasi preobložen z drugimi posli toliko časa, da je stopil med nas, da zasliši naše težnje in nam po možnosti skuša pomagati. Iz srca smo hvaležni gospodu ministru za njegovo pozornost, katero nočemo zlorabiti, da pridemo z malenkostnimi zadevami.
Naša stremljenja in želje so znane. Nimamo nič novega povedati, kakor ponoviti že opetovano tolmačene prošnje s pričakovanjem, da bo našemu
ministru dana možnost in prilika vsaj nekatere glavne iz njih uresničiti.
Kakor smo takoj po podpisu rapalske pogodbe imeli priliko prositi gospoda ministra, da zahteva v ministrskem svetu zanjo kompenzacijo, ponavljamo vnovič, da smatramo Ko-Čevsko-Brodsko železnico za najvažnejšo za Slovenijo direktno življenjsko vprašanje in ga prosimo, da posveti tej zvezi vso pozornost. Mačrti so gotovi, preddela v teku, gre se le za zagotovitev udeležbe države na tej zvezi. To je naš dohod k morju, brez tega bo propadla Ljubljana in Slovenija in trgovina se bo osredotočila v Zagrebu.
Enako važna je zveza Prekmurja in Ljutomerske doline z Ormožem. Ta dra okrožja sta vsled pomanjkanja redne zveze zadnjega pol leta zelo trpela in prebivalstvu teh pokrajini je treba pomagati, jih prikleniti z železnico na Slovenijo, lstotako je za razširjenje zvez z našim zaledjem potrebna zveza Rogatec-Krapina, ki je jako kratka in lahko izdedijiva.	-
Vprašanje carinske administracije je kljub podrobnim sklepom iriterministerijelne carinske komisije nerešeno. Radi krize se od novembra še ni izvršilo zadevnih sklepov. Glavno je, da finančni minister podpiše priložene mu ukaze za imenovanje carinskih revizorjev v Maribor in Ljubljano. Maribor je postala, kakor je iz izkaza dohodkov razvidno največja carinarnica cele kraljevine, posebno v izvoznem prometu. Na obeh carinarnicah potrebujemo še najmanj po 6 revizorjev, da bodo mogli fizično zmagati promet brez vedno rastočega zastoja. Za g. Jovanoviča, ki je kot ekspo-niran uradnik generalne direkcije , carine v Beogradu, določen za nadzorovanje dela carinarnic v Sloveniji, bi kazalo sistemizirati mesto pri delega-
ciji ministrstva financ, pokrajinskega carinskega inšpektorja ali ravnatelja, ki bi razen nadzorovanja dobil tudi kompetenco za manipulativne zadeve, kakor so carinska potrdila, zadeve zaznambenega prometa, manjše reklamacije in pritožbe itd. Omenjamo pri tem, da je to v interesu službe in prometa potrebno in da ima delegacija v vsakem drugem resortu, kakor je g. ministru kot bivšem poverjeniku znano, svoj obširen delokrog.
Nalogi za stavbo carinskih skladišč so že dani železnici, treba bi bilo le, de se še ostali sklepi komisije, katero je vodil insp. Tih. Velj-kovič, izvršijo. S tem bi bilo ogromno ustreženo našemu trgovcu in našemu prometu.
Dalje bi prosili, da sc- izdajo predpisi za ambalažni, reparaturni in predelovalni promet. Sedaj je tak promet radi izvozne carine in zavarovanja valute zvezan z neverjetnimi težavami. Treba bi bilo tu nekaj olajšave, ker so naše tvrdke in industrije navezane na tak promet z inozemstvom. Posebno opozarjamo na carine prosto vračanje sodov iz Avstrije, ki so bili še pred vpeljavo carinske meje izvoženi iz Štajerske. Takih sodov se nahaja zunaj še nad
3.000	komadov.
Zadnji Čas se je pojavila v naši industriji usodepolna stagnacija, ki je dala povod jaki zahtevi po zaščitni carini. Nam trgovcem, ki zastopamo tu bolj stališče konzumenta, je obstoj in razvoj industrije zelo važen irt drag. Zato mislimo, da je najboljša podpora naše industrije razširje nje veljavnosti srbskega zakona za p o d -pornaganje domače industrije iz leta 1898 tudi na naše kraje. S tem bo dana potrebna diferencijacija tuzemske industrije napram starejši in konkurence zmožnejši inozemski. V
O	vodnih siiah, elektrarnah in sličnem.
Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g. ing. Dušan Sernec.
(Nadaljevanje).
Tovarne za dušik nižje Ruš ne bi bilo, če se ne bi gradila elektrarna pri Efl«; ,Tovarna za elektrode bi mesto na e ki dobravi stala mogoče na Keroš-
m'T' CC »nC bil° Zavržniške elektrarne, tudi mestne elektrarne v Beljaku in Celovcu .o privabile večje industrije. Ne bi prestavil amerikanski pregovor »let the country, but make » railwav and the railway will taken the eountry« doslovno »pusti d. želo pri miru, a zidaj železnico in železnica ti bo osvojila deželo«, temveč prosto »ustvari podlago za razvoj in dežela se bo sama ob sebi razvila«.
Bivši deželni odbor kranjski je hotel zadostiti tej gospodarski zahtevi m se je že pred desetimi leti pričel feaviti s to zadevo. Smotreno je skušal izkoriščati vodne sile kranjske dežele, si pridobil celo vrsto projektov. Vstvaril si je velikopotezne načrte, ter se v njih dosego neprestano boril s špekulacijo še bolj pa z nemškim birokratizmom’ ki mu je stoječ pod vplivom nemškega’ Volksrata z vsemi močmi nasprotoval, ker bi vresničenje teh načrtov pomenilo
gospodarsko osamosvojitev vsaj kranjske dežele. Delokrog mu je bil omejen, ker preko dežele ni mogel segati. Edino, kjer se tozadevno njegovo delovanje izpostavlja možni kritiki, bi bilo, da se je preveč zgubljal v prej omenjenih bojih in v svojih načrtih, ter se premalo bavil z konkretnimi možnostmi. Vprašanje nastane, kdo bi to delo nadaljeval in v kateri smeri. Deželni odbor kranjski je svojčas nameraval si vstvari-ti na Kranjskem monopol proizvajanja in razpečavanja električne sde. Bil je v to poklican kot prvi gospodarski faktor kranjski dežele in edini, ki je zmogel financijelne težave. Položaj bo sedaj precej drugačen. Dobimo centralno oblast, proti kateri se nam nebo treba boriti, temveč v kateri bomo soodločevali.
Nadaljni ustroj države še ni jasen, bodo poleg močne centralne oblasti še krajevne v varstvo lokalnih Interesov, ali se bodo posamezna tri plemena gospodarsko deloma ločila po neki vrsti avtonomije. Pa naj bo kakorkoli, za enotnost v celi državi bo imela skrbeti centralna oblast. Omenim v tem oziru le vprašanje elektrifikacije železnic, do katere brezdvomno prej ali slej pride.
