List 12. « I Tečaj XXXIV. ospodarske, obrtniške m %.T* v- zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta i gold. 40 kr.. za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 22. marca 1876. O b s e g : Iz poročila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe „Bitnje" v Bohinju. — Kmetijski zgo- dovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) načinu. (Dalje.) Zapisnik odborové skupšcine Matice slovenske 16. svečana 1876. Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem Slovansko slovstvo. Kako se Slovanom godi v liberalni Avstriji. Deželni zbori. Mati ga izdá. (Dalje.)Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Pripognimo se pri njegovih nizkih vratih, stopimo nj, da pregledamo in nekoliko prevdarimo družbino porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske podelovanje mleka v sir in njega preteklo poletje. Družba obstoječa iz 14 gospoda peh z ozirom na družbe Bitnje v Bohinju rjev je planovala in sirila od 25. maja do 6. oktobra, tedaj skozi 135 dni. gled na sko dobo od 25. maja do 6 okt 1875. *) Molzne živine mela vse vkup 110 k in 52 Vsak planšar je mleko, potem ko si ga neko Ta družba je čisto planinska, kajti ona ne deluje liko za svoj povžitek odlil, koj po molži zjutraj in v • 1 • » « i • m i « % _ - v dolini , ampak edino v planini ) in zdaj samo na č nosil - ------v sirarijo, o*. » o«^ muiû posebej po bokalih in maselcih zapisalo v tedensk ki z okvirom obrobljen očitno visi na steni se mu od vsake molže Bitenjski planini. Odvzet namrec jej je priljubljeni Govnjač. Po njegovih glavicah in dolincah nič več ne raste trava za B i ten j ska in Lepenška goveda, ki so preteklo poletje, ko je přišel navadni čas prese- P akemu v poljubni pregled in prepričanje y da je prav litve na-nj i milo pogledovala po njegovih masleno-trav-natih dninah , ki jih obrtnijska družba menda iz neke malenkostne kljubijivosti tudi za visok denar tem go-spodarjem več prodala ni. In Bog vedi, kaj bo čez nekoliko časa pa še s samo Bitenjsko planino, za-stran katere se v pravdi z Blejsko grajščino razsodba glasi na to, da samo „Poljana" je lastnina kmetov, vsa njena okolica pa lastnina grajščinska. Poljana pa meri le 21 oralov in 780 sežnjev, je tedaj prav majhen planinsk kos, ki ga družbini trop v dobrih treh zapisano. Ako kdo zahteva, se mu mleko ravno tako na drobno po vsaki molži še posebej tudi v lastno žico zapisuj ? katero z mlekom vred prinese in spet od ter o mleka iz prilik elej v 8iranj doma lahko pošteva množino nanošenega pi Skupni tedenski zapisnik se v nedeijo prinese iz predniku ter gori drug prične. Iz nj prednik vse mleko ravno tako na drobno in posebej prepiše še v velike mlečne buk ? pri njemu vsak ud svojo stran v ta namen ima Veseli napredek je, da ta družba hranjene, v katerih ? ki je pri svoji dneh skorai popase. Okoli ležeči pašni prostori so pa prvi ustanovi celo sirarsko dôbo le tri molže (v začetku po tej razsodbi grajščini za lastnino pripoznani, in je sredi in na koncu planovanja) mleko tehtala, ga zdaj zavolj paše , katero se od nekdaj brez ovire kmetje tako natanko meri in zapisuje v nalašč za to vravnane zapisnike. Brez tega bile bi marsikatere nenatančnosti in iz njih izvirajoči prepiri neizogibljivi, kakor se je tukaj vživali, rečeno, da bo v svojem času vredjena ali regulirana. Kmetje pripovedujejo, da, ko so hodili v Radoljico k obravnavam zarag razločenja gozdov, so pokazalo prvo leto družbinega obstanka. Kozarji so se jim gospodje komisarji vedno zagotovljali, da paša po pritoževali, da se je tak dan za tehtanje odločil, ko gozdih ostane pri starem, kakor je od nekdaj bila. Al, koze niso bile pri najboljšem mléku; enako kravarjem kakor se dandanes ravná, to ni po starem, to je čisto ni bil vsaki dan za to po volji. Ali ne bilo moglo nova pesem žalostinka za živinorejce Bohinjske. Pri tacih žalostnih prizorih pa se ve da ne katerega tudi mikati , zvečer živine ne do čistega po-molsti, da bi zjutranja za tehtanje odločena molža obil- kaže tej družbi kar brez premisliUa postavljati na p 1 a- niša bila? In če tudi ni sam tega storil, je morebiti nini novega sirarskega stanů, dasiravno ga živo druzega sumničil in tako vznemirjen bil. ~ potřebuje in že nad 500 gold, v ta namen nabranega Ko Je bilo mleko merodajno za delež vsacega uda iztehtano, manj denarja ima« Zato si za zdaj pomaga z navadnim vesten deležnik ni več toliko skrbei, da bi bila živina planinskim predelan. stanom, ki je nekoliko za sirarijo pripravno njegova kolikor mogoče veliko mleka še dalje pridobi- vala dovana. misleč Ali , ne misiec, aa je s tem sam in vsa družba poško- se « To poročilo je gospod župnik M J e po takém čuditi, da so kot voditelj vestniši se o tem pritoževali? In kdo vé previdniši in ali ni kate- sirarske družbe, poslal centralnemu odboru družbe kmetijske rega lakomnost premotila, da je od tište molže > ki v gled ki ga je > sl. odbor izročil vredništvu „Novic ker je jako zanimivo, a tudi podučno, imela tehtana biti, manj mleka, kakor sicer navadno, naj ga natisne. za svojo potrebo odbil? Sumničenju, prepiru in nevolji sploh so pri takém površnem delovanji na široko vrata prošnj > Vred 90 odprta. In kakor je neutajljiv veliko boljši vspeh skup- Snopi se stavijo trdo drug k drugemu neg bil kakor posamesneg da maslarstva se prostor • uiu^v/uiu ^ ua ao ^iuoiy porabi kolikor se dá. Tudi zato je boljše trdo vlagati ■ * "v ~ ui«0iai0lva, puiaui ivuii*Lur se ua. i uai zaro ]e Doijse trao viagan, dar gotovo Bitenjska družba že razrušena, da voda skozi ne teče in raztopíjenega žlezea ne od- ako^ bi se vsakdanje natančno merjenje in zapisovanje naša, ker je to slabše za lan. Ob stranéh in po dnu se i mora vložiti slama, ako godilnica ni posebno čista. Lan bilo peljalo, pri katerem je vsak le tega deležen kar res prinese, a s tem spodbuj mleka nanositi, tedaj nič zanemariti nepošteni misli, da ne bo sam, ampak (Dalje prihodnjič.) kar ) * v nic ajveč mogoče se mora vselej tako vlagati, da so korenine na tla obr- potratiti po njene, ne pa narobe, kajti steblo se pri koreninah prej družba trpela zgodi kakor pri vršičih. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vređjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca « 9 Dne 11. Leta 1857 marcija 12. 1772 12 15 16. se je ustanovila v Bischofswerdi družba za rejo lanu in umno pridelovanje prediva na Saksonskem. se je začelo na cesarski grajščini Mercopalji poleg Reke prvo izrejevanje ovac^žlah-nega plemena s 400 ovcami deloma Spanj-8kimi (Merinoškimi), deloma pa s Padovan-skimi, in pa s 30 ovni izvirne čiste Meri- noške krvi. Razgias ukaza proti razširjevanju kuge smr-kovih in črvivib kónj na Pruskem. 1846. Prva poskušnja s plugom, ki ga sopár goni, iznajdenem po lordu Willoughby in Osborne v Grinstorpu na Angleškem. 1776. Kmet Krištof Schneider v Podebulsu pri Zeitzu je po nasvetu Schubartovem prvi sejal 1844. 16. 1802 17. 1861 rdečo deteljo, ki jo je iz Štajarskega dobil: in je s tem postal začetnik deteljne setve v srednji Nemčiji. so se začele prve poskušnje gnojenja s ko-ščenomoko po Frideriku Kroppu v So-lingenu na Nemškem. se je o d p r a va suž n o s t i na Ruskem s prižnic oklicevala. (Dalje prihodnjič.) a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem nacmu. Spisal Andrej Pisk ar. Delà po set vij pletev , zoritev za predivo in za seme, spravilo. (Dalje.) Na ravno ta način kakor tukaj, se godi lan tudi v drugih stojećih ali tekočih vodah, v jezerih in rekah. Ako se lan v jezerih in rekah godi, treba je plave bregu privezati, da jih voda ne odnese. Pri plavih se napravi spodnji in zgornji okrog iz naprej , in zato ni dobro lanu pozno v jeseui viagan, se oba s steberci in vezmi dobro zvežeta kedar se ie bati mraza ali zime, ker bi se moral lan v « A i * m M** n + m J * ^ « . i • 1 • i • Vsled solnčne in zračne toplote je pa ravno voda pri vrhu topleja kot pri dnu, in tako se steblo povsod enako godi. Ce bi se pa lan nasprotno vlagal, je to ravno narobe; korenine bi se pri vrhu pregodile, predno bi bili vršiči godni. Iz tega vzroka ze tudi ni dobro lanenih snopov polagati, ker bi se ravno tako zgorenji hitreje godili kot spodnji, a še ti pri ko- reninah prej y kot pri vršičih. Ko je lan vložen, ali ko je godilnica polna, se po vrhu zopet s slamo pokrije, z diljami ali krajniki obloži in po teh diljah se denejo zopet krajniki ali dilje počez , in te se potem s kamni obložé, da se lan ne vzdigne, in se voda na-nj spusti. Obložiti se pa mora toliko , da ga voda ne vzdigne in da voda čez deske stoji, kajti iz vode ne sme lanu nič gledati, ker če bi vil dalje časa iz vode , bi ga toliko odgnjilo , kar ga ben moli. Izprva, ko je lan suh, m očno sili na vrh ; ko e pa enkrat moker in se goditi začne ga voda manj vzdiguje. plave se lan ravno tako vlaga, kakor smo zdaj viděli, snope po konci in trdo. Plav se mora pri vla-ganji tako postaviti na pripravljene rante ali drugo tako pripravo, da se potem, ko je poln, lahko v vodo potisne. Plavi v napravljenih godilnicah se samo obtežé s kamenjem , da se potope do dna. Ce se pa plavi v stojećih vodah ,ali pa v rekah godé, je pa treba plave bregu privezati, da jih voda ne odnese. Tudi se mora tukaj paziti, da se s kamni ravno prav pridejo pregloboko v vodo in se ne potope v globocino. Ko se lan začne goditi, se tudi začne bolj potapljati in obteže y da ne treba je kamenje odjemati. godilnîcah s stoječo vodo je dobro ? da v oda kakih (5 palcev čez lan stojí, ker se posebno ob vročini voda na površji zeló zgreje tako, da bi se lan po vrhu prehitro godíť in na škodo šel, predno bi bil spodnji goden. Čez nekoliko dni potem, ko je ian vložen 7 se začne voda rumeneti, pěnití, mehurje delati in po kislem díšati. To je neko kipenje ali prav za prav predgojenje. Pri gojenji je treba paziti na mnogo okoliščin. ~ . kot zelen; debela in hod- Zato Suh lan se počasneje godí neja stebla so hitreje godna, kot tanka in lična.^ je treba lan izbirati in vsako sorto posebej goditi. Trji , ki je rastel Lan be in in lan se počasneje godi kot manj zrel. na različnih tleh, se tudi ne godi enako. deževnem vremenu se počasneje godí, kot v lepem in toplem. Ako je lan sploh lepo'rastel in je vřeme srednje toplo, se lan godí 12—14 dni. Ce je pa vřeme topleje, poleti je lan tudi v 10 dnevih goden. m r z 1 e j e m remeljnov, ter vremenu, pozno jeseni se lan tudi po 3 tedne godi. zeló mrzli vodi pozno jeseni se lan zeló počasi godí, da, pri nizki gorkoti se gojenje celó vstavi, da ne gré naprej, in zato ni dobro lanu pozno v jeseni vlagati tako visoko, kakor je lan visok. Po dnu in po stranéh takem primerljeji negoden iz vode vzeti in shraniti. se obijejo late tako gosto, da je med njimi po 3 do 4 Kolikor je topleje vreme , toliko hitreje začne lan palce prostora. Pripravno je, če se ena stran odpreti kipeti , pri tem se pa tudi močno vzdiguje in kviško 7 dá plav poln. da se lahko od strani vlaga in se zapre, kedai r ]e že v ali dnevih Ko je cas lan vljagati, se ta, kakoi ' Je v snopih sili. Ce je vreme toplo, je kipenje na vrhuncu svoje delavnosti in takrat se prične pra.vo gojenje. Ko se prične pravo gojenje, postane lajri težji povezan, k godilnici spravi, da se lahko vlaga. Pri go- začne zopet padati in se v vodo potapljati. Zdaj } se dilnicah, kjer se voda iz njih izpušča, gre ena oseba v začne žlezec razvezovati in krojiti. Zdaj nastopi tudi godilnico in začne vlagati snope po konci v godilnico. ona doba. ki ima največ v sebi 7 da lan ravno prav 7 91 Be premalo in ne preveč goden. Pri tem je àtreba mnogo »vetovanega dobrega znanstvenega časop pazljivosti in prevdarka, že oziroma na to, rekli: kakoršen je lan in kakor je