Vsa zadeva električnih central tudi še ni toliko pojasnena, da bi mogel človek že danes trditi, da ne bo v prihodnosti kedaj prišlo do državnega
•monopola. Da ostane pot v to odprta, bi imela skrbeti centralna oblast, katere nalog bi pa tudi bilo povspeševanje električnih naprav po vsej državi z vsemi možnimi sredstvi. Monopol je v obče mogoč še le, če je razvoj napredoval do gotove višine ne glede na to, da bi bil monopol na luč in delovno silo nekaj odioznega in vzbujal pomisleke s stališča javnega blagostanja — vidc cene tobaka v minuli vojski — danes, ko je vsa Jugoslavija v tem oziru še deviška, bi kak monopol le vbijal druge vstvarjajoče sile, bodisi zasebne, bodisi javne, lokalne ali širje. Pri važnih podjetij bi kazalo, da se država sama udeleži, da si zasigura primeren vpliv in bi tako v slučaju potrebe tudi posredovala med posameznimi javnimi zas-topi, ki bi prišli v poštev ozir. event. med temi in med zasebnimi udeleženci. T ako delovanje tudi ne bi izključilo, da bi v gotovih slučajih država sama tudi nastopila kot podjetnica. Brez dvoma bi bda v to poklicana, ker je električnih daljnovodov smatrati vsekakor za moderna prometna sredstva in če skrbi država a fond perdu glede neposrednega dobička za ceste in če potrebno, tudi za železnice,' je gotovo tudi dolžna, vsaj izdatno sodelovati pri zgradbi daljnovodov, ki prevažajo premog in svetilne snovi v obliki elektrike. V zadostno velikem štilu in seveda pri primernem
konzumu, oboje bi bilo kakor bom pozneje navedel, mogoče, je transport premoga v obliki elektrike celo ceneje, kot po železnici. Tem večji je narodnogospodarski hasek, če proizvaja silo, ki jo prevaža daljnovod, vodna moč. Posito, da se v naši novi domovini vstvarjajo plemenske avtonomije, se bodo te začetkoma naravno intenzivnejše bavile s predmetnim vprašanjem, že radi tega, ker bo njih stiic z lastnimi sodeželami ožji kot bo razmerje med državo in istimi in ker bo predvsem v njih ožjem interesu povzdigniti narodno gospodarsko svoje lastno, avtonomno ozemlje. Mogoče je celo, da bi bila vstvarjajoča sila zdravega tekmovanja avtonomij največja. Na vsak način pa bi bilo neprimerno, pa tudi nespametno, če avtonomije ne bi zahtevale v čim največji meri sodelovanje države. Elektrarne še dolgo lahko pasivno bilancirajo," ko so predvsem za državo in druge javne oblasti v njih okolišu že zdavnaj aktivne, ne z ozirom na neposredne davke in doklade. ki jih plačajo, temveč predvsem vsled posrednega haska po povzdigi davčne moči celega okraja. Dobiček od tega ima v prvi vrsti država, ki dobiva neposredne davke in v drugi vrsti šele avtonomije, ki bi sprejemale doklade na te davke. Posredni dobiček države bi pa bil v slučaju izkoriščanja vodne sile tudi iskati v premogu, ki postane
preteklih dveh letih ni imela naša industrija dovolj vladne podpore pri trgovskih pogodbah in podeljevanju kreditov, da bi bila mogla nabaviti dovolj surovin in za primerno ceno. Prosili bi v tem oziru izdatne podpore.
V	novi finnnčni zakon bi želeli, da se sprejmejo potrebni krediti za to, da se pri nas razvijejo nekatere nujno potrebne nove s'roke domače industrije in sicer igračar s ka industrija', u s nj a r s k a in papir 11 aga-1 a n t e r i j a, k e r a m i č n a i n u m e t n o -mizarska industrija. O tem je cel načrt podal načelnik M. M,- Savič v svojem spisu o obrtriostrokovnern šolstvu. Razvoj teh strok je potreben, da začnemo namesto surovin izvažati fabrikate in kriti potrebo galanterije po možnosti doma.
Slovenska industrija in obrt zamišlja letos napraviti vzorčni velesejem v Ljubljani, katerega prvi namen je, zbližati naše gospodarske kroge, ' seznaniti naše sorojake iz Srbije, Bosne in Hrvaške ter Vojvodine z domačo industriisko produkcijo. Prosili bi gosp. ministra v tem oziru gmotne in moralne podpore, da v polnem obsegu uresničimo misijo in idejo prvega sejma.
Prednikom gospoda ministra se imamo zahvaliti, da imamo sedaj v Ljubljani, po tolikih desetletjih brezuspešne borbe pod Avstrijo, uresničeno našo slovensko trgovsko akademijo. Je sicer gost še v stavbi državne gimnazije, vendar smemo izreči smelo nado, da nam bo naš gospod minister pripomogel morda že v tekočem letu, da se položi temelj za zgradbo stavbe za prosveto našega trgovskega naraščaja in inteligence.
Vsled nekaterih vladnih ukrepov v zadnjem času je postalo razmerje trgovstva proti zadružništvu zelo napeto. Trgovina stoji že nad poldrugo leto pod kontrolo in ima ravno za dosego letošnjega budžetnega ravnotežja plačati velike davke, predvsem jako občutne davke na vojne dobičke. Konkurenco zadružništva, ki na} predstavlja organiziranega konzu-menta, trgovstvo rade volje pripušča in sprejema brez ugovora. Ne more pa iz načelnih razlogov dopuščati, da vlada sili uradništvo s prisilnim odtegovanjem plače vstopiti v zadruge; da se dajejo zadrugam brezobrestna, posojila, medtem ko mora trgovec plačevati direktno oderuške obresti, da so zadruge oproščene potom Avramovičevega Saveza 100°/o prometnega davka pri uvozu in 50°/o pri izvozu. • S tem se ustvarja nečuvena protekcija zadružništvu in nelojalna konkurenca trgovstvu, proti kateri vse organizirano trgovstvo najodločneje protestira. Trgovstvo pričakuje, da bo v Vas našio zaščito, da se bo tako enostransko podpiranje zadrug na škodo trgovine prenehalo.
Ker se nahaja devizna centrala v likvidaciji, dovolili bi si opozoriti gospoda ministra, da je vprašanje
prost za izvoz in v svetilih, ki jih ni treba več uvažati. Izmenjavanje L.laga z inozemstvom bo v prehodni dobi, dokler svetovno gospodarstvo ne najde svojega ravnotežja, kar se vsekakor ne bo tako hitro zgodilo, izredne važnosti, pa tudi pozneje bo za državo vsak aktivum v trgovski bilanci dobro došel.
Predno preidem h konkretnem slučaju, hočem na kratko razpravljati o rentabiliteti elektrarn v obče. Razun za prav majhne elektrarne, katerih stavbena doba je kratka, in pri katerih se vsacega bodočega odjemalca takorekoč osebno pozna, je vsak natančen preliminarni rentabilitetni račun po mojem mnenju brezšhiiseln. Letni stroški, obre-stovanje stavbnega kapitala in obratne potrebščine se dajo kolikortdliko v naprej določati, ne pa dohodki. Nobena večja industrija se ne bo hotela leta naprej vezati, da bo odjemala električno silo, kadar bo na razpolago, za pri-merno ceno. Le, če se ji jo ponudi napo! zastonj, bo mogoče podpisala obvezno priglasnico.
Drugih, ki nameravajo kako novo podjetje, se ne pozna, ker se predpriprave vselej vršijo natihoma. skrivaj. Razmere se pa na matj spremene, kadar začne elektrarna poslovati, crd takrat naprej ni bolje informiranega, tiko glede obrti, kakor glede industrije, v okolišu -vojega omrežja, kot je vodstvo elek-
nekaterih kavcij bivše devizne centrale v Ljubljani še nerešeno. Pri likvidujoči Centralni upravi je še neodločeno vprašanje izplačila kurzne diference za dobo od 15. oktobra 1919 do 12. januarja 1920 na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo. Gre se tu za svoto 30 milijonov kron, od česar odpade na Slovenijo svojih 5 do 6 miljonov kron.
Pojasniti moramo tudi svoje stališče glede novih monopolov;. Trgovstvo se ne strinja s tem, da se špecerijski stroki dnevno odvzemajo novi predmeti in sicer vedno važnejši. Za soljo je prišel na vrsto sladkor in vžigalice. Ni dopustno, da se radi par tuzemskih tovarn, ki izdelujejo zelo slab produkt, prepove poklicni trgovini vsak uvoz vžigalic. Zahtevamo, da se dovoii zopet prosta konkurenca proti plača nju monopolne takse. Enako protestiramo proti temu, da bi trgovino s sladkorjem prevzela monopolna uprava. Obenem zahtevamo, da se ukine samo v Sloveniji veljavna prepoved točenja žganih pijač, ker je vzrok namreč svoje-časna stavka železničarjev že davno končajna.
Želeli bi, da se obljubljena revizija uvozne prepovedi z dne 23. marca 1920 čimpreje izviši in se izločijo iz prepovedi vse vsakdanje potrebščine, ki ne spadajo med luksus.
Prosimo, da bi se državni gospodarski svet reorganiziral, kakor je svoječasno podala zbornica svoje mnenje, da bi bila tudi stanovsko Zveza gremijev v njem zastopana, da bi bilo ravnotežje med trgovstvom in zadružništvom primerno varovano.
Dalje bi bilo primerno, da se cenilne komisije za od merjenj e davkov, kakor so obstojale v mi:o-dobnem času, zopet vzpostavijo in omeji sedanji način anonimnega poizvedovanja v premoženjskih razmerah.
Male kroge interesna predvsem v finan nem zakonu predvidena likvidacija 20% prisilnega posojila ob’ priliki zamenjave denarje, da se čimpreje izvrši; dalje je zamenjava drobiža že zelo nujna in konečno bi bilo pospešiti prenos poštno če k ovne in hranilne imovine iz Avstrije k nam.
Za notranji trgovski promet bi bilo velike važnosti, da še uresniči projekt dr. Maričiča iz Zagreba, da se za celo državo ustanovi enoten čekovni urad Tudi bi se lahko že pričelo v čekovnem prometu z obresiovanjem vlog, ker je za imovino predpisano visoko-obrestno državno posojilo.
Glavna naloga najbližje bodočnosti je, dovršitev n a c i j o n a I i z a c i j e tujih podjetij, prenos njih sedeža u Jugoslavijo in odprava sekvestrov. Nekoliko v zvezi s tem vprašanjem je prenos imovine naših državljanov iz Avstrije in druge likvidacijske agende v bivšo monarhijo. V tem oziru je Avstrija proti nam nastopala še vedno skrajno provokantno in »ato pričakujemo od gospoda ministra, da bi pri novih
trarne. Smelo trdim, da so tudi cenitve bodočega konzuma, na podlagi števila prebivalstva, v preliminarnem proračunu le pesek v oči za dotičnike, za katere je ta proračun namenjen. Po Statist ki bivših avstrijskih javnih elektrarn iz 1. 1911, je varijiral priklopljen konzum na tisoč prebivalcev za razsvetljavo od okrog'o 5 do 220 kilovatov, za gonilno silo od 2 do 96 kilovatov letno. Vselej je tedaj mGgoče v naprej računifi s številkami in sicer s takimi, ki se jih da podpreti z’literaturo in z izkušnjami, da so poda sijajno aktivno ali hudo pasivno sliko, kakor pač služi najbolje namenu, ki se ga hoče s takim računom doseči. Edina reelna pot, po kateri pa je seveda jako težko potrebnega finančnika ali včasih lajika in širno javnost prepričati o prospevanju snujočega se podjetje v dokazu, da je mogoče kilovatno uro proizvajati po tako nizki ceni, da zamere vspesno konkurirati s kaloričnim proizvajanjem sile v manjši meri tam, kjer se njegovo omrežje razteza, ter da so o tem okolišu predpogoji za vstvarjanje in razvoj industrije podani. Seveda tudi to ni dobesedno vzeti, temveč le kot smernico.
(Dalje prihodnjič).
Trgovci! Razširjajte in berite »Trgovski List!“
trgovskih pogajanjih varoval naše interese in ne odnehal od zahteve junktiina, s katerim smo bili to pot propadli.
Še vedno nerešeno visi vprašanje reforme oziroma izpopolnitve trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. V tej smeri bi želeli takojšnje kompletacije zbornice potom kooptiranja, da bi se moglo v tej važni dobi uspešno delovati za gospodarstvo.
Želeli bi, da se konzularna poročila, ki so za trgovski svet jako važna, publicirajo iri pošiljajo trgovskim in gospodarskim korporacijam, kakor je b;l svoječasno običaj v Avstriji.
Opozoriti bi si dovolili tudi na potrebo, da se trgovske in konzularne oblasti zanimajo in organizira jo izseljevanje iz naše države, ker eks-ploatirajo to sedaj izključno inozemski agenti, ki izkoriščajo naše ljudstvo na nečuven način.
Z zamenjavo perperov je postalo vprašanje definitivne rešitve našega valutnega vprašanja zopet aktualno. Gospodarske korporacije stoje tozadevno na starih, svoječasnih sklepih, da je relacija največja gospodarska nasreča in provzročila neopravičene konjunkture in eksploatacijo prečanstva. Pri tem opozarjamo samo na v^dno rastočo inflacijo dinarjev, katere Narodna banka brez pravega povoda izdaja.
Te glavne težnja trgovstva so gospodu ministru že po večini znane in smo jih le ponovili. da vnovič zaprosimo gospoda ministra, da nas podpira pri njih rešitvi.
Za zvezo pokrajinskih obrtnih zadrug je pozdravil g. ministra njen načelnik g. F r a n c h e 11 i, ki je v svojem govoru zlasti povdarjal, da naj g. minister stremi za tem, da se bo srbski zallon o radnjama, ki je v sedanji obliki za nas nesprejemljiv temeljito moderniziral iti spremenii z ozirom na do sedaj pri nas veljaven obrtni zakon. V ta namen naj bi osnovale obrtni državni sosvet in sklicale anketo,, ki bi celo smer temeljito preučile, predno se tozadevno odloča. Nato se je govornik še dotaknii vprašanja visokih doklad za bolniške blagajne in drugih perečih obrtnih vprašanj. Za njim je zbornični svetnik gosp.
1.	Perdan poročal o sedanjem načinu odmerjanja davkov za trgovce in obrtnike in prosii, da se mirodobske cenilne komisije zopet vspostavijo. Konečno je poverjenik za socijalno skrb g. A, Ribnikar poročal o anketah, ki se vršijo sedaj na vladi o zastopu v industriji, kar povzroča dnevno bolj rastočo brezposelnost, ki je v sedanjem času baš največji državni sovražnik. Slikal- je razvoj razmer pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, kjer vsled visoke izvozne carine na elektrode in nizke uvozne carine za železo počiva delo, navajal je posled;ce izvozne carine pri cinkarni v Celju, ki je državno pffTdjetje, ter v jeklarnah v Ravnah, ker država naroča svoje potrebe v Pešti in na Dunaju, namesto, da bi jih dala delati doma. Omenii je tudi stanje Vevške papirnice, ki ne more dobiti nujno potrebnih obrestnih sredstev, ker se ne dovoli izvoza male količine premoga v kompenzacijo.
G. minister je z zanimanjem sledil izvajanjem posameznih govornikov in podal potrebna pojasnila o stanju važnejših vprašanj. Nato je g. minister sprejemal v audijenci zastopnike posameznih industrijskih in trgovskih skupin, predvsem delegate Trboveljske družbe, kjer se je informiral o stanju delavskih pogajanj. -
ieleznlikn zrezo Kočeuje-Brsd-rtofGBlca-seka.
Dne 31. decembra 1. I. se je vršil v Kočevju shod interesentov in zastopnikov Ljubljane in dolenjskih občin za železnižko zvezo z Reko in morjem, ki je po sklenjeni rapalski pogodbi z Italijo za Slovenilo največjega pomena in življenske važnosti. Shod, ki ga je sklical g. A. Kajfež, je bil zelo dobro obiskan in je pokazal, da se za vprašanje in izvršitev te železnice ne zanimajo samo trgovci in industrijalci, ampak tudi naši kmetje in obrtniki, ki so enako interesirani, da se čimpreje oslobodimo laške nadležriosti in laškega upliva. Na shodu je poročal g. Ivan
Mohorič, adjunki trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, kaj se je do danes glede te železnice že storilo in obširno ute meljil njeno potrebo v gospodarskem in političnem oziru. Na podlagi načrtov in tras, ki jih je izdelal g. stavbni svetnik ing. dr. Musyi z Dunaja, je popisal snujočo se železnico g. ing. Švajger, ki je poudaril pred vsem njeno prednost pred traso preko Črnomlja. Kočevska železnica *nas bi zvezala tako z Reko, kakor tudi z Dalmacijo po naj krajši in najugodnejšj poti, saj je ta proga od Ljubljane preko Broda na Reko 92 km krajša, kakor ona preko Črnomlja. Enako je tudi z Dalmacijo. Vihu teg<a je pa ta proga tudi velikega lokalnega pomena, ker bi spojila s svetom vso' brodsko in čabarsko dolino. Tudi se delajo pri Skadru nad Brodom velike vodne električne centrale, ki so že skoro dogotovljene. Ustanovila se je dalje še akcijska družba, za izrabo ' vodnih sil na Kupici in Čabranki, ki leže vse v sferi brodskega kolodvora. Na shodu je vladalo soglasno mnenje glede nujnosti te železnice; predvsem so to povdarjali zastopniki občin. Go voiil je nadalje narodni zastopnik gospod Kari Škulj, ki je opozarjal zlasti aa složno delovanje vseh interesirar.ih faktorjev in naših strank, da se naš načrt čimpreje uresniči, ter na finančne žrtve, ki jih moramo doprinesti, da se kolikor hitro mogoče udejstvijo naši sklepi.