rastel prej lakr akno dobro aii slabo kakor so voda kar je smo tudi danj finančně razmere > ki )f — ; ---- - — čnejae postopati, ne dopuščaj \j y vic* ^aiauua v ru let IV il U uuuiu a.11 oiauv j - ívaxwi ov t uum y gorkota in „letopisa" izdajala se mesečnik, posebno ker je že mnogo druge okolišcine, ravno tako: kako je nastopilo prvo slovenskih časnikov, kateri vsi radi sprejemajo vsako- isa, vendar se- Matici" velevajo nekako atica" vrh kipenje, hitro ali počasi, m če je přeje halo in se lan upadel. Kakor pri vsakem tukaj skušnja najbolje vé pravo zadeti. pozneje ne- vrstne znanstvene razprave opravilu, tudi Bere ta svetuj y se naj bi M aj ci ge r j evo Matica kmalu izdala pismo i v katerem „zgodovino Splošna pravila za opazovanje in za znamenja pra- slovenske literature" , ker se potreba tega delà bolj in vega gojenja so ta-le: bolj kaže Določi se Ko se vidi, da je nastopilo pravo gojenje in je lan oddeiku za izdavanj t se potopil v vodo, se vzamejo kake tri poskušnje od knjig da se ta predlog dá v pretres vsake vrste, in sicer iz y srede in iz krajev Gosp Parapat ; iskuje vsaka posebej. Prvic se nekoliko stebel v pest prime in stisne; če se lan mehak in masten ošlata se nekoliko sprijemlje, je to dobro znamenje ter se pre- svetinj izroči se oddeiku za izdavanj pismo o tiskanji Šegovih knjig Na vrsto pridejo zdaj ponudbe tiskarj tiskan j da ; m stebel gre Matičnih knjig, in sicer samo iz Blaznikove in „Narodne tiskáme." Po daljni obravnavi, katere so ae še udeležili v roke gg gojenje dobro. Zdaj se vzame kakih se primejo pri koreninah in se poskusijo okoli prsta panec, določi se: Tiskarnici naj se se enkrat vprašate Svetec, Vilhar, Maru, Pleteršnik. Šolar in dr. Zu oviti in zlomiti 5 ako se stébla prelomijo in ne ovijejo koliko vsaka zahteva za ti sek okoli prsta, je znamenje, da bo lan kmalu goden. Pre- formata Matičnih knjig v 2500 iztiskih? ene pôle sedanjega lomiti se poskuša najprej pri koreninah, potem pa više pap ene pole koliko za v ravno obliki in v tem številu? proti vršičem. Stebla so najprej pri koreoini godna in v kolikem času se zavežete, da bodete eno pólo dode potem zmiraj više do vršičev. Zato se mora začeti pri lale po sprejetem rokopisu ? in 4) ali za korektur« koreninah poskušati. Ko se steblo že pri sredi prelomi, zahtevate kako posebno plačilo aii ne? gospodarski od je znamenje, da bo lan kmalu dober. Zdaj sels pa se pooblašča, da nove ponudbe temeljito presodi se poskušajo najbližja znamenja pravega in potem določi, katerej tisk Vzamejo se v roko posamezna stebla, ter se, Matičine knjige naj se v tisek izročé gojenja pri koreninah začenši, poskuša lik iz stebla potegniti. Ce rad od lesa gre, od korenine do vrha in se ne pri- upravnik jemlje stebla, je to prvo znamenje; če se steblo potem poročale v Po dovršenih teh obravnavah izvršila se je volitev Matičnih tako, kako so listu yy Novice že ) s prsti nekoliko pogladi, da se ve3 lik odpravi in potem za d le to imamo popraviti, da v odsek knjig je namesti prejšnjega tajnika poskuša prelomiti, in če krhko pokne, ter se pri pre- stopil sedanji tajnik Praprotnik. Opravila tajniko lomu nič drobnih nitik kakor pajČevina ne drži je to drugo znamenje, da je lan goden. Ce se pa lik stebla priiemlje in nerad proč gre , če steblo pri přelomu gosp. Praprotnik pre v se ima ure k dan marcij meseca on ne pokne krhko , ampak se ovije in če se pri přelomu opoldne v Matični pisarni Po dovršeni « J/A V F A • iliMl VIJU LUVOUVfl « VU uradno svojo uro od 111/,1 do 12% voiitvi odborniko v d s e k za iz- drobne nitke stebla drže > pa ian se ni goden. Dokier d se pri přelomu tanka lakna, kakor pajčevine vidijo, ka- nik ,,Letop knjig nasvetuje g. Pleteršnik kot vred i siedeče àpisi y tera se pri poglajenji z dvema prstoma niso od stebla drugi spisi izročajo odjeku za izdavanj Letopis4' naj se kak ločile, tako dolgo lan ni goden, m pri takem negodnem knjig ako so stéblu se tudi od suhega ne dá les ločiti od lakna. (Dalje priliodnjič.) udje tega odseka ene misli zarad tiska, naj gre spis precej v natis; ako pa bi udje tega odseka bili navskriž-misii, naj pride obravnava v odbor. Prof. Pleteršnik noče biti sam odg Znanstvene stvari. muc pravi, yy Letop da a. y Je P on odg za vredništvo „Letopisa ", te odgovornost za ,,Letop bolj za vnanjo obliko a naj ma Zapisnik 36. odborové skupšcine Matice slovenske v Ljubljani 16, svečana 1876. ves odbor. Po tej razpravi, katere so 3e udeleževal dr. Bleiweis, Marn in Solar déni nasvèt 12. sprejme se gori nave- razpravo sta prišla potem g. Dav. Trste- Pričujoči so bili gospodje: dr. Jan. Bleiweis kot po stavljenih pogojih. njakova spisa in doiocilo se je, da se sprejmeta oba prvomeBtnik, Ivan Tušek kot zapisnikar; potem t • Luka Kozler Peter, Marn Jožef, Moćnik Matej, Pleteršnik Maks., Praprotnik Andr., Souvan France, Svetec dr. Strbenec Jurij, Šolar Janez, Tomšič Iv., Varů Iv., Viihar Ivan, Wiesthaler Fr., dr. Zupanec Jernej. Predsednik bere pismo in poročilo, ki so ga Maticnemu odboru poslali pregledovalci društvenih ra-Čunov v pogled in poročanje v prihodnjem Matičnem zboru. Sklenilo se je, da se gospodom pregledovalcem izreče topla zahvala za njihov trud. Slovansko slovstvo. * Uzroci kratkovidnosti ucenikay po dr. A. Treich-leru priredio A. IIaid en ak, učitelj na kralj. vježbavnici u Zagrebu. Ciena 20. nove. Dobre oči so neprecenljiv dar božji. To čuti posebno tišti, ki je zgubil zdravi vid. Žalibog, da je dandanes čedalje več kratkovidnih ljudi, katere je ta nesreća za-dela že v miadosti, in posebno 0 šolskih letih. Zato so Potem bere dr. Jan. S u sto v o pismo iz Trsta, zdravniki pritožbe učiteljev o tej zadevi preiskovati za-v katerem ta naznanja, da ga je volja Matico podpirati čeli in našli vzroke kratkovidnosti pogostoma v napakah in jej po moči služiti ; pismo vzame se radostno na