Narodni zastopnik gospod Puceij se je zanimal za našo železnico v prvi vrsti s stališča kmetskega stžfnu in obljubil, da hoče delovati pri zemlje-radniškem klubu v Beogradu, da bo podpiral udejstvitev naših načrtov.
Na shodu je bila zastopana trg. in [obrtna zbornica v Ljubljani, zvezo industrijcev 1 je zastrpal ing. Šuklje, ujDravni svet dolenjskih železne gosp. Dragotin Hribar in g. nadrevident Leit-geb. Na shodu so bili zastopniki uradov, trgovskih gremijev, tukajšne industrije in vseh industrijalnih družb okraja. Nadalje se je izvolil odbor, ki bo storil vse potrebno, da se gradnja te železnice pospeši. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen ljubljanski župan in narodni posl-nec gospoo dr. Ivan Tavčar, z? podpredsednika oba narodna zastopnika v konstituanto g Karl Škulj iz Dolenje vasi pri Ribnici in g. Ivan Pucelj iz Velikih-Lašč ter gospod Dragotin Hribar, upravni svetnik dolenjskih železnic itd.
Na predlog g. Fajdige iz Sodražice in g. Ivana Rusa iz Loškega potoka, se je sprejela resolucija, da se mora storiti vse, da dobimo tudi zvezo Rakek-Sodražica-Žlebič, da bomo zamogli neovirano vršiti promet po svoji zemlji.
Računanje tare pr!
carinjenju.
Ena glavnih točk carinskega zakona so tudi pravila o tari. Ta so takorekoč podlaga carinenja. Pravilno izvrševanj; tega zahteva tudi temeljito poznanje in upoštevanje teh pravil. Nepoznanje ali pa slabo tolmačenje, povzroča trgovcu oziroma prejemalcu blaga zbog visoke carine nemalokrat občutno škodo. D.j bi se mogel trgovec prepričati, da li se mu je v tem obziru Zgodila krivica s tem, da se mu ni tara po predpisih odbila ali vračunala, mora biti vešč tem praviiam. Ker so pa ta pravila v carin skem zalfsnu še precej zamotana, da se v njih le oni dobro spozna, kdor jih je večkrat praktično izvajal, in to je trgovcu skoro nemogoče, zato podajamo v naslednjem o njih kratka, vsakomur umljiva pojasnila,
Blago se v prometu prevaža ali prosto, t. j. brez zavoja, kakor n. pr. kamenje, železo, drva itd., ali pa z zavojem, ki služi edinole temu, da se blago pri prevažanju ne kvari.
Zavoji, ki varujejo blago na zunaj, so zunanji zavoji; varujejo pa blago v teh še drugi zavoji, imenujemo te poslednje notranje zavoje.
Teža biaga brez nikakega zavoja je lastna teža. *
Teža blaga z zunanjim zavojem in z vsemi notranjimi zavoji je kosmata ali bruto teža.
Čista ali neto teža je pa ona, ki se dobi po odbitku zunanjega zavoja, t. j. tare od bruto teže. Zunanji
zavoji se zopet dele v običajna, neobičajne in nepopolne.
Običajni zavoji so oni, kateri se v prometu navadno upotreblavajo in so kot taki po carinskem zakonu priznani. Ti zavoji se ne carir.ajo, ampak se od bruto teže odbijejo kot tara in sicer po odstotku, določenem v tarifu ali pa s tehtanjem.
Neobičajni zavoji so oni, ki po carinskem tarifu niso kot običajni priznani.
Kot neobičajni se tudi smatrajo presti predmeti, ki ščitijo blago med vožnjo, ali pa ločijo posamezne nakladne kose, kakor n. pr. tramovi, po-krivala žaganic itd.
Nepopolni so oni priznati običajni zavoji, ki niso v celoti, na primer sodi brez tfna, bednji brez pokrivač itd., ali pa oni, ki se po veličini in težini oči-vidno razlikujeo ed navadnih takih zavojev, to je, da so laksi ali težji.
Neobičajni in nepopolni zavoji se navadno carinijo po kakovosti tvarine, ako carina blaga prokaša 10 dinarjev za 100 kg.
Kot običajni, priznani zunanji z a v e j i so:
Zaboji, okviri in drugi predmeti iz mehkega lesa, prosto izdelani, nepobarvani.
Sodi, dvojnati sodi in čebri iz trdega ali mehkega lesa, prosto izdelani, nepobarvani.
Keši in pletice, proste, pletene, iz bek, ločja alj trstike, neprebarvani in neprelakirani.
Bal; in vreče iz navadnega, enostavnega platna za zavijanje blaga, iz konoplja sli jute In iz slamnatih In sličnih piatnin.
Mehovi Iz navadnih surovih kož, prosto izdelani,
Železni cilindri in bobni.
Zaboji z blagom v teži iapod 10 kg se smatrajo za neobičajne in se carinijo za sebe. Nahaja se pa blaeo v dvojnatih kot priznano navedenih zavojih, v tem slučaju se upošteva kot tara samo en zavoj in sicer zunanji.
Vse blago delimo torej v ono, ki se uvaža v zunanjih ali notranjih zavojih, In to, ki 6e carini skupaj 7- zavoji ali pa brez zavojev.
A.	Zunanji zavoj!.
I.	Po bruto teži (oziroma z zavoji skupaj) s e car i n i:
1. Vse blago, bodisi v običajnih (priznatih), neobičajnih ali nepopolnih zavojih, ki plača d« 10 dinarjev za 100 kg carino (po maksimalni ali minimalni postavki).
Neobičajni zavoji ne smejo pa plačati večje carine nego njih vsebina.
2. Vse tekočine z neposrednjimi zavoji, so li ti običajni ali ne, enako, ako so njih neposrednji zavoji neobičajni in se nahajajo še v drugih običajnih zavojih.
3. Nepopolni zavoji z enostavnim blagom.
4. Blago, zavezano z žico aii vrvjo,
Uvozi se pa blago, ki plača carino
po bruto težini, prosto ali pa v neobičajnem zavoju. Tedaj se teži blaga doda Še teža običajnega zavoja in sicer po naj-višjem odstotku, ki je določen v tarifi na tak zavoj.
Uvozi se pa tako blago v nepopolnem zavoju, doda se teži tega blaga še 10% dodatek.
^.«k.°.se tekočini, ki se uvozi v neobičajnih zavojih, teža običajnega zavoja za take tekočine. Tekočini, ki se ea|-'n* P°,brut« teži m se uvaža v posebnih železnih cisternah, se doda lastni teži še 17«/» dodatek.
Vsebuje le običajni zavoj blago raznovrstnih tarifnih postavk, ki se vse cari-nuje po bruto teži, se doda teža zavoja onemu blagu, ki je v največi meri. So pa te teže enake, potem se teža zavoja porazdeli na vsako blago enakomerno.
H- Nato teža.
l3°J?eto tc*i se carini:
1. uiag®, ki po maksimalni sli minimalni postavki plača več kot 10 dinarjev za 100 kg, bodisi, da je v običajnih, neobičajnih ali nepopolnih zavojih. Pri takem blagu se običajni priznani zavoji edbivajo kot tara brez plnčanja carine. Neobičajni in nepopolni zavoji se pa carinijo za sebe po kakovosti tvarine.
2. Ako se nahajajo tekočine z neposrednimi zavoji še v drugih običajnih, priznatih zavojih in ptečajo carino preko
10 dinarjav (maksimalno ali minimalno) za 100 kg.
3. Blago, ki se uvaža v nepopolnih zavojih in spada v razne tarifske postavke.
Zavoj se carini zase po kakovosti tvarine.
B.	Notranji zavoji.
I. Notranji zavoji, ki se carinijo
z 3 s e b e:
1. Škatle iz papirja in lepe,tke, v katerih se uvaža šiveno blago (parilo, obleka in slično blago) čipke, veznine, tkanine, niti in predivo, klobuki, čevlji, palice, dežniki, krznina, rokavice, umetne cvetlice, usnjate denarnice, tobačnice In pasi.
2. Škatlice, v katerih so glavniki.
3. Prevlake iz voščenega platna in usnjate, katere se uvažajo poleg onih iz navadnih tkanin.
4. Platnice, listnice In lepenke, v kajerih so samo vložene knjige, note, slike itd.
5. Škatlice, skrinjice, obodki, v katerih se nahaja zlati ali srebrni nakit.
6. Taške in škatlice z« hišni ail potr.i neceser.
7. Knjižice ali lističi, v katerih se uvažajo zlati lističi t. p. 530.
8. S katramom napojene tkanine iz jute, za zavijanje železnih cevi.
.9. Lahki in skupno spojeni slamnati zavitki na steklenicah in drugih steklenih predmetih.
10. Slama, mah, seno, papir, žaganje in druge tvarine, ki v zunanjih zavojih čuvajo blago pred kvarom, se ne vštevajo v neto težino blaga, ampak se dodajo teži zunanjega zavoja.
II. Notranji zavoji, kisecarinijo
z blagom.
1. Vsi notranji zavoji, ki blago neposredno hermetično]! zatvarjajo in ki se z blagom skupaj prodajajo na pr. zdravila v škatljicah, konserve v dozah, pecivo v nalašč pripravljenih zavitkih in tako dalje.
2. Škatlice, v katerih se uvaža vosek za pečatenje, peresa za pisanje, stenj, škrob, toaletno milo, hektografična masa, poedine Igračke in ure budilnice,
3. Pisemski papir, dopisnice (izu-zetih onih iz tarife 459) v škatlah in drugih lesenih ali papirnatih zavojih, kakor tudi v onih iz lepenke, carinijo se skupno s zavojem po tarifni postavki 469.
4. Vsakovrstni zavoji, kateri niso ne neobičajni in ne dragoceni in ki so izdelani po obliki predmeta, ki se uvaža, kakor na primer škatljice za cirkle, nože, instrumente, strelno orožje, pokrivala za polske stroje, prost nakit, svilene prevlake za nesvilene dežnike.
5. Papirnati zavitki, vrečice, prosto z smolo ali voskom namočeno platno, v katerih se uvažajo tkanine, konfekcija, jestvine, prediva, kemikalije, kos-metična sredstva, sveče, izdelki iz kovin ali papirja i. t. d.
6. Lesene daščice in one iz lepenke, papirnati lističi in drugi enaki predmeti, na katerih so omotane tkanine, trakovi posamenterija, niti, predivo, žica, linoleum, voščeno platno, nataknjene šivanke ali našiti gumbi i. t. d.
7. Vse škatljice iz papirja, lepenke gelatine in celuloida, brez razlike oblike in olepšave, ki so napolnjeni z bonboni in drugimi sladčicami. So pa take škatlice iz slonove kosti, biserne matice, želvine ali iz njih imitacij, iz usnja in drugih nenavedenih tvarin, se smatrajo kot neobičajni in dragoceni zavoji, ki se carinijo z blagom vred po kakovosti tvarine iz katere so izdelani.
III.
Netto teža se določa, ali po odstotku za dotične zavoje določenem v tarifi, ali pa z tehtanjem.
Z tehtanjem se neto teža določa:
1. Pri nakiadkih, ki vsebujejo blago raznih tarifffih postavk.
Ako se pa v takem zavoju nahaja tudi še blago, ki plača carino po bruto teži, se zavoj zase stehta in se sjnatra za taro, ki ne plača carine.
2. Ako je blago, ki se carini po ne^o teži v neobičajnih in nepopolnih .zavojih.
3. Ako se nahaja v zavoju enostavno blago, karerega teža se v resnici razlikuje od zato določene odstotne tare.
Tehtanji* blaga pa ni dovoljeno, ako se uvaža brez notranjega zavoja In
ako povzroča tehtanje težkoče.
Ko se določa neto težo blaga z
tehtanjem so izuz?mši zunanji zavoj, lahko tudi zase carini notranji zavoj, ki ne spada v neto težo.
Dovoljeno ni pri zunanjih zavojih odstranjevati posamezne dele.
Carinarnice imajo v vsih slučajih pravico in dolžnost čuvati, da se odbijanje tare po odstotkih ne vrši na škodo države.
Franc Souvan.
Maši čekovni uradi.
Doslej obstoječi jugoslovanski poštnočekovni uradi: za Slovenijo v Ljubljani, za Bosno-Hercegoviuo v Sarajevu in za Hrvatsko-Slavonijo v Zagrebu se prav lepo razvijajo. Želeti pa bi bilo, da se delokrog hrvatskega urada razširi na Vojvodino In delokrog bosanskega na Dalmacijo, koristno bi bilo tudi, da se — kakor hitro bode nedo-statek osobja to dopuščal -- oživotvori v Beogradu čekovni urad za Srbijo in Črno goro.
Ko bodo posamezni pokrajinski čekovni uradi zadovoljivo, v polnem cbratu poslovali, (in eventuelno tudi prej, predno se še otvori čekovni urad v Beogradu) — pa se naj čim preje pristopi k vprašanju centralizacije čekovnih uradov, oziroma naj se vsi pokrajinski čekovni uradi spoje v enega. Mučno je sedaj, ko n. pr. na slovensko položnico ne moreš v Zagrebu ničesar vložiti in obratno na hrvatko ne v Ljubljani. Saj smo vendar v eni državi! Če govorimo o centralizaciji, pa s tem nikakor ni rečeno, da bi moral biti glavni centralni urad v Beogradu. Lahko bi bil n. pr. v Zagrebu ali Sarajevu, kar bi bilo iz praktičnih razlogov celo priporočati, ker ležita Zagreb in Sarajevo nekako v sredi države In ker je n. pr. v Sarajevu tako cirilsko kakor latinsko pismo doma in v rabi, dočim piše Beograd izključno v cirilici, Ljubljana pa izključno v latinici. Tako cen^ traliziran čekovni urad SHS naj bi se naslonil na »Narodno b?nko«, in bi mogel trgovcem služiti v izdatni meri tudi pri nakupu in prodaji deviz. Na ta način bi se razbremenile druge banke in kontrola devizne kupčije bi bila lažja. .Jako umestno bi bilo tudi, če bi SHS čekovni urad stopil v recipročno zvezo z inozemskimi čekovnimi uradi, tako da bi bilo n. pr. mogoče, da si nakaže trgovec, ki ima svoj konto pri SHS čekovnem uradu in pri avstrijskem poštnohranilničncm uradu, zneske iz Ljubljane na Dunaj in obratno. Tako razmerje je obstojalo svoječasno med avstrijsko in ogrsko poštno hranilnico in menda tudi med Dunajem In Berlinom. Zakaj bi to pri nas ne bilo mogoče? Razlika valute ne igra nobene vloge; denar se pač preračuna po dnevnem kurzu. Tudi bi bilo n. pr. za trgovce in druge potnike jako prijetno, če bi si mogli potom SHS čekovnega urada nakazati zneske recimo za Prago ali za Trst v izplačilo pri tamošnjih čekovnih uradih ali pri ta-mošnjih bankah, v dotični valuti. Vse to je bilo popred mogoče potom avstrijske poštne hranilnice za Budimpešto in za Berlin. V ta namen — kot rečeno — ni treba drugega, kakor da stopi naš čekovni urad v recipročno zvezo z Inozemskimi čekovnimi uradi, ali kjer bi tl ne obstojali, v recipročno zvezo z eno ali drugo velebanko v dotičnem inozemstvu.
Želeti bi pa bilo, da bi se ta čekovni urad kolikor mogoče preje pre-osnoval v poštno hranilnico.
Izvoz in uvoz.
Izvoz in uvoz Čehoslovaške. Uvozna in izvozna trgovina čehoslovaške republike je podvržena nadzoru posebnega urad* za zunanjo trgovino v Pragi, Če-hoslovaški uvoznik mora vsak uvoz blaga podrobno, po pošiljkah javiti temu uradu. Izdano potrdilo te prijave pošlje potem odpošiljalcu v inozemstvo, kateri ga mora priložiti tovornsmu listu vsake pošiljatve, da ga dobi na pogled obmejna carinama. Enako postopanje je predpisano za izvoz. Cehoslovaški izvoznik mora izvoz-noniu listu priložiti prijavo. Za vsako pošiljatev pri izvozu in uvozu je treba posebno prijavo, katero se mora izpostaviti v dveh eksemplarih, da eden ostane prijavitelju.