znanje, sedanjega šolstva. Pisalo se je 0 kratkovidnosti učen- se pismo g. župnika Božidara Ra i ča, v cev po mnogih časnikih in dr. zdravilstva A. Treich- ler v Svici je 0 kratkovidnosti učencev spisal tako iz- Bere katerem predlaga naj Matica" osnuje strogo znan st ven časopis, oziroma mesečnik, in naj ga zacenja vrstno razpravo, da je bila z nagrado odlikovana. Gosp. A. Haidenak, učitelj na kralj, vadnici v Zagrebu, pa izdajati že meseca malega travna; v iz vršite v tega naj se izvoli oddelek treh strokovnjakov. Pripoznava se je imel dobro misel po T r e i ch 1 e r j u spisati in na svitlo po vse važnost že tudi prejšnji čas od druge strani na- dati drobno knjižico, katera z jasno besedo razklada / 92 vzroke kratkovidnosti ucencev in pa sredstva, kako jej praviloma (in der Regel) mora učni jezik biti nemski." v okom priti. Zato toplo priporočamo imenovano bro- — Res, šurico nadzornikom in učiteljem vzlasti nižjih in sred- po rodu , njih sol, kajti želeti je, da bi njeni nauki ne bili na otroke Ceskega rodu, ki umejo da v doljni Avstriji je šolska mladina jaemška v imenovanih občinah je 12.000 Cehov ia češki škodo učeče se mladine glasi upijočega v puščavi! , podučevati z nemškim jezikom, to je oČitna pedagogična abota! Politične Htvari. Deželni zbori. Kako se Slovanom godi v liberalni Avstriji. Nov dokaz, da Slovani od sedaoje viadne sisteme nimajo ne drobtinice narodne ravnopravnosti pričako-vati, razvidi se iz odgovora, ki ga je minister nauka Deželni zbor Dalmatinski. zadnjem listu smo objavili, da je deželni zbor ker je ve- dr. Streraayr 1. dne t. m. dal v zbornici poslancev na interpelacijo dr. Kusy a, ki seje pritožil, da se Ceski jezik popolnoma zatira v ljudskih šolah mnogih obcin Tirolski že z drugo sejo bil končan zato čina zborova zapustila zbornico. Danes imamo nazna niti drugo dogodbo iz zbora v Zadru, v katerem kjer v doljni Avstriji, ki so na meji Moravski ali Ceski slovansko ljudstvo samo češki govori. Dr. Kusy je statistično dokazal, da razun Dunaja in njegovih predmestij, kjer živi 170.000 Cehov, je mnogo občin Ceskega naroda , kakor v Novi vesi (Ober-The-menau), v Hlohovců (Bischofswart), v Prilepij (Walters-dorf) narodna stranka iz vse drugačnih vzrokov se odpove- dala zborovanju. Poslanec Monti je namreč v seji 13. se ona dne t. m. v imenu narodne stranke izjavil, da zb orovanja ne udeleži pod predsedstvom deželnega gla-varja g. Ljubiše, ki si je, ko je bil državni poslanec pri koncesiji Dalmatinske železnice nepo- na Dunaji šteno dobitek ugrabil ter se ukrivičil še druzih nečastnih dejanj ; kedar pa on odstopi od predsedstva posl. Monti Je rekel v Ranspurku (Rabensburg), v Lahnovem (Ho- rnestnik ali kak uui ij y v Jiiauopui au ^ ii»auuuouui ^ / y v uauuu ^ UL henau) itd.; število teh Cehov iznaša čez 12.000. Do najnovejega časa se je v teh ljudskih šolah učilo samo v maternem Ceskem jeziku, zadnji čas pa je tudi po ukazu Dunajskega deželnega šolskega svéta ves materni jezik se zapodil iz šol; zoper voljo občin, katere šolo izdržujejo in zoper jasno postavo, da zarad tega imajo tudi one v šolskih zadevah besedo, je vendar Dunajski deželni šolski svèt ukazal krajnim šolskim svetom, da se imajo vse dosedanje šolske bukve v Ceskem jeziku nemudoma odstraniti in namesti njih nemške vpe- in ) ljati ; pri poduku se ima le nemška besed^a rabiti oštro paziti na to, da učitelji ne besedice Ceske ne go- vorijo v šoli z učenci, sicer zgubijo službo in na njihovo mesto se imajo postaviti taki učitelji, ki nobene besede ceski ne znajo. Krajni šolski svet v Mistelbachu ie gori navedeni ukaz deželnega šolskega sveta vodstvom , učiteljem in katehetom dotičnih šol naznanil tako le: g- ga učnega jezika v nemški jezik, je pri- Samo le še letošnje šolsko leto, ker je prestopno leto od Češke puščeno pri podučevanju učencev po nemških bukvah se posluževati Ceskega jezika , kajti eno leto bo zado-stovalo se potem dalje podučuje v tem jeziku. Nadzorovanje šol se mora izvrševati brez posredovanja kakega učitelja ki bi nemške besede nadzornika učencem tolmačil v i da se mladina nauči nemškega jezika toliko, da ) Ceskem jeziku. Če bi se kak učitelj, ki razume Češki ustavljal tem predpisom , naj se nemudoma pre- jezik, stavi na kako drugo šolo in na njegovo mesto naj se nastavi učitelj, ki prav nič Ceski ne zna. tega ukaza se ima v treh mesecib poroČati. izvršitvi a Aii je tako ravnanje kaj drugače kakor ,,Turško"? To je grozovito silstvo ponemčevanja nenemškega naroda; to je nečlovešk napad na državno temeljno postavo, ki vsim narodom ravnopravnost zagotovlja ! Tako postopanje ne bode sicer iznerodilo Ceskega naroda v imenovanih občinah, al poduk mladine v tujern jeziku mora ostati brez vspeha in narod brez krivde svoje zaostati v omiki. 5n kaj je minister syevo interpelacijo? najskega deželnega Šolskega sveta, rekši, da „uradnega dne t. m. odgovoril na Ku- O d o b r i 1 je postopanje Du sodelovati v zboru. in stopi na njegovo mesto njega na- drug predsednik, ondi jih je volja zopet Na to izjavo postane viharna scena; Ljubiša hoče besedo ustaviti govorniku f al po- slanci hočejo, da dalje govori; naposled zapusti zbornico pod soglasnim klicem: ,,ven, proč z neurednim!" Tako tragično končá politiško svoje delovanje mož, ki se bode težko opravičil obdolženih grehov , in postane za ves čas življenja svojega politiško mrtev. Gospod Stefan Ljubiša, ki je ves čas Avstrijske ustavne dobe Dunaji, se nikoli ni zastopal Dalmacijo v Zadru in na prav skladal z Dalmatinsko narodno stranko. O portun i te ta bila je zmirom njegovo načelo; zato je zmirom na Dunaji naj raje plaše obračal po volji ministrov. ,,Primorac" pravi, da je Ljubiša bil samo politiški epikurejec, ki je svoj mandat skušal zmirom dobro ,,Vse učne knjige v Ceskem jeziku se imajo koj odstraniti iz šol. Ves nauk se ima učencem