Izvoz iz Nemčije. Nemški izvoz na Angleško se zvišuje od dne do dtif. Samo meseca novembra so Nemci eksportirali 2692 ton barv, 1404 tone papirnatih izdelkov, veliko množino naučnih instrumentov, igrač, lir Itd.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Licitacija tobaka. Kakor smo poročali, bo ministrstvo dovolilo izvoz večje količine tobaka v inozemstvo. Uprava državnih monopolov je odredila licitacijo tega tobaka na 25. t. m. ob 10. uri dopoldne. Licitacija je ustmena, ter se bo vršila v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu. Tobak je v paketih po 25 In 100 gramov, ter se bo prodajal sledeče: Hercegovinski flor in najfinejši trebinski 280 kg po 225 din. kg. Najfinejši hercegovinski 14 500 kg po 180 din. kg. Fini hercegovinski 33.250 kg po 150 din. kg. Srednji hercegovinski 129.000 kg po 120 din. kg. gigarete v paketih po 500 in po 20 komadov: Macedonske špeci-jalitete 10 miljonov komadov 250 din.
1.000	kom,, Macedonske II. vrste 10 miljotiov kom. 170 dinarjev 1.000 kom. Srbske špecijalitete 30 miljonov kom. 140 din. 1.000 komadov.
Luka za našo trgovino z Ameriko. Naše pooblaščeno trgovsko društvi# (v Ntworleansu je poslalo obširen referat ministrstvu za trgovino in industrijo, v katerem priporoča, da se to mesto vzame v poštev kot trgovsko pristanišče za trgovino med našo državo in Zjedinjenim! državami. Po mnenju tega društva je to pristanišče najceneje od vseh trgovskih pristanišč v Ameriki, ker leži v centru Misisipske doline. Na eni prihodnih se«, se bo to vprašanje odločilo.
Francozi in grško tržišče. Francozi se boje, da bodo radi političnih spremenb na Grškem popolnoma izgubili grško tržišče, Posledice nedavnih dogodkov, so se na francoski trgovini že jasno pokazale.
Industrija.
Naža železna industrija. V Kamni gorici in Kropi je naša železna industrija skoro popolnoma ustavljena. Že meseca junija preteklega leta je bila železo-obrtna zadruga prisiljena odpustiti nekaj delavcev in skoro vse delavke, ter skrčiti delo na 6 ur dnevno. 1. t. m, pa se je pojavil poln zastojn. Dela le Še kakih 20 delavcev.
Tovarna za vagone. V Broda na Savi bo v kratkem ustanovljena tovarna za vagone pod imenom: »Prva jugoslovanska tvornica vagona, strojev* i mostova d. d. u Brodu«. Ta tovarna nam jc pač zelo potrebna, da ne bo treba iskati inozemskih tovarn, ki bi popravljale naše vagone in lokomotive^ Brod je po svoji legi In radi izobilja drv zelo pripravno mesto za tako tovarno.
Tovarna za sardine. Tvornica za sardine Mandešič in drug v Milni na otoku Brač je svoj obrat izpopolnila in je sedaj edina tvrdka te vrste na naših tleh, ki je zmožna konkurirati s tujo robo.
Premog v Nemčiji. Nemčija je v svrho zvišanja produkcije premoga nastavila 190 000 novih rudarjev. Tako skrbi Nemčija za zboljšanje svoje industrije.
Aluminij in emajlirana posoda.
Angleška tržišča so poplavljena z nemškimi aluminjevimi izdelki in amajlira-nimi predmeti. Mesečno pošiljajo Nemci okrog 30 ton takega blaga v Anglijo, kjer se je našlo mnogo odjemalcev, ker so ti predmeti za 50% ceneji, čem domači.
Kriza v ameriški industriji svile.
Radi visokih delavskih plač, se ameriške tovarne za svilo nahajajo v težki krizi. Največ amerikanske svile se sedaj izvaža v Anglijo, kjer se prodaja po vsaki ceni.
Bombaž. Pričakovati moramo silen padec cen bombaža. Pridelek bombaža v Ameriki je bil nepričakovano visok. Razni spekulai.tje, ki so bili mišlenja, da bodo cene bombaža še ■ vedno rastle, so nasadili velike množice bombaža na novo. Če k 13 mil-jonom lanskega leta pridelanih bal pri-računamo še zalogo Amerike z okroglo 4 miljonami bal, egiptovski in indijski bombaž, ter če pomislimo, da mnogo predilnic s*oji brez dela, je naše pri-
čakovanje upravičeno. Amerikanci seveda delajo z vsemi silami proti p?dcu cen. »Amerikanska bombažna družba« je sklicala v Memfisu sestanek, farmarjev, bankirjev, trgovcev, podjetnikov itd. vseh amerikanskih držav, ki producirajo bombaž. Na tem sestanku so zastopniki sklenili, da se letos na sme zasaditi več bombaža, kot polovica preteklega leta obdelane zemlje. Na ta način Amerikanci upajo, da ustavijo padanje cen. Da se pa sklep tega sestanka tudi izpolni, so storjeni vsi , potrebni koraki glede najstrožje kontrole.
Kriza volne. Kriza vc! :e na Angleškem ni prenehala največ iz tega vzroka, ker ima Angleška velike zaloge volne še iz časa vojne, pa jih ne pošlje na trg. Kupci čakajo, da padejo cene, trgovci se pa boje izgube.
Amerikanska tekstilna industrija.
V	arnerikanski tekstilni industriji vlada zastoj. V Newyorku in Filadelfiji je čez
100.000	delavcev postavljenih na cesto.
Železne rude in azbest v Rtao-desijl. Bogati železni rudniki in velike množine azbesta so najdeni v Rhodesiji. Z eksploatacijo se bo pričelo v najkrajšem času.
Čerina.
Carinjenje srajc. Direkcija carine je objasnila vsem carinarnicam, da se morajo srajce cariniti po materijalu iz katerega so izdelana prsa, teda le v tem slučaju, če materijal iz katerega so izdelana prsa plača višjo stopnjo carine, kot materijal iz katerega je izdelano perilo. Če pa bi prinašal iraterijal iz katerega so izdelana prsa nižjo carino, se carini blago iz katerega je izdelano perilo.
Carina na doge. Minister za finance je odredil, da se doge carinijo kakor sodi z lesenimi obroči.
Denarstvo.
Odredba glede oddaje denarja.
Glavno ravnateljstvo državnega računovodstva je izdalo odredbo, da se morajo vse svote, ki se nahaja pri posameznih ministrstvih in avtonomnih ustanovah, bodisi od razi.ih fondov, bodisi od državne?,a dohodka, takoj oddati glavni državni blagajni v Beogradu ali okrožnim in finančnim upravam.
20 dinarske novčanice. Upravni odbor Narodne banke je odločil, da se 20 dinarske novčanice potegnejo iz prometa v teku treh mesecev. Če bodo mesto njih izdane druge novčanice ali ne in zakaj se jih odstrani iz prometa, ni znano.
Zamenjavanje denarja v Ruma-nijl. Rumunski državljani, ki so imeli krone, so jih menjali po 0 50 leja, sedaj se menjajo rublji v Besarabiji po kurzu 1 leja za 1 Lvovov rubel in 1 36 leja za 1 Romanovski rubel. Tako bo delo denarne unifikacije skOro končano.
Kredit romunski vladi. Romunska vhda je naročila mnogo novih in oddala v popravilo mnogo pokvarjenih lokomotiv, da povzdigne svoj promet. Za denarjem v to svrho se je obrnila na razne banke, ki so ji odkrile visok kredit.
Promet.
Zastoj na železnicah. Na velikih postajah leži po sto in sto vagonov natovorjenih z raznim blagom, še z takim, ki je namenjen za božične praznike. Za te vozove se nikdo ne zmeni, razven tatov, ki pridno kradejo. Kedaj in kako se bo razvozljal ta gordijski
vozel še nikdo ne ve. Žalostno na tej stvari je pa, da trpe trgovci in konsu-menti veliko škodo, kajti železnice se za odškodnino prav malo zmenijo.
Razno.
Proti draginji. Naša vlada bo na inl-cijativo zastopnikov radikal, in demokrat, stranke napravila odločne korake proti draginji. V to svrho je izbrana posebna komisija, ki bo zbirala potiebric podatke in stavila predloge.
Kolekovanje tovornih listov. Minister za finance je povišal takso za kolekovsnje tovornih listov od 20 para na 1 dmar. To velja za celo kraljevino.
Pristojbine za vidiranje potnih listov v It-Hjo. Itnljansko poslaništvo v Beogradu objavlja, da znašajo pristojbine za vidiranje potnih listov 20 lir v zlatu aii 120 dinarjev ali 480 kron.
Minister za trgovino In industrijo je konferiral 6. t. m. v Zagreou z zastopniki trgovine in industrije ter ae erijentiral o njihrvih težnjah. Med drugim je izjavil, da trgovska in industrijska politika na gre pravo pot ter da se bo moralo mnogo spremeniti. Obljubil je, da se bode vedno, prodno izda kako važno odredbo glede trgovine sli industrije, posvetoval z irteresenii. To nam vzbuja veliko upanje na boljšo bodočnost.
Stavka v premogovniku Ivanec. Radi korakov, katere je vlada podvzeia proti boljševikom, je v premogovniku ivancc izbruhnila stavka. Vlada mora eneigično napravjti konec akcijam bolj-ševikov, ki pringšajo državi in konzu-mentom le škodo, koristi pa nikomur.
Davek na giasovirje. Kakor se poroča, hoče minister za finance naložiti davek na giasovirje. »Zagrebačka podružnica udruženja jugoslavenskih mu-zičara« je na svoji seji protestirala proti takemu davku, ki bi škodoval razvoju naše mlade umetnosti in materijelnemu stanju učiteljev in učiteljic. V slučaju pa, da minister za finance svoj načrt izpelje, zahteva »udtuženje«, da se tega davka osvobode vsi profesijonalni muzikantje, ki so člani imenovanega udrn-ženja, člani gledališč ie f Iharmonije, ter vsi oni učenci, ki se hočejo za stalno posvetiti glasbi.
»KaStel« nova tovarna za kemične izdelke. Pri Karlovcu je kupljeno posestvo »Kaštel« z vsemi gospodarskimi zgradbami in okolu 60 arov zemlje. Zgradbe bodo adaptirane deloma za tovarno, deloma za stanovanja uradnikov, zemlja pa se bo porabila za kulturo zdravilnih zelišč. .Ta tovarna je prva te vrste ter bo pridelovala laksrniške potrebščine, tabiete. injekcije, preparate iz zdravilirh zelišč itd. Z njenim osnovanjem je izpolnjena želja vseh naših lekarnarskih in zdravniških krogov, ker ne bomo več odvisni od inozemskih tovarn in ker se bodo naše surovine predelovale doma in ne več v tujini, kitfsor do sedaj.
Izložba banatskih vin. Ker se je po-praševame po banatskem vinu radi izpre-menienih težavnih prilik znatno zmanjšal, je gospodarsko društvo v Vršcu v Banatu sklenilo, da priredi razstavo banat-skin vin v drugi polovici tega meseca, da tvim potom zopet zainteresira trgovce za banatska vina. Letošnja vina so bolja od lanskih.
Predavanje o Siamu. Z ozirom na vprašanje našega trgovinskega stika z
vzhodno-egejskimi državami priredi trg. društvo »Merkur« dne 17. januarja 1921 ob 7. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma« predavanje o Siamu. Predaval bode inžener Perdo Lupša, ki je proučeval kot s;amski državni svetnik skoro poldrugo desetletje vzhodno-azijske razmere. Predavanje bo ilustrovano s ski-optičnimi slikami. Siamska država je med našim narodom le malo poznana. Ta država, kakor tudi vse druge na daljnjem vzhodu, posebno' Kina ter Japonska pa ponujajo vendar ugedno polje posebno za trgovinske stike. Razmerje med Evropo in Azijo zadobiva vedno važnejšo oblike. Vsi narodi, če tudi najmanjši, lastniki moniaricc ali tudi brez morr-.iirice se pečajo dares s tem, da zadobe z Azijati ugodni stik, oziroma da ojačijo že obstoječe zveze. In vidi se že v vzhodni Aziji ljubosumno gibanje med posameznimi evropskimi narodnostmi in Ameriko, in to posebno na polju trgovine in prometa. Tudi mi Jugoslovani smo stopili v krog samostojnih in neodvisnih narodov. Dana nam je torej priložnost, da ne stojimo več v 0Z2dju, da se podamo na oziraje se na druge tudi mi na vzhodno-azijsko prizorišče, zato da navežemo tam lastno trgovino in promet, kakor so storili to že vsi drugi napredni narodi in države. Saj žive tam zunaj narodi, ki štejejo med 400 milijonov, ki pa si tudi žele stika z evropskimi podjetniki brez razlike narodnosti. Čehoslovaki, ki so se oprostili stoletnega jarma v istem času ko mi, imajo že redni promet in stik. Ti riam naj bodo v vzgled. Ali nebi bilo lepo, častno in koristno za naš narod in državo, ako bi se jugoslovanska zastava pcl.a-zala prvikrat pri narodih daljnjega Vzhoda ? Potrebno je, da svetu pokažemo to kaj imamo in kaj znamo, da nismo narod tistega Balkanizma, o katerem govore Angleži,. ki nas proglašajo kot take pred svetom. — Predavanje o Siamu bo zato poučno in zanimivo, pa ne le samo za trgovce importa in eksporta, ampak tudi za vse druge kroge, ki se zanimajo za daljnji Vzhod.
V	torek 18. januarja 1921 se bo vršil sestanek interesentov importa in eks-porta ter drugih krogov v svrho, da se ugotovi smer naSe gospodarske politike in trgovskega stika z vzhodno-azijskimi državami. Razrnotrivalo se bo tudi vprašanje naše prve znanstvene in Irgovsko-gospodarske ekspedicije v vzhodno Azijo. Zato se prosi, da se vsi merodajni in zainteresirani krogi udeleže osobito tega sestanka.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Štev. 97. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdalo v lastni založbi poštno-carinski pravilnik. Opozarjamo interesente, da se dobijo izvodi proti plačilu & 18 kron pri gospodarskem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
Borza.
Zagreb, 10. januarja. Devize: Berlin 214 do 216, Milan 530 do 534, London 545 do 552, Newyork 154 do 154.50, Pariz 915 do 925, Praga 176 do 177.50, Ženeva 2300 do 2400, Dunaj 23 10 do 23.25. Valute: dolaJ 149 75 do 150 50, avstri^ke krone 24
do 26, rublji 65 do 75, češke krone 168, napoleondori 490, marke 204 do 206, leji 195 do 200, italijanske lire 520 do 525.
Denar Blago Jadranska banka .	.	.	1800
Jugoslovanska banka	.	598	601
Ljubljanska kred. banka 900	915
Narodna banka .	.	.	665	670
Hrv. eskomptna .	.	.	1512	1520
Dunaj, devize: Zagreb 438 do 442, Berlin 954 do 960, Budimpešta 115 do 117, Bukarešta 885 do 895, London 2475 do 2495, Milan 2325 do 2345, Newyork 682 do 686, Pariz 404o do 4080, Piaga 770 do 776, Sofija 745 do 755, Varšava 84 do 86, ZOrich 10150 do 10500. Val-ute: dm3rji 1748 do 1768, dolarji 673 do 677, francoski franki 4040 do 4080, švicarski franki 10450 do 10500, češkoslovaške krone 771 do 777, ogrske krone 117 do 119, leji 877 do 837, levi 745 do 755, lire 2325 do 2345, marke 953 50 do 959.50, poljske marke 91'75 do 9375, funti 1470 do 1490, rutlji 337 do 343.
Praga. Devize: Beograd 230 do 232, Berlin 121‘25 do 122 75, Bukarešta 117 75 do 119 25, Zilrith 1358 50 do 1361 50; Milan 305 50 do 307 50, Pariz 528 50 do 531'50, London 320 50 do 322 50, Ne^jrork 88 do 89, Dunaj 12.425 do 13.425, Zagreb 56 75 do 57 75, Varšava 11 do 12, Budimpešta 14.375 do 15.375. Valute: jugoslovanske note 221 do 223, marke 12125 do 122 75, rumun. note 11775—-119 25, bolgarske note 9275 do 93 75, Švica 1353-50 do 1356 50, lire 302 50 do 304 50, franc, franki 525 50 do 527 50, funti 318 50 do 320 50, dolarji 87 do 88, avstrijske žig. 12625 do 13.625, poljske marke 10 do 11.