dajati v nemškem jeziku na podlagi primernih nemških šolskih deželni knji fruktificirati. Ustavoverna vlada mora britko žalovati po zgubi takega privrženca, svet pa je zopet videl gnji-lobo sedanje sisteme. Za čišćenje politiškega zraka v Dalmaciji je vsakako dogodjaj v seji 13. dne t. m. ne izmerne vaznosti. Vládni časnik ,,Bohemia" se ve skuša umiti vladnega možá ter pravi ) da bode da ostal t glavár, dokler se točneje ne dokaže krivda nje- Po časniku „Nazionale" je po pogodbi od gova maja 1875 pri koncesiji Dalmatinskih železnic Ljubiša dobil 34.642 gold. 85 kr., dr. Bajamonte 57.000 gold., Nikola Trigari 86.000 gold., Elija Raceta 13071 gold. in lastnik nekega Dunajskega časnika 39.400 gl. dobitka. Deželni zbor Kranjski. seji 15. t. m. je gospod knezoškof dr. Po- g a čar kot novo vstopivši poslanec obljubo storil. želni glavar je naznanil De da sta se konstituirala odsek ŮCtUl ^ lev V C» i UCtUUMUUj VA» Ol«, OU «vugtiduii MIM v v. u v » za po ročilo o deželno-odbornem delovanji (prvomestnik vitez G a r i b o l d i, namestnik G r a s s e i i i zapisnikar Schaffer) in občinski odsek mestnik dr. Po kl u kar, namestnik Dežman vodja J u go v i c). - - - * ? «t-«^«««— ~ - ~ *---\ rv.r Financnemu odseku so se izrociie (prvo-pero- nekatere peticije in 2 predlogi deželnega odbora, namreč porocilo o najdbahstavbnakoléh na Ljub-ljanskem močvirji in porocilo gledé uredbe plače muzejskoga kustosa. Konečno se je za namest-nika v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka namestu Pakiža, ki se je odpovedal temu poslu, izvolil Obre za. . seji 18. t. m. so se mnoge peticije izročile poizveďovanja ni treba bilo zato, ker v doljni Avstriji dotičnim odsekom, med temi zlasti prošnja Idrijske občine za izjemo od deželnih šolskih přiklad, prošnja dotičnih za premakijive reči veljavnih predpisih ampak , —----, Horak, Jugovic Dež-vitez ki tako le kratek čas zboruje in ima opravil mnogo, dr. Kaltenegger, Kotnik, Kozler, Kramar, Kramarič odtegniti poslanca, nikakor ni pristojno. Konečno po- vitez Langer, Matej Lavrenčič, Murnik, Obreza, Pakiž ; i ročevalec pi. dr. Schrey v imenu odseka nasvetuje, naj se zahtevanje c. k. okrožne sodnije, da sme zoper grofa Margheri a med zborovanjem deželnega zastopa dalje postopati, odbije. Na vprašanje deželnega glavarja: ali želí kdo besede o tem predlogu, se oglasi dr. Poklukar in očita nerednosti, ki se prav pogostoma godijo pri izterjevanji davčnih zaostankov , in katerih glavarica je ta, da se potrebščine gospodarstva, „fundus instructus", rubljeva dr. Poklukar, Robič, Rudež, vitez dr. Savinschegg, Schaf fer, pl. dr. Schrey, baron Taufferer, grof Thurn dr. Vesteneck, Zago > To man, vitez dr. Zarnik so li za odsekov predlog Nasi dopisi. Gorici 18. marci ja Kdo Je zdaj imenitniši, ko 7 kar pa po postavi ni dopuščeno. Dvorni ukaz 7. malega travna 1826. leta namreč določuje, da se žito, les, krmilo. Vaš Goriški dopisnik?! Pa tudi vé „Novice" ste po- orodje in živina Zdaj je pri izterjevanji davkov nepostavno prizadetim ki se nahaja na nepremakijivem kmetovalcem lepa prilika dana . gosp. dr. Poklukarju popisati no: kolikošen je bil znesek davka posestvu , ako so te reči potrebne za redno gospodar- take dogodbe, pa na drob stvo ) po 294. in 296. dež. državljanskega zakonika ali zaostanek od enega ali več let, kako se je godila ru smatrati mora kot nepremakljivo blago , kot del pose- bežen itd. itd stva samega, da se toraj ne smejo posebej rublje vati po Vred. 94 »tale po njem imenitne. Njegov dop od t. m Vam Vam dám za-nje? je dober reklam, dasi nismo ne vé, ne jaz tega name- pogodita in.....pri lik ravali. Od Soče do " — na[ii — AK ----:—1 - - Kmet določi kup, z gospodom se >> Save lajajo ,,surovi psi slavo ;<< # m mekečejo nedolžna jagnjeta Vaso in mojo pa noeemo monopola v teh rečéh, naj povem it Ker 7 kako cat 10 v javnem Ali kon č Fiat ppl ljenji? Šalj lahko kdo sam enako ,N vih slavo u aredi Pi si V oziroma polnuje ta prilika vsak dan sosebno so nekateri časnikarj ? J J J uvaaitii vaout&aijij jihovi d o p i s n i k i. Piši danes, piši jutre, zdaj ) se vé da) nek od tod, zdaj od tam ; danes naredi si sam phemismov o mrt- naroči si od koder bodi kriči in ekaj drobtinic r e s n i c e o h in 7 je zagotovlj Ta recept sem nekega druzeg poznal 7 i o v ej ki slava ti si to in to Do sedaj straní črni in 7 trobi dopis, jutre > // barvaj, poveksuj řeči in ljud pa vsakemu jasen Priobčim Vam sicer obšir 7 menjenie a psuj j toicuj in obrekuj in ! Kakor so se kmetovi bobnaj; umišljuj pa po drugi „javno U a čitatelji „No samo da si ga spreobernili v k lj u nače, tako postane lahko kaka uboga dobro zapomnijo. Tu v Gorici imamo réva maiik in hudič postane svetnik. Pa ne, da bi jaz dva gospoda, ki slovita za najboljša Furlanska govor ka Ultva j imamo JU laUMJ £ii* ůooiu^uj rve* 1' uuauoac ^ \j- , txcktwj ol 1\CUI riške) klaaičnosti. Eden teh 2 gospodov je zdravnik, „slavo" pridobi in utrdi lahko za zastopnika Furlansk Sto pokaz 7 mislil kako si keao lahko velj Bog me obvaruj ! Hotel sem samo gubi ali pa si dru jez pravi J Novice" nimate Zdaj pa 7 f 7 7 pustite vse na m kaj in ,,pri mostu", bo Čakal na cesti vavec.) Dogovorj" prepričat pak e z se popelje še četrt ure dalj ostanem v krčmi bico imam sicer že prav polno, tako polu 77 Ditt e fatt" če bom mogel držati v njej vse do m u ^ lan . — (Tako moj poroće- tišti čas jo bode treba izprazniti, juc ^vuiju suio&iu puuii bilo med njimi, da morajo kmeta nic, ampak nekaj druzega bo tišti pot. Za zdaj vem da gust g Tor 7 ne vem 7 ne Z a kaj oljo šolskih počit- ín t da ne nese I 1 , Uit UC JJCS5C Vy C V 1 ] C » J C*LLI- Ko pride tedaj kmet k zadnjim am k 1 j unač hišam v predmestj na ne reče : da 77 poštovalcem" „N m govorim Je ajbolj ustrežem 7 ce 7 o 7 naleti kega meSCana (bil JC t o ic i/, a» oc UJU viiuc* lu VW» «U j/uanjc, Prijatelj, koliko prašate za kljunače? Kmet: predsednik po Pet kljucbi, se ve da pa vreme zdaj ko to pišem pri nas táko, da si sv. Jožef jutre z obema rokama N o v e g a ki se mu bliža in obraz poknje. Burja, mraz, po gorah sneg t c. k d mam nisem Prosim, gospod, če ste Vi pijani, ljudi po poti z mirom. Kaj mislite, da sem Petei sebi. pustite Gosp. Pavel Sbisà je, kakor sem bil že enkrat na- . Adolf Mozetič, sve- ? znanil, da bode. Naš >jak pa Pač ste, če še ne veste, da imate kljunače pri - tovalec pri tukajšnji okrajni sodniji, je postal appellacij Snemite palico z ramena in glejte! Kmet ga ski svetovalec v Trstu _ ^ / ^ __A % m * m. A a. « ^"V m. ^ mm čljivo po strani pogleda, godrnj sam se sabo Ap i je ime novému in maha naprej Pri mostu", četrt ure dalje, stoji gosp J o ž zavp spod ljudm --7 —* - — pred krčmo. Zagledavši kmeta V ze humorističnemu (?!) listu, ki tukaj 2krat na mesec iz-haja. Brat je ta list „Goriziano-u v , daleč jenemu. Oba sta se zarotila proti Nov Isonzo ze naznan- ín ve CU MULUU. aiuui« vu jvuvm«. ont» aaiubiiq piun jlovuůu -u iu v c- Slišite, prijatelj, po čem so Vaši kljunači? Go- čini sedanjega inestnega starešinstva ; upljivala bosta dgovori kmet resuo Jožef: Kako to 7 kar se ne šalite z ubogimi 3» oča j kedo se šali? Jez rad tiče ukupil to šala? Kmet Za božj na prihoduje mestne volitve naredil „Goriziano" zastran Precej škandal je ga pokop Kaj ne vidite, da so čevlji in ne kljunači Jož Vi se motite , zdi se mi zamerite, ljubi prijatelj niste svoje robe še dobro pogledali; glejte, klju ne čevlji; snemite palico, poglejte! Jez mislim 7 Ne da bodi si gledé na njega lego, češ, da je svet premoker f in gledé na 7) 1000 goldinarj z a • m J a Po tej ceni namreč je starešinstvo dovolilo ukupiti prostor za da so ni 7 ne ceviji; aneiuiiu panuu, pu^icjic; oca uuauui, «a. ui- gi sem slep. Tedaj, koiiko Vam dam za kljunače? Kmet: G __ nili>nn ma viû îmaîfa rr O HArPS I P e t ^ r • 1TÏ pokopaliéče grobiačem Zdaj Iz se nic ne vemo poročil ; kako bo z novim o u c ni t v 1875 sem posnel te-le reci: „Poseb P Saperm kar me ne ímejte za norca Vi ste pač čudni, iako čudni! Clovek še prašati ne šolam in zavodom nanje" je razstavna sodnija izrekla 14 osebam in 42 7 77 t m e m b sme, koliko kaj íjá Kli so kljunači; neumni osebam in 54 šolam in zavodom Veliko priznala 13 tavlje- kmet dati ! pa pojdi, če jih nočeš za dober denar pro- nih učnih pomočkov je jury šolam priporočila, mnogo Premislj škricovsko srboritost in predrz- reci je dež. šolski svet nakupil in šolam razposlal. Obi nost gré kmet naprej. Ali čez nekaj časa dvomiti in govoriti sam se trdiia, da nesem kljunače boj Da vendar skalo je razstavo 2478 ljudi z vstopnino in čez 300 uči e gospoda sta teli norca 9 To ne more biti Kdo bila oba slep Sname > oba brez vstopnine. Dohodkov je bilo 669 gold,, stroš ogle duj jit hm znabiti ! Ves zamišlj čevlj kov 469. Vseh razstavcev skup je bilo 193 7 stop hi Gradca 17. sušca. slanca dr. Rad Volitev novega našega po treje, dej pokliče deželni zbor ko prej, proti domu. Neuadoma ga nekdo od za- tem pa se je tuc|i potrdilo prijatelj, prijatelj ! Kmet se ozre. Vi mož vpije kajt kljunači na prodaj? J (tretj Tedaj je vendar C) 80 res 7 Ca Vaši kar sta 7 da gi potrdii 7 S hudobno natolce va nj biio kar so nemčurski ki o togoti 7 da je rekla una dva, si misli kmet natihem; potem odgovori glasno : Gospod uaion «.ciu^u UM , — če mi jih dobro plačate, boste jih imeli jihov kandidat padel, po svetu zatrobili. Ker ta svojat, bodi-si tu ali drugje, poštenosti nima, zato molči zdaj o potrjeni volitvi navadna. taktika nemčurska e z No, tolsti so še precej 7 pa tudi preveč.. Kaj Ljubljane. pred durmi, ni živahno gibanje Ker so t v mest b čuda Že > da ae je na obeh stranéh začelo tedaj tudi narodnim domaćinom ) Ta „estetična" fraza je vzeta iz lepoznanstvenega p rotná stranka, ki je imela v gostilnici nemške ovaria nekecá slovenskeffa časnika« Pis. kazine svoje zbirališče 7 glasila svoje kandidate Ka 95 košen strah pa ima ta stranka pred národními kan- Kakor poročilo o učni razstavi Goriški lanskeg didati 3. razreda, kazal je g. Dežman v svojem govoru, leta kaže, so dobili diplome posebneg _ ^ a a m m. * m ft \ • ^ k I 1 ft * i—^ _ _ _ Mît? ) y ko so kazinci izbirali si svoje kandidate za ta razred reksi. če od narodne stranke nasvetovaui možje pridejo v Ljublj gosp Steg p r i z n a n j gosp Tomšič Ivan za „Vrtec" in za drug Feliks za Rusko mašino spise mla e bu ; v mestni odbor, da pride ž njimi razrušivni ele- dini primerne, „Slovenska Matica" pa za izdavanj . Gi o nti n i j prav po besedah kev učiteljem primernih ment „in das harmoniscbe Ganze' ministra Auersperga. „Zdaj smo precej mirno med seboj razstava je pohvalj delali na rotovžu ; ako pa še pridejo ti štirje tudi goBp Je menil gosp. Dežman in poslušalci njegovi so se trikrat prekrižali — je pa konec mirú in mi, ki odločujemo, ali nai v Ljubljani solnce sije ali dež gré, morali bi J, • . • i • ri • # • _______(i TU i« ki se nam Zime let po silném ni konca ne kraj 18 t. m elj na debelo. Danes iharj navalilo zopet snega dober pravici se tedaj kmetovalci bojé stopinj po mraza zapustiti hišo mirú in sprave." To je bilo jedro za- živino jim fe pohaja klaj 1 t « • w _ ■ • 1 ♦ > / 1 ♦ « % . / lA godne letine ? Po za / / četnega njegovega govora, s katerim so instalirali ka- In k a k o š n e so si izbrali? Ne- zinci svoje kandidate. tudi Slavni mladi Jufceinik'v Krežm nas s svojo igro na goslah začaral » • > " , &h je n i m r 1 ka kega železniškega uradnika gosp. Habita po imenu, ki kor so nemški časniki zunaj na železnici biva in kogar nikdo ne pozná, kakor u ««v/aiaij u i ti LU li, A.Ú gnali, bolezen genialneg on Ljubljane ne ? ki je več časa mestni odbornik preobširnivši na smrt. Očetov telegram nikdar še ni besedice črhnil v zboru ? ker ; Pa je zvest pri- vrženec kazincem, zato ga imajo radi SI dne t. m. iz Rima v Zagreb piše: ,,Franj dobro." V nedeljo odvesti ćemo u Albano PT p 0 S ivio ! > in ker kot „sta- tionscbef" tropico železniških volivcev komandira na vo-lišče k volitvam . zato in edino zato so se oklenili Na pomoč m m se v ljudskih šol nedeljo dopoldne predavalo na dveh mestih i I O ^ í\ v Vltv f Wfcu j "* ----- ---------------- njega; sicer bi jim bilo za-nj toliko mar kot za lanski prof. S u k 1 gosp „Devici Orleanski", na korist narodni soli govoril o gosp. Dežman pa na korist „Schul- sneg metulj Drug njih kandidat je lesar gosp. Polegegg, pťenn gu" o„Entfernung der Fix3terne" (daljnosti stalnih ki se je iz nekdanjega narodnjaka preievil v V A « ft m m »ft * JLUClUij , OU j * " ^»w—w.wrwjwQ — —--w--J---j-----—- _---Í - —--------- — -------~ " nemčurja; tudi on je mož, ki zmirom molci in priki- rila na pohvalo poslušavc zdj. Oba sta imela obilo občinstva in oba sta govo Pro i vsemu kar drugi trdijo. Tretji je ključar muje Albin Achtschin, četrti pa tesár Anton Gwaiz slovenska beseda mu • iPoi1 " y&ťv ^^ Al predmet gov Su k lj e je dober teče in kar Orle pove ? mulu xi w u i, o v u i li , -ww». ». f- -----^------ — • -------jzzr.--^ r " ' " ---I-------- g" * ^ " « v^e* \si i&auoiva ^J obá novinca , ki ne bosta vode kalila gospodarjem na nikakor ni bil srečno izbran za predavanje občinstvu rotovžu, ker se bosta še celó bala drugače misliti kakor „Devica Orleanska" je zgodovinska oseba, o njuni protektorji ; govorila tako ne bosta nic po prego pisatelj ka a pa ) kakor voru schweigen ist gold". Vsi štirje bodo tedaj J ~ uocuaj v/u. lie katerih asti od brezverskega Voltaira v nje- yvili. - ' w- ----—— ----J - o r--~ r ~ mameluki sedanjega rotovškega regimenta. Po takém kakor od Schilierj govi pesmi „la pucelle" grdo zasmehovana, od druzih ft 1 i r láli * -w f v J ungfj ; von Orleans" prero menda ne bode teško našim volivcem 3. razreda od- mantično poveličana, od Wetzelna v žaloigri „Jeanne ločiti se za to: ali naj volijo tuje ali potujčene ki- ........ A mavce ali pa samostojne bor. - Koga voli nasprotna nase možé v mestni od- nik o nedeljskem predavanj * . ----' ' -------- » ""»"'b1 * i) zvestejše po zgodovini naslikana. Ker se stranka v 2. razred, zato ne more spuščati v ucene se ne brigamo, ker sedanja volilna postava je asekura- hop godovinske preiskave, ki bi velikemu občinstvu preau- bile y cija za cesarske in kraljeve. Tudi za 1. razred bodo bčezgodovinske crtice pa se nahaj v vsakem naučném slovníku, zato bi si bil govornik kazinci napěli vse sile, da bi zmagali s svojimi kandi- tovo hvaležnejši poducni predmet izbral ak namesti Francoske zgodo vinske „uganjk go-bi si bil kakor neki dati, ki so dr. Schrey, Mahr, dr. Supan tschitsch ^ ^ ___ in Malitsch -- vsi bolj ali manj nasprotniki narodne nemški pisatelj Ivano Orleansko dobro imenuje, izvolil ki Je deže- stvari in zvěsti privrženci sedanje sisteme , lam naklonila že toliko „dobrot", zato jih je v soboto m hodnjo bližj e d e 1 j m zanimiviši predmet gosp doktoranda Predavanj pr šolski inspektor Pirker v shodu kazincev polil s toliko „Zenske v slovenski narodni poezij slavo. Kdor pa pri volitvi gleda na poznanje mestnih i í J se potrebščin in čegar obzor sega čez to (Mestno \,.lbo)9 kakor jo imajo zdaj že skoi v apraviti gospod S c h i n z 1 ki je nalašč do z daj kar se v kazini vsakem mestu sklepa, volil bode naše možake. Tedaj volivci naši ne vojaški kape! dremajte! Volitev zahteva odločnost in pogum nasproti vojaško služ* Da je Ljubljani taka"godba potrebna nasprotnikom. oljo tega popustil ? o tem ni no e dvombe, in da se dá vzdržati Je Zopet je počil glas o neki šolski novotariji, gotovo, zlas ce se postavi na popolno mednarodn ki vsesiransko izbuja nevoljo. Govori se namreč > da tudi lišče. Do % j so jo že skušali večkrat spraviti na noge, po veliki noči se imajo šole zjutraj z&čenjati že ob ali ker je a naprava vedno dišala edino po nemčurski uri. Kar menda svet stoji, ni bilo tega. neprak- barvi m tičnih rečeh je liberalna sedanja doba res kolosalna! kakor sj zadevanj vselej podletelo. Gosp. Schinzl -xlO prevzame vodstvo le pod tem pogojeœ l/l^uiu 1UUUU * I «IUW M 17 V/« X V/O IVVAVOaiUC* . J\ai\Ul r V y ^FIC'Vratilu V vuot V \J IO jJVJU IVU1 j Ko je pustne dni stari in mladi svet norily morali so da se g iba ne napravi nobeni stranki na čast j ? učeniki in dijaki srednjih šol v šolo. Zdaj morali bi že ob sedmih zjutaj v šoli > ampak ce Je biti, češ da res je za vse godb naslov „Ljubljanska mestna poleti po 10. uri dopoldne že prevroče v šoli! Ako stališ' Je to vzrok zgodnji šoli, potem popoldoe ob ? uri » ko je poleti soparica najhuja , nobeden ne soae v šolo. Rana god1 K « • pr in bo imela Tudi jo hoče gosp. Schinzl spraviti na tako iško koncertih, v gledišči, pri pogrebih itd. da bo povsod lahko nadomestovala { plesih f) ura zlata ura je star pregovor po katerem iU mu je treba še gmotne pomoci, druzega kot tudi marljivi učenci od nekdaj jutrajni čas obračajo za učenje domá. Po tej novotariji morali bi poleti, ko je do ure z večer še dan in komaj ob 10. uri učenci in uči jašk kapelnik je že štiri leta kazal y da je telji še spat gredo, zjutraj ob uri ze na nogah } za domaće učenje in v vseh družinah moral bi zaju žen za vodstvo vsake godbe. Zato in ker je nam vsim bijančanom, ki smo gledé godbe vedno navezani na iost ba, priporočamo gospoda Schin zlna najtopleje jaškega poveljnika, lastna godba res živa po tudi slovenskim meščanov'. y ze ob 6'/„ uri biti, da dijak ne zamudi šole. 9e praktično glede na družinske razmere in korist; učenje doma, no potem je tudi krivo — ravn^ vsaj dandanes živimo v narobe svetu. 8 - (Strašen strah) imajo v Avstriji pre slovart skimi junaki, to smo videli v nedeljo, ko so Ljubi-bratiča memo Ljubljane po železnici proti Dunaju peljali. Ljubobratiča namreč nek Avatrijski častnik 96 a imenom Fill (kđ ne ume francoskeg gleda junaško HoJandinjo gospodično M ark ce m vred, ko so kakor naj po ske vlade ali kakor drugi trdijo, Pruske in Ruske v^francosk besednjak pop tej besedi) přijel z ono vlade. Preiskava bo přivlekla umazane reci na dan. Kmalu pa potem, ko se je to izvedelo, počil je drug L. Pet sko mlj t ^ ^ -------- 17 - f w ? V V J V WV T VV« VAV J J^WH J V» ui u^ mislil, stopili na Avstrij- skandolozni glas iz vojaških krogov, da je vlada za- Potem so peljali vse proti Trst ali -----J - v wwwu. WV ^VIJMU ▼ OV/ 1 JL 1 O V UL y ail vládne organe je přijel nekak strah, bali so se menda sledila izdajstvo več oficir jev, ki so neki v dopiso- Avstrije obstanek, če bi Ljubobratiču Slovenci v Ter stu kak slo sprejem napravi Zato sebni ladiji s spremljevalci vred na tihem spravili na vsega tega Bismark novi kolodvor , od tod ga d dpeljali ga na Brezino valni zvezi bili s tujimi vladami; zato so te dni nekoliko oficirjev pri viši intendanciji Dunajski zaprli, nekoliko so ga na po- jih pa iz službe djali. Brž ko ne je diabolus rotae , ki kupcuje z Avstrijskimi iz- s pot v železniški voz se ni hotel prosto voljno odpeijati misli jo tirati v Li ker zvedel } da Li ubi Ko je vlak ž so ko ga im , je na kolod mrgolelo policii dospěl daj alci. Iz Tirolskega. je veselja zaukal, ko n Je v Vaterl." se poroča, da ves narod so poslanci njegovi slišal, da Vse to proti par Slovencem, ki so zvedeli, da bodo Liubo- so 12. dne t. m. zapustili deželni zbor, proti kateremu po izjavi poslan cev vlada ne spoštuje deželnih pravic. Okoli Merana bratića v nedelj memo nič se m L j ub 1 j peljali In res zvečer po hribih goreli kresi v zna- imenje veselja, da zastopniki Tirolskega katoliškega na godilo za Avstrijo nevarnega, Ljubobratič se roda tako možato branijo svetinje njegove. Na enem je peljal memo Ljubîj m potresa, tudi Avstrija še stoji. Kako pa bo svet sodil G. E. dar ni bilo nobenega hřibu se je krog in krog svetil velikansk križ s črkama tako ravnanje z junakom, ki je vrh tega še Srbsk državij an ! y ki ste začetni črki besed „Glaubens-Einheit" (edinost v veri), katera je geslo nepokvarjenega katoli-škega ljudstva na Tirolskem. — Federalistična stranka zopet polno (Slovensko gledišče.) V nedeljo smo videli enkrat namerava deputacijo poslati do cesarja I n fl KiSr* i rr*»r> P»*; 1 UZlií m..„yi______ l.'.'yy.. TT i " J ker je bila vrlo dobro igrana Pož'galčeva hči" je dopadla y adnj redna predst Prihodnjo nedelj bo Iz Turskega bojisca. Ustaji sovražni listi poga- z mikavno, po îrancoskem iz- kmalu konec. njajo trdovratno glasove po svetu , da bo ustaje kmalu virniku pcslovenjeno igro „Materni blagoslov ali nov Fanchon". Potem se pričnó benefice. Ruski lan je přišel. Naročniki naj tedaj hitijo po-nj takimi tendencijoznimi poročili se pa slabo vjemajo novice, ki po drugi poti prihajajo iz Srbije in Crnegore. Srbski in hrvaški listi naravnost tr- dijo j da se je Srbija pozimi orožila in za boj priprav- priti. 1 jala, in da zdaj doli povsod orožje rožlja. Sliši se sicer da Ruski konzul z Avstrijskim vred hudo pritiska na Noviear iz domaćih in ptujih dežel. kneza in vlado, da bi Srbija mirna ostala državnem zakoniku od 18. dne Iz Dunaja. t. m. je oklicaoa nova postava od 8. t. m. strani se pa ni nadjati 5 a na y da drugi bila Rusija Mefisto v tej l. III. j t? OKliUaua UU va p U IS la V d vu kj. i. lu. , po rva." ' * ^ *j « «««v teri so nekatere premembe kolek o v (štempeljnov) v deva, vstrezati Turški. Vojaki Avstrijski razorožujejo ka- lgn ura. Na vsak način je v tej zade vi odbila že enajsta Avstrija se hvala Andrassyu zeló pnza- našem cesaratvu vpeljane. ustainike, katere zasačijo takraj meje. Tako so přijeli listu za'armadne ukaze oklicuje c. k. vojno Ljubibratiča s spremljevalci vred in ga odpeljali v ministerstvo žandarsko postavo, po kateri je žan- Theresienstadt na Cesko, kjer bo interniran. Tudi vodjo darmerija stopila iz zveze stalne armade, in o vojaških župnika Mušica so neki že vjeli. Za ustajnike to ni podložna postala c. k. ministerstvu za deželno brambo. posebna zguba ker imajo izvrstnih vodij dovelj in sta êri ni Škandalov vsakovrstnih v sedanji liberalni glavna med njimi Peko Pavlovič in Sočica. Kako sodbo konca ne kraja. Te dai so na Dunaji zaprli pa si bodo naredili Jugoslovani o Avstriji, v kateri se oficirja barona Ertlna, govori se, da zato, ker je skrivna obnaša Andrassy tako , kakor da pisma, Avstrijo zadevajoča, prodal poročniku Franco- novi prijaznosti več ležeče nego mu bilo na suita- M V V kar našem canj slavném Kranjskem glavnem mestu Ljubljani ena in brez vpliva m Se narodne neodvisne stranke gospodari z našim davkom* To je ona stranka, ki ni prijazna nas. n domorodnim prizadevanjem, ki je sovražna našemu do- stranka Osem let je že minulo sama vlada mačemu jeaiku in domači naši šegi Meščanje ! Vi vsi veste, kaj Vai je přineslo v tem času gospodarstvo teh ljudi : poviša vali so přiklade na davek , mestne blagajnice so prazne, kupčija in obertnija peša koristi se zanemarjajo, za domačo omiko xaašega roda se ne -1—~ "" A nemška politika skrbi naše deželne a pač se delà nam škodljiva No tedaj ne volite Vi;, ki hočete, la bode tega slabega gospodarstva enkrat konec i nič več onih mož, katere Vam svetuje od birokra ">v podpirana stranka, temuč volite spodaj zapisane kandidate naše samostalne meščansko-n aro d i e stranke Mi Vam priporočamo za volitev v i te-le gospode llorak i hišni redu, ki bode pondeljek 21. tega meseca osestnik y i i ^lan i Jožt*f Jurèiè, uredn Karol Kljun, stolni Jožef Regali, mizarski ziojster Od naroduega volilnega odbora Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba: »Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani. I .ijfc