ZOrich, devize: Berlin 8.95, New-york 651, London 23 63, Pariz 38.60, Milan 22.40, Praga 7.35, Budimpešta 1.075, Zagreb 4.20, Bukarešta 8.50, Varšava 0.95, Dunaj 1.40, žigosane 1.
Tržna poročilu.
Sarajevo. Moka 0 16'80, za kuhanje 15 30, krušna 14'30, kava 64 do 72, ječmenova kava 11—12, čaj 100 do 120, kakao 120, italijanska čokolada 120—160, paprika 70—120, mak 36—44. Karbid (100 kg) 1000, metle
8,	9, 10—12, suhe slive 13—16, vanilija 800—1000, sgda za pranje 10—12, kolofonijum 38.
Bačka. Pšenica K 940"— do 960"—, ječmen K 520'—, oves K 310"—, nova koruza K 360'— do K 380'—.
Novlsad. Pšenica K940'—do960—, ječmen K 520'—, oves K 310'—, nova koruza K 350'— do K 370 —, stara koruza K 350'— do K 380'—.
Cene nemškemu vinu. Nemška vina pretekle trgatve so precej dobra, zato so tudi cene precej visoke. Če bi ne bilo pomanjkanje sladkorja, da bi se vina mogla predelavati, kakor prejšna leta, bi bile cene še višje. V Rheingau-u je vino dosegio ceno 25.000 mark za 1200 litrov, v Rheinbessenu 11.000 do
15.000 mark. Vino leta 1919 se prodaja po 13.000—27.000 mark za 1200 I. V okolici Naha se prodaja letošnje vino po
15.000 mark, vino leta 1919 po 15.000 do 20.000 mark. Moreljska letošnja vina po 11.000—14.000.
M di. OetherjE?
mn m m
se zopet dobavlja. Zastopstvo:
A. BUTSHER
trgovska agentura
Ljubljano, Gorupoua ul. 3.
L C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
r
EN GROS	EN	DETAiL
/
Naročite vzorčni izdelava zelo natančna I
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila
l Ml
Celje. ]
zavoj 12 komadov.»; Cen posebno nizke!
J
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Olovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče sa lišno rabo in kadilo.
Kupuje	60< 20~2o
čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni.
^	"riTi^vrvvvivvrt	--»."nnViHrr	fr	njiiifL~j~rirri	r	~n	-
E|	Jp| i (S JI Jg£| if^ g	delniška družba za medna-odne transporte.
h MJm H	m	^pv-\^	Brzojavni	(naslov:	Spedbalkan.	6,	52-25
I	■	ŠF^Š Um lim IPIš ll ^3	Ljubljana, Maribor, Bsograd, Zagfeb, Trst,	Wien. Spsaicua us>ii vrst. SpreJsmanJe blaga v skladišča. Zacarlnjenia in zauaroaatiia. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pofiištveniml vozovi na vs2lstrani.
teo liuUllansHo jauno skladišče spojeno s tirom	lažne železnice. - - fflnsRa agentura Samih	skladišč.	^
==	u a j ¥ e č j e domače $ ped	Seliš k® p©č8jjetje w Jsa^©sSa\fiIiB	=	*
rt innm  ...................—^"rrrr-i-n-mrrrr.-imnmnr m-Mnrrfr™rn^rrmm»-irrrrrriT*»
? ir-i ~č.-xj*Lum*iFi»rni%n . ■ ■■■■■■m >    »-«>—.   .	—
||	|	’——“*—'j	eieecseetteieeeeeeeeesaeaeesei
5EVER
IjvSiJf.li^ ■ IW’XCJ
JI* & E. SICABEHNE
LJUBLJANA, MESINI TSd S?. 1©.
‘‘Tapetniška
clelavnicj
Coloniale
Ljubljana.
Uvoz In prodala vsako-v^r.Snega inozemskega manufaktumega bEaga in pSstenin.
Oprava"za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.	i
Vabimo na ogled!	;
Ma debelo in droisif?.©.
ZvonarsHa ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' Import. Eksport.
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-24
‘jj	rali.	23, 52- 24 Q
acascioacajr^ra^aaocacsB Na debelo. Na drebno.
Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica
Trgoyina s papirjem. Šolske potrebščšne. - Razglednice.
106, 52-16
Na debelo. Na drobno.
== Maribor =
Glavni trg štev. 22
>
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske " in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
Ljubljana Mestni trg št. 25, I. rtadstr.
MranfaKtuni in lRunlKe.
! ! ! Konkurenčne cene. !!!
 ________ »S	52-10
UVOZ
IZVOZ
Izdelova nje papirnih vrečic.
iMKKSH
Sobiva ponajvei Sz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
Liu&Uana, FranSiškanska ulica št, 4
 ——   Telefon inferurban 52. 75. ------------
„SVETLA“
eSektrotehnisko podjetje
JANKO PO A
LovroEffenberger&Cie.
Utts. T-..:Vj~)'^a	MMMHMI
Centrala LJUBLJANA
Najboljša Izvedba. - Takojšnja odprema. Najniije cene.,- Ponudbe in pojasnita na Setjo vsaki čas brezplačno na razpolago.
Podružnica w ZAGREBU
FranRopansks ulica štev. 2.
cacacacacicjcrscalcjtrjcacscaa
JfiCffllfrfl 0 P°P0,nc elektrarne, prekozemske cen-	S
i JlSdiUlllIl« Vale, popolne napeljave v mestih in	$
^pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, raz-	S
Osvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gle-	fci
.tdališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za	•<’
'normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske	tj
■ in signalne naprave itd.
f	[j
(U	!
ame5ggaBe»Er,a«5a3«gg|
* motore> diname,pretvoritelje(Umfomier), UUJJilt/l* generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materija! vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd. 1	:%&££■>
l<vrfnljji?n • moderna telesa za razsvetljavo, na-IlubluJS. mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjcnih -predpisih ali vposlanih skicah. K	,.	;70, 20—11
f	«	novi	patentirani	„Sona“-zvcncl
žPUJUSUCld. za močni tr>k, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov zo	g
oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez	g
truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova	”
patentirana autoliupa „Sonavox“, patentirani	'S
držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.^'/. !^. IT g ( (.'rt-*'.s„	v	J
- \,mmmjwmwasan£a
J
6cJCTC=ai^caacjacanai=ac3»=sa
yv yv vv /v /% y\ y\
\
✓
Veletrgovina
A. Šarabon
'j v Ljubljani
V	priporoča
f špecerijsko blago j
*♦.   .   « ______
✓
\
/
s
.>■
\
/
\
/
v
raznovrstno iganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10—10 vodo.
Lastna praZarna za kavo In mlin za dišava z električnim obratom. Ceniki na razpolago.
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerue cRrož 6,0G0.000 R.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojavni naslon: Eskomptno. interurb. tol. št. 148.
50, 20-20
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
1.
Ljubljana
Resljeva cesta št. .3. — Petra cesta št. 35.
1
C li
Sv.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13. 20—20
y
izdeluje	140, 48—2
Tovarna lesenih žebljev
Ivan tanil ml.
Tacen pod Šmarno goro pri LiubLM
20-16
V\AAAA/V
Cffi----------------- —
0	Priporoča se veletrgovina
Fran Derenda, Ljubljana
105,20—14	Enunska	cesta 8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana. Telefon interurban štev. 313.
Podružnica: P U N A J 11., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
Glavna zastopstva .delovnih čehoslovašKih tovoren.
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros.
v bogati izberi, od najfinejšega do najpriprostejšega kroja in izdelave.
Konfekcija
•Af-
aa
mm
■ ■
RV
pa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
s:
aa
aa
aa
aa
najbolili amerikanskl pisalni siroj sedanjosti
razmnoževalni cparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizratlike siehle:e plolfe.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo; 15,20-20
The Rex Co. LJubUana, Gradišče 10. Moderno urejena popravilnica vseh pisalnih strojev.
a%Baaauaaaaaa*aaaaaaauc)a«uaaeaff aaQiiiiHUBSBaaaaaRa»aaaaadaaaaaBa
aa
aa
aa
aa
aa
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Listat.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal.